Posamezna stevnka 30 vinarjev. M 46. JLJ V LiobllaDi v torek, dne 25. leDroaria 1919. Leio xlyil |b Vel)« po poŠti: =5 ia salo Isto naprej,. K SO — ■a ea mesec „ .. „ 5.30 n tnosematro . „ 70 — V Ljubljani aa dom Is salo isto upre].. K 58-is 01 moeoo , .. k s-— V spravi prejema neieBn« „ 4-50 m Sobota« Izdala: == laoolo loto ..... K 10-— ulsoseautvo... . „ 15 — Inseratl: Ki Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol Stav. 8/in. koplsi so no vračajo; sefranklrana pisma st no eprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. s= Političen list za siovenski narod. Enoatolpne petltvrata um široka ln 3 nun visoka ali njo prostor) sa enkrat, .* . . po 50 v aa dva- tn večkrat . ,, 45 „ pri večjih naročilih prtmeren popust po dogovorn. Ob sobotah dvojni tarlL —r Poslano: ^-m-^r Enostolpna petltvrata K !• Izhaja vsak dan tsvaemšl po> nedeljek In dan po prasnlkn, ob 5. nri zjofra]. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št 6. — Itačon poštne hranilnice avstrljake št. 24.787, ogrska 29.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona st. 50. PoroCllo od miroune konference u Parizu. (Izvimo poročilo »Slovencu«,} Maribor, 24. febr. Profesor dr. Kova-J3Č je poslal iz Pariza »Straži« pismo od Idse 14. februarja, v katerem pravi med Idrugim: V Pariz smo dospeli dne 7. februarja. Zadnje dni jc bil tu silen mraz. Mesta šc nisem dosti videl, ker cele dneve tičim pri pisalni mizi. Dela iniamo Jugoslovani v Parizu silno veliko. Izdelali moramo nov elaborat za štajersko mejo. Prideljen sem etnografski sekciji in sem obenem na razpolago dr. Žolgcrju. Draginja jc v Parizu v primeri z našimi kronami precejšnja, s francoskega stališča pa ne prehuda, Dobi sc vse razen sladkorja in smotk. O političnem položaju ne smem veliko pisati. Francoski in angleški listi zajemajo vse iz nemških in italijanskih li' stov. Od nalili ljudi se zelo branijo kaj sprejeti. Neumno popivanje, divjanje in razbijanje spomenikov v Ljubljani in Mariboru jc tukaj znano in nam zelo škoduje, Pariz je poln angleškega in ameriškega vojaštva, ki je zelo resno jn trezno. V sekciji je sedaj v razpravi Dalmacija in Reka, Banat je končan, in sicer za nas zelo ugodno. V jutrišnji sckciji se začne razprava o Istri in Trstu, potem šele pride na vrsto Goriška, Koroška in Štajerska. Vprašanje Dalmacije in celega Pri-morja pride najbrž prav v kratkem pred konferenco. Kdaj sc vrnem, ne morem reči, najbrž še ne kmalu. Iz pisma, ki ga. jc posla! Straži profesor dr. Slavič, posnemamo: »Tukaj stvar počasi napreduje, Od Slovenccv so tu: dr, Zolger, dr. Rybar, dr. Čok, dr, Niko Zupanič, dr. Bogumil Vcš-njak, dr. Kovačič, dr. Pitamic, dr, Ivo Šu-belj, prof. dr. Pretncr, voj. akad. profesor Ivančič, Milko Kramer, finančni svetnik Jerrtian, dr. Svegelj, dr. Starč in iaz. Dela sc v raznih sekcijah. Dr. Kpvačič, Zupanič, dr. Čok, dr, Pretncr in jaz smo v geografsko - etnografski sekciji, Vošnjak iu Ivančič sta tajnika delegacije, ch, Starč ima organizacijsko tajništvo. Politična sekcija ima vsak dan seje, druge s presledki. Delo je naporno. Največ težav jc z Italijani. Princ Aleksander sc dobro poteguje za slovensko Primorje, n. pr. v av-dienci z Wilsonom. Predsednik V/ilson pravi, da 'jc italijansko - jugoslovansko vprašanje najtežje izmed vseh vprašanj na mirovni konferenci. Pri proslavi sv. Save jc bil ludi regent Aleksander navzoč. Izmed Jugoslovanov ,^0 govorili: vseučiliški prof. Belič, ----- n-------------------.v -.....— dr. Trumbič in srbski dijak Mikulič. Francozi so prirejali velike ovacijc Jugoslovanom, posebno nam obmejnim Sloven- cem,« Dr. A, Gosar. ; in Zadnjič smo videli, da sc demokratizacija gospodarskega življenja nc da izvesti, ako pri tem ne sodeluje ljudstvo samo, ter nc pripravlja žc naprej potrebnim in nujnim reformam ugodnih tal. Dokicr sc ljudstvo, samo ne bo prav zavedalo ter ne bo prav umevalo bistva gospodarskega demokralizma, dokler nc bo zanj res pripravljeno, toliko časa nc bomo dosegli pravega uspeha, pa naj se merodajni faktorji Se bolj trudijo, da bi uredili naše gospodarske razmere. Toda kako naj ljudstvo kar čez noč izpremeni svoje dosedanje nazore o umnem in praktičnem gospodarstvu, kako naj zamenja stvari, nepraktični, pa sebično brezobzirni način gospodarstva z novim, praktičnim, ki odgovarja obenem tudi pravim demokratičnim načelom? Kdor bi lahkomiselno zahteval loliko od našega ljudstva, ter mu morda očital njegovo zaostalost, bi mu delal očividno krivico. Česar sc ljudje niso učili, tega tudi nc moremo tirjati od njih, Kdo pa naj bi učil ljudstvo umnega in pametnega gospodarstva, ki bi vodilo do splošnega blagostanja, ako nc inteligenca? Ona je poklicana, da vpliva na kulturni iu gospodarski razvoj ljudstva, ona bi morala dajali potrebni impulz povsod, kjer ljudstvo samo nima dovolj moč" in zmotnosti, da bi sc samo iz ;cbe dvignilo iia višino, ki jo mora nujno doseči, ako si hoče zagotoviti svoj obstoj in prost, razvoj. Ako torej pri nas zlasti v gospodarskem oziru marsikaj ni tako, kot bi moralo biti in kot bi v primeri s kulturno stopinjo našega ljudstva tudi v resnici lahko bilo, tedaj smelo trdimo, da je gospodarske zaostalosti našega ljudstva kriva predvsem ravno naša inteligenca. Govorimo jasno! Gotovo je, da sc je zlasti zadnjih 15 let pred vojno pri nas siorilo za napredek našega ljudstva ogromno delo. Gotovo je tudi, da jc to delo rodilo obilen sad, na katerega morejo biti ponosni vsi, ki so k temu kaj pripomogli. Kar je v tem oziru vojna pobrala ali vsaj preprečila, da nismo mogli tega doseči, tega pač nc moremo šteti nikomur v greh, temveč moramo !c gledati, kako bomo to izgubo nadomestili. Nekaj pa moramo pripomniti k našemu .predvojnemu delu za narod, d a j c na m r c č p r c m a 1 o s c -j a 1 o n a gospodarsko polje, To je sicer popolnoma naravno in z gotovostjo bi sc morda niti ne dalo trditi, ali bi bilo bolje ako bi znaten del najboljših moči, ki so delovale na političnem polju, pritegnile na gospodarsko torišče. Jasno je le, da bi se nam med vojno, pa tudi sedaj precej bolje godilo, ako bi bili gospodarsko močnejši in trdnejši, kot smo in jasno je ludi, da moremo zlasti sedaj, ko smo dosegli svoj politični ideal, svoje delavne moči boljše porazdelili na posamezna polja javnega življenja, kot so bile dosedaj porazdeljene. Delovanje v javnem življenju s c j c pri nas d o s e d a j i s t o v c -t i 1 o z delovanjem n a p o 1 i t i č -n c m p o i j u. Javen delavec za naroden blagor jc bil predvsem le politik in kdor se jc čulil poklicanega delovati javno za blagor skupnosti, sc jc posvetil političnemu življenju. Kako srečno, jc bilo to, vsaj v gotovem smislu, tudi popolnoma utemeljeno, satuo na sebi pa je vendar p o p o 1 -11 o m a p o g r e š c n o in zmotno. Tu ja ireba temeljite i-zpremembe, Kar so prej nejasne in neurejene politične razmere opravičevale, ako ne naravnost narekovale, lo mora sedaj, ko so vse te zapreke odpadle in ko jc tudi naše ljud-stvo gotovo dovoli zrelo, da mu ni več treba začetnega političnega pouka, prenehati in v javnem življenju ter delovanju ' morajo zavladali primernejša načela, ki bodo vpoštevala dejanske razmere med našim ljudstvom. Temu se nc moremo izognili, ako hočemo ravnali vsaj tako pametno, kot ravna gospodar, ki vpreže v težak voz vola v lahko kočijo pa konja, ne pa narobe, Delitev dela je tudi' v javnem življenju nujno potrebna in pri nas je gotovo šc skrajni čas, da jo dosledno i z -v'c d e 111 o. Mnenje, da je samo politično delovanje za narodno korist, moramo odločno pobijati, ter delati, zlasti na to, da za-dobi g o s p o d a rs k a stran javnega življenja listo veljavo, ki ji gre po vsej pravici. To smo, dolžni storiti, ne lc zalo ker gre za pravično razmerje pouličnega in gospodarskega življenja, temveč predvsem radi- lega, ker jc skrajni čas, da P r c n c h a n a še, i 7. o b r a ž c n s I. v o v se v p r c k tiščali na polili č 11.0 torišče, mar v c č da s c posvet i p r a v tako v a ž ji e m u d c 1 o v a n j u n a g o s p o d. a r s k e m polj u, 1 Našo zadružništvo jo že pred vojno močno trpelo vsled pomanjkanja strokovno izobraženih moči, ki bi ga rodilo ter določalo njegovemu razvoju obliko in smer. Marsikatera zadruga na deželi jc propadla odinole vsled loga. ker morda v celem kra ju ni bilo niti enega vsa i za .silo izobraženega človeka, Ki bi se bil zanjo zavzel ter ji pomogel preko zafelnih tež-koč do tiste višine, kjer ni več resne ne-I varnosti za Obstoj. Prav tako velika je tudi LISTEK. S^ arssalc (Dr, Josip Mal.) (Koncc-1 Pomen obreda vojvodskega usloiičc-rja skuša na ta način zmanjšati, da Irdi, da je bil pravni naslov, na podlagi katerega je dobi! novi vojvoda Koroško v svojo posest, ed.inolc fevdna podelitev od strani nemškega cesarja, Ako bi bilo to res, kako si potem razlaga dr. Wuttc prošnjo cesarja Friderika III., da sc mu izjemoma spregleda obred; ludi ccsar Maks 1. se jc hotel dati ustoličiti, da ga niso vedne vojne homalijc od le namere zadržale, Netočna jc ludi trditev, da jc slika, ki predstavlja ustoličenje, šc-le iz XVIII, stoletja; znana bi mu vendar morala biti zadevna slika pri Valvazorju (Vil, knj. str. 395, 397,. ako se žc profesor ni mogel po-vzpeti tako daleč, da bi črpa! iz prvotnega vira. O tem obredu poroča namreč jako natanko koroški zgodopisec veirinjški opat Janez (ki je pisal svojo kroniko med leli 1343 in 1358) ter sloviti humanist Eneja Silvij Piccolomini (poznejši papež Pij II.), Seveda takega znanja nc smemo pričakovati od moža, ki tjrdi, da jc Jakob Un-rest pisal kv XIII. stoletju ob bregovih vrbskega jezera nemške kronike«. Prvič jc živel Unrest celi dve stoletji kasneje in ni pisal nemških kronik, marveč v latinskem jeziku pisano »Chronica Austriae<; on tudi imenuje Štajersko, Koroško in Kranjsko »tri slovenske dežele- . Ako bi koroški profesor hotel tujca res ncprislrano poučiti o zgodovinskem razmerju med slovenskim in nemškim življem v deželi, bi nc smel zamolčali pravic, ki jih jc uživala slovenščina kot slavnostni in obredni jezik pri ustoličenju. Povedati in opozoriti bi moral, da jc koroški vojvoda Bernard s svojim viteškim spremstvom 1, 1227. oficiclno sprejel in pozdravil nemškega trubadurja Ulrika Lichtcnstein-skega v slovenskem jeziku, kar nam slednji sam v svojih pesmih sporoča (der liir-ste und die gcscllcn sin — mich hiezzen vvillekommen sin — ir gruoz was gegen mich alsus: Bugc waz primi gralva Venus). Povedati bi moral dalje, da sc jc smel vojvoda slovenske Koroške vojvodinc zagovarjati na samem nemškem ccsarskcm dvoru v slovenskem jeziku, o čemur nam poroča štajerski srednjeveški kronist Olo-kar (swer in ouch vor dem rich — an-sprichct hcrzlich — umb dchcinc sehulde, — dez riches gunst und hulde — hat cr darzuo vvol, •— daz cr dem niht antv/urten sol -— vvan in vvindiseher sprah). Zagovornik početja koroških Nemcev naj opozori med ostalim ludi na kričeč slučaj nasilne, skrajno nestrpne germani-/acije, ! Schvvabcnspiegcl • , kjer nemški vojvoda pravico izkajočemu Slovencu niti odgovora nc da, češ da ne ve kaj želi, ker ne razume njegovega jezika: ich cnvveiss guett friind, vvas du manist ich verstan dir.er sprach nitt. .. und daz isl ains hertzog Rechtt von Kaemdcn des lantz hcrrcn. V tem smislu in v tej smeri so pozneje postopali nemški mogotci in tiščali slovenski živeli vselej in povsod k Uom, zato danes tak krik in vik, ko sc uboga narodna raja hoče zavesti svojega slovenskega pokolenja ter živeli z ostalimi brati v edinstveni državi, I11 nekoč jc bila ravno Koroška tisto slovensko upravno-politično središče, okrog katerega so sc grupirale vse ostale slovenske pokrajine kot njene mejne marke in grofije: reiiquiac rcliquiarum inclyti olim ducatus Carin-thiacl ■ škoda, ker se ccla vrsta gospodarskih za/ drug, ki bi nam mnogo koristile, sploli ni ustanovila, kar nt bilo nikogar, ki bi sc v posameznih krogih lotil le naloge. Še vse hujše posledice pa bi rodilo, ako bi vstrajali na stari poti tudi seuaj, ko so nam dani vsi pogoji za prost in nemoten razvoj. Enotna organizacija produkcijo in konsuma ne sme ostati samo lopa beseda, 3 katero varamo drugo iii sebe, temveč mora postati dejstvo. To pa je mogoče edi-nole na Široki demokratični podlagi, kjer odločujejo koristi širših slojev ter celega naroda, ne pa sebični nameni posameznikov. Zato jo nujno potrebno, ua so organizira v gospodarskih produktivnih in lionsumnih zadrug vse ljudstvo, ne lo v. mestih ter industrijalnih iu obrtnih krajih, temveč tudi na deželi tja do najmanjše gorske vasice. •lasno jo, da tc morajo lotiti tega dola predvsem izvežbano ter primerno izobražene moči. Ker pa nam loh na vseh koncih in krajih močno primanjkuje, morajo priskočiti na pomoč lajiki-izobraženci ter so lotiti zlasti podrobnega dola pri gospodarski organizaciji našega ljudstva. Nikakor ni pretirano, ako rečemo, da moramo ravno to dolu smatrati kot eno prvih dolžnosti, ki jih ima zkisli inteligenca na deželi uasjn'oti preprostemu ljudstvu. Seveda bi bilo najprej numo potrebno, da bi izobraženci posvetili gospodarskemu življenju in njegovem pojavom več pozornosti, kot so je dosedaj splošno dogajalo. Splošna izobrazba, zlasti taka kot jo pri nas žalibog lahko, šc povsod opažamo, pač no dajo človeku niti tistih sposobnosti, ki so neobhodno potrebno, da more svoje zasebno gospodarstvo pametno voditi, kaj še, da bi sc postavil na čelo gospodarski zadrugi ali kaki podobni organizaciji. Kakor je napačno in škodljivo, ako prepustijo izobraženci preprosto ljudstvo v njegovi usodi in bodi, prav laku pogrešeho in škodljivo bi bilo, ako bi vsak napol izobraženec, ki so v šoli 'morda ni naučil drugega kot gladko Citati in lopo pisati, hotel snovati ter voditi gospodarsko zadruge, dasi sani niti svojega privatnega premoženja nc zna prav upravljati. S letu, da poživljamo izobnižcnstvo k delu iia gospodarskem polju, nikakor nočemo, da, bi kdo razumel ta klic,, kakor da naj gre wo, kar so prišteva k takozvani inteligenci, von med ljudstvo ter snuje, tamkaj gospodarsko organizacije vseh vrst. Nc, z ustanovitvijo eno ali drugo zadruge, ki ostano popuščena sama sobi, jc storjen samo en korak, pa še ta nc naprej, temveč nazaj in dokler niso v poedinem kraju dani vsi pogoji za ugoden razvoj gospodarske zadruge kakršnekoli vrste, je boljo Ce se sploh ne ustanovi, kajti gospodarski polurni zadrug jemljejo ljudstvu lo zaupanje do organizacije sploh, Icr ga odtujujejo skupnemu dolu. Zalo pa: Kdor hoče na gospodarskem polju delati, naj najprej študira gospodarska vprašanja, spoznava naj zlasti gospodarske razmero v svojem lastnem kraju in šele potem, ko se je sam dovolj poučil, naj gre med ljudstvo, da ga pridobi za svoje smisli in načrte. V politiki sc mnogokrat doseže lop uspeh tudi s frazami in neizvedljivimi obljubami, na. gospodarskem polju pa to ni uiožtto in vsak nepremišljen korak sc brezobzirno pu^Sčuje tam, kjer so ljudje najbolj