Glas zaveznikov V Leto II • Št. 391 ormacijski dneonik A I. S. Cena 4 lire TRST, četriek 26. septembra 1946 UREDN19TV0: Via S. Fellico 12 • Telefon St. 93854 tn 94448 OGLASI: Cena za milimeter višine (Sarina ena kolona): trgovski L. 27. mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, fin niču! In pravni oglasi L. 45. V vsebini Ust« (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plrčljlvo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I., Societa per la PubblicitA ln Italla, Trst, ul. Silvio Pellico St. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 'zaostale L 8). Rokopisov n« vračamo. TRIJE URADNI JEZIKI V SVOBODNEM TRSTU ENAKO, KOT V UASU PEARL HARBORJA Washington, 26. Predsednik Truman, ki je začel z volivno kampanjo, je imel v torek v Beli hiši pred 3S demokratskimi Voslanci iz 17 držav neuradni govo'-. v teku katerega je med drug m delal: eSmo v enako težavnem položaju — in bili smo v njem ves čas od zmage nad Japonsko — kot smo bili, ko nas je zadela nesreč a v Pearl Harborju. Ta težavni položaj bo trajal vse dotlej, dokler ne bo-*ko dosegli pravega miru in povečali proizvodnje.)) Dodal je: ePro Sram demokratike stranke je: Mir v svetu ter proizvajalni program, M bo pomagal k svetovni obnovt, C'e bo uresničen program demokratske stranke, ki so ga začrtali leta 1944, ne bo brezposelnosti)). Truman je nato obtožil republikance, da se v notranjih vprašan iih ariave poslužujejo «razdiralne taktike*. Demokratsko stranko je označil kot «stranko napredka)) in dodal: vNe morem si misl ti, kako more volivec, ki je zmožen mislili, glasovati za Retccja, Tajtt ali C-a-i uiorda (voditelji republikanske stranke)*. NARAŠČANJE BOJEV V GRUlJi ■London, 26. sept. Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva je včeraj izja-v’l> da je grška vlada dala britanski vladi na razpolago točne dokaze, ki pričajo, da prejemajo Brske levičarske skupine v se-'crni Grčiji orožje, opremo in strelivo iz Jugoslavije in Albanije. Zastopnik britanskega ministrstva je dodal, da grška vlada ai podrobneje naznačila, č? sta jugoslovanska in albanska vlada poučeni o teh dobavah orodja. Obstoje pa dokazi, da se po-Samezni jugoslovanski in alban--sJii državljani udeležujejo bojev * Grčiji, čeprav ni videti, da bi *?rJ teh bojih sodelovali tuji vojaški oddelki. V krajih, kjer so ti boji, ni nikakih angleških čet. Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva je nadalje l'otrdil vest, da nemiri v Grčiji naraščajo. pred nekaj tedni je isti zastopnik javil, da so boji prekoračili obdobje, ko je orož-•ufctvo obvladalo položaj. Danes So v te boje težko zapleteni že oddelki grške redne vojske. Zastopnik je dodal, da britanska v|ada v zvezi z grškimi dogodki naenkrat še ne misli na morebitne diplomatsko akcijo. Grški ministrski predsednik Tsai. aar's je odpotoval v Solun, da bi frek>kal položaj. V nekem govoru j® včeraj izjavil, da je jasno kot j*611 dan, da oborožene tolpe prlna-®aJo vojno z onstran meje v inte-resU tistih, k; si skušajo zagotoviti i2h°d na Egejsko morje. Neki višji častnik grškega • glavna stana je sinoči izjavil, da so trenotno «v borbi proti osamljeni oboroženi tolpi v gorah zahodno od Deskatja v zahodni Macedoniji* tri. bataljoni. Cartnik je izjavil, da č. bilo nikdar bojev ali obleganja eskatija samega. Izjavil Je tudi. a Zaradi razdalje med operativnimi silam; in zveznimi središči manj. a ° Podatki o izgubah. Potrditev enoletne odložitve vprašanja italijanskih Kolonij Danes plenarno zasedanje PARIZ, 26. sept. — Posebni dopisnik «BBC» je potrdil nedavno vesti, da bo danes plenarno zasedanje mirovne konference, na katerem bodo pregledali predloge zunanjih ministrov za pospešitev dela konference, ki so jih ministri sprejeli na svojem zadnjem sestanku. Bevin je včeraj spet odpotoval v London. Menijo, da se bo vrnil v Pariz proti koncu tedna, ko bodo zunanji ministri nadaljevali z razpravljanji. Pododbor za preučevanje tržaškega statuta je predvčerajšnjim po triurnem razpravljanju sklenil, da mora razpravo o zakonodajnih in izvršnih oblasteh svobodnega ozemlja končati do včeraj zvečer ob 20. uri. Bila pa so nesoglasja tako v pogledu zaključita razpravljanj, kakor tudi v pogledu bistvenih točk razpravljanja samega. Sinoči se je pododbor ponovno sestal. Sklenil je, da bodo na svobodnem tržaškem ozemlju trije uradni jeziki, in sicer italijanski, slovenski in hrvatski. Sporazumeli so se tudi, da bo imelo svobodno ozemlje lastno zastavo in grb z barvami in tradicionalnimi znamenji pokrajine. V glavnem so se sporazumeli tudi’o osnovnih svoboščinah državljanov svobodnega ozemlja, glede podrobnosti pa so vladala različna mnenja. Kar se tiče krajevne vlade in položaja ustave v odnosu do statuta, ki določa mednarodni položaj ozemlja, so se v glavnem spo-rczumeli, da mora biti ustava v skladu s statutom. Različna mnenja, da bi ustavo predložilj v odobritev Varnostnemu svetu, so zabeležili v končnem osnutku. ODBOR ZA ITALIJO V političnem in ozmeljskem odboru za Italijo je britantki delegat Jebb sporočil, da so Štirje zunanji ministri zagotovlll-da so bodo.pred dokončnim sklepom o bodočnost: italijanskih kolonij posvetovali z vsemi zavezniškimi državami, ki so se med vojno bojevale v Afriki. To zagotovilo se tiče Južne Afr ke in Indije ter pojasnjuje njuno zahtevo po razčistitvi izraza »zainteresirane vlade*, ki stoji v poročilu o zasedanju zunanjih ministrov. Jebb je izjavil, da se Štirje zunanji ministri, ki so včeraj o tem razpravljali, sicer niso sporazumeli o načinu, kako se bodo posvetovali z ostalimi državami, dejal pa je, da zainteresiranim vladam lahko zagotovi, da bodo imele polno možnost, da izrazijo svoje mnenje. »Zunanji ministri — je nadaljeval — so razpravljali o večini nasprotujočih si vprašanj na sedanjem razpravljanju o kolonijah. Na Veliko Britanijo je napravila vtis zahteva Abe-sinije, naklonjena pa je tudi zahie-vi Egipta. Enako gleda z naklonje-nortjo na željo Libije po neodvisnosti. Verjetno bi bila kakršna koli rešitev, ki bi bila sprejeta z dve-tretjinsko večino, primerna in pravična*. Jebb je zaprosil nato Svet zunanjih ■ ministrov, naj ne pozabi na zagotovilo, ki so ga dali Senu-sijcem Iz Cirenajke, da se ne bodo več vrnili ped italijansko oblast. Dejal je: «Britanska vlada ni'V no- liln oi vznemirjen zaradi svetovnega položaja Velesile morajo najti sporazum MONTREAL, 26. sept. — g lavni tajnik Združenih narodov Trggve Lie je včeraj na medna) odni konferenci organizacije dela izjavil, da Ue vidi vzroka za razburjenje naa mednarodnim političnim položajem. ®2adeva velesil je — ie izlavil Nadaljujejo z napori za spora-Ujn»- Dalje je dejal, da je Po nje-r°Vern vzrok današnjega pesimizma Nzočdranje narodov ob ugotov tvi, a edinost zaveznikov med vojno U.e obstaja tudi v mirnem času. Is-£vil 1e: «Ne smemo biti razočarani ad .'pon, ki so bili skriti med vojno. ,ltljenskega pomena za bodočnost dvestva je, da noben narod ne °uPa, da je mogoče priti do spo rN-u.ma. Upravičeno moremo zahte-Mii’ da nar°di nadaljujejo s po-„ an>i o svojih različnih stališčih r0di^ateljSkem duhu. Združeni na te irndjo zlasti pravico. , . °Jo od iška Njem da zah velesil, da nadaljujejo e čimprejšnjega sporazu- ma.* Vprašanju pravice veta v Zdru -e Nirodih je Lie pripomnil, ko, skun°f hodno v P°rofilih na glavni veta'ini’ da Predstavlja pravica je. Q°sebno odgovornost. Dodal ie^jstvo, da daje listina Zdru čia,lu Narodov vsakemu stalnemu Pravico veta, nalaga v~etkc- mu tudi obveznpst, da dela za spo razum med člani.)) v nadaljnjem izvajanju je izra-~! Ninenje, da se velesile zavedajo nujnosti, da nadaljujejo z iskanjem sporazuma pomirljivem duhu. Lie je pohvalit uspehe mednarod ne organizacJe dela. Pripomnil je, da temelji v zadnjih letih ve-lk delež pri rešitvi socialnih vpra šanj svobodnih držav v času vojne in v pripravi miru na temelju pra-vičnosli in socialne varnosti. «izja-va, ki' so jo pred dvema letoma sprejeli na konferenci v Filadelfiji — je dejal — vsebuje velke socialne smotre naše dobe.)) Spomnil je, «cta je mednarodna organizacija dela prva specializirana ustanova in da so jo uradno priznali Združeni narodi». Dodal je: «Srečna izkušnja mednarodne organizacije dela je edini zelo važni činitelj za razvoj nove zamisli specializiranih ustanov. Po mojem mnenju bo dotega gospodarskih in sociabi h smotrov listine od nas zahtevala večje energije, kakor pre-prečenje o’::. rženega spopada.* benem primeru pripravljena odobriti sporazuma, ki bi Senučijce proti njihovi volji prislil, da se vrnejo pod Italijo*. Francoski delegat Moutet je izjavil, da je glavno vprašanje v tem, kako najti upravni ustroj, ki bi na najboljši način dovolil razvoj teh ozemelj. Dejal je, da je znano, da Italija svojih kolonij ni upravljala tako, kot b. jih morala ter da je z zgraditvijo vojaških oporišč napravila mnogo zla. Grčija je zaradi zagotovil'zunanjih ministrov, da se bodo posvetovali z zainteresiranimi državami', umaknila popravek, s katerim je zahtevala zavarovanje grških pravic po ribolovu v vodah italijanskih kolonij. Egiptovski zastopnik Ghali paša je izpodbijal abesinske zahteve po pritanišču Massaua ter izjavil, da se Egipt ne bo nikoli odpovedal suverenosti nad tem pristani: čem. Sporazum iz leta 1888 med Egiptom in Abesinijo Je še vežno v veljavi in po njem mora ostati Massaua eg p-tovska neglede na to, da ga je Ita-1 ja nasilno odtrgala od Egipta. Brazil je predložil popravek, naj bi Italiji dali v teku leta do dokončne odločitve «primeren delež* pri upravi bivših kolonij, Popravek so z 18 proti 1 glatu odklonili, en delegat se je vzdržal. Nevi $eland je predložil popravek. končno odločitev o bodočnost: italijanskih kolonij prepustili Združenim narodom, ne pa štirim zunanjim ministrom*. Popravek so odklonili s 16 proti 2 glasovoma (Novi Zeland in Nizozemska), Kitajska in Indija sta se vzdržali Ukrajinski zartopnik Baranow-ski je stavil skupen poljsko-ukra-jinski predlog, po katerem naj bi v mirovno pogodbo vstavili nov člen, ki naj bi Italijo obvezoval, da ne dovoli obstoja političnih, vojaških ali polvojašklh fašistinih organizacij in ki naj italijanski vladi prepove sprejemanje v službo bivših aktivnih fašistov. Baranotv-ski je trdil, da fašisti v Italiji zbirajo orežje in obnavljajo tajne organizacije, medtem ko je stranka, ki po trditvah londonskega »Timesa* oživlja fašistične Ideje, dobila pri nedavnih volitvah več kakor mil jon glasov. Zastopnik je tudi trdil, da so v Severni Italiji oboroženi cddelki, ki terorizirajo prebivalstvo. Letonski zunanji minister Vale-skaln, član sovjetskega zattopstva, je podprl poljsko ukrajinski predlog in dodal, da je stranka, ki jo je omenil Baranotvski, stranka «Uomo qualunque». Izjavil je: «Ta stranka -e skriva za geslom nacionalizma, nikomur pa ne more prikriti fašistične narave. Očiv dno v Italiji nlio izkoreninili fašističnih in flofašlsiičnih sil. Nova italijanska vlada jih sicer skuša odstraniti, toda do zdaj se je