n SMIta.                                         I UNU. l tMt & JihvIi IM.                                              LI lelB.

.Slovenski Narod* ¥*t|a pm p*«lt xa Antro-Cgnko:                                                      2« NemCijo:
ćelo ?eto sicupaj naprej      .   K 36 - I ćelo leto naprej   ....   K 40*-
Strtict«     Z         I     I   I    I    9-— I    M Amertko in vse drage dežele: na mesec    .         »     •   •     •    3— |  relo leto naprej    .    .   .   .   K48-
Vprašan em giede fnseratov se naj priloži za odgovo; dopisnica ali rnamka. VpraTnl*tro fspođa:, dvortšče Icve*. Knaflora ulica *t 5, teUfoo ti 89.
*■*■!• vsofc 4a* iv«ftor Uvz9«4J ■•«•!{• U prasalk«.
taserati se raftimfo  po porabljei-Ti   proitora   in  sfcer:  1   mm  visok,  ter
54 mm Urok prostorrenkrst  po 12 vin., d/akrat po 11 irtn., trfkrat po  10 v.
toalano (enak  prostor)  30  vin.,   Mne  m   zahvaie  (enak   prostor)   23  vio.
Pri večjirt insccHih no dogovora
H«?i niroĆ«Jki oai jiaAljejo   mrociaj  eeJ 1 >      (j^ rj© aakasttlol.   "IM
Na samo plsaeae iinKbe drei pjsiatve desa-Ja se ae moreao slkakor ozirati.
„tfarodna Hsiirii" talafaa st. 35.
.Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali £e se hodi po nj :
eelo leto naprej   .   .   .   •   K 32-— I četrt leU     „       ..;.*.    «•— PO* *eta...... 16-— | na mesec     „       .....    2'70
Pasamazna Stevilka velja 14 vStiariev
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Oređaiitvo:  Kaaflova ollcm *L 5 (v I. nadstr. levo\ telaloa St 34
Tlom uspeh! ptoo par-
lainentornesa Mm.
Dunaj, 27. jar u var ja.
V vladnih krogih se pojavija pre- j ceišnia nervoznost. Rezultat pretekle-ga političnega tedna je za vlado povsem neugroden in gospoda Seidler in Czernin sta lahko spoznala, da jima slavospevi dunajskega in većine nemškeora časopis-ja nikakor ne naćomestijo zaupanja in glasov državnega zbora.
Ministrski predsednik Seidler je s svojo bojno napovedjo Cehom iz2val zanj in za vsakega njego vega nasledni-ka iako neprijetne posledice. Ako av-stnjske vlade proglašajo stremljenja av-strijskih narodov po samoodločbi za protidržavna, potem res same poglab-Ijajo prepad med narodi in sistemom in se same odrekajo vsakteri zvezi in pod-peri nenemških narodnih zasropnikov. Vitez Seidler je postavil svoj račun na povsem napačne premise. Menil je, da so mu Poljaki sigurni in da je le še treba z mogočno vsenemško gesto pomiriti besni nemški tabor — pa bo položaj »rešen< in lastno življenje podali- I šano v prid tišti politiki, ki še vedno ne opaža znamenj na krvavem poHtič-nem obzorju, temveč trdovratno vztra-ja pri tem. da mora ostati v državi vse pri starem, vse pod nemško in madžarsko oblasti o.
Seidlerjev govor slovanskih poslan-cev (kakor smo že konstatirali) ni raz-buril, vendar pa je naravno, da bo ob priliki izzvaJ protiudarec. ki bo izvršen seveda takrat in tako, da bo gospoda Seidlerja  kot  politika  in  državnika   z enim mahom pobil na tla. V nemškem taboru se že raznalajo vesti, da bodo Cehi v torkovi plenarni seji ob zaključku interpelacijske  debate  stavili  pred-log, da naj poslanika zbornica     izreče ministrskemu predsedniku radi njegove-ga govora nezaupnico in grajo. Nemci so slišali nekaj zvoniti, ali pa bo v to-rek prava prilika, da povč parlament, kaj misli o sedanjem režimu, to je vprašanje ,na katero bodo slovanski poslan-ci  sami odgovarjali.  Saj  se   bliža  itak huda ura — razprava in glasovanje     o proračunu, ki mora biti do I. marca pod streho, ker poteče sedanji provizorij že z 28. februvarjem.  Za ta proračun  pa zaenkrat ni prićobljen    nikdo     razven Nemcev! Poljaki, na katere se je vlada še zadnje dni trdno zanasala, kažejo, da se hočejo vendar enkrat že inrostiti dosedanjega kolisania in nagibajo vedno bolj na — levo. Razmere v Poljskem klubu sicer še nišo urejene, toda opažati je,  da  dobiva  poslanec  Stapin-s k i, ki je iskren Slovan ter odlučen po-Iftik, v poljski delegaciji vedno več vpli-va in zdi se gotovo, da bo za predsed-nika  Poljskega  kluba  izvoljen  eden  iz-med njegovih somišljenikov. NoČsmo tr-diti, da bi bilo v tem slučaju Šteti poljsko delegacijo že med      opozicijonalne stranke,   vsekakor   pa   Poljski   klub   ne bo več tvori! za vlado komodne rezerve, ki se jo v slučaju potrebe pritegne, če ne drugače, pa s priložnostno kuDČijo. Jasno je, da postaja Seidler je va izolacija vedno očitnejša in da se njegov kabinet polagoma, pa neizbežno bliža ne-izogibni katastrofi.
Tuđi nazori grofa Czemina o dentokratizmu so prav interesantni. Zunanji ministar je iz-javil. da ie »za svojo osebo« pristaš politike oktroajev, torej sistema, s kate-iim je pokojni grof Sturgkh privedel državo na rob notranjesa razpada. Dobro si bodo zastopniki slovanskih narodov tuđi zabeležili izjavo zu^anicera ministra za razdelitev Češke. Na^r.im slovan-skim zahtevam je vlada trdovratno in vedno znova preglasala »nedotaklji-vost« kronovin, ko; temeljnih iednot državne organizacije. Komaj pa so se Nemci oglasili za svojo posebno deželo Deutschbohmen, jim je že priskočil zu-nanji minister na pomoč", ćeš, da je bil sam že pred desetimi leti za razdelitev Češke. Vse to so izpovedi, ki so ministru v vročini njegove nabm^^ne polemike ušle morda nehote, morda hote, vsekakor pa gospod Czernin ni dobro premislil posledic, se ni zavedal, da bodo služile javnosti, da še natančneje spozna, kakšno igro igrajo sedanji vodite- I Iji državne politike na znotraj in na zunaj.