občutljivi, namreč pri mošnjiCku. Zato nam jc treba na gospodarskem polju 110 lc mnogo in pridnih delavcev, temveč predvsem lc takih, ki so bodo oprijeli stavljenih nalog z • vso resnobo ter bodo v posameznih slučajih sleherno gospodarsko vprašanje temeljilo premislili in preštudirali ter bodo šele poleni stopili pred ljudstvo s stvarnimi predlogi in načrti. Edino od lakih delavcev in od takega delovanja moremo upali zažoljeni uspeli. Pojdimo torej na delo za demokratično preureditev gospodarskega življenja v naši državi, toda ne kot politični agitatorji, temveč kot strokovni delavci; Iz-obrazujmo sc, da bomo kos nalogam, ki nam jih v tem oziru slavi naša doba! Treba nam jc dob. cev in naža intcligcnca jo svojemu nc ' dolžna, da stori tudi v tem oziru, ' 1. ji veleva dolžnost. To pa bo mogla edino tedaj, Ce so bo zavedala, da jc za sodelovunjo na gospodarskem polju nujno potrebna temeljita priprava in dosledna vztrujnost. Jugastouaiisfci pohret u za časa vojne. Belgrad, 19. feb. 1919. Naš dopisnik se je razgovarjal te dni s kapetanom v jugoslovanski legiji dr. Stefančičem, ki mu je dal o jugoslovanskem pokretu v Rusiji sledeča pojasnila: Brezdvomno je jugoslovanski po-kret v Rusiji, ki je po izjavi uglednega srbskega, diplomatu predstavljal državico v državi, doprinesel svoj veliki obulus našemu osvobojenju in ujedi-njenju. Saj je bila bas prostovoljska legija eden izmed najjačjib, ako ne edini argument v rokah tedanje srbske vlade in Jugoslovanskega odbora, da. dokažejo zaveznikom neizogibno pogi-belj Avstro-Ogrske iu življenjsko potrebo nove jugoslovanske države. Zato ne bo odveč, da se naša javnost že danes vsaj v glavnem informira in zainteresira za delovanje nase emigracije v Rusiji in to posebno še zaradi tega, ker bo ruski — ne boljše-viški — duh vplival več ali manj tucli tia razvoj naših notranjih razmer. Povsem jc umljivo, da sc jc jugoslovansko gibanje početkom leta 1916, v času starega, režima, moglo razvijati samo v vojaških mejah. Prvi jugoslovanski prostovoljci so morali predvsem z orožjem v roki manifestirati svojo solidarnost in edinstvo in ha dolu dokazati voljo in sposobnost, da sc morejo biti za svojo idejo in da obenem po svojih skromnih močeh pripomorejo do zmage splošni dobri stvari. Po dolgotrajnih in mnogobrojnili zahtevah in prošnjah jugoslovanskih ujetnikov, se srbska vlada odloči na ta važni korak in izposluje pri carju dovoljenje za formiranje srbskega dobrovoljskega odreda v Odesi. Začelo je torej novo gibanje, katerega važnost in globočino morejo pravilno oceniti samo oni, ki so gledali in preživljali prve dni vstvare-nja jugoslovanske legije. Bujno življenje, veselje in navdušenje prvih prostovoljcev iz vseh pokrajin Jugoslavije — prej razcepljenih avstro - ogrskih Srbov, sedaj brez razlike stanov, inteli-gentov, obrtnikov, kmetov in delavcev ujedinjenih v enem telu, vse to jc govorilo, da so se zbrali ljudje, ki so potegnili debelo črto preko svoje preteklosti, da so vstopili v novo življenje, v katerem vstvarjajo neko novo veliko zgodbo. Navdušenje je doseglo svoj vrhunec na poljih Dobruže, ko so vstopili v borbo prvi jugoslovanski junaki — svobodni rybi proti svojim nekdanjim gospodarjem. Osvoboditi in uje-'diniti svojo domovino, to je bilo njihovo geslo, samo naprej, lo je bil njih vojni. klic. ?.Icd žvenketunjem pušk so se razlegale tužne srbske, ' bojevite hrvatske in vesele slovenske pesmi, v katerih jc odmevala žalostna naša preteklost in vse nadc na boljšo, svetlo bodočnost. Ali prvim junakom sreča, šc ni bila mila, ni še bil nastopil čas zuago njihove ideje. Vsled splošne stra-tegijske situacije in v veliki opusno-sti, da nc bi bila. popolnoma uničena j prva divizija dobrovoljcev, morala jc j odstopili, da spasi svoj duh za Donavo, i da so poišče novih moči za daljno | borbo. Mulo jc sicer bilo število prvih j borcev, majhno njihovo dčlo, ali bilo je edinstveno v zgodovini Slovanstva. Položen jc bil prvi kamen zajedniške tradicije Jugoslovanov. Med tem časom, ko sc jc 1 divizija borila v Dobruži .organizirala se je v Odesi 2. divizija in tako ustvarjen korpus. Nastopilo je drugo loto, leto velike ruske revolucije. Čisto naravno jc, da ta veliki požar ni mogel ostati brez vpliva in da sc ne bi pojavil tudi V vrstah nosilcev široke revolucionarne misli osvobojenju in ujedinjenja. Mala iskra jc vzplamtela, ki je tlela že od prvega poči tka v mladih srcih. Ni tedanja srbska vlada in mnogo nianje naša jugoslovanska javnost takrat niso zamišljali ujedinjenja v tem širokem smislu, kakor je proglašeno danes in kakor jc že takrat živo gorelo v dušah dobrovoljcev. In ta icleja polnega ujedinjenja, zahtevala jc, da ima reprezentanc vseh treh narodnosti v samem korpusu. Na mestu jo pripomniti, da je poleg drugih Čisto stanov niških bila prva in najglavnejša zahteva dobrovoljcev, da se korpus nazivlja jugoslovanskim in ne srbskim. Tej zahtevi se ni ugodilo in posledica bila je dizident-stvo. Precejšnje število vojakov in častnikov izstopilo je odreda ter obra-zovalo v ruski vojski svoj odred. Iz samega pojava dizidentstva videlo so Je. da v enotnem telu šc ni bila enotne duše. In naj se o njem sodi kakor hoče, faktum je, da jc ono mnogo pripomoglo k boljšemu razumevanju našega problema, njegova politična posledica pa jc bila Krfska deklaracija, katere piod je bilo ujedinjenje v tej formi, kakor se je danes izvršilo. Prostovoljci po, kakor ti, ki so ostali v legiji in potem nadaljevali borbo v Makedoniji, kakor tudi oni, ki so še zbirali v odredu V ruski armiji so žrtve, na katerih se je sezidala naša nova velika zgradba. Tako jc završena prva faza jugoslovanskega pokreta v Rusiji in njo zamenja politična. V Petrogradu organiziralo se jc nekoliko naših javnih delavcev na čelu z narodnim poslanccm dr. Živko Nežičcrn. Cilj njihovega delovanja je bila vsestranska propaganda ideje osvg bojen ja iu ujedinjenja Jugoslovanov v ruskih oficijalnih krogih, kakor v ruski javnosti potom ruskih časopisov, deklaracij, memorandov, javnih govorov itd. Z di*uge strani delalo se jc na organiziranju vseli Jugoslovanov, t. j. tudi ujetnikov v Rusiji in na vstvarenjo enega cehtriAnega organa. To delovanje se jc nadaljevalo tudi v 18. lotu. Počini jc prvi del programa popolnoma uspel in jo rusko javno mišljenje, ki je bilo do tedaj popolnoma dezorientiraiio, o našem vprašanju dobilo jasno orientacijo, notranja organizacija Jugoslovanov ni zado-bila širokega razmaha vsled pomanjkanja materijalnili sredstev in raznih drugih ovir, V drugi polovici leta 1918. pa je vojaško kakor tudi politično delo popolnoma zaspalo vsled protidejstev sovetske vlade. Začelo sc je preganjanje in zapiranje naših predstavnikov, kateri na koncu po dolgih pregovorih spasi j o svoje življenje od glada na eni in od terorja ha d^ugi strani s tem, da se je vsa kolonija evakuirala iz socialističnega »nebesnega carstva.