pokazala za to nalego preslabotpa. Ameriški zastopnik je izjavil, da po mnenju štirih zunanjih ministrov ta novi Člen ni potrebno vstaviti v mirovno pogodbo z Italijo, v kolikor je Italija sprejela ptrebne zakone, da poltavi fašizem izven zakona. Sprejeti ukrepi so zadovoljivi. Britanski zastopnik Jebb je izjavil, da se strinja z ameriškim stališčem. Poljsko-ukrajinski predlog so dali nato na glasovanje in ga z 9 proti 8 glasovom (Sovjetska zveza, Bela Rusija, Ukrajina, Polj tka, Češkoslovaška, Jugoslavija, Indija in Novi Zeland) odklonili; Brazil, Abesi-nija m Grčija so se vzdržale. Odbor je nato soglasno sprejel čl. 17, s katerim je odobril predlog predstavnikov štirih velesil glede enoletnega odloga vprašanja italijanskih kolonij. Avttralija se je glasovanja vzdržala. Zasedanje so preložili. GOSPODARSKI ODBOR ZA BALKAN Gospodarski odbor za Balkan je včeraj s 7 proti 6 glasovom sprejel britanslji predlog, da pride v pogodbo z Romunijo določilo, ki bi Romuniji nalagalo obveznost, t'.a vrne osebam, ki so jih prizadeli med vojno vpeljan, rasni zakoni, vse pravice in imetje Sovjetski delegat Čušev je izjavil, da je to v narprotju z nekim drugim členom pogodbe. Odobrili so tudi obveznost Romunije, da se odpove vsaki »'•’ -vi, ki * je v zvezi z vojno proti Združenim narodom VOJAŠKI ODBOR V vojaškem odboru so Velika Britanija, Francija in Združene države zavrnile sovjetsko trditev, po kateri naj bi krš 1 sporazum štirih, ker so v torek glasovale za grški predlog, da bi Bolgariji prepovedali gradnjo določenih obmej-rln utrdb. Izjav lc so, da predstavlja grški predlog novo vprašanje, katerega štirje zunanji ministri še nito preučili. ODBOR ZA ROMUNIJO Na zasedanju omenjenega odbora 3U- delegata Ukrajine in Bele Rusije Franciji ponovno odrekala pravico do glasovanja v odborih, ki pri. pravljajo mirovne pogodbe za države s katerimi Franclja ni bila v vojni. Velika Britanija in Združene države sta izjavili, da ima Francija to pravico in da je to v skladu s pravili poslopka. GRIFFIN OBSOJA ARETACIJO STEPINCA .- KARDINAL GRIFFIN Lcndon, 26. sept. Po vesteh agencije «Reuter» je br tanski kardinal Griffin, rimskokatoliški nadškof v \Vcstmin~tru, včeraj v imenu britanskih katoličanov s posebno izjavo obsodil aretacijo zagrebškega nadško/a in primasa Jugoslavije Alojzija Ste-pinca. Izjava označuje nadškofa kot aenega izmed največ j h nasprotnikov SS-ovske tiranije» in pravi, da je nadškof «v vojni vedno dokazal svoje domoljubje in ljubezen do svojega ljudstva*. Izjava zaključuje: «Pozivamo našo vlado in vse tiste, ki jim je pri srcu osebna svoboda, da ničesar ne opustijo, da dosežejo takojšen izput tega velikega branitelja svobode*. Spomenica o svobodni izmenjavi obvestil Deset takoj izvedljivih smernic WASHINGTON, 26. sept. — Namestnik ministra za javna dola William Benton je včeraj predložil Ameriški Narodni komisiji za vzgojno, znanstveno in kulturno sodelovanje spomenico, s katero priporoča deset smernic za dosego svoboda ob-veščevanja po vsem -svetu, ki bi bile takoj izvedjive. Spomenico je sestavil odbor iz- vedencev pod vodstvom Edvvarda Barretta, glavnega urednika mesečnika «Newsweek» po konferenci z ravnatelji časopisov, založnikov in radijskih komentatorjev v Združenih državah in inozemstvu. Ostali člani tega odbera so Ferdinand Kuhn ml., bivši londonski dopisnik lista «New York Tim-ess; John Hay Whitney, filmski podjetnik; Thurman I. Barnard in Don Francisco, ravnatelja obveščevalnih agencij. Deset smernic, ki jih vsebuje spomenica in ki bi bile takoj izvedljive, se glase: 1) Stvarno sodelovanje za vzpodbudo in dosego pomembnih dogovorov o svobodi obveščanja. Z) Priporočitev sporazuma za enotnost smeri obvestil. S) Sestava podatkov o naravi in obsežnosti ovir za svobodno izmenjavo obvestil. 4J Postaviti te ovire k izmenjavi obveščevalnega gradiva v okviru dogovorov med vladami. 5) Izravnati pot za 'izmenjavo kinematografskih filmov vzgojnega značaja izven narodnih meja. 6) Najti svobodnejša in hitrejSa sredstva za prenašanje obvestil s pomočjo brzojava ali radia. ’ 7) Najti bolj naglo tn ekonomično sredstvo za izmenjavo ob- Gospodarska pomoč Madžarski Ameriška nota ponovno opozarja ZSSR na obveze, sprejete na krimski konferenci WASHINGTON, 26. sept. — V torek so v Washingtonu objavili noto sovjetski vladi, ki se tiče gospodarske pomoči Madžarski. Nota pravi, da lo Združene države »v vsakem trenotku pripravljene*, da se s Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo posvetujejo o pomoči Madžarski za rešitev njenih nujnih gospodarskih vprašanj, in sicer kljub temu, da »Sovjetska zveza ni le odklonila izvedbe na krimski konferenci prostovoljno sprejete obveze, marveč ni niti navedla razlogov za odklonitev.* same, in pravi, da mora vlada Zdru- veSčcvatnega gradiva s pomočjo mednarodnega dopisovanja. 8) Udeleiba pri načrtih za mednarodno konferenco založnikov. 0) Uvedba posvetovalne službe za zbiranje književnih podatkov v zvezi s kinematografijo. 10) Ureditev radijskega sporeda «.Glas Združenih narodov.» Na tiskovni konferenci o tej spomenici je Benton izjavil, da so jo predložili v preučitev odboru za obveščevanje skupaj s poročilom, ki ga je sestavil pripravljalni odbor Ameriške Narodne komisije za vzgojno, znanstveno in kulturno sodelovanje in da bo ta zastopala stališče zunanjega ministrstva glede svobodnega obveščevanja. Benton je naglasil važnost radijskih oddaj kot najhitrejši način za do-stgo mednarodnega sporazumevanji s pcmočjo Ameriške Narodne komisije za vzgojno, znanstveno in kulturno sodelovanje (UNESCO). Noto, ki je datirana z dne 21. septembra, je predložil v Moskvi namestniku zunanjega ministra V. D. Dekanozovu, ameriški odpravnik poslov Elbridge Durbrow, objavil pa jo je vršilec dolžnost, zunanjega ministra Claytcn na tiskovni konferenci in sicer z obrazložitvijo ukrepov, ki so jih storile Združene države za pomoč Madžarski pri njen; gospodarski obnovi, ko je sovjetska vlada odklonila ponovne predloge za skupno delovanje. V odgovor na stavljeno vprašanje je ClayLcn dejal, da Združene ci-žave ne mislijo na kakšno posebno pomoč Madžarski, razen pomo-č , ki so ji jo že nudile; ponovil pa je, da čo razmere na Madžarkem zelo slabe ter da so Združene države pripravljene, da se pridruž.ijo Sovjetom in Britancem, da bi olajšale položaj .n storile primerne u-krepe. Ameriška prošnja Dne 2. marca 1946 je vlada Združenih držav v noti, ki jo je poslala vladi sovjetskih republik, v soglasju z obvezami, ki so jih prevzeli predstavniki vlad Združenih držav, Združenega kraljestva ln Sovjetske zveze na krimski konferenci, zaprosila, naj bi tristransko preučili gospodarski položaj Madžarske. V odgovoru z dne 21. aprila 3e Andrej Višinski predlog odklonil. Združene države so napravile ponovni poskus z noto z dne 22. julija. Namestnik sovjetskega mini.-tra zunanjih zadev V. D. Dekanozov je z noto z dne 27. julija ponovno zavrnil predlog Združenih držav za tristransko preučitev gospodarskega položaja Madžarske, ne da bi o-menil obveze Sovjetske zveze v skladu z izjavo na krimski konferenci. Kljub nesprejetemu predlogu Sovjetske zveze za tristranske sodelovanje v pogledu pomoči Madžarski so Združene države v mejah tega izostalega sodelovanja nudile še nadaljnjo pomoč za čim učinkovitejšo obnovo Madžarske. Vlada Združenih držav je na svojo pobudo vrnila Madžarski določeno količino zlata v približni vrednosti 32 ..milijonov dolarjev. Pravtako je dala . ladijski dolgoročno posojilo 15 milijonov dolarjev za nabavo preostalega ameriškega vojnega materiala. F.o-zen tega zo ameriškim poveljnikom v Nemčiji in Avstriji dali navodila za vrnitev identificiranih beguncev in lastnine, ki so jo s silo odpeljali iz Madžarske. Kljub namenom Združenih držav, da bi to akcijo pospešile, se je vrnitev madžarske lastnine iz Nemčije zakesnila, ker n'so megli doseči šlirištranske odobritve vrnitvenega programa v zavezniškem nadzorstvenem svetu v kjer Berlinu, sovjetske vlade ter ene izmed vlad, katere odobritev ukrepa za pomoč madžarskemu gospodarstvu je prispela prekasno. Stalne rekvlzicije Ta stvarna in učinkovita pomoč ZdruZenih drZav je namenjena neposredni pcmoči pri obnovi Madžarske, sovjetska pomoč, ki jo je sovjetska vlada omenila v noti z dne 27. julija, pa obstoji v glavnem v delni odgodltvi dohodkov iz madžarskega gospodarstva na račun reparacij. Istočasno je znano, da sovjetska armada praktično še vedno nadaljuje z rskvizcijami in izvozom. Z ozirom na to nezadovoljivo stanje ter na izpolnitev obvez, ki jih ima vlada Združenih držav-skupno s sovjetsko in britansko vlado v skladu z jaltsko izjavo, so Združene države dale svojemu zastopniku v Moskvi navodila, naj izroči sovjetski vladi v pogledu sodelovanja treh velesil za pomoč Madžarski pri reditvi njenih najnujnejših gospodarskih vprašanj drugo noto.* Zadnja nota Združenih držav, ki pojasnjuje, da postavlja sovjetski odgovor z dne 27. julija v 'dvom dejstva, ki jih vsebuje nota Združenih držav z dne 22. julija, pravi, da vlada Združenih držav sovjetskih izjav ne more sprejeti kot «zavrnitev dejstev, vsebovanih v noti Združenih držav* osnovanih na skrbnem preučevanju. «Polcg tega — pravi ainer.ška nota — pomočila, ki so jih prejeli po predaji note z dne 22. julija, ne potrjujejo le, da predstavljajo ta dejstva skrbno razlago gospodarskega položaja v Madžarski, marveč so bila v zado-. ščenje ameriške vlade potrjena.* Ameriška nota nadaljuje: Brezuspešna zanikanja »Moja vlada je z obžalovanjem vzela na znanje, da bo glede položaja, ki sedaj vlada na Madžarskem in glede vzroka tega stanja nemogoče doseči sporazum med našima vladama. Zaradi tega moje vlada misli, da nadaljne trditve in zanikanja ne bodo imela nobenega uspeha.* Nota nato omenja potrebo po pomoči Madžarski, ki ni le vsem dobro znana, temveč so jo tudi iz-raz.li zastopniki madžarske vlade ž:nih držav glede na okoliščine po. novno opozoriti sovjetsko vlado na obvezo, ki so jo prevzeli voditelji treh vlad na krimski konferenci, so se skupno izjavili: «za skupno sporazumevanje in za posvetovanje v začasnem obdobju nestalnosti v osvobojeni Evropi v pogledu politike njihovih treh vlad, kar se tiče pomoči bivšim satelitskim narodom osi v Evropi pri njihovih nujnih političnih in gospo-džtrskih vprašanjih, jn sicer z demokratskimi sredstvi.* Ameriška nota zaključuje: «To je obveza, ki je moja vlada ne more omalovaževati. Moja vlada ne veruje, da bi sovjetska vlada utegnila zanikati, da sedanji položaj Madžarske ni tak, kot je predviden v zgoraj omenjeni izjavi. «Vlada Združenih držav obžaluje, da je sovjetska vlada na le odklonila Izvedbo svojih obvez, ki jih je prostovoljno prevzela na krimski konferenci, marveč da tudi ni podala razlogov svoje odklonitve. »Kljub temu, da sovjetska vlada v tem pogledu do zdaj ni pokazala dobre volje, je ameriški zastopnik v zavezniškem nadzoratvenem svetu za Madžarsko pripravljen v katerem koli trenotku posvetovati se s sovjetskim in britanskim kolegom, da bi izvedli obveze, ki so jih tri vlade na jaltski konferenci prevzele v pogledu pomoč; madžarski za ureditev njenega gospodarstva ter položitev temeljev za obnovo te države, da bi bila možna čim hitrejša vzpostavitev splošnega gospodarstva v Evropi.