Naročnina
znala letno 30 Din, polletno 15 Din. — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO —"UPRAVA: pri g. jos. Benko v M. Soboti, telefon Številka 6.
štev. rač. poStne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo. V. LETO
S^HUllS
Murska Sobota, 1. novambra 1936.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaSevan|u popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 44
Isid nedeljskih volitev v mursko-soboškem srezu.
nn^iMA Število 5 §•§ Kandid. .•§ o £ 5 UBUNA vft| Mn|> o o-g	Š> S 11
Izvoljen
			> 0	•C/3 "Eb <0 0		
Bodonci	694	403	Maršik DU% Hodošček Vogrinčič	152 251 148	2 16 2	Hodoičtl
Cankova	706	414	58.6% Vogler	208	15	fOlllF
			Mencinger	58	1	
Gor. Lendava	924	515	«70, Bačič oa'/% Bokan	264 251	20 4	Bačič
Gor. Pelrovci 1232		553	j cq/ Bohar 45% Belec	509 44	24 0	BlftlP
			Fartek	209	16	
Gor. Slaveča	954	480	50.3% Sabo	194	6	Fartek
	-		$pilak	77	2	
Križevci	1136	521	46% Kfičan 4D* Flisar	361 160	22 2	min
Kupšinci	360	276	76 5% Norčič /O.D% Titan Kerec	90 186 177	2 16 3	TltOB
Mačkovci	803	439	54.7% Banfi	232	15	llifi
			Kfičan	30	0	
Martjanci	603	428	790/ Ollen Uh Vezer	144 284	2 16	VlHF
M. Sobota tinto 1107		755	68,1% Hartner	755	24	Hartnir
Murska Sobota okolica	942	634	67'3% Martinec Kolmanko	371 263 277	21 3 21	Celeč
Pertoča	1018	435	42.5% Recek Haužer	106 52	2 1	liinili
Prosenjakovci	958	571	59.5%	516 55	18 0	¥«l|»
Puconci	979	651	Ktthar w>>4% Vratarič	438 232	22 3	lih 1 p
Rogaševci	1020	567	55 6% Unger Marič Šavel	335 232 59	21 3 2	U101F
Strukovci	359	285	79% Šiftar Hackl	119 107	12 4	liftIP
Šalovci	970	714	72Ztfko	334 380	4 20	ZMM
Tešanovci	760	327	43% Kuhar	327	18	■ Mir
Tišina	974	56?	57 8%	222 341	3 21	fUll*
Volitve v[naši banovini
Po drugih časopisih posnemamo poro^lo o izidu nedeljskih volite«, ka* ker ga je izdala službena agencija
V nedeljo so bHe volitve v občinah dravske banovine. Volitve $0 se jriile povsod v redu ln ne bo nikjer nadomestnega glasovanja.
V teh 325 občinah je bilo vpisati h volileev 153751, glasovalo pa jih je 97 276; v odstotku znaia to 03 27$. Za JRZ je glasovalo 70 820 ali 72 80$, za JRZ kompromisno z drugimi strankami 7149 ali 7 34*. za JNS 921 aH 095$ za Neirce 1208 aH 1 24$, za H -džero 21 ali 003$, za ostale opo-zcjske liate 17157 ali 1704$. Na ta
način je za JRZ glasovalo 80.14$, za vso ostalo opozicijo pa 19 86$.
Pri nedeljskih volitvah je JRZ zmagala v 184 občinah (81.80$), kompromisna jRZ je zmagala v 13 občinah (5.80$), JNS je zmagala v eni občini, Nemci v treh, ostale opozicijske liste pa v 24 občinah.
Na ta način je JRZ s kompromisnimi listami vred zmagala v 197 občinah, v odstotkih 87.60$. če prište-
jemo k nedeljskim izidom še nedavne izide v 75 ostalih občinah dravske banovine, pri katerih je JRZ dobila 68 občin, opozicijske liste pa 7 občin, tedaj vidimo, da je izmed 300 občin dravske banovine v rokah JRZ 252 občin, kar znaša 88$, neupoštevajoč pri tem občine, ki jih je dobil« JRZ v kompromisu z drugimi skupinami. Ce prištejemo ie te občine, potem je nad 90$ slovenskih občin v rekah JRZ.
PO LICI Kfl
Pomorski odbor držav Balkanske zveze te je sestal v Atenah, kjer razpravljajo kako bi se izboljšal težek položaj trgovskih mornarjev.
Senator Božidar Millčevid je pred dnevi umrl v Beogradu.