Dve činjenici pa bodeta morda imeli še dalekosežne pesledice. Iz Czernino-vih izvajanj je razvidno in pisanje du-najskih listov to povsem jasno potrjuje, da avstrijska diplomacija polagoma opušća svoje zveze z boljševiki. Pred desetimi dnevi je notranfi mini.ster grof Toggenburg še slavil gospoda Trockega in grofa Czernina kot dva si povsem podobna značaja, v delegacijah pa je zuna-nji minister bil nanram boljševikom kakor jež ter je zbadal svoje nedavne prijatelje na vse mogoče načine. Danes pi-šejo dunajski listi o predstojećem polo-mu boljševiškega režima z ono hladno rezervo in zaničljivim preziranjem, ki nam dokazuje, da ie parola že izdana: od boljševikov ne upamo nič več, se^iaj gre le še za mir z L'krajino, ki nam bo dala kruha. Grof Czernin se morda za-veda, da ie tak preobrat za njega same-ga najhujši moralični udarec. za politiko separatnega miru pa morda usodepolne-ga remena.
Naravnost opasna je Czerninova izjava o težkočah s prehrano. Zunanji minister je prebivalstvu slovesno izjavil, da Je živil še dovolj. le razdelitev je te-žavna, ker je transport oviran in organizacija težavna. Minister mora vedeti, da ie govoril neresnico. Res so prometne in organizacijske te/koče velike, toda če jih premaeramo, nam rje bn nič P^ma2rano. ker ni ži^a. ne krom-iria. Včeraj je deial minister za prehrano gm. Hofer v konferenci z .srališk'mi po-slanci: »Oo^podie, sem beraT in od berača ne* morete zahtevati irčesar.« Czernin pa je s svoiimi besedimi ustva-ril mnenje. da bi bilo kruha dovoli — ako bi bila organizacija aprovizaciie cobra in ie s tem prsvzel strašno nc^cro-vornost. katere ?e bo morda zevedcl še le Čez tedne. Kaj bo odgovorila vlada, če se pojavijo nove težkoće v prehrani? Da nima? Saj je grof Czernin iziavil na-^protno. Kadar boc'o trkale 'aćne ^esti na vrata dunajskih državnikov, bo li zadostovala izjava n i m a m o. će je go-spod grof c'ejal. da i m a m o ? Tu ie za-rodek konflikta, katerega nrve iskre so zaneti'le nedavni veliki štrajk.
Naši zastopniki mora?o mirno gledati, kako se razvi ja jo dogodki v smeri. ki za državo v nobenem oziru ne more biti ugodna. Storili so vse, da spravijo avstro-ogrsko politiko na druga pota. Nudili so svojo sopomoč, da bi s« izgradila zdrava organizacija svobodnih narodov te monarhije, ki nas edino popelie iz grozot in ncsreČ sedanje vojne. Bili so odbiti — ne enkrat, desetkrat. Ne preostale jim sedaj ničesar. nego da skr-bijo Ie za svoje lastne zadeve. Bliža se vihar in nikdo ne ve. kam bodo udarile streie. kje bodo divjali orkani. Jugoslo-vanska delegacija smatra za svojo glavno nalogo. da sedaj smotreno in trdno ojačuje no?;tojanke našega naroda — pripravljena na vse in odloč-na k vsemu.                                                   i
Shod Siovencev na Korcškem.
Dne 24. januarja se je vrsil v Ce-lovcu v hotelu Trabesingerjevcm občni zbor     »Katol.  političnega  in  gospodar-skega    društva    za   Slovence na Koro-škem^. Okoli iO^O mož je bilo zbranih, ki    so z najvećim    navdušenjem    ob trpki zavesii kri\|c, ki se gode Slovencem,    sledili    izvajanj em     govornikov, društvenega     tajnika    S m o d e j a    in drž. poslanca dr. L. Pogaćnika. — Prvi je razkril nakme nemških nacijo-nalcev in pekazal na novela sovražni-ka, nemska  katoiiška  stranka v deželi se brati z \Volfovci. V oštrih besedah je slikal gonjo proti Slovencem in km- j te preiskave, ki so pa dokazale le to, da so bili koroski Slovenci do skrajno-sti lojalni. Dr. P o g a č n i k je prinesel | pozdrav dr. Korošca  (viharne ovacije). Ožisfosal je oštro oresranjanja. Poslanca Grafenauerja so zaprli, ker je rckel, da i je na Ruskem" več živil, k?.kor pri nas. j Danes pa vpijejo vsi nemški nacijonal- j ci:    Potrpite, iz Rusije    priđe žito. — | Občni zbor je bil narav^iost sijajen   in | je poknzal, da koroški Slovenci, ki so si še pred 500 leti vstoličevali svojega kneza v slovenskem    .iczikn,    nišo iz-! umrli in nikdar ne izumrjeio. Poslanec Grafenaiier ie bil    vsled    bolezni zadržan priti na občni zbor. Spreiete so biTe nastopne resolucije:
1.  Na 24. občnem zboru »Katoliško po-iitičnega in gospodarskega društva za Slovence  na  Koroškem«   iz  vseh  delov  dežele zbrani   koroški   Slsvet^  se   sloves^o  in   z navdušenjem pridružujemo   deklaraciji   Ju-g^slovanskega  Kiaba  z  dne  30.  maja   1917 za  samostojno  jugoslovansko   državo   pod habsburškim žezlom.
2.   24. občni zbor »Katoliško političnega  in  gospodarskesa   društva  za  Slovence na Koroškem«   z gnjevom    in    ogorčenjem protestira zoper   sistematično    preganjanjc Siovencev  in   zatiranje   vsega    slovenskega med  vojno    in  z  užarenim    državljanskim ponosom  očitamo  vladi, da ni  ščitila    naj-prvotneiSih  državljanskih  pravic   ncdolžnih slovenskih  mučenikov;   protestiramo   zoper tako  seruavo  preiskovalnih   komisij,   ki   ne janči   za   objektivno   po<topanie,   in    zoper način, kako so ne'ateri Člani teh komisij de-jansko  postopali.  Konstatiramo,  da  do  danes poklicani faktorji nišo niti z mezincem ganili.     da   bi   popravili     storjene     krivice, vr,led česar se nam vsiljuje prepričanje. da centralna   vlada   in   njeni     organi     hočejo krivce kriti  in  nevzdržni  sistem  koroskega vilajeta  na  vsak  način   vzdržati.