* Neki poročevalec Foreigu Offlcea je izjavil, da je Velika Britanija popolnoma istega mnenje, kakkršno je izraženo v noti, ki jo je v torek objavilo ameriško zunanje min str-stvo in v kateri obtožuje Sovjetsko zvezo, da uničuje madžarsko gospodarstvo, ko z odvažanjem imovlne krši jaltski sporazum. Poročevalec je dodal, da je Velika Br tanija. temu že večkrat ustmeno ugovarjala. BESEDILO OBTOŽNICE PROTI NADŠKOFU STEPINCU Beograd, 26. sept. Državni tožilec je izročil vrhovnemu hrvatskemu sodisču obtožnico proti zagrebškemu nadškofu dr. Alojziju Siepincu. Obtožnica pravi: «Nadškof Stepinac je kot sokrivec in vzpodbudnih osrednje usta.ke teroristične skupine »Križarjev*, v kateri so bili obtoženi Lisak, Salic in drugi, podpiral organiziranje «Križ,arjev» v naši državi. Sodeloval je s sovražnikom, vzdrževal najtesnejše stike s tako zvano Neodvisno Dižavo Hrvatsko in jo podpiral, prav tako pa je vzdrževal stike ln podpiral Paveliča in ustaše. Organiziral Je pokatoliče-vanje Srbov na Hrvatskem, v Bosnj in Hercegovini. Kot »apostolski vojaški vikar* je Stepinac organiziral «vojaške kurate* med ustasi in drugih Paveličevih vojaških skupinah ter pošiljal med nje na stotins duhovnikov; ti duhovniki so podpirali narodno sovraštvo ter zločine proti hrvatskemu ljudstvu in drugim jugoslovanskim narodom ter borbo proti njihovemu osvobodilnemu gibanju. V katoliški tisk, zlasti pa poslužbeno glasilo zagrebške nadškofije »Katolič-ki list* ja uvedel sovražno propagando. Ta propaganda je opravičevala tlačenje ljudstva s strani okupacijskih sil. Članki v tem tisku so tudi organizirali in zagovarjali prisilno prestopanje v katoliško vero, vodili gonjo proti narodno osvobodilni vojni ter izzivali narodno in versko mržnjo. Nadškof Stepinac je obtožen, da je v svoji-palači v sporazumu s Paveličem skril arhive ustaškega zunanjega ministrstva ter druge dokumente ustaških zločincev.* E1SEHH0VER ODGOVARJA HA STALINOVE IZJAVE London, 26. sept. Načelnik ameriškega glavnega stana general Eisenhcuier, ki je trenotno z ladjo «Queen Mary* na poti v Evropo, je komentiral nekatere izjave o mednarodnih vprašanj h, ki jih je podal Stalin v Moskvi. O atomski bombi se general Eisenhoiver Strinja s Stalinom, da nobeno rušilno orožje ne more odločiti vojne, dodal pa je, da ima atomska bomba resne takojšnje in tudi naknadne učinke. Učinkovitost atomske bombe je zlasti v precejšnji zvezi z osredotočenjem tovarn na določenem prostoru, seveda pa m nujno, da bi imela atomska bomba v vsaki državi enake učinke. Obžaloval je «5ivčno vojno*, ki jo je označil za jako čuden način za dosego miru. Zavzel se je za politiko odprtih kart v svetovnih problemih. POLJEDELSKI DONOSI V ZSSR IN OSA London, 26. sept Moskovska radijska postaja jo v torek citirala članek «Izve-stij», ki pravi, da žetev v vzhodnih predelih Sovjetske zveze in Urala «napreduje povsem neza-dovoljivo.» List dostavlja, da bi morali organizirati posebne brigade za reševanje pridelka. V mnogih vzhodnih predelih tega ukrepa niso izvedli in je «trenotno malo verjetnosti, da bodo rešili PrI* delek.» Ameriški poljedelski minister Clinton P. Anderson je v torkovem radijskem govoru izjavil, da bodo donosi ameriške poljedelske industrije letos višji od vseh donosov v prejšnjih letih. Zaradi izrednega pridelka dosegajo donosi za leto 1946 14 milijard in 600 milijonov dolarjev ter za 10% presegajo številke iz preteklega leta. Poljedelske hipoteke so se znižale na 5 milijard dolarjev, kar predstavlja nninižjo številko v zadnjih 31 letih. TRUMANOVA POSLAHICA ZIDOM ZA NOVO LETO Wash!ngton, 26, tepk Predsednik Truman je naslovil ob priliki židovskega Novega leta, ki pade na današnji dan, ameriškim Zidom poslanico, v kateri je omenil napore Združenih ter drugih držav, ki streme za tem, da zagotove vsem narodom svobodo mišljenja, besede in kulture. JURIJ JUTRI T ORGIJO London, 26. spet Kralj Jurij bo jutri z britanskim letalom odpotoval iz Londona v Grčijo. EVROrSKI BEGUNCI BI UTEGNILI V BRAZIL Montreal, 26. sep*-Ravnatelj mednarodnega urada za delo Bandiero De Melk) (Braz 1) je v neki javni izjavi poudaril mojfnoet naselitve tisočev evropskih beguncev — predvsem iz Italije. Grčije, Madžarske in Avstrije — v rodovitnih in neobdelanih predelh Južn« Amerike, zlasti pa Brasila. Upor t' jnini Peniji 20.000 nomadov oblega Siraz TEHERAN, 26. sept, — V nedeljo je prispela v Teheran vest, da je v južni Perziji več tisoč oboroženih konjenikov bojevitega nomadskega plemena Kvašgaj vdrl1, z gora, razorožilo orožništvo in vojaško posadko dveh naselij, ki ležita me pristaniščem Bušir ob Perzijskem zalivu in mestom siraz; kolilo nato mesto Bušir ter prekinilo brzojavno zvezo s Tc“e' runom. Ministrski predsednik Suitaneh je zaradi tega takoj NOVI JEZUITSKI GENERALNI ASISTENTI Vatikan, 26. sept. Glavna kongregacije družbe Jezusove je izvolila nove generalne asistente za posamezne države. Za glavnega asistenta slovanskih driav je bil ponovno izvoljen Slovenec p. Anton Prešeren. sklikal vladno sejo. Pleme Kvašgaj se je uprlo 2e leta 1943. Menijo, da so takratno vstajo pripravili agentje osi, ki so hoteli s tem ovresti prihajanje zavezniških dobav, kj so jih preko Perzijskega zaliva in Kaspiškoga morja pošiljali v Sovjetsko zvezo. Pleme šteje približno 30.000 družin. Po dosedanjih poročilih vedi sedanji upor Koavoh Kvačk eden izmed štirih bratov, glavarjev plemena. Perzijska vlada je poslala v Siraz, ki so ga medtem obkolili uporniki, tete s 170 tovornimi avtomobili, tanke ter pet letal. Napad js bil izveden s puškami, strojnicami in prot'tankovskimi topovi. Število upornikov znaša po dosedanj h vesteh okoli 20.000, ker so se jim pridružili tudi vojaki plemen iz obmejnih področij. Policija in voja-šlvo v področju, ki ga ogražajo uporniki, je še na mestu. Člani levičarske stranke Tudeh so panično zapustili Siraz. Po zadnjih poročilih so se upornikom plemena Kvašgaj pridružili vejaki vseh plemen južno Perzije. Vendar pa poročajo, da je prišlo do bojev samo v pristanišču llušlre, kamor so vdrla obalna arabska ple- mena. Drugi vojaki so napad i manjši pristanišči Ganaleh In Bander Rig. Perzijski minister za delo in propagando princ Fircuz je Zj Vil, da bo Sultanehova vlada nastopila z največjo ostrostjo proti vsakemu delovanju reakcionarjev in izdajalcev, ki je za Perzijo zelo škodljivo. Perzijska vlada ves čas, cdkar so se začeli nemiri, stalno zaseda. Vendar pa so prestolniški in vladni krogi prepičant, da bo ministrski predsednik Suitaneh kas položaju. Perzijska vojska čaka na ukaze glavnega stana. • Poročevalec britanskega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil, da Velika Britanija s četami, ki so nastanjene v Basri v Iraku, trenotno nima namena posredovati, d« bi vzpostavila zakon in red v južni Perziji. Na vprašanje, če se Velika Britanija čuti zaradi upora ogrožena v pogledu petrolejsk h vrelcev v južni Perziji, je poročevalec odgovoril, da britanskim interesom trenotno ne preti nikaka nevarnost. Dodal je, da gre za zadevo, ki spada le v phstojnost perzijske vlade. Avstrijski tisk je svoboden Pred nekaj meseci so na Dunaju našteli neverjetno visoko število časnikov in časopisov, ki tam izhajajo. Prijavljenih Jih je 130, kar je za Avstrijo rekord. Vzroka sta dva in prvi je negativen, ker leži v dejstvu, da je že leto dni skoraj nemogoče kupiti stvari po predvojnih cenah. Nizke cene imajo le živila na nakaznice, vozni listki cestne železnice, gledališke in vstopnice za kino, stanovanjsko najemnine in časopisi, piše Švicarski list «Die Tat». V današnjih časih založniki nimajo takšnih materialnih in kvalitetnih odgovornosti kot v predvojnih časih ter razdeljevanje koncesij ni strogo omejeno. Marsikateri vidi v časniku le lahek način dohodkov in kot posledica tega je visoko število časnikov. Dunajčan, ki je v mirnih časih čital revije izključno v kavarnah, se je zdaj navadil in poleg šopa dnevnih listov kupuje vsak mesec lepo število raznih revij. Pozitivni vzrok visokemu številu leži v tem, da je dežela bogata lesa Razvita papirna in tiskarska in dustrija j« ostala v Avstriji skoraj popolnoma nepoškodovana in de žela ne trpi pomanjkanja papirja. Zasedbene oblasti stremijo za «prevzgojo naroda k demokraciji* in v to svrho izdajajo svoja glasila, poleg tega pa &e celo vrsto tiskovin za* objavo odredb, ki naredijo sliko še bolj živopisno. Zanimivo je, da je pri vsaki reviji v ozadju ena izmed treh glavnih političnih strank. Iz tega je razvidno, da še ni pravega kulturnega udejstvovanja, ki bi bilo dovolj močno, da bi pritegnilo, vse kulturne delavce, ne glede na politično opredelitev. Velike kulturne revije še ni, ki bi bila nad stran- Predsednikov odgovor Na nekem skupnem sprejemu novinarjev, ki jih je navadno prirejal pokojni predsednik Roosevelt, je neki novinar vprašal, katerega izmed treh velikih ameriških zaveznikov —■ Velika Britanija, Sovjetska veza in Kitajska — ima predsednik za najvarnejšega. Predsednik je novinarju odgovoril takole: <*RajH mi povejte vi, katera noga je pri stolčku, ki ima tri noge, najvarnejša.» kaml in imela vpliv v svetu, v čemer Je nekoč Dunaj igral vodilno vlogo med nemško govorečim občinstvom. Med mesečniki je znan »Der Turm», ki je poluradno glasilo avstrijske ljudske stranke. Je skromno ilustriran, okusen, previden ln nenapadalen, vsestranski in ima namen v nekaki kulturno politični nevtralnosti služiti duhovno razcepljenemu meščanstvu. Glasilo ljudske stranke je »Die Otsterreichiachen Monatshefte* in temu odgovarja na socialistični strani »Die Zukunft*, ki je pisana v zadržanem tonu in jasnosti pojmov. Enake lastnosti odlikujejo kulturno revijo socialistične stranke »Die Bastel*. ki je bogato ilustrirana, velikega formata ter se ji pozna dobro strokovno vodstvo — kar žal pri vseh 130 časnikih ni samo ob sebi razumljivo, Komunistični stranki je blizu «Die Wiener Revue», ki je bogato ilustrirana s fotografskim in risarskim materialom ter ima rubrike: kultura, umetnost, gledališče, film in zabava ter j« urejevana po načinu »magazinov*. Politično manj vezana je »Die Wiener Btlhne*, ki je naslednica «Bilhne» iz predhltlerjevske dobe. Glavne pozornosti ne posveča samo gledališču, marveč umetnosti in kulturi na splošno, izhaja v velikem formatu in je bogato ilustrirana. Med mesečniki, ki izhajajo izven Dunaja, se odlikuje graška »Auatria* po tehnični opremi, vsebinsko pa je enolična. V Selzburgu izhaja literarna ravija «Das Stlber-boot* v majhnem formatu in brez ilustraoij. Zunanji videz je skromen, vendar Je vsebinsko na višini. Med izključno umetnosti namenjenimi revijami ima vodilno vlogo »Die Schdnen Kunste*, ki je tiskana na izredno dobrem pa pirju in z mirnodobskimi ilustra