« Kal sb godi m ioriikm? Jesenice, 24. februarja ob 9. uri ■iO minut zvečer. Na Gorenjsko se vidi, kako od goriške strani od časa do časa zažari nebo, kakor ob eksplozijah. Iz Bohinja poročajo, da se slišijo tam detonacije. Jesenice, 24. februarja ob 11. uri 5 minut ponoči. Zarenjc neba na Goriškem so videli po celem Gorenjskem in Koroškem. Ljudstvo z napetostjo pričakuje poročil, kaj se godi na Goriškem. Krožijo že vesti, da gori Trst. Zasebna poročila iz Bohinja vele, da Italijani Podbrdom zažigajo municijo, ter da sc med seboj bijejo. Ni mogoče vedeti, koliko jc resnico v teli govoricah. Jesenice, februarja ob 11. uri 15 minut zvečer: Kakor poročajo iz Bohinja se jo tam žarenje neba v smeri proti Podbrdu videlo med 7. in 8. uro zvečer. Sedaj'ni videli nobenega svet-likanja. več. Grmenja in do+'—"ij pa v Bohinju niso slišali. Kakor nam poročajo, so tudi v Ljubljani nekateri videli svetlikanje in čuli grmenje". Iz fieodrsšene Kako se godi Slovencem v Trstu. Trst, 20. febr. 1919. Nepopisno jc gorje Slovencev v Trstu pod italijanskim režimom. Italijani, neomejeni gospodaril, brez vsakega čuta, brez vsake vesti, uganjajo svoje samo-pašnosti z zavestjo, da itak' ni nikogar, ki bi mogel kaznovati njihove zločine. Po-dajemo v kratkem samo nekaj točk, ki pa govore žc dovolj jasno, kakšno svobodo in odrešenje je prinesel ta civilizirani-': narod Tržačanoni, in posebno Slovensem v zasedenih krajih. Ko so Italijani prihajali v Trst, prišli so, vsaj velika večina, s prepričanjem, da ondi nc najdejo ničesar drugega, kot. samo ncodrešenc brate, ki jih bodo sprejeli z odprtimi rokami. Toda, ko se je poleglo prvo navdušenje, so pa opazili, da ie v mestu samem lepo število Slovencev, ko-, jim niso rešitelji, ampak trn v peti. Še slabše se jim je godilo v tržaški okolici, kjer so jim prebivalci očitno kazali svojo nevolio in nenaklonjenost. Sledeči slučaj kaže, kako orientirani so prihajali v Trst Italijani. Neko nedeljo po maši stopi k meni italijanski vojak-duhovnik ter me z začudenjem izprašuje, kako da v Rojani pridi-gjujemo slovensko. Pojasnil sem inu, da imamo v naših krajih navado za Slovence pridigati slovensko.. Ali pa so v Rojanu tudi Slovenci,; me vpraša on dalje? : Ne samo so ludi Slovenci, ampak naša župnija je z izjemo nekai poitalijančencev popolnoma slovenska.-. Toda kako pa čutijo li Slovenci, so prijatelji Italijanov?« Odgovoril sem ruu seveda po pravici: ^dosedaj so si prijatelji kot pes in mačka, in kakor vse kaže, se bo zanaprej položaj šc poslabšal, ako Italijani nc izpremene svojega stališča.: Razumel rac jc in odšel. In slični slučaji so se ponavljali dun za dnem. Italijani so spoznali, da je v Trstu živelj, ki sc nc bo dal izlepa ugnati v kozji rog, in to iih je vznemirilo in vznevoljilo. Njegova ekscelenca kraljevi gubernalor so z bombastičnimi izrazi in z mrzlično nag-lostjo začeli izdajali svoje ukaze in dekrete; Trst je imel svoje hiše pobarvane dan na dan z novimi, najbolj kričečimi barvami; Denuncijatsko društvo Comitato per 1' espurazione« se je s takim svetim navdušenjem poprijelo svojega neccdnega posla, da se je'celo gubernijska oblast naposled čutila primorano, prepovedovati vse anonimne dcnujicijacije, Kmalu so prepovedali izobešati zastave ali nositi znake, ki niso italijanski ali z entento zvezanih držav. Na prvi pogled je razvidno, d aje imela ta prepoved zadeti cdino-lc slovenski živelj v zasedenih kraiih. Natančno so začeli popisovati vse priseljenec v Trstu, in kakor danes dejstva dokazujejo, edino s tem namenom, da odstranijo kolikor mogoče Slovencev iz Trsta. Iz verodostojnega vira mi je znano, da se nahaja na ukaz vlado v Trstu neki duhovnik iz Rima, da se natančno pouči o mišljenju tržaških duhovnikov ter vse politično nevarne osebe naznani gubemij-ski oblasti. Tudi akcija žc rodi svoje sadove. Gotovo jo žc vsem znano, da je gubernijska oblasl prepovedala odpreti vse slovenske šole v mestu, in lo seveda z namenom, da bi se slovenski otroci vpisali v italijanske šole. Toda to pot so se pa prav pošteno urezali. Celo otroci, ki so bili prejšnja leta vpisani v nemške šole, se danes raje klatijo po mestu, kot da bi šli v italijanske, šole, Sicer žalostno dejstvo, a kolikor bolj je stvar žalostna in vnebovpijoča, toliko večja je sramota za italijansko kulturo. In to čutijo že Italijani sami; časopisi iz kraljestva so namreč začeli že jasno pisati, ako bi ne bilo bolj primerno, da se odpro tudi slovenske šole. Težak korak, toda prej ali slej, samo če bodo imeli šc čas, bodo morali pripo-znali: grešil sem; toda svet bo medtem že sodil in obsojal. Italijanska ljubezen do Slovencev sc kaže jasno tudi napram edinemu slovenskemu listu Edinosti«: Vso odloke, ki jih izdaja gubernijska oblast, si mora urednik šele prepisati iz drugih listov. Cenzura pa mesari po listu hujše, kot je svoj čas kopito hunskih konj po žitnih poljih. Tako da so Iržaški Slovcnci docela nepoučeni 0 strašnem stanju izven Italije, in to posebno v Jugoslaviji. Ljubljana nam je postala španska vas. Brez posebnih težav dobiš legitimacijo v Genovo, Rim, Ncapclj itd., a zastonj jo prosiš za Ljubljano ali kamorkoli izven demarkacijske črte. Ravno-tako je s časopisi. Dobiš na razpolago vse izdaje italijanskih listov, in sicer v najkrajšem času, toda zastonj iščeš po Trstu slovenskega lista. Ko jc v začetku februarja izbruhnila splošna stavka železničarjev, jc žc vzdignila tržaška Nazione svoj gias in denun-cirala, da jc to lc gibanje Slovcncev proti Italijanom, in gubernijska oblast jc rade-volje sla na limnaice ter dala zapreti ali .celo odv.esti v Italijo celo vrsto Slovencev. Medtem cel štrajk ni drugega, kot reakcija vsega delavstva. Pomislimo lc stvaren položai. Železničarji so biU pod rajno Avstrijo res na dobrem stališču. Ko je pa prevzela upravo Italija, je enostavno prenehala z razdeljevanjem drv in premi?-gu, ustavila je železničarsko aprovizacijoj odvzela uslužbencem 50 % draginjsko do-klado itd. Plačo je dajala vsem uslužbencem v kronah, živila pa razprodaja v li i— rah. Pomislite sedaj, da je menjalni ključ 1 proli 21 2, to je za vrednost ene lire je Ireba plačati dve kroni in pol. Tako razumete, z;ik Kmotskega fanta iz Bratonec, ki jo ugovarjal, so hoteli aretirati, a ko so je skril, so pretili staršem, rta jih ubijejo, če ga ne izdajo. Pri tej priložnosti1 so več mirnih kmetov z iste vasi vlekli seboj. V isti vasi so drugikrat tako pretepali ljudi, da se je star kmet, Lojze Horvat, nezavesten zgrudil v obcestni jarekl « .... * , V vasi Bukova je pijana mazarska straža iz. neposredne bližine streljala na župana, ki jo v nekaj dneh v bolnici izdihnil. V vas Dokležovje je prišlo dne 8. t. m. 12 vojakov rdeče garde, ki so takoj začeli z največjim pretepanjem vlačiti ljudi skupaj. Najbolj tepena sta bila kmeta: Ivan Klemcnčič in Ivan Jerič. Nekega fanta so v sami srajci vlačili po cesti v največji zimi ter ga / grozovito tepli in tako kazali ljudem žalostno usodo onega, ki si Upa reči, da nI IV! a ž ar. Zupana, podžupana ter goriomenjene so zaprli vkljub temu, da niso imeli nobenega obtožilnega materijala proti njim. Zvečer po šesti uri ne smo nihče zapustiti stanovanja. Z ene vasi v drugo so sme iti samo z dovoljenjem poveljnika. To so samo odlomki iz morja gorja, ki ga 'moramo prenašati. Vedeli smo pred shodom, kaj nas Čaka, če ,se izjavi ljudstvo za Jugoslavijo, pa vendar upali smo, da nam bo v slučaju sile priskočila na pomoč jugoslovanska vlada ter protestirala v Budimpešti proti tem grozodejstvom. Žalibog bridko smo se varali! Za vse se dela kaj: za koroške Slovence so se storili hranilni koraki, za Goriško in Primorje se prirejajo protestni shodi, a kaj se je storilo pa za Prekmurje? — Nič! — Za vsakega Slavena ima rnajka Jugoslavija gorka prsa, le Prekmurci smo ji tujci! Pred našim pragom jc hodila francoska komisija in vendar ni bilo človeka, ki bi pokazal na Prekmurje, sami pa "nismo mogli iti, zakaj Mažari so mejo zaprli in nas niso pustili čez, da se kje pritožimo. Bo nam kdo rekel, da