3.   Pozdravljamo    lugoslovanski    klub, izražamo  klubu   popnlno  zaupanje.  obsoia-mo vsak poizkus razdora med  .Tugoslovani ter zato najostr'eje obsoiamo izstop poslan-cev dr. Šusteršiča in Jaklica iz Ju^oslovan-skes:a kluba.
4.  Koroški Slovenci izražamo svojemu državnemu  in  de£e!nemu po^larcu gospodu Francu   Orafenauerju   prei   ko   slej   in   sedai Se  bolj   kakor  pre)  svoje  najpopolneise   in b"ezpo?njno zauoa \!e in trdno pričakujemo, da se mu da v najkrajsem času možnost za izvrševanie svojih  poslan^kih  msndatov.
5.   Občni   zbor   navdušeno   pozdravlja odločno mirovno akcijo, ki jo je započe! po-jtlavar    katoličke    Cerkve,    nairnogočneiše verske organizacije celera sveta, sveti Oče Henedikt XV. v sv^ji noti z d"e 1.^. avgusta 1917.   naslovljen?  državnim   obla«tni?com   vo-i-«iojth se narodov   Ta mirovna nota je na-<!a  elementarni  odm;v v *^rcu  vseb  narodov in tuđi v srcih koroškfh 51ovcncev. kaj-ti livdska  di?a koprnf no miru.  Pozdravljamo  oa  to  mirovno  akcijo  posebno  še  zato. ker je sveti Oče kn* prva moralna sila   na svetu, po^umno In  iasr»o začrtal edino pot, k? vođi d"> svet^vn^a miru in do miru med nomdi v Avstriii. Pap'i^eva načela so: 1. na mesto surove  sile na»  ^topt   pravica,   kajti narodi se ne daio nričiti s silo; 2. stremljenjem narodov naj se zadosti po pravici   in m^fnnsti:  .^,  nrepire  narodov  naj  izravnava io   rarsrdi^ča.   ne   na   oborožera   ^ita;   4^ DottmtaVem nai se države razoroži'o in naj ^e odDcvedo militarizmu: 5. s tem bi si na-r^di prihranili ogromne stro^ke, kl "h sicer Dozira  rrT'litarizem. in popravili bodo lahko vse rastale šVode.
Te zdrave demo^ati^e ideje so zmožnt za»očc+i r-^vo dobo človeštva ter ustaviti nf^Tođni duh sovraStva med naredi.
6.   OT>5ni   zbor kon^t^tira,  da   se  netn-?Vo - Tiaciiorf^Inin no!Jt?čn''h  o-lređitev v.Ć2-l*ru.!ejo  «arrio  narodni   ndoadn'kl,   taki,  ki se ori luid^m štetni \Di«ii'cfn za Nernce, dosleđno tuđ! ori v^eh noliti^ft, vr.|;^vai1 z V^mci -v-rvTjio fr»  r>ri  neT*»^V?h  đ^u'vtvih  «=^de-lniefo.   Prrstf»«st'rarri'>.   <3a   V^»rj^f   te  rnrtve TtHe slovensVeea naroda ^ia^iio na po1itl:«n ori^r knf 7?i«tnnriVe v^ro?^-jn siovencev. da b? r^a taV per>^?t*n na^'n favno mn»t*fe zbe-T*1i.  in  v ne«^"11^«"?  tavrn«;ti  oh^dfi?  rri^el. v^Vor đ^ !e snl^h Va'; 7^'edefi ko»-ošvf Slovence  aii  pa  celo  — kar  v  najnovejšem
času lažcjo — pretežna njih većina na nemški strani.
7.   Z  globokim  ogorčenjem  konstatiramo, da je sedanja vlada    po smrti sloven-skega notarja v Pliberku ugrabila to naše poses.no stanje in kljub protestu naših po-slancev    imenovala  za   notarja  v  Pliberku Nemca, ter ta!:o pokazala, kako si predstavlja      samoodločbo     avstrijskih      Slovanov ustavnim potom. Zato prosimo Jugoslovan-ski klub,    da proti sedanji vladi    nadaljuje najstrožjo  opozicijo.
8.  Občni zbor radostno pozdravlja aktualni sklep vrlega našega  Jugoslovanske-ga  kiuba, ustanoviti  nemski list na Dunaj u, ki   bo   zastopal     na5e     pravice  in   interer>e. Nemš'-a  žurnalistika  začenši od »N. F. P.« do *K. T, Bl.'< je izgubila napram Slovanom docela duševno ravnovesje, in hujska   dan za dnem z Iažmi in klevetami, ter obreko-vanii   proti   vsem     slovanskim     avstrijskim narodom. Nemško pisan list, ki naj informira javnost, je zato krvavo potreben.
9.  Občni zber političnoga društva, za-vedajoč se brezprimerne    važnosti,    ki    io predstavlja     dandanes     duševna     bramba, namreč Časniki, zahteva. da se naSe edino glasilo »Mir« preosnuje in poveča v meri, ki bo  odgivarjala  zahtevam  sedanjega  vele-pomembnega    trenotka.    Koroški    Slovenci bodo v teh cdločilnih momentih z veseljem doprinesli   ž^tev  zvišanja   naročnine,   zave-dajoč  se.    da  s  tem  zadoščajo    zahtevam časa, ki tirja od njih apodiktično močnejše opremljen  list.    Nadalje  pozivlja    današnji , zbor vse zaupne može, da razvijeio širnm naše dežele temeljito nadrobno in intenzivno agitacijo za  razšinenie našega edinega glasila med vsemi ljudskimi plastmi. Geslo naj bo:  »Nobena slovenska hiša naj ne bo brez »Mira«.«
Politično pismo iz Zagrebe.
j Zagreb, 23. januvarja.