cijaml — tudi barvni tisk, — vendar vsebinsko ne izčrpa vseh možnosti, ki Jih nudi lepa oprema, Med ostalimi vidnejšimi mesečniki Je močno opaziti popolno ločitev posameznih pokrajin. Med tehničnimi mesečniki je omembe vreden «Universum» svet, znanost, napredek — so njegove rubrike. Znani dunajski igralec WUly Forst izdaja ilustrirani mesečnik »Film*. List je zelo dobro urejevan in namenjen predvsem zabavi ter spominja na ameriško ilustracijo »Life*. Vidno vlogo imajo nadalje So zavezniški časopisi: «Die Brticke* (izdajajo ruske zasedbeno oblasti), »Die Neue Auslese* in »Heute*, ki ga v velikem formatu izdajajo Američani. Število resnih tednikov je manjše. Na Dunaju izhaja «Das Oester-reichische Tagebuch*, ki je komunistično usmerjen ln je znan po literarnih delih. V umetniški kritiki »e odlikujejo vsi avstrijski časopisi — je zelo napadalen in piker. Zabavi namenjeni in mnogo čitani so tedniki: »Funk und Film*, »Meln Film*, »Der Lichtblick* (izhaja na Dunaju in v Gradcu), »Salzburger Wochenachau» ln nekateri drugi .Večinoma imajo večje politične in kulturne ambicije. Posebno skupino predstavljajo nedeljski Časopisi, t. j. tedniki v obliki časnika. Omembe vredni so: «Die Furche*, kulturno politični tednik, ki je avstrijski ljudski stranki blizu in ima posebno zanl-manie za cerkvena vprašanja; «D!e Presse*, ki je naslednica «Die Neue- Freie Presse*, z znatnim zanimanjem za gospodarstvo in Je desničarsko usmerjena. Druge, kakor n. pr. »Homunculus* izhaja V Casniškem formatu v Bregenzu. Vsi ti Časopisi so le kapljica iz morja najrazličnejših publikacij. Nismo omenili ženskih ln modnih revij, miti listov, ki so namenjeni kmetijstvu, obrtništvu, Industriji, medicini, športu, mladini in najrazličnejšim drugim vprašanjem. Gotovo je, da bo marsikateri izmed teh neštetih Časopisov propadel, ko bo denar v Avstriji dobil zopet veCjo kupno moč. Ko bo za 30 grošev do 10 šilingov, kolikor stanejo posamezne šteyi]ke revij, mogoCe dobiti šest do 200 cigaret kot nekdaj, bo življenjski boj izločil slabše revije ln tiste, ki bodo premalo nudile občinstvu. V ZNAMENJU DAVIDOVE ZVEZDE Težnjo «izvoljenega» ljudstva in njegova prizadevanja za uslvaritev neodvisne države - Ustroj in delovanje izvrstno organiziranih tajnih židovskih organizacij Z D priznale mednarodno sodišče Združenim narodom so nedavno v imenu Združenih držav izrabili izjavo predsednika Trumana, « katero je izjavil, da Združene države sprejemajo obvezno jurisdikcijo mednarodnega sodišča. Namestnik zunanjega ministra je izjavi priložil kratko spremno pismo; na-meslnik zastopnika Združenih držav pri ZN Herschel V. Johnson pa je poslal glavnemu tajniku ZN Trygve Ueju posebno noto, v kateri zatrjuje, da je to dejanje «na-daljnji dokaz odločitve ameriške vlade storiti vse, kar je mogobe, da bi omogobila ZN izpolnitev njim Aolobene naloge, ki ni nič manj kot ohranitov svetovnega miru*. Johnson je dejal: ^Napredek postopka za mirno ureditev je ena izmed najosnovnejših nalog Združenih narodov pri ohranitvi svetovnega miru in v takem postopku sta vloga in naloga zakona jasni. Prepričani smo, da je mednarodni zakon že zadostno razvit, da 6o služil kot vodilo in osnova medr narodnih odnošajev. Nadalje menimo, da je najboljši način za zagotovitev njegovega nadaljnjega napredka in edini način za njegovo usposobitev v Izpolnjevanju njegovih nalog to, da poverimo odgovornemu mednarodnemu sodišču vsa sporna vprašanja, za katera bi' lahko bilo pristojno.* Johnsonova nota Ueju zaključuje z besedami: »ifl zaradi tega težimo k velikemu napredku uveljavljenja zakona v mednarodnih odnošajih, in sicer s pomočjo Širokega spreje- ma nalog sodiSča v duhu listine Združenih narodov.* V omenjeni izjavi so jasno povedali, da Združene države v sporazumu s členom S6. statuta so-dtiba in zaradi predloga senata Zdiuže nih držav priznavajo jurisdikcijo mednarodnega sodiSba brez posebnega sporazuma za obvezno v odnošajih s katero koli drugo državo, ki bi sprejela isto obvezo, vseh spornih pravnih vprašanjih, ki utegnejo nastati in kt bi zadevali: a) tolmačenje neke pogodbe, b) kakršno koli vpraša-nje mednarodnega prava, oJ obstoj dejstva, ki bi ugotovljeno predstavljalo krSitev mednarodne obveze in d) naravo višine odškodnine, ki bi jo bilo treba dati zaradi kršitve mednarodne obveze. Izjava natančno označuje, da gornjega ne bodo smeli uporabljati za sporna vprašanja, ki bi Jih pred. loiili drugim sodiSbem na osnovi obstoječih pogodb ali na osnovi bodočih možnih sporazumov; dalje za sporna vprašanja o zadevah z «bistvenega področja notranje juriš dikcije Združenih držav*, ki ga bodo določile Združene države same in za sporna vprašanja, ki bi izvirala iz večstranske pogodbe, razen če pogodbene stranke, ki bi Jih odločitev prizadela, ne bi bile tudi stranke v zadevi pred v sodiščem, ali če Združene države ne bi dale svoje izrecne privolitve. Izjava bo ostala v veljavi pet let oziroma tlvkler ne bo potekel rok šestih mesecev po sporočilu o njenem potu’ i. Danes se zdi, da je v Palestini glas muezine, ki vsak dan oznanja z minareta svoj »La IUha Illa-Al-lah* — »Samo en Bog je — Alah*, nekako zamrl ln da je postal mno. go močnejši glas ž dovske tajne radijske postaje »Glas Izraela*, ki napoveduje boj vsem in vsemu, kar ni židovskega. Pri tem nas ne sme motiti dejstvo, da to ni v soglasju s Številom prebivalstva v Palestini, kjer živi danes nekaj več kot en milijon Arabcev (leta 1922 jih je bilo samo polovico toliko) ln okoli pol milijona Zidov. Palestina se je vi-nlla v leta med 1936 do 1939, v leta neredov, le da so se spremenili igralci: pred desetimi leti so bili Arabci, ki so najprej obračunali z Zid! ter se noto uprli Britancem, danes so Židje, ki se upirajo pred vsem Britancem, dasl njihov boj v bistvu ni nič manj naperjen tudi proti Arabcem, čeprav se zdi, da so se tl umaknili nekoliko v ozadje ln prepuščajo Britancem ln Zidom, da v prvi vrsti sami urede vprašanje, ki je postalo eno izmed glavnih vprašanj svetovne politike. Zakaj je postala Palestina, ozek, kakih 16.000 kvadratnih kilometrov ' ...” i . e’ ~ no. Težko je reči. kakšno «t»1'Soe je do teh nazorov zavzel bivši mi- t A * nistrski predsednik, ki se je uma k- | n.l v zasebno življenje, a še živl v Kabulu; toda potrjeno Je. da se je namenil v kratkem zapustiti čfrža- , vo ln bo verjetno najprej odšel na romanje v Meko, od tam pa bo nadaljeval pot v Anglijo in morda v '• Združene države. Te razlike v nazorih so naravne in ne smemo podcenjevati njih°ve Važnosti; v deželi, kot je Afganistan, morejo nenadoma vzplarnt®t* in postati strašne. Toda za pouče- ;1 nega opazovalca je gotovo bolj vznemirjujoč razvoj zunanjih zadev „ kot pa domače težave. Več kot etoletje je bil Afganistan največ , zaradi britanskega vmešavanja in podpore nekaka vmesna držav* med Britansko Indijo in sovjetsko ' Srednjo Azijč- Zunanja politika Afganistana je v glavnem usmerjen* v vzdrževanje ravnotežja med .tema dvema močnima sosedoma * namenom, da ohrani kolikor mogoče učinkovitejšo državno neodvisnost- Zdaj, ko se je Velika Britanija odločila popustiti pri vodotv« Indije, bo to ravnotežje moteno-Kakšne posledice bo to imelo Z® Afganistan? AH bo sposoben, da b® brez britanske pomoči ostal vročena država? Ce ne, kakšen učinek bo to imelo na njegovo domač® trdnost in razvoj? To je največj1 današnji problem Afganistana; v n: posrednih bodočih bon®® t:; 5 morda opazili preokret v njegov narodni zgodovini. ! PRESTOLNICA VARŠAVA KLJUB TEMU, DA JE BILA ENO IZMED NAJBOLJ RAZDEJANIH EVROPSKIH MEST, VENDAR S POGUMOM IN SAMOZAVESTJO GLEDA V BODOČNOST TER BO NE GLEDE NA OGROMNE STROŠKE SPET VSTALA ŠE LEPŠA IN VEČJA V letošnji pomladi je skupina britanskih novinarjev obiskala Varšavo, fci jo po pravici smemo Itnenomfi najbolj razrušeno me-«0 v Evropi, Celo na te novi-Wj«. ki so se skoraj vsi kot dopisniki udeležili zadnje tajile in pri svojem delu videli tirom no gorja in razdejanja, je Uničenje 'poljske prestolnice napravilo silno globok vtis. Eden ktned udeležencev tega obiska je napisal naslednje živahno, prepričljivo in pretresljivo poročilo. , Napotili smo se v nekdanjo Prestolnico Poljske — Varšavo. Sicer izraza *nekdanji» skoraj "e bi smel rabiti, ker je Variava ! Vedno prestolnica, čeprav je od rjo zelo malo ostalo, Se vedno je Prestolnica, dasi to nasprotuje bigiki in zdravi pameti. Nekoč je *amreS poljski pesnik dejal, da ^ Var Sava zaradi svoje norosti '"modra. Njena zadnja zgodovi-je spet dokazala, da je ostala svoji preteklosti. Proti vsa-zunanji logiki je bila leta 1939 ^orSava zadnja, ki je položila °roije, ko je bila vsa ostala Polf-®fca že zasedena. Proti vsakemu zdravemu razumu je leta 19kh še trikrat zgrabila za orožje. Njeno ‘Hnvega — je dejal Goldwln svojemu tajniku — pazite, kako bom 1?hiral svoje osebje.* Ko Je Vstopn prvi kandidat, ga Je °°ldwin vprašal: «Koliko je dve n dve?» Kandidat je odgovoril: «St!ri.» «odločno, res ste točno odgovorili — je dejal Goldvrin — počakajte v predsobi.» Ko je drugi kandidat dobil isto vprašanje, Je hitro odgovoril: «Sest» ((Izvrstno —- je dejai Goldwin 7 vid:m. da .mate domi»1;11j0 in da ste iznajdljivi, izvolite v Predsobo.* Tretji kandidat je da isto vprašanje odgovoril: *E>evet in trideset.* Goldwin je k&r strmel in dejal: »Čudovito, taksna širina misli in kakšna **Vrxiost», ter ga je prav tako k®slai v predsobo. Nato se je ^rnil k svojanu tajniku: «Ka-erega mislite, da bom sprejel v 8kiibo?» »Tistega, ki Je dejal ^evet in trideset.* «Kje neki ■" se je zasmejal Goldwin — jprejel bom tistega, ki je dejal Sftst.» Tajnik ga je ves začuden vprašal: «Toda zakaj neki?* ^°ldwin pa mu je počasi odgo-'°rii; «Ker je nečak moje žene.