Ob priliki obiska našega predsednika vlade in zunsnjega ministra dr. Milana Stojadinoviča v turški prestolnici Ankara, pišejo turški časopisi zelo laskave besede o našem državniku. Med drugimi povdarjajo tudi sledeče: .Vsa Jugoslavija čuti, da je od tistega zgodovinskega trenutka, ko sts se dva poglavarja države srečala na Bosporu in dala drug drugemu roko kot voditelja svojih narodov, da je od tistega trenutka dobil balkanski mir svojo hrbtenico in da je osebno po-bratimstvo med kraljem Aleksandrom in Kemalom Atatflrkom ustvarilo ne-porušljiv temelj prijateljstva med Jugoslavijo in Turčijo." Obenem pa še naglašujejo: .Poudariti moramo topol, da prihaja dr. Stojadinovič v prijateljsko državo in s posebnim občutkom veselja kot zmagovalec v parlamentu in kot zmagovalec pri pomembnih občinskih volitvah, ki so se vršile v vsej državi." Naš predsednik vlade bo ostal v Turčiji teden dni. Z njim potice tudi turški poslanik na našem dvoru.
V	Bitolju so te dni odkrili spomenik nemškim vojakom, ki so padli med svetovno vojno. Svečanosti seje udeležil tudi nemški poslanik iz Beograda, ki je v svojem pomembnem govoru slavil prijateljstvo med Nemčijo in Jugoslavijo.
Pretekli petek je bilo s kraljevim ukazom otvorjeno novo redno »sedanje narodnega predstavništva. Na rodna skupščin« kakor senat sta imeli po dve seji. Pri volitvah stalnih skupščinskih odbor je povsod zmagala vladna lifta, kljub temu pa je tudi opozicija zastopana v vseh odborih Isti isid je bil tudi v senatu.
V	Pakracu je bilo veliko zborovanje zagrebškega dela združene opozicije. Istega dne je bilo zborovanje v
Novi Oradiški, ki so ga sklicali voditelji beograjskega krila združene opozicije.
Odličen Anglež Seton Watson, ki je pred kratkim obiskal našo državo, je sedaj imel predavanje v Pragi o svoji utisih iz Jugoslavije. Omenil je, da je prepričsn, da bo v kratkem prišlo do sporazuma med Srbi in Hrvati. O zunanji politiki je rekel, da je položaj, ki ga zavzema naša država, zelo ugoden, vtekakor ugodnejše cd položaja Češkoslovaške.
Angleika vojna mornarica, ki ima sedaj velike pomorske vežbe v bližini Grčije, bo prihodnji metec obiskala Dalmacijo.
Pretekli tedea bi se morala v Beogradu pričeti trgovinska pogajanja med našo državo in Madžarsko. Ker pa priprave ie niso bile končane, so bila pogajanja po obojestranskem sporazumu odgodena do druge polovice meseca novembra.
Med Turčijo in naio državo so zaključena trgovinska pogajanja. No* va trgovinska pogodba bo podpisana v Ankari 5. novembra, ko bo prispel tja jugoslov. min. predsednik dr. Stojadinovič.
Staroradikalskl voditelj JU!* Trifuaovič je bil pred kratkim « Zagrebu, kjer se je sestal s svojimi somišljeniki. Razgovarjal se je tudi « drugimi politiki, obiskal pa je tudi dr. Mačka, s katerim je imel delili razgovor.
Na zborovanju v vasi Cene-hovcl ob Sotti, lik meje Slovenije, so se pred tednom sestali pristali dr. Mačka. Prisotnih je bilo tudi mnogo Slovencev. Med drugimi je gnvcril tudi dr. Kukovec i« Maribora, M je razpravljal o gospodarskih razmerah slovenskega kmeta ia o potrebi, da Slovenci do kraja ostanejo s Hrvati pod vodstvom di. Maček«.
Občinske volitve na Krvslke« se doslej potekle v miru. Kar je bite v zadnjem času v nekaterih oMlaah vloženih več kandidatnih list, je bila
tukaj volilna udeležba večja, tako da je znašala volilna udeležba v večini občin preko 50 odstotkov. V nekaterih občinah, ki so pa prav redke, so zmagale liste, ki so jih mačkovci pri-staši proglasili za odpadniške.
Nj. Vel. kraljica Marija je darovala 50.000 Din za dograditev doma dijakinj v Beogradu.
Ob prisotnosti 30 do 40 tisoč ljudi so preteklo nedeljo odkrili v Petrinji spomenik pokojnemu Stjepanu Radlču. Poleg zastopnika dr. Mačka je bila tudi prisotna vdova in sin pokojnega hrvatskega voditelja. Prisotna je bila tudi večja delegacija kmetov iz Slovenije.
Objavljenih je bilo zopet več ukazov na osnovi zakona o občinah, po katerih se odrejajo nekatere nove prekomasacije občin.
Italjanski zunanji minister je pred dnevi obiskal nemško prestolnico Berlin, kjer je imel z nemškimi državniki važne politične razgovore. Razgovor se je tikal ustvaritve proti-sovjetske fronte, v katero je sedaj tu di stopila Nemčija. Udarec pa je naperjen tudi proti Ženevi, za katero fašisti smatrajo, da je oporišče evropske politike Sovjetske Rusije. No. va združitev držav si je postavila za geslo: Rešitev Evrope pred komunistično nevarnostjo. Evropa je zopet pred važnim političnim razcepom.