se ne sme več krvi prelivati. Dobro, mi smo tudi proti prelivanju krvi, ampak se le ne bi moglo pri zastopstvih entente doseči, da bi kaka mednarodna komisija kontrolirala početja mažarskih tolp? Saj, ko ima oblast določati demarkacijske črte, bo gotovo tudi zadostno vplivala na vlado v Budimpešti, da se nam do končne določitve mej zasigura popolna politična svoboda. Poglejmo Hrvate! Očita se jim marsikaj, pa vendar so oleli Medmurje in mi pa |e vedno tičimo v mažarskih krempljih. Zapuščene se počutimo in obupavamo, zakaj del naših voditeljev se potika v pregnanstvu po tujini, drugi so pa že obupali in se spuščajo v pogajanja z Mažari. ^ Položaj v Prekmurju. Ljutomer, 24. febr, Mažari spravljajo obmejne vasi-ob Muri mnogo vojaštva. Pripeljali so tudi več topov. Danes okoli poldneva se je slišalo v Ljutomer kakih devet strelov iz topa, sliši sc tudi rahljanje strojnih pušk. Ponoči razsvetljujejo mažarske posadke kraje ob Muri z velikimi žarometi. Mažarsko vojaštvo, ki ima zasedene obmejne vasi, ni regularno, temveč najeto od mažarskih velikašev in grofov, Vojake plačujejo po 20 do 50 kron na dan, Vidi se, da se nekoga bojijo. Odločni ukrepi dravske Mzijske oblasti na Maroškem. Poveljstvo dravske divizijske oblasti poroča, da &o Ncmci. v dobi od 5. februarja, ko je odšla ameriška misija, do 18. februarja 17krat'kršili premirje. Tako n. pr. so streljali 17. februarja več ur na celi črti okoli Velikovca in povzročili jugoslovanskim četam izgube. Poveljstvo dravske divizijske oblasti je brzojavilo 19. februarja t. 1. vojaškemu poveljstvu v Celovcu, da sklepa iz kršenja premirja, da vojaško poveljstvo v Celovcu nima. več ; Radostnega vplivrf na vojaške čotc in prebivalstvo; ako Vojaško poveljstvo v Cclov-x cu ne bo imelo dovolj moči, da bi preprečilo zahrbtne napade na naše'čete, bo poveljstvo dravske divizijske oblasti primo-rano, napraviti samo konec tem neznosnim razmeram. NemSka nasilstua m Koroškem. Ljubljana, 24. februarja. Ljubljanski korespondenčni urad poroča uradno: Pod kakšnim vnebovpijočhn terorizmom Nemcev sLokalan-zeiger^' iz Monakovega, jc mestno povclj-njšvo zaprlo člane aristokracije kot talce zoper protirevolucijo. Isto delajo tudi komunisti in Špartakovci na svojo roko. Kakor poroča > Berliner TageblatL. so prijeli kot prvega talca prejšnjega predsednika Dandla. Deželni zbor je za cn teden odgo-den. Trajalo bo pa dalje, preden bodo dovolile okolnosti, da se zopet sestane deželni zbor. Meščanski listi za Monakovo in za Bavarsko sploh deset dni ne smejo iziti. Vsi nesocialistični časniki, zlasti berlinski, so v Monakovem prepovedani. Berlin, 24. februarja. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor, urada poroča. -B. Z. am Miltag« iz Monakovega; Generalna stavka ie končana. Večji del delavcev je danes dopoldne pričelo delo. Obsedno stanje še ni razveljavljeno. \ Na romunskega kralja streljali. Budimpešta, 24. februarja. (Lj, k. u.) Ogr. kor. urad poroča iz Arada: Glasom poročil, došlih iz Bukarešta, vlada ondu-kaj veliko razburjenje. Boje se socialistične revolucijc. Kraljica jc pobegnila v Fo-garas. Na rumunskega kralja so streljali. Glasom ene vesti, je bil kralj ranjen na obrazu, glasom druge na roki. Erdcljsko je izza 14 dni odrezano od Rumunske. Samo enkrat na teden vozi ekspresni vlak, katerega se pa smejo posluževati samo francoski častniki. Boljševištvo v Galiciji. Dunaj, 24. febr. Ukrajinski urad poroča, da sc vrše v okolici Sirija veliki izgredi, ki imajo boljševiški značaj. Rudarji v Boryslavu in Drohobycezu so začeli stavkati. Zahtevajo socializacijo podjetij. Položaj jc zelo nevaren. Noua wlad$ za SIowe- Bolgrad, 21. februarja. Včeraj ob 10. uri dopoldne »ta v roke osrednjo vlade prisegla predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Brejc iu podpredsednik dr. Gregor Žerjav. Predložila sta tudi listino slovenskih poverjenikov, ki bodo v najkrajšem Času imenovani. Nova vlada bo sestavljena tako-le: Dr. .Tunko Brejc, predsedništvo in kmetijstvo. Dr. Gregor Žerjav, podpredsedniško, gospodarstvo in sofialiMCiin posestva. Gustav G o 1 j a, notranje zadeve. Dr. Vladimir Ravnih a r, pravosod' stvo. Dr. Karel Verstovšek, nauk ic bogočastje. Anton Kristan, javna dela. Albin P r e p c 1 u h , socialno politiko, Politične novice. Manifestacijski shod v Libcličah pri Dravogradu se vrši na pustno nedeljo dne 2. marca 1919 dopoldne po sv, maši. Slovenci in Slovenke! Delavci in kmetje! Pridite vsi na ta shod, da izpregovorimo važno besedo o ciljih naše Jugoslavije, ki je sedaj tudi od entente priznana. Udele-žitev so priglasili govorniki — koroški rojaki. a tudi drugi govorniki vseh strank sc prijazno vabijo. — Narodni svet v Pre-voljah. + Sonfiscirana ustava. .•> Slovenski Narod« se je razhudil pred več dnevi zaradi t.ega, ker smo prinesli -začasno ustavo, ki je bila kmalu nato sistirana in uradne »Službene Novinp« zaradi nje zaplenjene. Napovedal nam je celo preiskavo, ker smo objavili ustavo, ki še, ni izšla. Na podlagi avtentičnih informacij pa je stvar sledeča: A" soboto so uradne »Službene Novi ne« izšlo ter bile raznešene po Belgradu. Vsakdo je v njih lahko čital nedemokratično ustavo. V nedeljo nato se je vršil ministrski svet, ki je sklenil, da se sistirajo »Službene Novine«, ki so priobčile ustavo. V ponedeljek so bclgrajski listi poročali o sistirariju ustave. — Taka je stvai-. Seveda jc neprijetno, da se je objavila taka nedemokratična ustava Ampak tega nismo krivi mi. r Organizacija »Kmetske zveze« za ormoški sodni okraj sc je obnovila pretekli teclen. Načelnik je kmet Moško. brat znanega pisatelja Mešku, pod-načelnik župnik Bratušek, odborniki so naši najuglednejši možje iz ormoškega okraja, tajnik jc kaplan Pavel Vesenjak iz Ormoža. Z nezlomljivo vero v naš krščanski in kmetski program stopamo preosnovani v našo novo državo v trdnem prepričanju, da ures* ničimo svoj program v korist našemu ljudstvu. — JDS na štajerskem. Maribor, 24. febr. Štajerska JDS, ki jc pod vodstvom prof. Franca Voglarja, je kupila včeraj glasilo mariborskega papirnega trgovca Weixla Mariborski delavec« za 20.000 kron. Kot odgovorni urednik lista je podpisan prof. Voglar. -f- O rešitvi agrarnega vprašanja poroča belgrajska »Pravdo : Naredba o agrarni reformi bo obsegala naslednje določbe: Veleposestniška zemljišča se razdele okoliškim kmetom; najemninsko razmerje se odpravi. Večji kompleksi gozdov se izroče v last državi, posestnikom so. izplača cenilna vrednost. Pri kolonizaciji bodo imeli prednost invalidi in njihove družine, kakor tudi obubožani posestniki; nato pridejo na vrsto Jugoslovani iz Amerike, ki so bili v vojni, a tudi oni, ki so še v Ameriki. To bodo samo začasne odredbe, dočim bo končuoveljavno sklepal o agrarni reformi državni parlament. -!