* „° ni nobenih stopnic. Nekateri ^kujejo najbližje cerkve, pre-^ 11 gredo na d,tlo, ali točneje po-i d*no, ruševine najbližje cerkve, tukaj so bile porušene tudi Cerkev sv. Aleksandra l Znamenitem trgu Treh Križev t°maj se stoji. Skoraj vse stane «/c n°ruiene do tal, toda podzem-h,e 9r ob niče, kamor so nekoč podali - ■ - • - - - mrtvece, so fe ostal«. V te 8i°Paj° verniki po nevar* stopnicah. *tua rttci nobenega mo- J ki bi vezai Varšavo z njenim uradov, toda čudovito urni, ko so rth glavnih ulicah, ki so glavne mestne žile. Nekaj ur na dan je skoraj vse prebivalstvo tam. Ca za trenotek zapremo svoje oči t«r pozabimo na ruševine, tedaj se nam zdi, da slišimo hrup in Sum velike prestolnice. No pa jih spet odpremo, tedaj imamo pred seboj samo tri alt štiri podrte ulice. V nekaj pritličnih in enonadstropnih hišah, ki so jih na hitro zakrpali, so trgovci razložili blago, ki je bilo prej dobesedno razmetano po stotinah varšavskih ulic. Za naključnega opazovalca ta množina blaga na enem samem mestu povzroča 'varliivo sliko bogastva. Prav tako je v teh maloštevilnih osrednjih ulicah tudi sto Ul sto trgovcev, ki prodajajo svoje blago na prostem. Nekoč je Varšava ima la nekaj najlepših trgovin na svetu. Zdaj pa blago leži po tleh, nogavice poleg hlebcev kruha, kožuhi poleg svežnjev starih rabljenih knjig. Ničesar ni moči najti, kar bi. priklicalo v spomin takšno Varšavo, kot je bila pred vojno. Te grmade ruševin, okajeni ostanki zidov, kako naj bi to koga spominjalo na očarljiva poslopja, na knasna pročelja, .na široke glavne ulice, ki Šo nekoč bile tukajf To je bila sorazmerno moderna prestolnica, mnogo modernejša kot prvotna prestolnica Poljske-Krakou). \ Prireditve Toda kljub svoji tragediji Varšava goji umetnost, katere nihče ne more prezreti. Na gledališkem trgu ne stoji več njena veličastna opera in druga gledališča. Toda vendar so že odprli nekaj gledališč. Uredili so odre v grdih, majhnih prostorih, katerim se nikdar še sanjalo ni, da, bodo postali svetišča'umetnosti. Obiščimo eno. Pred vojno je na tem mestu stala trgovina nekega optika. Med preostalima stenama so razpeli zaveso in skozi okajeno odprtino, kjer bi morala stati stena, uidimo rdeče zahajajoče sonce, fgrali so Shakespearovo'tragedijo Hamlet; ozadje je bolj tragična, teot pa sama klasična tragedija. Pred gledališčem je bilo slišati vreščeče glasove prodajalcev Časopisov, ker Varšavi na nekak-šen taj nstven način še vedno uspeva proizvajati izredno veliko časopisov. Zločinske zgodbe, ki so bile nekdaj največja privlačnost, so izginile. Stolpol dnevnikov so odmev resnosti življenja. Njihove naklade so v primeri s predvojnimi razmerami neverjetno visoke saj je politika bolj kot kdaj koli prej velika varšapska strast. Toda vse to je osredotočeno samo v nekaj ulicah, kjer Varšava živi. Ostanek mdsta vzbuja spoštovanje kot pokopališča. Stopili smo na glavni trg, kjer so nekoč prirejali, vojaške svečanosti, Poljaki so bili zelo počasni pri graditvi svojih vladnih urejevali ta trg. Okoli njega se vrste niševine starih zgodovinskih zgradb, zunanjega ministrstva in glavnega stana. V sredi je grob neznanega vojaka, ki je ves pokrit s cvetlicami. Trg je dobesedno odet v zastave in razsvetljen z obločnicamA. Ta prazni posvečeni trg je vez med dvema mestoma — mestom življenja in mestom smrti. Obrnili smo hrbet obločnicam ter krenili proti staremu mestu. Mimo črnih zidov glavne železniške postaje■ smo odšli v okraje v-bližtni Visle, ki so bili pozorišče varšavskega upora. Vzpodbujajoči človeški glasovi mestnega življenja v daljavi umirajo. Ko smo Sli navzdol po Krakovski ulici, ki je ena izmed najstarejših varšavskih cest, so glasovi skoraj utihnili. Prišli smo v kraje popolne tišine, tiste strašne tišine pokopališča. Prišli smo v staro mesto. Tukaj so izbojevali najstrašnejše bitke. Nekoč je bil ta prostor poln stisnjenih starih hiš brez vsakega razgleda. Zdaj pa so ulice široke, tako da lahko vidimo preko. Najstarejša varšavska cerkev sv. Ivana je zdrobljena v prah. Kraljevska palača, ki gleda proti Visli, je kUp ruševin. Toda divjaštvo je uspelo ustvariti Se strašnejšo sliko. Ko smo hodili po teh področjih uničenja, smo prišli do drugih, kjer je puščava popolna. Prej smo mogli razločevati vsaj ulice, tu in tam pritličja hiš, toda tukaj ni ničesar, niti ne ogrodij od strelov in ognja uničenih hiš. To je bil kraj osamljenega in brezupnega boja, kjer so se oglašali kriki, ki niso našli odmeva. Tukaj so z enim udarcem uničili nekaj desettlso-čev ljudi. To je bil židovski gheto v Varšavi. Kdo bo znova zgradil prestolnico f Izračunali so, da bodo stroški odstranitve ruševin in zgraditve novih poslopij trikrat večji, kot pa bi bili stroški zgraditve novega mesta kjer koli drugje. Toda Poljaki se za to niso zmenili. Zanje je značilno, da so se odločili pozidati staro mesto. To odločitev so napravil soglasno in sicer tako narod kot vlada. Prav tako soglasno kakor so leta 1944 v nasprotju z vso logiko dvignili orožje proti sovražniku in prav tako soglasno, kot so proti vsakemu zdravemu razumu zanemarili svoja vladna poslopja, samo da so lahko očistili Glavni trg in pokrili s ovitjem grob neznanega vojaka, prav tako so se torej odločiti, da bodo na novo pozidali svojo prestolnico, in sicer na tisti način, ki bo največ stal glede materialnih izdatkov kakor tudi človeških naporov. Vendar njihova prestolnica bo spet Varšava in to je edina stvd/r, ki zanje nekaj pomeni. Ko smo tako opazovali in premišljevali o koristnosti naporov Varšave, da bi ostala glavno mesto, se nam je zdelo, kot da bi Nemcem uspelo izmaličiti njeno obličje z žvepleno kislino. Vendar sc oči Varšave ostale nepoškodovane in te oči skozi solze neomajna zrejo na boljšo in lepšo bodočnost. Kraj groze Nocoj smo se sicer odločili, da si bomo mesto ogledovali kot duhovi, toda število ulic, ki nudijo sliko pokopališč, je preveliko celo za nas. Daleč presega število ulio v osrednjem delu mesta, kjer se odločno in uspešno razvija življenje. Toda pohitimo, četudi smo duhovi, iz tega kraja groze in tragedije, kot hite prebivalci Varšave, ki je bolj podobna srednjemu veku kot pa tako imenovani civilizaciji iz leta 191,6. Povsod smo naleteli na duh po grobovih, oelo v prekipevajočem mestnem središču mesta, toda temu smo sc morali privaditi. Orjaški motor Družba «GeneraI Electric Company» je zgradila najmočnejši motor na svetu, ki more v eni minuti dvigniti torpedni rušilec z morske gladine v višino petnajstega nadstropja. Največja zmogljivost motorja, ki skoraj trikrat prekaša nominalno silo 7.000 konjskih sil, znaša preko pol milijona kilc-grammotrov. Z vrvjo, ki bi bila ovita okoli posebne osi, bi mogli s pomočjo tega motorja dvigniti težo 1370 ton, kar odge-varja teži rušilcev, ki so jih med vojno Združene države odstopile Veliki Britaniji. TAkšno tezo bi mogli dvigniti ■ hitrostjo 60 metrov na sekundo do višine petnajstega nadstropja. Motor je dolg^ 13 metrov, širok 5 in tehta 450 ton. Ajajnovejša poročila RAFa in se-* ’ vernoameriškega letalstva dokazujejo, da so letala na reakcijski pagon že preživela preizkusno obdobje. Iz njih je moči razbrati, da je neumorno delo izvrstnega mladega inženirja kapetana Franka WhittUa doživelo uspeh. Leta 1931 je že deloval prvi reakcijski motor, ki je bil sestavljen iz plinske turbineHn zračnega kompresorja. Štiri leta kesneje so v letalski tovarni Gloster izdelali enokrov-no letalo, ki ga je gnal skupinski motor na reakcijski pogon; kapetan Whlttle je z njim napravil poizkusne polete nad Veliko Britanijo. Ze tedaj ni bilo nobenega dvoma, da bo njegova iznajdba imela veliko bodočnost. Tudi trditev, da osnovna zamisel ni nova, inženirjevi iznajdbi ne more kratiti vrednosti in silnega pomena. Zamisel izrabe reakcije nekaterih tekočin za pogon je poznal že Izak Nevoton, kt je leta 1680 zgradil model vozila na reakcijski pogoni, ki ga je poganjala p ara na ta način, da je pod velikim pritiskom udarjala nazaj. V zadnjih 35 letih so različni evropski narodi preučili večje število načrtov za letala na reakcijski pogon. Leta 191,0 je italijanski pilot De Bernardi zgradil in preizkusil podobno letalo. Načrte za takšno letalo je že leta 1988 izdelal bolonjski inženir Campini. Naporna raziskavanja Kapetan lVhittle je na tem področju delal na skrivnem dolga leta, ne da bi za to javnost kaj vedela. Njegova zasluga je, da je uvidel nujnost novega postopka za pogon motorjev lu da je iznašel tudi praktično rešitev tega problema. Graditelji letal no že dolgo časa zahtevali močnejše, lažje in manjše motorje. Ker je bilo nemogoče, da bi povečali obliko cilindrov, so povečanje jakosti motorja dosegli s tem, da so v motor vdelali večje število cilindrov. Zgradili so že veliko motorjev s 81, cilindri, medtem ko preučujejo skupinske motorje, ki bodo imeli po 38,1,8 in celo 48 cilindrov. Seveda pa to povzroča velike stroške in tehnične tež-koče. Poleg tega se je pojavilo Cisto tehnično vprašanje, kako zgraditi vijake oz. propelerje, ki bodo odgovarjali tako veliki sili motorjev. Inženirji so gradil ravno takšne vijake, kot so jih zahtevali, toda stroški, teža in komplikacije sqgsilno narasle. Poleg tega so vijaki z velikim premerom zahtevali, da so morali motorje vstaviti zelo visoko, kar je imelo za posledico, da so morali za letala graditi velika in težka kolesa, kar pa spet ni bilo prikladno. Seveda ne smemo misliti, da bo novodobna rotacijska turbina popolnoma izpodrinila navadni štiritaktni avtomobilski eksplozijski motor. Sodobni letalski motorji so namreč čudoviti stroji, ki jih ne bodo mogli tako hitro prekositi. Tehniki, ki so rešili vprašanje eksplozijskega motorja, bodo pri dokončni ureditvi reakcijskih motorjev naleteli na iste tržfcoCe. Letala bodočnosti PREDNOSTI REAKCIJSKEGA POGONA ŠO NEPRECENLJIVE i NEPRIMERNO VEČJA HITROST, CENEJŠE OBRATOVANJE, PRI-- JETNEJŠA VOŽNJA IN VEČJA VARNOST ZARADI MANJŠE TEŽE uu Prvi posnetek poizkusnega letala «DH 108» na reakcijski pogon V čem je bistvo reakcijskega motorjaf Predvsem si moramo biti na jasnem, kaj takšen motor ni. Vedeti moramo, da prav za prav ne gre za raketni pogon, česar nikoli ne smerne pozabiti. Res je, da leti raketa zaradi močnega toka vročih plinov, toda ti plini se razvijajo iz posebnega kemičnega goriva, ki že samo vsebuje za izgorevanje zadostno količino kisika. Nasprotno pa pri letalih na reakcijski pogon izgorevanje poteka's pomočjo kisika, ki ga morajo sproti črpati iz zraka. DeI Janško more takšen proces v redu potekati le tedaj, če razpolaga z dovolj močnim zračnim tokom, ki ga zbira s prednjim delom letalskega trupa, s čelnimi vratci in s posebnimi zračnimi loputami ali zaklopkami, Stratosfemi poleti so zdaj postali že nekaj vsakdanjega; seveda morajo biti potniki v kabinah s stisnjenim zrakom. S takšnimi poleti je moči doseči izredno veliko hitrost. 