V Londonu se je pred tedni osnoval odbor za nevmešavanje v španske notranje zadeve, člani tega odbora so bili zastopniki vseh onih držav, ki posredno ali neposredno pomagajo upornikom aH vladi. Vsa posvetovanja, kako bi se preprečilo [medsebojno klanje v Španiji, pa so bila zaman in se bo odbor razšel.	K
Severno od Madrid« se je med uporniki in vladnimi četami razvila strahovita bitka, ki je na obeh straneh zahtevala mnogo žrtev. V boj so posegla predvsem letala, najmodernejši tanki in metalci plamenov.
Italjani so poslali španskim upornikom 50 letal.
Reksisti. Neko fašistično gibanje v Belgiji, so pripravili v zadnjih
FR. KOVAČEVA:	9
Mati.
Ana Marija je prispela domov, okretna in zavedajoč se svojega čara. Mnogo je imela različne prtljage in ostra zimska sapa je gladila dragoceno krzno, ki je ležalo na njenem vratu. Z utripajočim srcem je čakala gospa Margareta svojega otroka in skoro prestrašila se je Ane Marije, ki se ji je zdela vsa tuja. Četudi je z vsem spoitovanjem in nežnostjo poljubila roko svoji materi, bi gospo Margareto bolj osrečil buren objem brez hladnih navlak. Mnogo je govorila Ana Marija, o vsem je vedela kaj povedati, le skrito opazovanje matere jo je neprijetno dirnilo.; Nekaj čudnega se je plazilo v njeno duio in se pripravljalo z hudobno naglico. Občutek odtujenosti. In nenadoma se ji je zdelo majhno postajno poslopje tako siromašno, ceste zapuščene, same reči, ki jih prej ni opazila. Tudi mati je bila v starem zimskem plašču, s staromodno visoko frizuro tako neele-gantna. Strah je oklepal Ano Marijo
dneh svoji vladi nekaj neprijetnih ur. S svojim voditeljem Degrellom na čelu so hoteli izvesti v belgijski prestolnici prevrat, kar se jim pa ni posrečilo. Degrella, kakor tudi nekatere druge voditelje, so zaprli, 25.000 demonstrantov pa so razgnali. Prišlo je tudi do krvavih spopadov s socialisti. Vlada je zopet gospodar položaja.
Tat je ustrelil gospodarja
Preteklo nedeljo so nesli k večnemu počitku posestnika Alojz Poredoša iz Bratonc. Za krsto je stopala, poleg številnih vaščanov, potrta žena in trije nepreskrbljeni otročički, ki so na tako žalosten način izgubili svojega redni-ka. Poredoš je postal žrtev zločinca, ki je brezvestno usmrtil moža, ko je hotel braniti svojo lastnino. Zgodilo pa se je tako-le:
V noči od petka na soboto, ko so že vsi spali, je žena nenadoma slišala čuden šum in ko je pogledala skozi okno, je opazila v shrambi za žito luč. Takoj se je zavedla, da so na delu zločinci, zato je vsa prestrašena zbudila moža. Sama pa se je toliko ojunačila, da je šla k shrambi ter hitro zaloputnila in zaprla vrata. Medtem pa se je mož oborožil z vilami in še domače je zbudil in vsa družina je šla proti shrambi v kateri je bil ujet tat. Previdno je mož odprl vrata, medtem ko je žena svetila, ter pozval tata, naj zapusti shrambo. Komaj pa je prav izgovoril zadnje besede, so v noč odjeknili trije streli in smrtno zadet se je gospodar zrušil na tla. V razumljivi zmedi, ki je nastala vsled tega dogodka, je tat neopaženo izginil v noč. Poredoš se ni več zavedal ter je kmalu za tem izdihnil. Streli, ki so bili oddani na njega, izvirajo iž vojaške puške. Orožniki z vso vnemo iščejo zločinca in uverjeni smo, da bo kmalu prišel v roke pravice, da prejme kazen za svoje zverinsko početje. Dogodek je zbudil pri prebivalstvu razumljivo razburjenje.
pred mislijo na bodoče življenje, v majhnem ozkem krogu z zastarelimi nazori o svetu. In z težkim srcem je Ana Marija prestopila prag svoje so bice. Zastarele in preproste slike na steni in še tisoč drugih malenkosti je začutila kot telesno bolečino. Oče je bil tako čuden, vedno in vedno jo je le opazoval in stekla njegovih očal so se sovažno bleščala. Velik strah pred bodočimi dnevi je vso prevzel razvajeno Ano Marijo, strah pred grozečim prepadom, ki se je vedno bolj iiril in globil.
Ana Marija si je bila svesta, da strogi oče ne bo nikoli dovolil, da bi se izpolnile njene vroče želje, da bi postala umetnica. Očarani njene lepote in res lepega in čistega glasu je slišala krog sebe samo hvalo in besede o omamni bodočnosti, ki jo Saka, o velikih uspehih, ki jih bo žela. In od takrat naprej je bilo vse njeno življenje kakor velik lep san, v katerega se je prepletalo hrepenenje po resničnosti.	*
Očetov glas jo j« prebudil iz sanj arenja. .