- Popravljena pogreška notranjega ministra. Hrvat.: poroča: Notranji minister g. S. Pribičcvič je bil uvedel prakso, da so morali iti vsi spisi, ki so prihajali iz Hrvatske ali Slavonije v Beigrad na katerokoli ministrstvo, skozi njegove roke, ravnolako so morale iti vse odredbe ministrstev na hrvalsko-slavonske oblasti preko njega. Tako je notranje ministrstvo nadziralo delo svojih koiegov. Taka policijska politika je v svobodni državi nedopustna. Ugovarjali smo in tc dni sc je pogreška« popravila. Dnevne novice. — Odhod slovenskih poslancev v Beigrad. Poverjeništvo za promet naznanja gospodom poslancem, da odhaja vlak v Beigrad v sredo dne februarja 1919 iz Ljubljane, glavni kolodvor, ob 8. uri 25 minut dopoldne. V. Zagreb pride vlak ob 12. uri il minut — »Slovenke« 2. številka izide ta četrtek. Skrbeli bomo, da bodo naslednje številke bolj redne. — Uradniki in uradnice denarnih zavodov se vabijo na sestanek, ki se vrši v torek, dne 25. februarja t. 1. ob pol osmih zvočer v verandi hotela Union (tik veliko dvorane). — Člani odbora podružnico Slomškove zveze za pol. okraj ljubljanske okolico so vabijo k sestanku, ki bo v četrtek, dno 27. februarja ob uri popoldne v Rokodelskem domu v Ljubljani. — Odkril zl«čn. Iz Višnje gore smo prejeli poročilo: V soboto ko sta šla dva domačina po opravku v nekoliko oddaljen gozd Trstcnik. Kar zagledata, ob polu, da ' štrlijo iz zmehčane zcmlic -- lasje, Mislila sta sprva', d* jc morda tu pokopana kaka j poginula žival, a vendar sta začela kopati. Z grozo sta spoznala, da je na tem mestu zakopano človeško truplo. Obvestila sla orožnike, ki so prihiteli na lice mesta. Od-kopali so človeške kosti. Truplo jc bilo že strohnelo, le glave so se še držali lasje, tudi nekaj ženskega perila se je še dalo spoznati. Na ušesu pa je ostalo nekaj kože in uhani v nji. Po teh uhanih so dognali identičnost umorjenke. Bila je to gospa Marija Fatur, poscstnica v Višnji gori. Osumljence umora, in sicer nečakinjo umorjenke Ano in njenega moža, trgovca Antona Ferenčaka, so takoj zaprli, Osumljenca zanikata vsako krivdo umora. Gospo so pogrešali že od 13, nov. 1918. Ko so vprašali sosedje, kam je šla stara gospa, so dobili za odgovor^ da se je peljala v Gradec, kjer misli kupiti hišo in se tam nastaniti. Kot jc dognala komisija, je bila rajnica udarjena s lopim orodjem — kladivom ali sekiro — trikrat po lobanji. Hišna preiskava pri trgovcu Ferenčaku pa je dobila v podstrešju skrite in v gnoj nakopane krvave cunje. Preiskava o groznem umoru se nadaljuje. -c Senzacionelna vest, Maribor, 21. februarja. Glasilo mariborske J. D. S. »Mariborski delavec, prinaša nocoj na uvodnem mestu senzacij sko vest, da je itali-lijanski kralj Viktor Emanuel ubjt. List pravi, da je dobil to vest iz zasebnih virov ui da še ni uradno potrjena. — Poročena sta bila Marija Medved in Josip Ašič na Gorici dne 17. t. m. Poročil ju je nevestin stric, dr. Anton Medved, profesor v Mariboru. Nevesta in ženin sla iz vrlih, Cerkvi vdanih družin. Bilo srečno! — Josip švagen od 97. polka, ruski ujetnik se prosi, naj se zglasi v Hudec-kega vasi št. 2. Išče ga njegova žena iz Trsta, Rocol. — Proti štrajku. Ljubljanski dopisni urad poroča: Poveljstvo divizijske oblasti javlja: Vsled poročil, da se na progi Zagreb—Zemun pripravlja stavka železniškega osobja, je minister za vojno in mornarico odredil, da spadajo od 19. februarja 1919 vsi železniški uslužbenci na vojnem ozemlju pod vojna sodišča za štrajk, ki se bo smatral kot upor v vojski, Lloablianske novice. lj Rhododendron, veseloigra, je napolnila vzlic teuu, da so imela tri naša društva predstave v svojih lastnih društvenih prostorih, docela dvorano Ljudskega doma. Igra se ponovi v četrtek, 27. sebruarja ob pol 8. uri zvečer. Vabimo one, katerim ni bila dana prilika, nasmejati se ob veselih prizorih, da jo posetijo ta četrtek. Vstopnice se, dobe v Jugoslovanski knjigarni. lj Sestanek predavateljev ljubljanskih prosvetnih društev se vrši v sredo, dne 26. februarja točno ob pol osmi uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni v II. nadstropju. Prosimo za točno in gotovo udeležbo. lj Trgovski sestanek. Poživljajo sc na zelo važen aktualen trgovski sestanek vsi polnoletni trgovci, zastopniki, potniki in trgovsko izobraženi nastavljene! vseh kategorij v četrtek točno ob 8. zvečer v kavarno »Zvezda« (nekdaj ;>kazina«). Prosi se polnoštcvilnc udeležbe! ANGLEŠKA KOMISIJA NA JESENICAH. Radovljica, 24. februarja. (Lj. kor. u.) Včeraj ob 4. uri popoldne je dospel semkaj z avtomobilom angleški polkovnik generalnega štaba Backer v spremstvu okrajnega glavarja dr. Scnekovjča iu skrajnega glavarja dr. Vodopivca, da prouči prehranjevalno razmere posebno v industrijskih krojili na Gorenjskem Na povabilo, sc jim jc pridružil vodja okrajnega glavarstva v Radovljici Mencinger, nakar so nadaljevali pot proti Jesenicam, kamor t" de:-peli ob .">. uri poi.<»l ln<\ Itn govoru o ]" elirMuj:'v. Inih , u'..nir,roli in Jescuietili so sc udeleMii gg. dr. Prvin K. nabornik cj'želnvlade za v,-a podjetja Kni.nj;-k;' industi i j ske -.'h ribe, iau>nik K a stelic, dr. iiegoj, okrožni zdravnik, je-oni-ški postajni čas«ulk, z; slopalk jeseniškega postajnega načelstva, kakor tudi zastopniki konsumnih organizacij ua Jesenicah. Polkovnik Backer je z zanimati jem posluha! govore pri razpravi in vzel ha. znanje, da primanjkuje našim k raj epi posebno moke, niasti. obleke in obuval. Povdarjalo so je, da so delavci izmučeni vsled dolgega pomanjkanja, da narašča umrljivost otrok in v sleci pomankljive preskrbe nezddovolj-nost med delavstvom. Polkovnik Backer je zahteval statistične podatke o boleznih iu delaneamožnosti delavcev kakor tudi o umrljivosti otrok, ki jih preskrbi šc danes radovljiško okraj ho glavarstvo. Polkovnik Backer je obljubil pomoč z ozirom na možnost, dobavo in uvoza. Po prisrčnem slovesu so je ob tričetrt na 7. uro odpeljal nazaj proti Ljubljani. Na potu do Kranja ga jc spremil vodja okrajnega glavarstva v Radovljici. ŠTAJERSKI NEMCI NAPADAJO SLOVENCE. Maribor, 2i. februarja. (Lj. k. u.) Včeraj so Nemci v večih krajih upri-porili krvave napade na Slovence. V Ščavnici je imel zadružni nadrevizor Pušenjak shod. Na povratku s shoda so ga Nemci napadli. Oddali so nanj pet strelov, ne da bi ga zadeli- — Večji krvavi dogodki so so vršili v Hočah, kjer so slovenski dijaki uprizorili gledališko predstavo. Nemci so se že ves teden pripravljali na napad. Večina napadalcev obstoji iz bivših avstrijskih vojakov, ki se izdajajo za pripadnike Nemške Aavstrije in katerim je orožniški postajevodja, prosluli Praschni-ker. dajal potuho, da se niso odzva1! pozivu za vstop v našo vojaško službo. Med večerno predstavo so prišli v gostilno pri Frangeču. kjer je bilo zbranih več slovenskih dijakov in vojakov. Pričeli so izzivati s »Heil und Sieg«. Izzvali so prepir, nakar so prešli v de-janjski napad. Med tem, ko so ugasli luči, se je začelo streljanje. Slovenci so napadalce zapodili v beg. Posrečilo se je izslediti šest napadalcev, med njimi dva brata Kovačiča, Rečnika, kurjača iužne železnice Berdnika, Pfeifcria in Wi o seri a. Tudi v Težnu pri Mariboru so Nemci v neki sgotilni naoadH našo vojaštvo. Težko ranjena sta bila dva vojaka tukajšnjega topniškega polka. ŠOLSTVO V MARIBORU. Maribor, 24. februarja. (Lj. k. u.) Včeraj je bilo pod predsedstvom višjega šolskega nadzornika dr. Poljanca pri okrajnem glavarju dr. LanjšiČu važno posvetovanje slovenskih šolnikov in politikov zaradi preureditve meščanskih in ljudskih šol v Mariboru. Sklenilo sc je, predlagati deželni vladi v Ljubljani, naj sc odpuste vsi nemški nadučitelji ljudskih in meščan-, skih sol ter nadonieste z slovenskimi. Odstavijo se tudi nemški učitolji in učiteljice, ki so se udeleževali agitacije proti Jugoslaviji, pred vsem pa oni, ki so se udeležili demonstracije dne 27. januarja. Vršilo sc bo .