V našem političnem življenja ni ni-kakršne posebne izpremembe ni zunaj, zato se pa zdi, da se pripravljajo tim večje notranje izpremembe. Narodni elementi se čim dalje bolj približujejo temelju narodne^a jedinstva. To ni več prazna beseda. marveč nezadovoljstvo s političnim nastopom hrvatsko - srbske koalicije je od dne do dne večje. Vsi narodni elementi delajo na to, da se pre-ide od želje same na istinito delo. Kakor se da razbrati iz raznih pogovorov, se vrši intenzivno delo, da se nezadovoljni in dela željni strnejo v novo napredno stranko, ki naj bi nadomestila staro napredno stranko. NajmoČnejši predstavnik stare napredne stranke je bil dr. Ivan Lorkovič, ki je danes pri-ftaS koalicije, glede katere pa je obče-znano, da je narod zelo nezadovljen z njenim političnim deiovanjem. So tu še drugi člr.ni koalicije, zlasti mlaJŠi, ki te-žko prenašajo današnje razmere. Upati pa je. da bodo oni ob pravem času iz-stopili. Ne mislimo tu na dr. Poljaka, Svetozara Pribičevtča. dr. Popoviča in Večeslava Wilderja. o katerem so ne-kateri mislili, da je velik radikalec, ker zdi se, da so oni na žalost naipoglavit-ncisi stebri sedanje politike hrvatsko-srbske koalicije. Čuditi se je in obža-lovati je, da je tako sposoben človek, kakor je dr. Ivan Lorkovič, vprežen v ta voz in da se noče postaviti na čelo elementov. ki so nezidovoljni s politiko hrvatsko->rbske kon1;cije, in ki stoje danes tu brez organizacije. Ustvaritev nove napredne organizacije ne pomeni razbit ja narodnih vrst, nego nasprotno, njihovo stremljenje po radikalnem delu, kar je ravno danes najbolj potrebno.
Kar se tiče politike hrvatsko-srbske koalicije napram jugslovanski deklaraciji, odnosno napram načelu narodne famoođločbe, je komaj pričakovati, da bi koalicija imela pogum, da nastopi od-kri^o. Govori se, da bo ona v delega-cijah zahtevala rešitev narodnega vpra-šanja na temelju nagodbenega zakona, kakor je to že storila v svojih lansko-letnih izjavah v budimpeštanski zbornici. Večina koalicije se noče postaviti na drugo stalisće in to je ona nesreća, kl nas v teh težkih in kritičnih Časih ovira na razvitku. Bati se ie vedno — pravi jo — da zavladajo Frankovci, ako koalicija izpremeni temelj svoje politike. Ako bi merodajni fraktorji vzeli sebi v podporo socijalno in politično diskreditirano skupino ljudi, ki so igrali početkom vojne tako strašno vlogo, bilo bi to dobro, tako za te faktorie, kakor za sistem sam, ker bi se na ta način naj- I boli diskreditiral kakor se je diskrediti- 1
ral ves sistem za časa Rauchovega banovanja. Končno se tuđi večina ne more neprestano izgovarjati, da zato ne izstopi. ker se boji, da pridejo potem frankovci na krmilo. Ce se hočemo igrati še nadalje s takim izgovorom, potem se moramo odreci vsake akcije, ker frankovcev ne bo zmanjkalo, kakor ne bo zmanjkalo v Budimpešti in na Du-naju ljudi, ki stavijo na čelo svojega naroda najbolj pokvarjene ljudi. Ali morda iz tega sledi, da morajo igrati nepo-kvarjeni elementi politično vlogo naj-slabše vrste? Zaradi tega vsega se Hrvatska do danes še ni avtoritativno izjavila o vprašanju samoodločbe naroda, ni še zavzela stališča napram mirovnim razgovorom in načelom in ni prišla niti do tega, da bi proglasila hrvatsko vpra-šanje, oziroma jugoslovansko vprašanie kot enako mednarodno vprašanje, kakor se je to zgodilo s češkim in poljskim vprašanjem. In kaj je s stališčem, da nai bodo narodi zastopani pri mirovnih po-gajanjih? Nič! Ce bi imel kdo pravico to zahtevati, morala bi to zahtevati Hrvatska, ki je v svojem mednarodn. življenju s strani Ogrske in vsled duali-stičnega ustroja popolnoma izbrisana«, dasiravno obstoja kot država sui gene-* ris. Ali ima ona sploh kake zveze s faktorji, ki vodijo mirovna pogajanja, ali ona sploh na kakšen način vpliva na tako važne dogodke? Čudne stvari vprašamo, Ver na Hrvatskem smo se že zdavnaj odvadili govoriti sami za sebe. Za nas bo govori1, sr. Wekerle ali kdo drugi, kako pa bo govoril* ie drugo vprašanje. Ravno zaradi tega, ker tako vlada, kakor tuđi saborska večina mol-če, prehajajo preko mirovnih pogajanj, ki bodo direktno ali indirektno odločala o usodi narodov in pokrajin ter kralje-vin habsburške monarhije, ni izključeno, da bo prišlo na skorajšnjem zasedanju sabora na dnevni red tuđi to vpraSanje.V resnici pa, dasiravno bi morali imeti po nagodbi z Ogrsko in Avstrijo skupaj svoje zunanje zastopstvo v monarhiji, ga nimamo zato, ker nimamo prav nobene ingerence na to zastopstvo in ker se za zunanje posle sploh ne brigamo. Do sedaj nismo slišali, da bi bila hrvatska delegacija v peštanskem saboru storila kak korak ter interpelirala vlado o kaki zadevi, niti nismo slišali kake interpelacije v ogrsko-hrvatski delegaciji na Dunaju. To so zamude, ki se nam rao-rejo še težko maščevati, zamude, ki na eni strani otežkočajo borbo ostalim ne-nemškim narodom monarhije, na drugi strani pa grene življenje tuđi onim iju-dem, ki hočejo resiti monarhijo v korist narodov in ne edino v korist Nemcev in Madjarov.