Po volitvah v našem srezu
Da dobe čitatelji našega lista natančen pregled o izidu občinskih volitev v našem srezu, smo natisnili na drugem mestu dosežene rezultate.
Dasi so bile agitacije povsod živahne, so volitve potekle v glavnem mirno, kar je dokaz zrelosti našega naroda.
Razven občin Strukovci in Gor. Lendava, so bili povsod izvoljeni stari župani in iz tega se da upravičeno sklepati, pa uživajo pri veliki večini volilcev popolno zaupanje.
V občinah Mačkovci in Tišina niso kandidirali stari župani, so pa bili
ITlurska Sobota:
—	Opozarjamo 1 Ker so se v zadnjem času izvršile v uredništvu našega lista bistvene spremembe, opozarjamo vse naše sodelavce, da se v vseh zadevah lista obrnejo izključno le do odgovornega urednika g. Klanjšček Štefana, priv. uradnik v M. Soboti (tovarna Benko).
—	Poročila sta se dne 24 oktobra 1936. Vukašin Jovičič poručnik in Etelka Bac. (Brez posebnega obvestila.).
—	Slovo. Ker mi je bilo ob priliki mojega slovesa nemogoče posloviti se od vseh onih, ki so mi bili odkritosrčni prijatelji, naj mi to oproste. Pozdravljeni 1 Major VI. Narančič.
—	Kulturna prireditev. Tukajšnje društvo .Soča" pod predsedstvom g. šol. upravitelja Gabrijelčiča je pod-vzela akcijo, da se pri nas čim do-stojneje proslavi 30 letnico smrti našega velikega pesnika Simona Gregorčiča. Pri tej važni kulturni prireditvi bodo sodelovala vsa tukajšnja društva. V to svrho je bil že sklican širši sestanek, na katerem se je sestavil program, ki obsega: predavanje o pesniku, recitacije, nastop pevskega zbora »Jadrana" iz Maribora ter ne-
, Vesel sem, da se ti je dobro godilo pri stricu in teti, vendar pa upam, da ne boš preveč občutila razlike med razkošno vilo, kjer si bila in našim skromnim domom. Za enkrat ni misliti na to, da bi se zopet vrnila k stricu. Tudi spremembe na tvoji zunanjosti so tako velike, da me resno skrbi, kaj se je s teboj dogajalo. Upam pa, da nisi pozabila na obljube, ki si jih dala ob odhodu, da nisi prelomil dane besede, ker težko bi mi bilo, da bi zgubil tudi svojo hčerko."
Ana Marija je vstrepetala, pogled je uprla v tla, izdajalska rdečica ji je zaplula v lice. Medlo zimsko sonce se je igralo z njenimi svetlimi lasmi. Pa je odločno in mirno trkanje prekinilo tišino. Rihard Berger je vstopil z rdečimi razcvelimi nageljni v rokah. V trenutku je ošinil Ano Marijo in s svojim pogledom objel vso njeno lepoto, a že v naslednjem hipu se je zopet pogreznil vase. 7 , 7
»Dobrodošli gospodična Ana Marija, Vam smem dati to cvetje, ie dolgo mi niste več tujka. Vaia gospa
izvoljeni za predsednike občin možje sposobnosti in dela.
Na podlagi nedeljskih volitev se vidi, da narod odobrava ono delavno smer občin, ki je bila že pred leti za- • črtana. Mi ne potrebujemo nobenih razkolov, mrženj in nesoglasij, marveč sporazumno in složno delo vseh, brez razlike na vero in stan ali politično prepričanje.
Po volitvah naj se pozabi na neprijetne borbe, mržnje in podtikanja, zavlada naj složnost in zaupanje v izvoljene župane in odbornike, katerim čestitamo na izvolitev z željo, da bi uspešno nadaljevali svoječasno zasnovano delo v prid občine in države.
kaj orkestralnih točk, ki jih bo izvajal tuk. sokolski orkester pod taktirko g. prof. Justina. Prireditev bo 14. novembra v Sokolskem domu. Vsa kulturna javnost samo odobrava to akcijo zavedajoč se, da narod ni vreden velikih mož, če jih ne zna ceniti, in ne spoštovati.
VES SVET prl£ara v VAŠO HIŠO „ORION" 32
Obroki 5-— Din na dan. vprvIprBftmnroki strokovni radlodilatnicl REMEC ].
— Občinska seja. Dne 19.
oktobra je bila redna seja občinskega odbora, na kateri se je razpravljalo o sledečem: Občinska hiša na Aleksandrovi cesti se je oddala najvišjemu ponudniku g. Hekliču za vs6to 702.000 Din, o čemur smo že poročali. — Delavca Trokšarja iz M. Sobote
mama mi je toliko govorila o Vas in upam da ...
Počasi je Ana Marija dvignila oči in ko je pogledala mladega moža, ji je zaigral na ustih prešeren smehljaj.
„Tudi vi ste mi že dolgo znani, gospod Berger. Mati mi je pisala mnogo, mnogo o vas."