'Turbinski motorji na reakcijski pogon »p zaradi velikih sprememb zračnega tlaka najbolj primerni za paleti v veliki višini. Kljub temu pa turbinski motorji le niso popolnoma neodvisni od atmosferskih prilik. Nikakor ne bi mogli le- Usoda ponosne ladje Biser francoske mornarice - veleparnik Normandie - je po kralkem in burnem življenju končal med starim železjem S podpisom zadnjega sporazuma z Washingtonu Bymes in Blum nista uredila samo vprašanja posojila, prodaje vojnih preostankov in uvoza ameriških filmov. Podpisa cbeh državnikov pomenita več kot samo preprosto obljubo jeepov, strojev za gradnjo cest in kilometrov filma, na katerem bo Ingrid Bergman objemala Garyja Coope-rja. Dogovorila sta se tudi o tem, da bo Francija izročila ameriški vlad1 francoski prekooceanski veleparnik »Normandie* — ponos Francije — ki ga je uničil ogenj, še preden ga je pogolto lo morje, potem kc je po zasegi služil kot prevozna ladja za čete pod tujim imenom »La Fayette». Parnik »Normandie* so začeli graditi 26. januarja 1931 v Penhoe-ju- Compagnie Gčnčrale Transa-t!ant!que je že več let prej sanjala o tem, da bi zgradila razkošni linijski parnik, ki bi mogel vsakih 11 dni odpluti iz Le Havrea proti Ncw Yorku. Zanimiva je ugotovitev, da je »Normandie* — resnični francoski predstavnik na svetovnih morjih — nagledala luč dneva v Nemčiji, in sicer v obliki majhnega modela. Dejansko so s tem modelom napravili prve poizkuse v notranji hamburški luki. Dvajset mesecev pozneje — 29. oktobra 3932 — je parn k že zaplul lz doka. Ime tistega, ki je ob njenem boku rezbll tradicionalno steklenico šampanjca, je danes brezpomembno, toda tisto, česar se bodo ladjedelni-ški delavci še dolgo časa spominjali, je to, da bi vrtinci, ki jih je povzročilo ogromno ladijsko ogrodje, skoraj potopili več ladij, ki so plule v bližini in da je razburkano vodovje vrglo In pošteno poškropilo celo več potnikov te ponosne ladje. Sodelavci Inženirji, strokovni delavci, dekoraterji, slikarji, električarji, va-r lci, mizarjl-umetnlkl in drugi rokodelci so porabili več kot dve leti za izvedbo tega načrta, ki predstavna najpopolnejše mojstrsko delo tshnike, okusa in razkošja. K ure--sničenju načrta so poklicali vse i.ajvečje sodobne umetnike; pri notranji opre ml ladje so sodelovali: Patou, Bo* -d, Dunnnd, Expert, Sue in Leleu. Ko je »Normandie* na prvi uradni vožnji zapustila Le Havre in krenila proti New Torku, je 1500 potnikov z začudenjem in ponosom opazovalo veličastne naprave; poleg tega so potniki gledali na to, da so se oblačili ele-gantneje kot na kakršni koli umetniški razstavi ln £e nikdar ni mogla nobena ladja nuditi potnikom toliko razkošja'in zabav. Kljub temu, da je bila »Normandie* 313 'metrov dolga in samo 86 metrov široka, je vendar zaradi vitkosti in krasne linije nudila videa velikega in ozkega tekmovalnega'čolna. S pomočjo dolgotrajnih poizkusov so ugotovili, da je najprimerneje, če dajo ladijskemu ogrodju takšno nežno, prefinjeno in elegantno obliko, ki so jo risarji it> fotografi neštetokrat ovekovečili. Tudi ladijska notranjost je predstavljala harmonijo brez primere. Vsi načrti so predvidevali veliko dvorgno-jedllnlco, ki je segala v' višino do tretjega medkrovja, vendar pa je njena širina zavzemala same osrednji prostor. Jedilnica je b la dolga 86 metrov ln je mogla istočasno Sprejeti pri 241 mizah, ki so bile vse v cvetju, približno 700 gostov. Isto razkošje je bilo videti v velikem salonu, ki je imel 700 kvadratnih metrov površine; njegova največja zanimivost je bila 12 metrov dolga in 8 metrov širokd preproga, ki je tehtala pol tone. Preproga je Imela 8 milijonov vozlov ter jo ja deset delavcev tkalo približno 3 mesece. B.la je tako krasna, da se je človeku zdelo skoraj grešno stopiti nanjo. Vsako jutro ao potnikom hkratu z zajtrkom prineall tudi »-.« j- I * *—J ameriški odjemalec TRŽAŠKA KRONIKA Beograd, 26. sept. V članku pod naslovom »Jugoslovanski narodi ne bodo pristali na to, da bi bili s preglasovanjem oropani svojih pravic, ki so si jih pridobili s krvjo*, se beograjska »Borba* bavi z razpravljanjem pariške konference o vprašanju meje z Italijo. «Borba» piše: »Čeprav* bi to vprašanje lahko rešili, ker gre dejansko le za to, da bi izpolnili zahteve prebivalstva tega področja, zastopniki Washingtona in Londona žilavo zagovarjajo stališče, da morata biti Trst in del Julijske krajine ne samo odtrgana od Jugoslavije, marveč, da mora biti tudi prebivalstvo tega področja oropano svobode, demokracije in samouprave. Iz njihovega stališča v tem vprašanju, kakor tudi v celi vrsti drugih vprašanj, je jasno razvidno, da želijo uresničiti napadalne namene premaganih napadalcev in ohraniti pri življenju preživele metode sile. Zadnje glasovanje o jugoslovanskem predlogu o jugoslo-vansko-italijanski meji predstavlja ne le višek krivice do Jugoslavije, marveč tudi višek politike, s katero hočejo s pomočjo glasovalne aritmetike uresničiti to, za kar nimajo niti dokazov niti pravice. Taksen sistem hočejo uvesti tudi pri vprašanju rešitve državne po- 1 t;ke Trsta. Znano je dejstvo, da je Jugoslavija v interesu mednarodnega sodelovanja prispevala s pristankom na internacionalizacijo Trsta težko žrtev. Jugoslavija zah-l Eno leto po koncu vojne živi ame-teva, da mora biti Trst tesno pove-1 riški izveznik še vedno v znamenju zan z. zaledjem, z Jugoslavijo, in I vojnega gospodarstva. 7.Cije po hlada mora biti vlada Trsta zasnova-Igu niso prenehale, po vsem svetu na na demokratskih načelih. Po I manjkajo najpotrebnejše stvar.;. Iz-jugoslovanskem predlogu bi morala Igledi za izvoz bi mogli biti prav za vsa oblast v Trstu pripadati ljudst- Iprav posebno zapeljivi ter bi mogli vu. Vendar pa ameriški, britanski I povzročiti nadutost. Vendar se ta in francoski načrt za tržački statut, I nadutost ne moič pojaviti, ker no-kakor tudi njihovo stališč’ ^)ri raz-j trenji gospodarski položaj ne daje pravah kaže, da želijo'ustvariti iz I izvozniku podlage za delanje načr-Trsta nekaj čisto drugega, kakor I tov, pr.inislekov in preračunavanj, svobodno področje. Njihovi načrti | Državna gospodarska politika ni dajejo na prvem mestu največjo | prilagojena zavednim in načrtnim močno oblast guvernerju in ome-1zahtevam izvoza. Ne samo, da.poll-jujejo pravice prebivalstva, tako da j - čen interes na izvozu tradlcionel-bi mogli predlagatelji teh načrtov Ino n,i bil majhen, je treba temu še preko guvernerja postati gospo-1 dodati pejav neutešljive potrebe po darji Trsta.* I blagu v tujini. Ukrepj za pospešitev Članek zaključuje: »Jugoslovan- I t£Voza bi mnogokrat lahko vzbudili r,ko ljudstvu se je že naučilo ščititi I^'zadovoljstvo; vendar v volivnem in braniti svoje svoboščine in pra-|ll;1u ne smemo pričakovati nezado-vice. Nikdar se ne bo sprijaznilo I voljujočih ukrepov, s politiko diktiranja miru, s politi- I Za a
  • ™žajo ne oziraje n telitske večine* teh pravic oropali.»J SVARILO ODBORA ZA EVROPSKA VPRAŠANJA London, 26. sept. Madnarodni odbor za preučevanje evropskih vprašanj, ki šteje med svoje člane 31 znanih državnikov, gospodarstvenikov in znanstvenikov šestih evropskih držav, je objavil porodilo, s katerim se postavlja na stražo proti nevarnostim atomske vojne in trdi, da »gredo države zdaj po Isti poti, ki jih je privedla do vojne.* Porodilo, ki so ga poslali ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom vseh bivših zavezniških držav, podrobno preučuje vzroke in učinke položaja, ki bi mogel dovesti do vojne, kritizira način uprave Nemčije in dvomi o zmožnosti Združenih narodov, da bi preprečili vojno. V poroc lu poleg tega stoji, da se v luči nedavnih dogodkov ne vidi verjetno, da bi Združeni narodi v primeru spora med velesilami lahko preprečili izbruh nove vojne. Med podpisniki poročila so lord Beveridge, lord Vansittart; bivši »talni podtajnik britanskega zunanjega ministrstva sir Clive Baillieu, predsednik britanske industrijske zveze, bivši francoski ministrski predsednik Herriot, bivši danski Zunanji minister Moeller in bivši nizozemski zunanji minister van Blockland. EISENH8WER V EVROPO na tveganje, gojenje oddajnega trga, plačilno in storilno sposobnostjo odjemalca; taka obdobja pa so za izvoznika zelo ngvarna. V Ameriki jih poznajo Izza časov London, 26. sept. p0 Prvi svetovni vojni. Takoj so za-Po vesteh «BBC» Je general Ei-1 '"e!i postavljati rekorde v izvažanju, stn-hovrer včeraj na britanskem I ^ letu 1919 so izvozili v tujino pre-prekomorniku «Queen Mary» odpo-l*10 ameriškega blaga. Toda toval Iz Hal;faxa v Novj škotski, j vese^e ^j° kratko. Zslo hitro so Imel je razgovor s predsednikom I fe zmani*’ale kollč.ne blaga za Trumanom. | ‘zvoz in 80 tudi padle previsoke Po nadzorstvenem pregledu ame. izvozm °rne- Vrhunca izvoza -z leta riških čet v Evropi bo prisostvoval 1919 niso nikdar veC doseSU' zabiti, da imajo evropske države mnogo manjšo kupno moč kot po prvi svetovni vojni. Evropa bo težko postala glavni odjemalec izvoza Združenih držav. Poleg tega so države ameriške celine med zadnjo svetovno vojno znatno izboljšale »voj položaj kot odjemalke blaga Združenih držav. Ce pregledamo izvoz iz Združenih držav v vse države ameriške celine. posebne točno opazimo velik dvig: Izvoz v Severno, Srednjo in Južno Ameriko v % vsega Bela stavka v javnih skladiščih Včeraj zjutraj je del delavstva javnih skladišč začel belo stavko, k! se je popoldne razširila na skoraj vse delavstvo, medtem ko je uradništvo nadaljevalo z delem. Zaradi bele stavke v javnih skladjih in mirovanja žerjavov ter naprav so bile prisiljene k brezdelju tudi druge pristaniške dru;be. No-traji sindikalni organizaciji CG-IL in SU sta izjavili, da nimata n't skupnega s stavko, ker so jima že sporočili, da se bodo jutri v delavskem uradu Zavezniške voja Leto: izvoza: 1915/20 25,2 1921/25 31,2 1926/30 35,2 1931/35 29.8 1936/40 35,1 V letu 1939 Je šlo 35.7% izvoza čltanju razsodbe proti 21 nacističnim voditeljem v Niirnbergu. "PRAVDA" POZIVA London, 26. sept. Moskovska radijska postaja, je poročala, da je glasilo komunistične stranke »Pravda* objavilo v uvodniku poziv kmetem kolektivnih kmetij vzhodnih področij, naj povečajo napore pri pospravljanju prdelka, preden Jih prehiti slabo vreme. Uvodnik pristavlja, da Je naloga vseh komunistov omenjenih področij, da poskrbijo, da bodo uporabili vse stroje In da se noben poljedelec kolektivnih kmetij ne bo odtegnil delu. Uvodnik pravi dalje, da Je področje Novosibirsk slabše kot ostala področja, ksr nekateri kmetovalci zanemarjajo dolžnosti do stranke ln vlade. BRITANSKA VLADA ODLOČENA IZVESTI SOCIALIZACIJO Glasgovv, 26. sept. Lord predsednik britanskega sveta Herbert Morrison je v govoru, ki ga je imel v nedeljo v Glasgowu Izjavil, da so tisti, ki imajo koristi pri podjetjih, ki so v načrtu za socializacijo, pred kratkim začeli z ekcijo »za; preprečenje teženj vlade ln parlamenta.* Morrison je dejal: »Ne vem, če hočejo delati skupaj s konservativci, pojasniti pa želim, da bo vlada po odobritvi parlamenta brez obotavljanja izvedla vse načrte, ki so v korist javne blaginje.