štetje slovenskih otrok in na podlagi tega štetja sc bodo osnovale izključno slovenske šole. SPREMEMBA V JUGOSLOVANSKEM DOPISNEM URADU. Belgrad, 24. febr. Načelnik jugoslovanskega dopisnega urada dr, Janko Šim-rak bo s 1. marcem odstopil, ker jc izvoljen za poslanca v državno veče. 2',a njegovega naslednika bo imenovan M. Kiri-iovič, DOGODKI V MONAKOVEM. Monakova, 24, februarja. (Lj. k. u.) Dun. kur. «vad poroča: Generalna stavka se jc d;uK.s končala. Mc.jfikcve, .' i. februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad noreča: O • zdravstvenem stanju Ai»-.;ia javljajo, da jc minister šc vedno v nevarnosti. Atentatorja grofa Ar-co, ki je dobil liest strelov, upajo rešiti. Mo.nzkove, 2s, februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor, u»-r>d poro"*: Nn dan lvsn~rie-vega pogreba, to jc v sredo bo po vsej deželi delo počivalo, Vsled sklepa centralnega sveta so v varstvo revolucije aretirali več oseb. pr Repertoir narodnega gledališča. Dramsko gledališče: V pondeljek, 24. febr. ob pol !?. zvečer »Voznik Henšel . Abon. B 31. V t orel v 25. febr. ob 3. popoldne dijaška predstava »Veseli davi« izven abon. V sredo, 2(5. febr. ob pol IS. zvečer »Voznik Henšel«. Abon- C 3V. V četertvk ostane gladališče zaprto. V petek, 28. febr. ob pol 8. zvečer »Voznik Henšel«. Abon. A. 32, — Oporno gledališče: V pondeljek 24. febr. -ostane gladališče zapi to. V torek 25. febr. ob pol 8. zvečer .-Mamzelle Nitouche«. Abon. C 3}. V sredo, 26. febr, ob pol 8. zvečer »Manon«. Abon. B 32. V četrtek, 27. febr. ob pol 8. zvečer Laterua<. Izven abon. V petek, 28. febr. ostane gledališče zaprlo. V soboto, 1. marca ob ppl 8. zvečer »Manon«. Abon. C 32. V nedeljo, 2. marca ob pol 8. zvečer »Prodana nevesta«. Izven abon. a Iz seje mednega aprovizacijskega gdseka, K se je vi Sila dne 21. t. m., ic poročali: Veliko pomanjkanje sladkorja jc neizogibno, ker je dovoz sladkorja združen z raznimi težavami, ki zaenkrat niso premostljivi. Aprovizacija se jc zato odločila, da kupi amerikanski sladkor, ki ji ie bil slučajno na razpolago. V Ljubljano je prišlo 6 vagonov amerikanskega kristalnega sladkorja. Sladkor bo slal v nadrobni prodaji po 6 K 40 vin, za kilogram. Amerikanski sladkor ni popolnoma rafiniran, ampak nekoliko rumenkaste barve, toda veliko izdatnejše od češkega sladkorja. Aprovizacija bo prodajala amerikanski sladkor izven kontigenta in na izkaznice za krompir. Vsaka oseba dobi lahko do 2 kg, Razdelilni, načrt se pravočasno objavi, 'iekočl krušni leden se razdeli na izkaznico po pol kilograma moke za kuho. Moko prodaja aprovizadlja za lastno ceno 3 K 50 v. za kilogram. S krušno moko je skrajno žalostno. Vse aprovjzacijske zaloge' zadostujejo komaj še za deset dni. Prizadevanje mestne aprovizacije, da dobi Ljubljana vsaj za prvo silo par vagonov moke za peko, so ostala brezvspesna.. Predsedstvo deželne vlade ie osebno posredovalo pri hrvatskem banu in doseglo, da dobi cela Slovenija 60 vagonov koruze. S tem je Ljubljani zaenkrat malo pomagano. Koruza je vskladiščena v Osjel>u, kamor sta tudi že odšla dva vlaka, da jo prepeljeta v Ljub-iano. Vendar predno se koruzo prepelje in zmelje, bo gotovo minulo več kot tri tedne, tako da je neizogibna, posledica, čc nc bo druge pomoči, da ostane aprovizacija naenkrat praznih rok. Končno tudi s samo koruzno moko ni mogoče peči kruh in nam zato šc sama hrvaška koruza ne pripomore do kruha, Aprovizacijski odsek je že v svoji zadnji seji sklenil za slučaj, da nima primerne množipe moke za mešanje, razdeliti koruzno moko na izkaznice in opusP peko kruha, Aprovizacijski odsek v zadnji uri najresnejše opozarja deželno vlado na veliko nevarnost, ki preti Ljubljani, Prehrana mesta je že tako nezadostna in trpi prebivalstvo veliko pomanjkanje. Sedaj naj naenkrat izoslanc šc kruh! Apro- vizacijski odsek mora že danes izjaviti, da odklanja vsako" odgovornost za nepregledne posledice, ki bi znale nastati, če eniirat ne bo kruha v Ljubljani. Ljubljana mora dobiti moko in naj jo potem da Kranjska, ali pa druge dežele naše države. a Stranke, ki dobivajo meso pri Lov-šetu, se imajo zglasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13/1 r torek, dne 25. t. m., kjer dobi je noave izkaznicc za meso. Prinesti je seboj: 1. staro izkaznico za meso, 2. rumeno ali zeleno legitimacijo ;.'-a živila, 3. železničarji uakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4. kdor jo ima .izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. ure in popoldne od 3, do 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice. a-Stranke, ki dobivajo meso pri Cir-monn, se ima.io zglasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13, L nadstr., v. sredo dne 26. t. m„ kjer dobijo nove izkaznice. za meso. Prinesti jc seboj 1) staro izkaznico za meso, 2) rmeno ali zeleno legitimacijo za živila, 3) želozničarji, nakupne knjižice, ozVoina potrdila o številu oseb in 4) kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice. a Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v sredo, dno 26. t. m, in v četrtek, dne 27. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen jc talo red: v sredo, dne 26. t. m. popoldne od 1. do pol 2. štov. 1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201. do 400, od 2. do pol 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev, 601 do 800, od 3. do pol4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. štev. 1.001 do 1200, od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. do. 5. 1401 do 1600. V Četrtek, dne 27. t. m. dopoldne 8. do 8. šštev. 1601 do 1800, od 8. do pol 9. štev. 1801 do 2000, od pol 9. do 9. štev. 2001 do 2500, od 9. do pol 10. štev. 2201 do 2100, od pol 10. do 10. štev. 2401 do konca. a Amerikanski sladkor ln kavina primes za I, okraj. Stranke I. okraja dobe v sredo, dne 2G. t. m. na izkaznice za krompir amerikanski sladkor in kaviuo primes pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo po pol kg sladkorja in Četrt kilograma kavine primesi, kar stane 5 kron. Določa so 1ale rod: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 .do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od S. 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Prošnja! V soboto 22. t. m. sem menja! na trgu neki gospej 6 to tak, pri tem sem ji pa dal sto kron preveč Ker sem uboj« delavec, prosim dotično gospo, da mi takoj vrne, Vrtna ulica 77, Glince. Izgubila sc jc v noči od sobote do nedelje od opernega gledališča do »Slona < Skunks-boa«. Prosi se pošteni najditelj, da jo odda proti nagradi v trgovini Schupeutz, Prešernova ulica. Zagrebška borza. Zagreb, 24. febr. (Lj. k. u.) ' Zaključni kUrzi na današnji borzi: lfonar: Blatni Banka za trg., obrt in industrijo m 455 Banka in hranilnica za Primorje na sušaku, stare delnice . . 511 520 nove delnice , . _ — Hrvatska eskomptna banka . , 14-15 1455 Brodska menjačka banka .... 370 3S0 Hipotekama hanka....... 410 450 Hrvatska banka........ ■— — .ladranska banka........ 895 905 Hrvatska kreditna banka .... 1045 1055 Narodna banka, stare delnice . 455 465 Obrtna banka, . . 250. 260 Poljedelska, banka....... 118 123 Prva hrvatska hranilnica, stare 8580 9020 „ nove 82 75 8525 .Hečka pučka banka....... 207 212 Srbska banka.......... — 825 Hrvatska deželna banka v Osjcku . — _ nove............ 675 700 sc sprejme pri F. Rlože, Ljublja-ua, Kolodvorska ulica 18. (JfjCIinri fna zmožna slov. in nemške JiUJjJuuiUlSU stenografiic, strojepisja, dobra izurjena v računstvu in pisavi, išče kot začetnica primernega mesta. Cenj. ponudbe pod Absolvcutlaja 1308 ua upravo lista. j/nI jtjen ra 'šče mesta nilada vdova SVUI UitllLuU z enim otrobom. Najrajši s prostim stanovanjem. Naslov pove uprava tega lista pod št. 1345, lš£em dve som z opremo in saino-porabo kuhinje takoj aH vsaj do 1. marca. — Posredovalec dobi provizijo. — Ponudbe se prosi na upravništvo Slovenca na naslov: Do prvega marca 05-1349. MM GU 9V OOZfl kitercm^ic ^lOU sežnjev drv Tudi za zogo bi so dobilo voč lesa. Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri Franc, flore v EniarcS p. aaiunitiu I! sc proda po nizki ceni. Poizve sc lVIIk-ošičeva cesta 8, I. nadstropje, Ljubljana. rtfii3iifl»»ir star 17 !et' iS('v, i'o!ra ces n. Pcuic v ilallifliffiDi upravi Slovenca pod št. 1*279. duio gospodična Vpraia ua; ss v ppHjpa katera zna popolnoma kuhati uthilibu in opravljati vsa hišna dela se išče. Ponudbe na Soinsteln, Zagreb, llica 52. Jugovic Matija naznanja v imenu svojih otrok pretužno vest, da je njegova iskreno-ljubljcna soproga oz. prodraga mamica, gospa Marija 3®« po mučni bolezni nenadoma preminula. Pogreb so vrši dne 25. februarja ob 2. uri pop. iz mrtvašnice pri sv. Krištofu k sv. Križu, Maše zadušnice se bodo bralo v več cerkvah. Ljubljana, 23, febr. 1919. Mlinarje, delavce in delavke 3s takoj ,7.a mlin v Domžalah. Oglasiti se j^, pri Feliksu Toman, pos., Homžale. Hnctilna 80 vzame takoj v najem v UUalllUD Ljubljani, Spod. ali Zgornji Šiški. Dopise naj se pošilja na upravo Slovenca pod Gostilna št 350-127!?. Naznanilo. Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu, dd se je prec selil iz Za Bežigradom št. 6 v Spodnjo Šiško št. 136 p raje Burgcr. Izvrševal bodem vsa mizarska dela, katera spadajo v mojo obri, solidno in ločno po naročilu, kar naj slavno občinstvo blagovoli uvaževali. — Z najodličnejšim spoštovanjem * P. Bizjak __mizarski mojster, Sp. Šiška 163. ' S« ^ o ©> C5" -ii. ^GiMSi Sr ■ «2 | J^adučitelj £eopold }-(ladmk Knsta )-(ladniK, roj. Foletti poročena Čiri, dne 23. sarja 1919. l7Him knnrnrrfi »Slr>ve>nen' 'Miin Ontlinfnr v I !'ik|i«ni 'Iti^nslo.-ans' ^ onija. (iospcilinje ne zamudile prilike, ter si naročite za poskušnjo eden, dva kosov1' pralnega mila 20°/,, ali 30°/0 v kosili po 100 ali 200 g. 20°/o prulno milo komad K —'40 30°/0 1-20 38—400/'() toaletno milo „ 2 — in K 2'50 lstotam najfinejšo tiG»/u milo za britje komad K 2-—. Poštni-zavitek: 5 kg 20%, pral. mila franko povzetje K 22-70, 5 kg 30% pral. mila franko povzetje K 32-70. Razpošilja tvrdka: Janko Pintar, Sp. Šiška, Ljubljana. ISALNI STROJI različni sistemi, s slovensko tastaturo, se takoj ceno prodajo. Ponudbe pod poštni prodal štev. 76, Ljubljana, 1328 arbida se dobi pri BREZNIK & FR1TSCH, trgovina z ieleznino v Ljubljani, Sv. Petra cesta Stev. 17. 5189 Večja množina Hiša z gostilno v Ljubljanski okolici z vrtom, ne predraga, najrajši ua Gliucah ali tam kje v bližini se kupi. Ponudbo na upravo Slovcnca pod šifro „Notran)8ko 1245". ________ _______ , Dobro idoča tovarniška tvrdka za pletenine Jščc izurjenega, dobro vpeljanega, zanesljivoga za Jugoslavijo. Ponudbe pod šifro „plc'ouino K 6843» ua anonično pi«a'rho Haasenstolu & Vogler a. dr., Dunaj I„ Schulcntrnsso 11. ]dJS Pravo žolto 1 kg K lO—. Pri naročbi enega zaboj-čka okolu 3«/j kg K 35 — frauko. Do biva sp vo povzetju pri eksportnem podjetju M. Jiinker v Zagrebu štev. 39, Petrlnlska ulicu št. 3/ItI. Pri naročilih so' prost predplačilo polovice zuoska GARJE srbečico, kraste, lišajc, uniči pri človeku in živini mazilo zoper urbečieo. Brez duba in no maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnino prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Tmkoczy v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 (S jo izvrstno ..urilo" za umivanje, ki Vam ua- (J doaicsti vsako drago .toaletno milo". Naj- novejša izuajdba keniijskSzuanosti prof. dr. 3 JJ* Dariiisttidterja in dr. Perla, sc dobro'peui, lepo diši in hi ga nc smelo manjkati pri nobeni hiši. Izvrsten pred- (A met zu trgovce in gospodinje. — Elegantna škntlja s 36 kom. okusno opremljena K 30-—, 3 škattje R 82 50, 5 škatelj K 130-— vse s pošt- M liino vred po povzetju. — Izpod ene škattje ue pošilja. Milo za ft brijanja komad K 3-—, kg 10 koinaduv K 30'—. — Vzorci se ne dujo. ^ „Export WertSiaimer", Zagreb, Marovska ulica štev. 18. 1349. (>) S* V ZU2EMBERKU na DOLENJSKEM se proda hiši štev. 27 in IGO, prva nasproti trške cerkve, druga ob glavni cesti, pripravni za vsako obrt; enako vse zraven spadajoče nepremičnine.,Posestvo so ogleda lahko vsak dan iu vsa tozadevna pojasnila daje Stane Jakša, tajnik Mestne hranilnice v Črnomlju. suhe gobe kupuje in prodaja trgovina s semeni Sever & Komp. Ljubljana. Me zamudite poslati svoua nemodernlh krznarskih stvari, na primer: boe, mufe, plašče Itd. itd. v i liiii y. j 2 manjšimi stanovanji, zraven jc tudi 3000 m2 sveta, v sredini mesta pripravno za vsako večje podjetje, sta naprodaj za 140.000 K. Natančnejša pojasnila daje J. KOZJEK, Selo štev. 28, pošta Moste pri Ljubljani. 1260 VINO belo, letnik 1917 in 1918, rudeče, letnik 1918, črno, dalmatinsko, letnik 1917 — nudim po nizkih cenah MILKO JESIH, Ljubljana, Florjanska ulica štev. 36. Kopujom zmešane in odrezane I JU ran m ni kjer se vso lepo in po ceni popravi po najnovejši fasoni, in tudi na 'željo shrani čez poletje. — Nadaljo prevzamem v strojenje in popolno izdelavo vsakovrstuc surove kože, katero izgotovim lepo in poceni v najkrajšem času. — Tudi izdelujem čustniške čepice po meri ter imam v zalogi izvirne znake za čepico, pravo srbske epolete, zvezdo itd. LUDOVIK ROTH, krznarski mojster, ....... Frana Josipa cesta St. 3, I. nadstropje. Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, elektrotehniko, (izdelek svetovno slovanske tvornice) za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Zagreto, začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29/1. v vsaki množini. Ponudbe je poslati na naslov: R. GURSKY naslednik, SISEK, Hrvatsko. baterije prvovrstne, komad K 3-50 (trgovcem popust) se dobe pri tvrdki: IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.. 1270 Živo apno, portland-cement, zidno opeko v celih Vagonih dobavlja najceneje Valentin Urbančič, Ljublfana, Frančevo nabrežje 1. Ponudim sllvovko, iropiDovec nrtnlevec in rum :•: Viljem Spitzer, Ljubljana, Kolizej. prodaja na debelo tvrdka IV A N PERDAN v Ljubljani. Pismene ponudbe so pošljejo na zahtevo. 1289 NAlSOUOHEJSAiN NAJCENEJŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. direktni' uvoz probkovine tzSPANIJE iN PORTUGALSKE. ZAHTEVA IT E VZORCE 1 eTeieicieiei^ic^ieieie ©©©©©©©©©©©©©( Trgovsko podjetje išče v sredini mesta 213 za pisarno. — Posredovanje to lionorira. — Naslov sc poizve v upruvnistvu .,Slovenca" pod št. 1318. eiGicieicicic. ©©©©©©©©©©©©©©' eieie © ©© Dobro milo iz »Jugoslovanske milarno v Šiskl« prodaja in razpošilja vsa poštna naročila Janko Stupica, Ljubljana, Sodna ul. Za praujc, 30% komad a —-60, K 1-20; toaletno, komad K 2-50; ffltir posebno priporočljivo za britje -gpg 08o/o, komad K 2—; — pralni prašek, 10 «y0f kg stane K 2 50, domači, ne mesarski proizvod, z izvoznicami in spremstvom do Ljubljane nudi 0'Elia i lloiojevic, Zagreti, Preraflovičra ulica si 32. o 110 i SI fl m v Ljubljani ln izven Ljubljane, n. pr. učitelji, uradniki na železnici, na pošti, ua sodniji, uadstražniki, delovodje v različnih tovarnah, katerim bi se trud izven uradnega dela prav dobro izplačal, isčo dolgoletna zavarovalnica. Pismeno ponudbo z rcferencauii iu natančnejšimi opisi siuž-beuib ruzincr ua upravo pod; Zavaruvalua družba 1192, O ISO (ipprooooposopioioooofniooooroiiBii]