Previdno je vzel njeno belo mehko roko v svoje desnico.
„Le izdajte mi, gospod Berger, odkod imate to lepo cvetje v tem času," ga je tiho povpraševala.
„V svoji sobici gojim nekaj cvetlic in baš ob pravem času se je razcvelo."
Ana Marija mu je vzela cvetlice iz rok, nato pa je smehljajoč zapustila očetovo sobo. ....	• ~tf
•• '■ v •
*
Božični večer. Pod razsvetljenim božičnim drevescem je bil poleg raz-kotnih in bogatih daril, ki jih je poslala teta iz mesta, skromnih in koristnih darov matere, še majhen cvet-lični lonček, nad katerim se je bohotilo rdeče cvetje.
DOTTmet \?esci
se je namestilo za občinskega pometača. — Odobritev obračuna za leto 1935-36. - Odobritev prodanih parcel v parku. — Adaptacija gradu ter napeljava elektrike. Dela se bodo v kratkem razpisala. — Pritožba tvrdke Bat'e, radi obč. trošarine na uvožene čevlje, ki znaša 2,5% prodajne cene, se je zavrnila. — Izvolil se je volilni odbor za občinske volitve. — Občinski odbornik g. Cvetko je bil izvoljen za stalnega člana pri sejah Olepševalnega društva. — Začelo se bo z potrebnim urejevanjem Ben-kove ulice.
DOPISI:
—	Šaiovci. Kraljevska banska uprava je s svojim odlokom II. No. 26595 od 16. 10. 1936 razreiila dolžnosti predsednika občine g. Žiška Janeza In člane uprave Kenje Deziderja, Kožic Josipa in Berke Janeza. Dalje občinske odbornike Tolvaj Janeza II, Kerčmar Franca in Štefanec Franca iz razloga, ker so bili dobavitelji občine. Toda pri zadnjih občinskih volitvah je bil g. Žiško Janez ponovno izvoljen za župana, kar dokazuje, da vživa zaupanje občanov.
—	Poroka. Naš stalni naročnik g. Ščančar Štefan, komandir žandarme-rijske stanice Heitin (Banat) se je 26. oktobra 1936 poročil z poštno uradnico gospodično Pozojevfč Anico iz Klarije (Banat) Čestitamo 1
—	Kupšinci. V zadnji Murski Krajini ste nas ndcam čudno popisali. Povdarili ste namreč, da bodo pri ob-čiiisklii voftftah odločili zmago enega aH drugega kandidata glasovi c ganov, v kolikor imajo pri nas volilno pravico. Tudi cigani se prištevajo k enakovrednim državljanom, radi česar se jih nemore prisiliti, da bi kompaktno glasovali za enega kandidata in torej ne prihajajo v poštev kot odločilni faktor v izidu volitev. To se je tudi jasno pokazalo v nedeljo, kajti naš kandidat g. Titan Janez je dobil 96 glasov več kot njegov nasprotnik g. Norčič in so torej odločili veliko zma-
Pižmovka
(Bisamratte, Ondatra) Parijo se pomladi. Pižmovka skoti itirikrat na leto po osem mladičev. Mladiči hitro rastejo, pomladi rojeni se že koncem poletja parijo in razmnožujejo. Zato se tako silno tnnože. Mladiči živijo do jeseni skupno s stariši.
V jeseni pa se začne potovanje in preseljavanje. Po dve ali tri družine skupaj se napotijo ob rekah in potokih v druge kraje, kjer si iščejo novo primerno domovino. Kjer jim ugaja, začnejo zidati nov dom, dostikrat se pa zgodi, da zapustijo napol dovršen grad in potujejo naprej, dokler ne najdejo ugodnejši prostor za prezimovanje in novo naselbino.
Kakine koristi imamo od pižmovke? Le njena koža, ki se zove v prometu „Bizam", ima precej vrednosti, ker se , jp rabi ta kožuhe. Ta koža pa obdrži precej dolgo duh po clbetu. Pred par
go kmetski volilci ne pa cigani od katerih je imelo le okrog 27 volilno pravico in so glasovali na oba kandidata.
— Tešanovci. V torek v popoldanskih urah sta prišla v vas kupovat dva neznanca bike in svinje* Ustavila sta se pri posestniku KOČan Ludviku, kjer je bila doma samo mlajša hčerka. Medtem ko se je eden izmed njih razgovarjal z deklico pa je drugi neopazno odšel v sobo. Kmalu za tem je neznanec zopet zapustil dvorišče. Pa je prišla mimo neka ženska, ki je iz radovednosti vprašala deklico, kaj sta hotela neznanca. Deklici se je vzbudil sum ter je odšla v sobo pogledat kjer pa je našla vse razmetano. Takoj je obvestila sosede, kaj se je zgodilo, ki so se seveda podali na lov za vlomilci. Posrečilo se jim je, da so oba zgrabili ter jih pozneje izročili poklicanim orožnikom. Pri preiskav] so našli pri enem šolsko knjigo, kjer so bili med listi skriti 4 tisočaki. O-kradeni Kučan pa trdi, da mu je vlomilec odnesel 6000 Din. Dognali so tudi imena obeh »živinskih kupcev". Eden je neki mesarski pomočnik Ko-ler Avgust iz Serdlce, a drugi Vrbnjak Josip iz Logarovec. Orožniki so spravili oba ..trgovca", ki sta se spoznala v jetnišnici v Mariboru, za varne zapahe mursko-soboškega sodišča. Ljudje bodite previdni napram neznancem, ki se potikajo krog Vaših domov 1
SOKOL
Iz okrožnega načelstva.