* KRITiKE IN HVALE TAJNIKA SLOVANSKEGA KONGRESA Uradni obračuni iz prvega povojnega leta še niso znani. Zelo malo verjetno je, da bi se »delež izvoza* občutno povečal, vsekakor pa se ni mnogo dvignilo zanimanje gospodarstva za izvoz. Ta trenotek je nevaren, ker lahko privede do tega, tla se več ne zasleduje natančneje dolgoročnih razvojnih tčndenc ame- New York, 26. sept. Na tretjem kongresu ameriških I riškega razveja zunanje trgovine. Slovanov levičarjev je tajnih kon-1 Casl, v katerih je Amerika dve gresa Pirinski oa.ro kritiz.ral ne-j tretjini svojega izvoza usmerjala v sposobnost vlade Združenih držav, I Evropo, so že dolgo minuli. To je ccš da ne more uresničiti Rocse-jbllo pred prvo svetovno vojno. Od veltove politike. Zelo je pohvalil de-1 tedaj pa se j! delež Evrope pri mokratski režim v Jugoslaviji, I ameriškem izvozu skoraj stalno Poljski, Češkoslovaški in Bolgariji Imanjšal. Številke kažejo: tr.r izjavil, da bi Združene države morale pozdraviti to važno zgodovinsko dejstvo v Vzhodni Evropi kot činitelja miru, ki vodi do ustalitve in ki pomaga ustvarjati boljšo bodočnost za vse miroljubno človeštvo, bodočnost, v kateri bo fašizma, imperializma in vojne, Pirinski je tudi kritiziral stališče, ameriškega odposlanstva na mi-l49’4^' amerii>kega izvoza. V letu 1939 rovni konferenci v pogledu Trsta Le *a odstotek P&del na 40,6%, še v in Julijske krajine. Pozval je ame- letu' 1940 dvi8n11 na 40'9^ ter P°' ritko vlado, da nasvetuje svojemu |nOTno padel v letu 1941 na 35,9%. odposlanstvu, naj doseže, da bolVendar se v tem letu še dvignil vprašanje julijske kraiine rašenovlna 50^' kar pa Je bila le P0SledIca skladu s potrebami ln željami pre-|v°Jnih dobav- Tudi ne smemo po-blvalstva te pokrajine. Leto: Izvoz v Evropo v % skupnega izvoza: 1915/20 63,2 1821725 52,7 1926/30 46,8 1931/35 47,4 1936/40 41,4 V letu 1935 je Evropa še vzela Združenih držav v ostale ameriške države, v letu 1940 37,3% in v letu 1941 39,8%. Sele 1942 leta so se razmere spremenile zaradi vojnih dobav Evropi. Ce bi ne‘ prišlo do vojne, bi se pokazalo, da bi ameriška celina postajala vedno večji odjemalec Združenih držav. Poleg tega — kakor kažejo izkustva dveh desetletij med obema svetovnima vojnama — si bo najbrž tudi Azija začela utrjevati svoj položaj kot odjemalka. Na Azijo je prišlo v zadnjih petih letih pred prvo- svetovno vojno (1911-15) samo 5,6% ameriškega izvoza, dvajset let pozneje (1931-35) se je od-stotrk dvignil na 17,3%. To dalje mUliti, da se bo izvoza v te države stalno povečavah ZANIMIVOSTI Avstralija brez bumerangov V Avstraliji je 'pomanjkanje bumerangov. P9tebno v okolici Syd-neya je vidno pomanjkanje bumeranga, ker tovarne zaradi pomanjkanja surovine postopoma zapirajo. Za fq so potrebne v pravilnem kotu raščehe veje in iz njih potem izrežejo bumerang. Razlog za tako veliko pomanjkanje le-teh je v tem, da so ameriški vojaki, ki so bili tam na oddihu, pokupili vse zaloge bumerangov kot spomin na tani-k-ajšnje bivanje. Trenotno je Amerika dežela, kjer je dovoljno Število bumerangov, Nevarno mesto V Los Angelesu odpade na 100 smrtnih primerov 26 kot posledica prometnih nesreč. Petdeset osem odsiptkov avtomobilskih nesreč zagrebe pod 18 let stare osebe. Od začetka vojne šo v Los Angelesu zvišali starostno mejo za dodelitev dovoljenja za vožnjo z avtomobilom. ške uprave pričela pogajanja med delavci in delodajalci glede nove pogodbe, ki jo zahtevajo delavci. Ravnateljstvo javnih skladišč ki so kot' javna ustanova odvisna trenotno od «Port Control Com-mittee*, je izjavilo, da ni pobla-ščeno sprejeti ali odkloniti zahtev delavcev, ki bi predstavljale nad 50 odstotno povišanje sedanjih kosmatih plač. Te so določene po razpredelnici plač Zavezniške vojaške uprave za industrijske delavce, zato bo morala biti vsaka sprememba predhodno odobrena po zavezniških oblasteh. Včeraj dopoldne po proglasitvi bele stavke je neko zastopstvo zahtevalo predujem 5000 lir za ose. bo na račun bodočih povišanj, lu jih bodo vstavili v tvrdkino pogodbo. Tudi teh zahtev ne bodo mogli upoštevati brez odobritve Zavezniške vojaške uprave. Ravnateljstvo javnih skladišč meni, da je treba pripisati nezado- voljstvo delavcev znižanju izredne doklade, ki so jo prejemali, kadar jo bilo delo iztovarjanja dobav ustanove UNRRA mnogo večje kot zdaj. IZ SLOVENIJE Na ljubljanskem letai.žeu je bil preteklo nedeljo letalski miting z revijo jadralcev in s sodelovanjem oddelka vojaških letal. Prireditvi je prisostvovalo okoli 25.000 gledalcev. Ljubljrnsk- opera je otvorila s:-zeno v četrtek 19. t. m. z Gotovče-o opero »Ero z onega sveta*, na-slovno vlogo je pel gost Josip Go-Rtič. Gasilsko poveljstvo je prVadilo na Aškerčevi cesti v Ljubl.šrii parado ki se je je udeležilo 23 čet s 426 pripadnik*. Po pregledu čet je bila na poslopju srednje tehnične sole gasilska vaja, nakar se je razvil sprevod na Vodnikov trg. kjer je bil pregled končan z govorom poveljnika okrožnega gasilskega poveljstva Ljubljana. Z novim šolskim letom bodo zaceli ustanavljati na pobudo mladine srednjih in strokovnih šol šolske zadruge, ki bodo nabavljale članom knjige in šolske potrebščine ter skrbele za razmnoževanje predavanj. V delovanje zadrug bodo vključeni vsi učenci, učitelji, profesorji, nameščenci po šolah ter starši. Ministrstvo za presveto je že izdalo zadevna pravila. Poročili so se: Inž. Zdenko Medica z Vlasto Hamrlovo; inž. arh. Va-gan Karaganjan z Ivo Cepirlo, uradnico Avtocentra. Seja občinskega sveta Odobrena javna dela in načrti za gradnjo šol, hiš in oest Na včerajšnjem zasedanju občinskega sveta so razpravljali predvsem o dveh zadevah: o javnih de. lih in o tarifah ACEGATa. Ing. Fort! je poročal o že izvršenih javnih delih in o delih, ki jih imajo se v načrtu. Izjavil je, da so Zavezniški vojaški upravi predložili v celoti 346 načrtov, od katerih so jUh odobrili 294 s (preračunom 1.188.126.000 lir. V načrtu imajo še gradnjo treh šolskih poslopij, delavske hiše pri Sv. Andreju, vile v Romagni, krožno cesto in druga cestna dela. Dr. Bonetti je svetoval, naj bi pomagali v sedanji stanovanjski krizi z obnovo raznih vojašnic, ki so zdaj prazne. KOMUNISTIČNE TOLPE TUDI NA PELOPONEZU Atene, 26. sept. Grški minister za javni red Spiro | Tleotokis je včeraj sporočil, da so koncem preteklega tedna oborože-1 ne tolpe, o katerih menijo, da so komunisti, napadle orožniške oddelke, ki so se vozili v avtomobilih, Sparto. Pri tem so ubili enega podčastnika in šest orožnikov ter ranili dva častnika, enega pod-1 častnika in šest orožnikov, V drugih krajih Peloponeza so ubili devet civilistov, med njimi tri žene In šest moških. Povečanje »komunističnega delo-1 vanja* na Peleponezu, o katerem so ] že poročali, je-vzbudilo v Atenah presenečenje. To področje Grčije so J Imeli namreč kot branik monarhistov in je bilo tam do zdaj stanje vedno zelo mirno. Helikopterji za postno službo POSLOPJA DN V UPORABO ZN London, 26. sept. Dopisnik londonskega »Daily Te-Jegrapha* poroča, da se je švicarska vlada odločila ponuditi Združenim narodom uporabo poslopij bivšega Društva narodov v Ženevi. Dopisnik dodaja,»da je švicarska vlada dolgo oklevala, preden je storila ta korak, ker se je bala, da bi to lahko posredno al/ neposredno škodilo švicarski nevtralnosti. OBTOŽBI PROTI CANKOVU Sofija, 26. sept. Bolgarska poročevalska agencija obvešča, da je sofijsko vojaško so-d sče dovršilo obtožbo proti b všr-niu bolgarskemu ministrskemu p.-eds.Juiku Cankovu in proti dru-g m 24 osebam, ki jih obtožujejo, da so v Avstriji organizirale faši-st!čro legijo. To legijo so maja 1945 poslali, da bi se bojevala preti sovjetskim četam, morala pa se je zaradi kapitulacije N;mč'je umakniti. NIZOZEMSKI VISOKOSOLCI NISO PRISTOPILI K ZVEZI Amsterdam, 26. sept. Nizozemska agencija poroča, da je delegacija nizozemskih viseko-šolcev, ki se je udeležila nedavnega kongresa v Pragi, odklonila pristop k mednarodni visoko,olski zvezi. Neki član delegacije je v govoru ki ga je imel v Amsterdamu, I r ne \VirTON obrazložil to zadržanje z motivacijo, | L,VJU IO VV I L. 1 V-ži\ da številne narodne skupine viso-košoloev na kongresu v Pragi niso imele možnosti svobodno pojasniti svojega mnenja. Razen tega so I imele zaradi zlorab .anja porazde-1 litve metat komunistične države I »Kako ste rekli?... Mož, ki je vedno večino. Nizczimskl delegati I včeraj ?... 80 baje protestirali, toda brezi Gospodična Reidova Je prijela I časopise in jih porinila pred svojega predstojnika, ki jo je še kar naprej vprašujoče gledal. Nato pa 3e je lakomno zatopil v branje raznih vesti o nesreči in končno zamajal z glavo, »Čudno, nemogoče!* je zamrmral h’, s prirojeno natančnostjo zložil časopise. S temi besedami, ki so IZREDNI TEČAJ NA UNIVERZI V TRSTU Na podlagi ukaza Zavezn ike vojaške uprave bodo letos na tažački univerzi posebni polletni tečaji za bivše bojevnike, židovske dijake in begunce, ki niso mogli obiskovat: rednih tečajev. Tečaji bodo na vseh fakultetah, če se bo priglasilo za vsak tečaj vsaj 10 slušateljev. Istočasno bodo na univerzi tudi redna predavanja. Začetka predavanj še niso določili, toda verjetno bo takoj po božičnih počitnicah. Pomoč potrebnim otrokom Razdeljevanje mleka šv carskega Rdečega križa K poročilu o brezplačnem razdeljevanju kondenziranega mleka švicarskega Rdečega križa prinašamo popravek. Razdelitve po eno škatlo mleka bodo deležni potrebni otroci, ki imajo živilske nakaznico za potrošnike od 1 do 4 leta, svoje-česno izbrani za obdarovanje z živili, ki sta jih poslala ameriški in irski narod. Ta živila so razdeljevali v ulici Istria at. 61 (sirotišnica sv. Jožefa) Jn v ulici delle Monaohe št. 3 (Benediktinski konvikt). Mleko za otroke pa bodo razdeljevali na predložitev otroške živilske nakaznice v pokrajinski palači, vhod iz ulice Goppa št. 21, od 16. do 19. ure. V petek pridejo na vrsto priimki z začetnicami A in B od 16. do 18. ure in C cd 18. do 19. ure. Za odsotne otroke in tisle. ki so v bolnišnicah ali zavodih ne bodo Izdajali mleka. NAPREDOVANJA SODNIKOV Z ukazom Zavezniške vojaške u-prave so napredovali zaradi zasW naslednji sodniki: dr. Nicolo Nardl od prvega pretorja preture v Trstu j za namestnika glavnega državnef* [ pravdnilta apelacijskega sodišča” I Trstu: dr. Scalfari Cortese France, sco od vršilca poMov namestniki državnega pravdnika v Trstu & svetnika apelacijskega sodišča ' ; Trstu; dr. Carlo De Franceschi, od j sodnika v Pulju za svetnika apelu cijskega sodišča v Trstu; dr. virgi i lio Anasipoli od Sodnika v Trsti) I za svetnika apelacijskega sodišča v Trstu. Najdba trupla NA OBALI PRI NABREŽINI Na obali pni Nabrežini se je nek: ženi, ki je šla po drva, nudil grozen prizor. V vodi pod železniško čuvajnico št. 13 v bližini Nabrežine je odkrila ostanke človeškega trupla v razpadajočem stanju brez glave in rok. Nabrcžjinska civilna policija je prosila za pomoč krajevno preiskovalno policijo, ki je prišle na kraj, toda na truplu ni našla ničesar, razen usnjenega pasu. Menijo, da je smrt dololala \ nesrečnika pred tremi ali štirimi meseci. GOZDNI POŽAR ■ Včeraj popoldne okoli 18. ure je oddelek ognjegascev odšel z av-tcbrizgalko na Radijski grič v smeri Proseka, kjer je nastal požar, ki se je razširil na znatno površino gozda. Gašenje je trajalo več uc. Razen škode na rastlinah ni nikake druge škode. K NAPADU V TRŽIČU. Stanje delavca Gaetana Miner* vini, ki ‘ Je bil predvčerajšnjim Tržiču ranjen s tremi streli, s« izboljšuje. Upajo, da bo Minervlnl oidravil, kljub temu da je bil zadet v glavo, če le ne bodo nastopile komplikacije. Dogodek se je pripetil v torek popoldne ob 14.45. url, ko se je Minervini s kolesom peljal po ulici Cosullch. Priče napada so bile nekatera prodajalke sadja bližini pokopališča in so izpovedale, da je bil napadalec zelo mlad. in popolnoma nepoznan. ARETACIJA ZARADI UGRABITVE OSEBE V izvršitev zapornega naloga, ki ga je izdalo okrožno kazensko sodišče v Trstu, je policija včeraj aretirala v njegovem stanovanju v ulici Eattisti Viktorja Bellicha, obtoženega ugrabitve osebe, in sicel Giovannija Muscolina. Ugrabitev st je zgodila 30. aprila lanskega lete in jo je izvršil Bellich v družbi Angelom Frascino, ki je bil nedavno aretiran, ter še z neko tretje neznano osebo. Bel kruh od 1. oktobra Razdeljevanje belega kruha se bo v Gorici