Kar se tiče krize Wekerlejevega kabineta, te krize na Hrvatskem skoraj nič ni opažati. Koalicijonaši pravijo, da so popolnoma mirni. Zato pa se gibljc-jo drugi elementi in edino v tem gibanju je opažati, da deluje \Vekerlejeva kriza tuđi na Hrvatsko. Te dni ie izšel v »Pesti Hirlapu« članek madjarskega žurnalista Feherja, ki se ie mudil tuđi v Zagrebu. Podatke si je nabral očitno iz frankov-skih krogov, saj vse ono, kar je poteklo izpod njegovega peresa, je raz-širilo daleč naokrog svoj smrad. Denunciralo se je v tem članku celo vlado, ćeš da ona pomaga sama širiti jugoslovansko misel. To se je zgodilo kljub izgonu dr. Tresič - Pavičiča, kljub korakom, da se izžene iz Zagreba urednik »Hrvatske Države« dr. Angljelinovič in kljub fa-moznemu postupanju cenzure vlade bana Mihajloviča napram časopisju glede pisanja o Jugoslovanstvu. Iz vse denuncijacije je jasno razvideti, da frankovci ali njih glava, baron Ratich, čim se pojavi najmanjša kriza v Pešti, hitro pošiljajo v madjarske Časopise svoje denuncijacije. Boli podle, boli zavržene in herostratske vloge ni igral nikdo, kakor jo igra frankovska skupina v Zagrebu, ki ie za skledo lece proglasila Slovence za balast in Srbe denuncirala za vešala. Interesantno je, da so prišle te fran-kovske denuncijacije v času, ko Hrvatska in koalicija pričakuje sankcijo vo-lilne reforme. Razumljivo je to, ker ta volilna reforma frankovcem ni po godu, zato ker ni vrgla Srbov iz Hrvatske, Madjarora pa za to ne, ker za nje ni do-
^fran 2.                                                                                                             -SLOVENSKT NABOD«. dne ^. ianuaria 1918.                                                                                                          24. StCV.
fočen »oben votiini okraj. Te dni ie bĐ v Zagrebu tuđi baron Rauch, ni pa znana* po kakih potih je bil tu. Siccr ima baron Rauch sedaj svoj brlog v Osjeku. V Zagrebu »e je baron Rauch scstal z raz-Bimi figurami in pravilo, da tuđi z znanim dr. Sachsom, konfidemora ogrskc vlade,
O isti zadevi nam pišejo iz Zagreba s druge strani v potrdilo zgoraj navedene jra:
Ko so se pred kratkim Sirile vesti o demisiji hrvatske ga poUbana Kri&ko-riča, si nismo mogli prav tolmačiti, za-kaj prav za prav hoće Kriško vic iti; s kom ima difercnce? s koalicijo ali z Wekeriejem? Naše informacije, ki jih imamo od zelo zane šljive strani, pravilo, da je KriškoviČ ne le umen ćlovek. ampak tuđi poštenjak, ki ne bi trpel no-bene korupcije. Baš zato da sa neki krogi izpodrivajo v njegovem lastnem delokrogu ter delaio namesto z njim direktno z banom. Na zadnje imenovanje velikih županov n. pr. ni imel Kriškovič nobenega vpliva in o raznih persekuci-]ah je zvedel sele iz uradnih — »Narodnih Novine, dasi gredo vse te stvari na njegov račun. Zdl se torej. da je Kriškovič v sukobu z banom in zato na tem, da demisijonira. Z banom gre del koalicije, ki ima pri tem dosti privatnih ugodnosti in noče, da bi prišlo do spora s Ogrsko. Med temi »banovimi« politiki so n. pr. dr. Poljak, Dušan PopoviC in Svetozar Pribičevič.
Med tem je opreka med hrvatsko-srbskimi volilci v Zagrebu in med koali-eionaškimi poslanci, kl jih zastopajo, redno večja. Vršilo se je že nekaj vo-IBsidh sestankov, kier so meščani od svofOi poslancev kategorično zahtevali jasne besede v prilog tugoslovanske misli, če ne. iih bodo pozvali, da polože svoje mandate; nekaterih takih sestankov so se ndeležili tuđi poslanci. ki dotle nišo hoteli verjeti, da je mišljenje publike tako odločno jugoslovansko. Mišljenje srbskih voliicev je enakc; srb-ska publika obsoja vedenje Svetozara Piibičeviča in Dušana Popoviča. Na-ravno je. da se starčevićanski volilci na svojih shodih vseskozi izražajo ta Jugo-slovanstvo; saj so njih poslanci že !ani fasno in glasno izpovedall naš jugoslo-vanski program. Ker Frankovci v Zagrebu nišo stranka, ampak le klika, sme-mo reci, da dobiva Zagreb vedno odloč-nej§e fogoslovansko lice in s^ bodo po-sledice kmalu pokazale v ^,- Ojo kaoli-cije. Ml smo sve* čas vzdrž'iivost koaJi-et'e tolmačifi i razlogi. ki r% *e navaiala eoa sama, namreć s sirViovn pred frankovačko vlado, ki bi bila s svojim go-vorjenjem većje zlo. nego je molčeča koalicija, ali sedaj gine tuđi ta razlog ter se je nadejati, da se bodo v krat-skem duhovi odkrito točili. Skoda da razmere še nišo pojašnjene med hrvat-tkimi zastopniki ogrske delegacije. Iz povsem zanesljive^a vira vemo, da so vi* skrbi za za^rebškega nadškofa in ia krSčanske-socijalne »Novine« neutemeljene; pri nastopu jugoslovanske vse-ačiliškc omladine (glej 22. štev. »Slov. Naroda«!) so sodelovali tuđi bogoslovci. 43ibanje nastaja tuđi med ženstvom; iz-Save se že podpisujelo: žal le* da ie — ne ve se prav. iz kakih vzrokov — stvar dobila strankarski zna^a! In sicer značaj Starcevičancev; nadejamo se, da se to rio še izgladi in da dra^e otruje ne bodo gledale toliko na prestiž kolikor na politično potrebo samo. Stilizacija izjav bo v Zagrebu nekoliko drugačna nego v Ljubljani; nekatere točke slovenskih Iziav se nam zde že preživele in nepotrebne, če ne naravnost škodljive. Kar pri nas ni frankovačko — noće več nobenih kompromisov. nobenfh po-lovičarskih fraz, ampak čisto istino, ki Je edini naš spas.
Grof Clary vohuni.
V Mariboru« 11. januar ja.
Dohaja nam skoroda neverjetna vest, da ie došlo vsem orožniškim po-stajnim vodstvom in orožniškim ekspo-zituram iz Gradca dne 26. januar ja strogo rezervatno povelje, da imajo orožniki po vsem Sloven. Štitjerju po-izvedovati po dotičnih, ki agi ti rajo za jugoslovansko državo, kakor tuđi po vseh onih, ki so kot prvi v raznih ob-činah ob narodni meji povzročili, da so se številni občinski zastopi in odbori Izjavili za jugoslovansko deklaracijo.