Dne 8. in 9. novembra bo v Mariboru zbor vseh načelnikov edinic. Udeležba iz naših krajev naj bo čim večja. Sestanek je važen! Med drugim se bodo tudi predelale vaje za leto 1937. Prijave je treba poslati najpozneje do 4. novembra na mariborsko župo, da se preskrbi dovoljno število prenočišč. Prečitajte zadnjo župno okrožnico, kjer so nadaljna navodila.
Zdravo! :
Okrožni načelnik.
6ASIL5TVO:
— Prostovoljna gasilska četa Adrijanci priredi dne 1. novembra 1936 svojo letno veselico v lastni re žiji in sicer pri posestniku Smodiš Štefanu v Adrijancih. Za dobra jedila in pijačo je preskrbljeno. Vse to se bo oddajalo po najnižji ceni. Vrhu tega so na programu tudi razne zabavne točke in licitacije. Vse prijatelje gasilstva od blizu in daleč se vljudno vabi, da se prireditve udeleže polnoštevilno.
KITOJSTOO
Kako izboljšati sadni izvoz?
Zaradi svojih ugodnih podnebnih in talnih razmer je goričansko Prek-murje ustvarjeno za sadjarstvo, kot malokatera druga pokrajina naše širne domovine. Mnogo padavin — povprečno do 800 mm na leto — zadošča potrebam sadnega drevja in omogoča sajenje po travnikih, pašnikih In brežinastlh legah. Valovit svet z nebrojnimi dolinami, kotlinami in toplimi južnimi pobočji, zavarovanimi pred mrzlimi severnimi vetrovi, je kaj pripraven za gojitev vseh sadnih plemen, zlasti pa žlahtnih jabolk.
Navzlic temu, da nam nudi narava vse, kar je potrebno za uspešno sadjarstvo, da lahko tekmujemo glede kakovosti našega sadja skoraj z vsemi deželami sveta, se nahaja ta panoga v poslednji dobi v hudi krizi. Dočim so izvažali iz naših krajev pred in tudi še med svetovno vojno množine namiznega sadja, zlasti v severne dežele, se dandanes opaža znaten zastoj in izvoz ni v pravem razmerju s produkcijo.
Medtem ko minevajo zaloge žlahtnega sadja, v kolikor jih niso prede-delali pravočasno v sadjevec, ali prekuhali v žganje, preplavlja inozemstvo s svojim blagom evropska tržišča in pridobiva vedno več odjemalcev. Ako naj tekmujemo z uspehom na mednarodnih sadnih tržiščih, je prvi pogoj, da poznamo zahteve in običaje svetovnega trga in da se jim prilagodimo.
Kakor je videti, bodo sadje dobre kakovosti še vedno uvažale tudi one
leti se je vporabilo krog 9 miljonov kožic za kožuhe. Najboljša je koža koncem zime ali zgodaj pomladi, radi tega se jih tudi ta čas lovi. Je pa koža pižmovk, ki žive v svoji prvotni domovini v Severni Ameriki, lepša in boljša, kot koža naših pižmovk.
škoda, ki jo delajo ti novi priseljenci, je pa prav znatna, seveda le tam, kjer so se že preko mere razmnožili. Ob rekah, potokih, ribnikih, v bližini svojih naselbin poberejo do čistega vse vodne rastline. Najboljši ape-tit imajo na čebulce vodnih lilij in korenike in korenine drugih vodnih rastlin, kakor bičja, trstike in drugih. S tem pa še ne napravijo dosti kvara. Pač pa so neprijetne za vrtove v bližini njihovih naselbin. Ce jim zmanjka hrane ob vodi, potem v vrtovih neusmiljeno gospodarijo. Z rovi, ki jih delajo v zemlji, preluknjajo nasipe in obrežja vod, tako, da skozi te izteče voda. Na ta način so že uničile ne-
šteto ribnikov, pa tudi dosti rodovitnih polj, ki so bili zaščiteni pred po-vodnijo z obrambnimi nasipi. Tudi železniški nasipi niso pred njimi varni, izpodkopavajo ga tako dolgo, da se vsede. Zgodilo se je tudi, da so iz-podkopale velike prometne ceste, obrežja rek, celo veliko drevje na obrežju, da se je prevrnilo i. t. d.
V svoji prvotni domovini v Severni Ameriki, se ta škoda ni toliko poznala, ker imajo tam za svoje udejstvovanje in razmnoževanje zadosti prostora ob številnih jezerih in Širokih rekah. K temu je pa koža severoameriikik pižmovk precej draga in jo za to bolj zasledujejo.