začelo v torek 1. oktobra. Od tegd dne dalje bodo imeli za zapadle vse krušne odrezke od dne 30. septembra nazaj. Potrošni ki, ki bi si želeli nabaviti moko namesto kruha, morajo o tem obvestiti svojega trgovca vsaj 48 ur pred nakupom. Uporabljali jih bodo v mestih Združenih držav za dostavljanje zračne pošte iz predmestij na centralna letališča, od tam pa jo bodo s poštnimi letali odvažali v vse smeri Veseli spored t gleda išču Verdi Dne 28, ln 29. t. m. bo Special Service v tgledališču Verdi priredil dve predstavi, ki sta namejenl le vojaštvu, med obema pa bo v nedeljo 29. ob 17. uri popoldne tudi predstava za civilno prebivalstvo. Spored vsebuje vesele varietejske točke, v katerih bodo nastopili komiki, plesalci, fantazisti, ki jih bo sprepiljal orkester. Vlom v 1rg,vino Tatovi odnesli 7 krznenih plaščev V trgovino’ »Alta Moda* v ulici Oberdan 15, ki so jo tatovi obiskali že v novembru preteklega leta in odnesli precejšen plen krzna v vrednosti 700 tisoč lir, so v torek v času opoldanskega odmora ponovno vdrli tatovi, ki so iz zadnjih prostorov trgovine odnesli 7 krznenih plaščev. Lastnica Mirna Cargasac-chi je to pot utrpela 230 tisoč lir škode. NA POTI V BOLNIŠNICO JE PADEL Z AVTOMOBILA V svojem stanovanju v ulici Ascc-li 25 se je Romolu Bertoldiju pri čiščenju sprožil; revolver ter ga je krogla lažje ranila na levi roki. Zavežnlški avtomobil ga je takoj naložil in odpeljal proti bolnišnici, toda med potjb je Bertoldi zaradi močnega tresenja padel z avtomc- Sumljivi obiskovalec Pred nedavnim je nekega večera močno trkanje na vrata zbudilo gospo Krastlno Bensa, stanujočo v ulici Tommaseo 2. Ko je gespa odprla vrata, se je znašla pred neznancem, ki je držal v rokah naperjen revolver In je pod pretvezo, diijilsS(*||Sekega svojega prijatelja začel preiskovati stanovanje in je nato, ne da bi kaj pojasnil, izginil. Naslednjo noč se je pri vežnih vratih pojavil neki drugi nezhanec, ki je poizkušal priti v stanovanje. Ko pa ga Je zagledala Bensova, je nenadoma izginil. Zadevo preiskuje policija. Dva ranjena pri prometni nesreči Na Tržaški cesti se je včeraj popoldne zgodila prometna nesreča, in sic^r se je motorno kolo, ki ga je vozil Tlbsrio Appel, na zadnjem sedežu pa je 3edel Giovanni Gigante. oba. iz Trsta, zaletelo v vojaški avtomobil. Oba motorista je sunek vrgel z motornega kolesa. Medtem ko je bil Gigante le lažje ranjen na levem kcmolcu, je Appel dobil težje poškodba po vsem telesu. Prepeljali, so ga v bolnišnico, kjer se bo zdravil en mesec dni. ŠPORT BALKANSKI TURNIR V ODBOJKI IN KOŠARKI Bukarešta, 26. sept. V Bukarešti se je 21. septembra začel balkanski turnir v odbojki in košarki, na katerem sodelujejo romunska, jugoslovanska, bolgarska in albanska moštva. Zastopnik romunske vlade, šef ministrstva za informacije, Nico' lesou je pozdravil športnike ter podčrtal važnost, ki jih imajo t» tekmovanja za učvrstitev bratstva mod ljudstvi južnovzhodne Evrope. EVROPSKI PLAVALNI REKORD V ŠTAFETI 4x200 M Cannes, 26. sept. Skupina francoskih plavačev, ki so jo sestavljali Alex Jany, Artem Nakache, Georges in Jean Vallerey je postavila nov evropski rekord v štafeij 4'X200 m prosto s časom 9’5”4/10. Prejšnji rekord so imeli madžarski plavalci s časom 9’10”8/10. MESEC DNI ZAPORA ZA NA^PAD NA POLICISTA Naglo vojaško sodišče je obsodilo Rudolfa Nanuta, stanujočega v ulici San Michele, na 30 dni zapora zaradi napada na stražnika civilne policije. Isto sodišče je obsodilo tudi Gioachina Geremio na 2000 lir denarne kazni, ker so pri njem našli pcln kovčeg ameriških cigaret. NEZGODA 8 LETNEGA DEČKA Včeraj zjutraj se je ponesrečil 8 letni Silvano Braida, doma iz Gradiške, ko Je s senika, kjer se je igral s svojo sestro, padel na dvo- rišče. Dobil je več ran in si poške-bll in se potolkel po obrazu. V bol-1 doval zapestje na levi roki. Deček nišnlci bo moral ostati tri tedne. | se zdravi v goriški bolnišnici. RADIO TRST I • 263,2 m - 1140 kc SLOVENSKI SPORED Četrtek, 26. septembra 18.45 ženska ura; 19.15 slušna igra, 19-45 serenade; 20 vesti i siovenačmi; 2315 zadnje vesti ( slovenščini. Petek, 27. septembra 8 vesti v slovenščini, koledar; 8.20 plesna glasba; 11.30 predavanje: Zanimivosti; 11.45 skladb® slavnih skladateljev; 12.15 predavanje: Sodobne prestolnice; 12.35 pesmi slovanskih narodov; 12.45 vest, v slovenščlnf. ITALIJANSKI SPORED Četrtek, 2G. septembra 17 pltfna glasba; 17.30 nekftf plošč pe'trs glasbe; 17 49 predavf' nje o Danteju; 18 ženska ura; 18.3« lahka glasba; 20.15 Ital. vesti; 203u uganke po radiu; 20.45 skupin*'1 R orita pod vodstvom Michela °v~ tuša; 21 «Kro ek» komedija v fre“ dejanjih, napisal Sommerset Mau-ghair, nato lahka glasba; 23 zad-nle ital vesti; 23.30 nočno zabavišče; 24 zaključek. Glavni urednik; PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. s. Kilometrski kamen št. 27 SPOJITEV ITALIJANSKE DEMOKRATSKE IN LIBERALNE STRANKE Rim, 26. sept. Po razgovorih, ki so bili i zadnjem času med vodstvom italijanske demokratske ln vod-L,. , . stvom liberalne stranke, so v soboto Il),le zan^ ob^aJne> blI° v detl’ da sklenili sporazum za spojitev obeh P6 P°vadal vse ln je spet prijel kla- strank v enoten politični organizem, ki se bo imenoval italijanska liberalna stranka. SEDEŽ «IRO» BO V PARIZU Ne-vv York, 26. sept. Gospodarski in socialni Svet Združenih narodov je sklenil, da bo imela mednarodna organizacija za .cgunce sedež v Parizu. ehvo, da bi dokončal zabijanje pokrova. * Med tem pa se je gospodična Reidova odločila. Ura je bila poldne in ker se Charles še ni oglasil, se je za vsako ceno hotela rešiti negotovosti. »Tudi jaz bi zelo rada videla ta zloglasni črni kilometrski kamen*, je dejala s kar največjo neprisilje-noatjo. »Upam, gospod Fielder, d-r.lste pozabili, na imam v dobro.a 'e«.'e. nekaj dni poletnega dopusta, ki ste mi ga nenadoma prekinili. Rada bi zdaj izkoristila lepe dneve, če nimate nič proti...*. Gospod Fielder ni ugovarjal. »Imate popolnoma prav*, je odvrnil. »Celo tisti kilometrski Kamen je postal neke vrste, redkost, katero si je treba ogledati... Kdaj nameravate odpotovati? Danes? V redu! še več vam rečem: če imate čuz, da počakate... retjlmo do treh, vas bom peljal tja b 'svojim avtomobilom, kajti tudi sam sem radoveden in bi si rad ogledal kraj. kjer sfc je pripetilo toliko nesreč.* To je bilo več, kot pa sl je gospodične Reidova lahko Želela in imela je vtis, da je celo preveč. XVI. Na odredbo višjih policijskih organov so zaprli cesto na obeh straneh črnega kilometrskega kamne, tako da je nesrečni kraj ostal tak, kot je bil v trenotku kata- Iz sledov je bilo mogoče ugotoviti, kako se je primerila nesreča, vzroki pa so bili tudi to pot popolnoma neznani. Sprednja kolesa avtomobila so nenadoma zavila na desno, avtomobil je prečkal cesto in se razbil ob deblu pinje. Vozač ni imel niti časa, da bi poskusil preprečiti nesrečo. V.soki funkcionarji avtomobilskega kluba, ki so prišli s tehniki in strokovnjaki na kraj nesreče, so bilj zaprepaščeni in niso vedeli, kater.h sledi so naj oprimejo. Nova nesreča je bila toliko bolj neprijetna, ker se je pripetila prvo noč' po t.’m, ko so odpravili nočno stražo. Lahko je bilo golo naključje, toda vzrokov je bilo dovolj, da so razgreli fantazijo javnosti ln povečali število govoric, ki so k rož le po nesrečah . Tokrat je bilo treba na vsak način najti pojasnitev. Eden izmed izvedencev je mislil, da je odkril pravi vzrok nesreče ln je razložil svoje mnenje: »Vzroka sta dva: ali je vozač spal ali pa je bil pijan. Nemogoče je, da bi buden človek pri polni zavesti mogel voziti na tak način.* Njegove besede so bile v glavn :in namenjene višjemu nadzorniku Scotland Yarda Perkinsu, hi je tiho stal med razgovarjajočo se skupino. Ce bi se pokazal brezbrižnega, se nihče ne bi zmenil zanj. Toda bilo je videti; da uživa v splošni zmedenosti. Višji nadzprnik je premakn'1 svojo pipo iz enega kota ust v drugega in dejal: »Možno je, da je Dan Kaye dvignil komolec. V podobnih primerih, ko je bil vpžac, se navadno ni sporekel samo v drevesi.* Potem pa je spet obmolknil in začel premlevati vse, kar mu je brodilo po glavi in kar ga je posebno zanmalo. Nova nesreča pri žalostno zname-niterii črnem kilometrskem kami.u gotovo ne bi spravila v delovanje .vsega Scotland Yarda, če žrtev ne bi bila ravno Dan Kaye. Dejstvo, da se je stari zločinec ponoči vozil z avtomobilom, je dalo zadevi kriminalno ozadje, katero je bilo treba resno preiskati. Toda vse to še ne bi bilo dovolj, da se je višji nadzornik Perkins odločil osebno vmešati se v zadevo, ce se ob sporočilu o smrtni : esreči ne bi nenadoma spcmn;l, da je ravno prejšnjo noč pred hotelom Uniori nekemu dokaj malo priporočljivemu gospodu dal nekaj po- Kaj se Je prav za prav skrivalo za tem? ge pred zoro se je v svojem avtomobilčku z veliko naglico napotil od njega ni ostal nedotaknjen niti cr. ‘sam del. Višji nadzornik je za-č;l brskati po razbitinah, ki jim je prizanesel ogenj in se potem pri- v Blackf.eld, kot da bi se bal priti 1 bližal krajevnemu policijskemu na- prepozno in je bil vesel, da se mu j§. tako mudilo. Primer je bil res zapimiv, čeprav še ni našel kakšnih posebnih sledi. Izmed vseh predmetov, ki so jih našli pri preiskavi trupla, je višji nadozoynik vzel samo zmečkan listek. Iz vseh podatkov, ki ji j p zbral, je zvedel, da je Dan prispel z vlakom in da se je pozneje napotil »precej vinjen* proti postaji, kc-hor je izjavil upravitelj »Veselega postlljona*. To so b la ugotovljena dejstva, o katerih ni moglo biti nobenega dvorna. Drugo neizpodbitno dejstvo je h,lo, da si je pol ure kesneje V oddaljenosti manj kot pol milje isti človek zlomil vrat, ko se je vozil z avtomobilom. Kako je nesrečnežu uspelo, da je v tako kratkem času dobil na razpolago avtomobil? Iz razbitin, najdenih med drevesi, ni bilo mogoče napraviti nikakega zaključka. Višji nadzornik je že vse to preučil z največjo skrbnostjo. Avtomobil, ki ju očtvidno vozil z datkov o zloglasni ok:lici črnega I vso brz ne, ca je z nezaslišano silo kilometrskega kamna. zaletel v drevesna debla tako, da redniku, ki je skušal na cesti vzdrževati red. Pokazal je na ostanke avtomobila in vprašal: »Kaj boste napravili s to ropotijo?* »Ce ne bo poskrbsl za to lastnik, jo bomo odpeljali mi», je odgovoril narednik. »V garaži gasilcev iz Blackfielda so že ostanK' vseh drugih razbitih avtomobilov-Ni jih dosti, kajti navadno vsi avtomobili po nesreči zgorijo, tako da ostane od njih le p e kaj skrivljenega železa.* Perkins se je z gibom roke p°" slovil od narednika in se oddalji med drevesi. Na tem mestu gozd ni bil gost niti globok in že po tridesetih korak h je policijski nadzornik dospel na rob zelenega travnika, okoli katerega je vodil kolovoz, ki se je prav na robu gozd®* cepil od glavne ceste. Višji nadzornik je hodil okr°^ brez določnega namena, možgsn' pa so mu napeto razglabljali, ka1-je bilo moči razbrati iz nervozni3 gibanj?, ustnic, ki j h je z velik0 vztrajnostjo grizel. (Nad. prih.)