Ore za prav eklatanten slučaj, ti-pičen v toliko, v kolikor nam kaže našega cesarskega namestnika v oni luči, v kateri smo ga doslef navadno ravno mi kazali široki naši javnosti.
Kaj si dovoijuje s tem fermanom *rof Clary? Kot namestnik krone, ki si ravno v današnjih dnevih prizadeva, po možnosti pomiriti narode, razširja ono teorijo, ki naj omejuje državljan-sko svobodo, kot smo to videli v prvih dnevih narodnega divjanja ob izbruhu vojne.
Namestnik grof Clary se tu vtika ¥ stvari, ki ga prav nič ne bmajo, ozi-roma v stvari, napram katerim bi se mor?l zadržati v onem merilu strpno-sti. kot to na njem opazujemo v mo-mentih, ko gre za povsem druga* državi vse preje kot koristna prizadevanja.
Nujno op^arjamo naše roiake po Stovcnskem Stajerju, da se ne puste opJašit!. Na5 poziv velja v prvi vrsti naši najskrafni Štajerski narodni  mefl.
Ki«r doienete tak« slučaj« CUry-
ievera uradnega vohunstvm, ffh hm-doma javite Jugoslovanskemu klubu na Dunaju. 0 tajnem nalogu &mo obvestili tuđi naše noslance.
Bodimo vsi na strmU!
IlfllfionsKo ofenzivo med Asiosom in Brento.
NASE   URADNO   POROClLO.
DunmU 28. januvarja. (Kor. urad.) Na Tiso kl planotl Se rte Komuni te ie artiljerijsko delovanje v časih stopnievalo do najvećje sile. — ^ei gen. štaba.
NEMSKO URADNO POROCiLO.
Berofin, 28. januvarja.  (Kor.  urad.)
Zapadno bojiŠČe. Severno od Be-cealera smo pri iz vidne m šunka vje!3 17 An^ležev, med njimi en^sa časlnlka. ArdHeriisko deiovanfe )e bilo «koraj na ce'J fronti sabotno. Žlvahnejše na neka-terfh to£kah v Champa^nl In   >b Mosl.
Italijanska fronta. Na visoki planeti Sette Conimuni trajajo od včeraj popol-đnc artnjerllski boji, ki so se rano rjut-raj v pokrajini ob Col del Rosso stopnje-vali do največji sile.
Z ostalib bojišć nićesar poroda ti. — von Ludendorff.
NEMSKO VECERNO POROCfl O.
Berolia, JS. januvaria. (Kor. uraJ.) Wolffov urad poroča 28. zvečer:
Med Asiagom in Brento so se z italiianskimi napadi razvneli ljuti boji.
Zdrufcihbojiščničnovega.
Z ITALIJAVSKE FPOVTE.
IttlijiBiko boJiSće. I« toJ*_ fke^a razmotrivanja 28. januarja: Na jugo-xap?i<lnl fronti prICa-'uJemo. pripravljeni na obrambo, velike deln^ nap%đe ItaliJanoT. N*Jprro utegrne priti do takih napadoT na gorskem odseku na obeh straneh Brente. Tukaj trn je topovski ogenj od konca pre_ teklega tedna snatno irisal in ** đvicn^il TčeraJ rjutraj do bobnajoče^a opnja. Prvi eunki *o veljali naSim pozicijam na Col del Rosso tn hribn Valbella. Tukaj na vzhod-nem krila na&e asIaSkr pozicije hoće ItaH. jau cajbrte prititnitl. da bi zvezo n fronto ▼shodno Brente rartrgal in jo pahnil zopet preko Frenielle Zo^etro ravojevanj« Coll del Rosao se riti Italijanu vredTio re^jih trter tvAl iz taktilnih T^rokor. Na Tzhođ. nem breya Brente ima hrfb Pertlca slično ▼logo.
Letalaki napadi na Mestre U T r e t 11 Italijanski listi priobčujejo obsežna porobila o ▼elikib Skođan avstrij-Bkih letalfklh napadov na beneSka mef;ta, slasti na TrerlŽ In Me«tre t no*l od sobote na nedeljo. No* je bila evetla a!i nad rav_ nlno in kraji je !e4a!a tnesrla, ki je onemo-gočala letalcem epoinaTarJe njihovih cf_ Ijev. Vendar pa obdoižujejo lirti letalce. đa so merili na cir^no prebivalFtTo in bolni*-nice, »Corriere đella »era« pravi, da bo bili
▼   Ifeetre »adete  tri  boluiinice.  ubit  pa   ni bil nih£e. Zračni canaVl no s* nH^eli ob 7. nrt xvečer in bo f« potiarija!! tekom noči do cedelje   zjutraj.   Materiia?na   iko^a   je   bila
▼  Trevižu,  Mestr«  in  Ca«te!1 franka  izrertno velika,    V Trerižn je bilo nbitih 15    oseb. mnogo  ranjenih    Mcoro    veCje   Je     Stevilo žtUt t Mestre.
Orlanđo ▼ Londoi. o. Med itali_ jasskfm mlni«ftrskini predeed nikom Orlan-dom In Crisph'em na jedni, med Liovd Ge_ orrom In Balfourom, Cecilom in Milnerjem na drn^i «trani le nriSlo dc dogorora o potrebi, da me Italija pr««Trrbl s fttom, osljera In sttroTinaml za indurtrtjo. Ali tež-icočt so gle<!« prostora na ladjah.
Italijanski vojaki so dcbiva.11 doelej na dan po 4<> centerimov. ođplej bodo dobivali po ?0 cent«jz!mov !n naknadno pe jim izplača dnevni priupevek od 1. novom, bra lanskej^a leta dalj«
•TALIJANSKO    URADNO    POROCILO
27.J BoairJL Pri Caoo Pile so po-akaslTl eovražni oddflkl, pri^MSati n*» radnjo noe" žiCnfm oviram pri mostiSču. TrajajoC orenj Jih Je nemudoina tavrnil. NaSe mo_ Stvo Je Uvrftto na to protfnapad In we vrni-lo b nekaj vjetnikf. Delovanle artiHerile ^e je rastezalo na tso fronto in Je bilo po_ febno Živahno v Lairarinpki doHni. na asi a^kl visoki planoti In ob srednji Plavi. Med Garđtkim Jezerom in morjem je vlad»lo cnatno letalnko delovanje. AnelH*Vi let«Vi «o se«treJfH dva aparata med črtami. neki dru? aparat pri Mohu. So^Tafna letal« »o izvrSila v £a«»i od sobote zvečer ob 6. uri đo dane« zjatraj ponovne napade t»^ visoki planotf med Brento in Piavo; pof»«bno f»ta bila zadeta Trevii In M*»*tre. Med tumkaiS. njimi žrtvaml so tri tene in en otrok. tri žene »o ranjene. V Mestre »o tri bolnišnice mofino poikodovane.