Dragocena koža in neškodljivost pižmovk v Severni Ameriki je zapeljala nekega češkega plemeaitaia in veleposestnika v Dobrišu pri Pragi, da je importiral leta 1906 iz Amerike v Evropo nepoznane pižmovke v dobri veri, da bo vpeljal v domovino koristno žival.
(Nadaljevanje sledi.)
dežele, ki se skušajo glede produkcije osamosvojiti. V denar bodo zlasti šla srednjedebela in debela, rdečebarvna in rumena jabolka dobrega okusa, zlasti zimske, deloma tudi pozne jesenske sorte. Pri takem blagu ni nevarnosti, da bi kedaj preostajalo.
(Nadaljevanje sledi.)
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Plačilni promet z Italijo
Narodna banka Kraljevine Jugoslavije je za def nitivno ureditev plačilnega prometa z Italijo izdala nastopno odredbo:
»Med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo je sklenjen sporazum glede ureditve plačilnega prometa za nove trgovske kupčije kakor tudi za stare, še ne likvidirane blagovne terjatve. Tem povodom se Vam dostavljajo nastopna navodila in pojasnila:
1)	Za ves trgovski promet med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo, ki se opravi počenši z dne 1. oktobra 1. 1936 se vrše plačila samo potom polaganja protivrednosti blaga na zbirni račun.
2)	Plačila italjanskih in jugoslovanskih dolžnikov za blago, ki se uvaža iz Jugoslavije, odnosno Italije, se vršijo v italjanskih lirah pri Banca d'Italia kot blagajnici Nacionalnega instituta za izmeno blaga z Inozemstvom, a v Jugoslaviji pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije.
3)	Pri nacionalnem institutu za izmeno blaga z inozemstvom v Rimu je otvorjen »nov" račun v italjanskih lirah. V korist tega računa polagajo italjanski uvozniki jugoslovenskega blaga svoja plačila. Na breme tega računa se vrše tudi izplačila v italjanskih lirah italjanskim izvoznikom na osnovi polaganja v dinarjih pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije.
4)	Vplačila uvoznikov za obveze, katere glasijo na italjanske lire, se vršijo po tečaju lira 178.08 Din pri-števši 28 5 o/o prima, to je 50.75, skupaj 22883 Din za 100 ital. lir. Obveze, katere glasijo na druge valute razen v lirah in diaarjih, pretvorijo se v dinarje v Jugoslaviji a v lire v Italiji po uradnem kurzu Beogradske borze, odnosno borze v Rimu na dan pred vplačilom.
5)	Dolžnik se oprošča svoje obveze iele, ko upnik prejme bistveni iznos svoje terjatve. Naknadna izplačila, katera bi eventuelno imel izvrSiti dolžnik, se izvedejo istotako potom klirlnga.
6)	Izplačila upnikom obeh držav se vršijo v Italiji v ital. lirah, a v Jugoslaviji v dinarjih po kronološkem redu vplačil, izvršenih od strani ustreznih dolžnikov, vendar pa v okviru razpoložljivih sredstev.
7)	Predvideva se možnost privatnih kompenzacij po odobritvi Narodne banke kralj. Jugoslavije, odnosao nacijonalnega istituta za izmeno blaga s inozemstvom v Rimu.
8) Tranzitno blago se ne plaCuje po odredbah tega sporazumu.
0) Ta sporazum je stopil v veljavo dne 1. oktobra 1036. in velja do 31. marca 1937. Ako se ne odpove en mesec pred koncem vsakega četrtletja, se molče podaljšuje za naslednje četrtletje.
10) Plačevanje dolžnih zneskov za blago, ki je bilo uvoženo v Italijo pred 1. oktobrom 1936, se vrši na dosedanji način, to je po odredbah odstavka tretjega, točke 2. rešenja ministrstva financ br. 33291 od 14. julija t. 1. (cirkular Dev. br. 58 od 18.7. 1036) Potemtakem se plačuje blago, u*o?eno v Italijo pred 1. oktobrom t L s 50 o/0 plačilom v kliring po knrzu 355 40 Din za 100 lir, a za ostalih 50 o/o se kupijo klirinške nakaznice aa borzi.
if 1) Pooblaščeni zavodi predlože posebne spiske za vplačila, ki se nanašajo na blago, uvoženo prtd 1. ok tobrom 1036, označujoč jib v desnem voglu spiska s 50+50% in posebne spiske, ki se nanašajo na blago uvoženo po 1. oktobru 1936, označujoč jih v gornjem desnem voglu s 100°/B"
P. n. članstvo vljudno vabinio, v kolikor je interesiraa9 na trgovskem prometu z Italijo, da blagovoli vzeti gornjo odredbo na znanje in v ravnanje.
legitimacije za trgovce sreza Murska Sobptp.