žt. Jinairjt. V Vallar*! in A^t1<ra patrnljske pranke, ki bo potekle sa nas urodno. U^-iiVovito delovanje naše artiljerije na »ovražne poziriie med Preuzetom in Prer.tskira kanalom, živahno letaleko delo_ v&nje na vsej fronti. Tekom nnpada ponori na 27. «o anc^iki letalri KeFtrellli jeden so-vražni aparat, drnfro Fovražno letalo bo zađele odbijalne baterije in je padlo nn «e_ verno pobo'je Moritflla. S letalH. med rjl-ml 2 oflcirja, »ta bila ranjena. BIH so vj«?tl.
Za nemški mir.
Ženeva* 28. januarja. »Petit Pari-sienc poroča iz Petrograda, da obsto-jajo med Trockim in Ljeninom nesporazumi jenja. Trockij hoče skleniti v Brestu Litovskem mir na podlagi nem-ških pofojev, Ljenin pa v to noče pri-voliti.
Lusano> 2$. januarja. »Corriere della sera« poroča iz Petrojarrada z dne 35. januarja: Iz izjav najodličnejših Ljeninovcev Izhaja, da so se nacrti Ljenina za mir popolnotna ponesrečili. Vlada bo prisiljena sprejeti nem^ce po-froje ter bo najbrže priDisovala krivdo sa to zaveznikom, ker so pustili Rustio samo. To bo pripomosrlo, da bo uspeh centraliih držav tem večji, obenem pa bo v Rusiji sami novrčano sovra§tvo mas proti ententi. Predlojri. kakor pred-\n%. da naj se prošla*! sveta voj*ia proti Nemćiji^ so neizvedljM, ker so ruske
RUM  fkopofaana  netmožne   ststooM
enotno in urejeno in ker druseca ne znaja, kakor ropati in pleniti. Razunte-ga tuđi skoro ni več dvoma, da bo pri-šio med Ukrajtno in centralnim! drfa-
vami do miru.
Petroarad, 28. januarja. (Kor. nr.) Ljudski pooblaščenec za zunanje za deve Trockij se je preteklo noč odpeljal v Brett Litovsk.
li Badnjih tiugodkov ▼ Rusiji H razvi đeti,   dm  napenjajo   boljševik)   zadnje  evoje sile v do«ego vsaj deloegm uspeha.    Niti v Petrograđu,  kjer    to ne đosedaj    ■    vseml sredstvi  najhujšeg-a  terorizma   Se đrfali   na pcvršia, ni majo reč cnoAl.    da bi    obranili mir In red. Tako vidimo, đa se bliža ■tras_ na   bolj&eviika   diktatura   svojemu     konca. Ljenin  in Trockij sta skuSala z  vsem i  sila« mi urednički ideje, ki same na    sebi   aicer tnorda isvirajo ti ldealnega    mi SI jenja,   kl pa   so   nefsveci !jtve   brex   pola^oma   se  nve. ljavljajo^-ega   razvoja   družb«.   Prev«6   katastrofalno     In     nasproti     vsem     dosedanjim ustrojem družbe bo hoteli  hoijfteviki  uvesti popolno   podržav!junje   v»eh   javnih   in   pii. vatnih funkcij.Podržavljenje hank inuvedha đelavske  kontrole  nad   produkcijo    so    bili ladnji koraki boljšpviške vlarie in so, dasi-ravno smotreno izredenl morda v prid  dr_ žavi  in deiavstvu,  vendar izpodkopali  ugled novih   mogotcev.   Poglavitno   pa   je   bila   la-kota,   ki   grozi   boUftevikom   iztrerati   tuđi  ▼ Petresradu mof   V tem času sta se sprla po vrhu Se Ljenin  in Trockij in o Ljeninu pravtjo, da je iel  iskat  zdravja v neki sa. natorij.   li   druge   strani   *e   Katrliije,   da   je Ljenin  ćelo  te zapustil     Rusijo.     daniravno izhajajo  Se  stdaj   v!adne  odredbe  e  njepo-vim podplsom. Po!eg lakote  pa .-*o Kagrešill beljševikf  svoj  najusodnejM  korak     z    ra»_ Fuptom   konstituante.     Ustavodaini   sbor  Je bil cilj  vse    revolucije od    prvega    đneva sem. že takoj po padcu carsKega režima se je   obljubljalo    da   bo   UKtavodaini   zbor   od-lo^al o bodočnl vladni fobliki.    Veliki    knes Nikolaj Nikolajevic se je »kliceval na ljud. atvo. čeg, da noče prevzeti    carske    krone, če mu je narod  ne ponudi lam   Knez Lvov in za njim K^rjenskij *ta imela namen  skli-catt    aatavođajni   zbor.    Kerjenskij  se    je morda preveč obotavljal. «icer bi  Ml labko se dane« na knnilu. Zdelo pa se mu je.  da bo   v   nstavodajni   zbor     izvolienlh     preveč prfsta^ev   bol.iftevikov.     zato   je   neprestano odlaSal 8 volitvami. Ko »o priftli boljievikl na krmllo, je bila ena prvih  njenih    sKrbl, da  so raspisali   volitve,  kl   pa  ni«o  potekle ta.ko. kakor so oni  pričakovali.  2e med  vo_ litvami   so  spoznali,  da  ne  bodo  dobili   ve-čine, rato so zJanti  na dežell    nastopali    s skrajnim   terorizmom.   Kljub   temu   se   jim ni  posrečilo dobiti  većine  v    ustavodajnem zberu.    KonČEo  se jm    konstituanta     s^Sla. Sešla ae je v Petrogradu, kjer so bili bolj_ ^eviki  tbrali  najzveste:§e    svoje    vojaštvo rdf^če garde In pomorSčake. Na ta način so hoteli   prisiliti člane konstitnante,  da  ne bi po svoji najboljfti  vesti nastopali.    Obenem pa so Tioteli  Imeti  v rokah    instrument, s katerim   labko   razženejo   konstituanto.   