Združba trgovcev za srez M. Sobota v Murski Soboti obvešča ?se svoje p. n. člane, da prejmejo ti v smislu soglasnega sklepa seje uprave in nadzorstva, z dne 28. avgusta 1936. legitimacijo z na-vadbo točnega imena in priimka člana, označba bivališča, obrti z dnem izdaje, ki bodo vidirane tudi od Sreskega načelstva v M. Soboti. V to svrho |si mora vsak trgovec priskrbeti 2 fotografiji v velikosti 7.50 cmx M cm, ki morajo biti izdelane po fotografu — obrtniku.
Legitimacijo lahko prejme vsak trgovec vsak dan med uradnimi urami v pisarni Združbe z do-značitvijo Din 10.-, W povračilo stroškov, in plačanjem državne takse v smislu tar. pot. 95/2 taksnega zakona, z kolekom za Din 10.
Legitimacija bo služila vsakemu, kot dokaz identitete, bodisi pri potovanju v državi, ali na sejmih, odnosno ob vsaki drugi priliki, vsled tpga se pozivajo vsi p. q. člani. «2 legitimacije nabavijo gimprej.
IftUUU&V
i^m •jupSi nm el® »s im m* ??
mm< i
»mm* w
ob T. (13) uri m%m * JI«®
i narodne iple v ^ursk^S^oti.
n ^ Sfig
dne ob določeni url v šolo. Za točno in redno udeležbo učencev so učni gospodarji odgovorni.
Uprava Združbe trgovcev.
Zvišanje cen življenskih
potrebščin. Potom Sreskega načelstva v Murski Soboti smo prejeli od^Kr. banske uprave dravske banovine sledečo okrožnico, ki jo radi važnosti v točnem prepisu p. n. članstvu priobčujemo: Kraljevska baraka uprava
dravske banovine. II. No. 26605/1.
V Ljubljani, dne 21. okt. 1936. Zvišanje cen iivlj. potrebščin.
Vsem sreskim načelstvom, upravi policije v Ljubljani, predstojništvoma mestne policije v Mariboru in Celju ter mestnim poglavarstvom v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuja.
Kraljevska banska uprava je obveščena, da imajo nekateri prodajalci življenskih potrebščin v Dravski banovini namen zadrževati blago, ki ga imajo v zalogi, ker pričakujejo z ozirom na devalvacijo valut držav zlatega bloka tudi pri aas porasta cen blaga, ki ga imajo v zalogi. Kraljevska banska uprava opozarja naslove, da sta zakon o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921 in pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 2. septembra 1922 še v veljavi.
Zlasti se opostrja, da je glasom člena 7. omenjenega zakona prepovedano kopičiti šivijenijce potrebščine zato, da bi se blago vzelo iz prometa in da bi se s tem zyišala njegova,ceni. Za kopičenje življenskih potrebščin določa zakon kazen zapora do p mesecev in denarno kazen do 50000 Dinarjev.
Naslovom se naroča, da pazljivo zasledujejo gibanje cen in eventualno kopičenje življenskih potrebščin na svojem področju ter da vse morebitne kršitve zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije ter praviinika za izvrševanje tega zakona najstrožje preiščejo in prijavijo pristojnemu sodišču.
0 vsakem važnejšem pojavu v zadevi naj poslovi poročajo kraijevitf bansjci upravi.
Naslovna obla»tva naj opozore v «Nri tMcfš pristojna združenja trgovcev, da || poduče svoje člane o kaznivosti gori omenjenih mahjMcij.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Hubad s. r.
p. n. član$tvo se opozarja, da se gornje okrožnice v izogib eventuelnim kaznim, strogo drže.
rt. eva?
Uprava veleposestva v Gornji Lendavi proda 1« zdravih, dobrih vprežnih
odplačilo, piliti || psi Him ----- m	SabolL
Mor m HUlMIi HVTO naj kipi vo» inamke
-----mmmmmmmm-
TJ fl. »» f C«tx .' s
n ADLER^*
Najboljši Najelegantnejli
rnmammmmmmmmmmm
Najbolj ekonomičen NajsolidnejSi

2llNllllll8 V 9 J 19* starali radio aparat
Z NAJNOVEJŠIM INNflJBOL
Stivan Imi
MMN ^atf1""
Murska Sobota.
Dospeli so najnovejši modeli najboljših znamk:
HORNVPHON
KdRTiNO - BLAUPUNKT
Najnovejši 3 cevni
tm^mrtm^
sprejema vse, tudi izven evropske postaje, ter porab« "'P ««!? ">!»• Vat »parate dobit« salo po coni na malo mosolnn obrok« I
Zahtevajte brezobvezne ponudbe I
Zapiralni čps trgovin na praznik Vseh svetnikov.
Na prazqjk	svetnikov, t. j.
v nedeljo dne 1. novembra 1936 m o rajo biti vsi trgovski obrati ves daa zaprti. Sveče se smejo na ta dan pro
mmmmm
dajati v Murski Sobo«, farno niči zraven pokopališča, ne n? kakem druget?
»toj-
n. članstvo
m mestu ali vabi Zdrul
obratu.
se gornji navodil v izogib kaztS strogo drže