Ko se je konstituanta sestala, je bil s 244  ftla-sovi  iz voljen  voditelj  centruma    socijalnih revolucijonarjev,   bivSI   poliedelski   minister černov.  Samo 121  glasov je dobila ga.  Spi_ ridenova,   pripadnica   socijalnih    revoluci.Jo-narjev levice.   To je  dalo  boljševikom   po_ vod, da 8o razgnali ustavodajni  zbor. Bolj-5evikl pa so se bali, da se sestane    večina konsdtuante  k   novemu   sasedanju,  sato so nekaj poslancev ar*tirali. Večini poslancev pa ee je posrečilo xbež?tl iz Petrograda In se  rrniti v domovino.  S  tem je  stopilo gi, banje proti  boljševikom  v nov    stadij,    že đanes  nam   prihajajo  vesti    o    ustanovit vi novih republik.  Očlvldno so pri tem  udele-Ženi poslanci, kl so so vrniii v    domovino. Spoznali so, da je boljševišks vlada rapadla popolni   anarhiji   in   nečejo   imeti   s  to   dru_ hnljo ničesar    sk'.^negra. Zato    skušajo    v svoji domovini rešlftl, k?r se še da    resiti, skuša jo  uredr ti  opravo  fD   postaviti  razmere v svo:'l domovini nn zdrave temelje. Jaa_
no je, da caiete pri tem svojem stremljenju korak sa korakom na    opor    anartiiFtlčnlh
elementov, ki porabljajo rsako priliko v svoje saniopafne namene. Vsled te^a sliSi_ mo vedoo tudl o delavskih vojaskih tn km^-tijških sovietih, kl skriSajo Izpodnestl zmernlm ra red se zavzemajočim elementom tla. Gotovo pa je, rta bo končno venđar ie zmagala želia po urejenih razmerah. Te posarorzTie republike nlkakor nlso proti skupni revoluctjonami v^a^I Rusije, pać pa proti boljfeeviSki anarhiji. K«kor hitro bodo zavladale tud! na severu Rusije urejene razmere, ni izključeno. da se vse te posa-merzne republike strnejo v enotno feđera. tivno republiko Predvpem pa je treba napraviti v Rusiji red.
Petrograd, 26. januarja. (Kor. ur.) Ljudski komisar Antonov poroča, da so boljševiki zavzeli mesta Kremenčuk, Romodan in Poltavo. Pri Bakmaču se vrši bitka. V blizini Aleksandrovska se je bale vdalo 14 kozaških oddelkov. V Sebastopolu so priznane oblasti sovje-tov in je rada izgnana. Pomorske vojne rile so stopile na stran boljševikov. Tatari so bili pri Jalti poraženi in tuđi pri Fedeoziji nišo mogli naprej.
Petrosrad, 21. januarja. (Kor. ur.) Poljski lejjijonarji so zasedli kolodvor v Orši, v fcubemiji Mohilev ter razoro-žili rusko vojaštvo. Polastili so se tndi 'rolodvorov severno fn južno od OrŠe ter razorožili več ruskih oddelkov. Poljske legije so nastopilc, ker so ljudski komisarji aretirali voditelje poljske vojnške organizacije.
Stockholm, 28. januarja. »Riječ« pravi, da pripravlja ljudski komisarijat dekret o verski svobodi. Komisarijat namerava proglasiti vero kot privatno zadevo vsakej^a posameznika ter ho-čejo v zvezi s tem odpraviti vse pred-pra\ice gotovih veroizpovedanj, vse verske ceremonije in verski nonk v šo-lah. Obener?? baje izđeluje ljudski ko-misarijat dekret, s ksterim se odnrav-Ija dedno oravo. Last umrlih naj pri-pade narodu.
Petro^rad, 27. januar ja. (Kor. ur.> Ljudski komisarijat hoče podržaviti rusko prn^tovolino nlnvstvo in trjrov-s^f p^ovstvene dn^be. Unravo nai nre-vzame rfvolHciion^^^a zver^ nomor-Sčaknv. K?"H?1 dmžb se bo konfiscira!.
Lvov. 2S faTrfarJa. V h^iftr nrl LucVu se fe obrnll p^veflnik t n^T**ev1*t-e£a nd-delVa do novelHTVa na t?*^ fronr"?Tn nd^e-Vti sto^ć^i av^frn - o^r^Vfft h^terlj ter ea zan^n^fl za nomoč !V*fi ITkraHuceTn. Po-▼eljnfk avstr<^ - osr^lob ba*erii ie to več kot čudno zahtevo kratkomalo odkfoniL
Bsilii Mnom prati FmH.
Stockfcolflu 2S. januarja. (Kor. ur.) Kolodvor v Helstngforiu je v rokah rdeče garde. Kolodvorski predstojnik in več uradnikov !• bilo ubitih.
StockoUm« 29. januarja. »Aitonbla« det« priobćuje s^nzacijonalno brzojav* ko iz riaparande, clasom katere so re-volucijonarji v Helsingforsu strmoglavili finski senat. Novoimenovani švedski poslanik, ki je s posebnim vlakom zbežal v Tornejo, se vrača v Stockholm. Tuđi deželni glavar Heikel v Wa-si je odpotoval s posebnim naročitom na Švedsko. List je mnenja, da hoče zaprositi za pomoć švedske vlade.
Stocktaolm. 28. januarja. Glasom sem dospeiih poročil, je Helsingfors očividno popolnoma v rokah Rdeče garde. Tuđi konzuli so zapustili mesto. Ali je mosel senat zbežati, ni znano. Senatu dodeljena straža je zasedla že-lezniško progo Taal - Karisalmi ter raz-strelila most Kiviniemi - Sakoula, da pretrga zvezo s Petrogradom, odkoder je Rdeča garda dobila močna ojačenja, s katerimi koraka proti Heisingforsu. V soboto zvečer so dospeli iz Petrograda veliki oddelki Rdeče garde, nakar so ti poslali varstvenemu zboru senata ultimatum. Ta je enako odgovoril z ultimatumom. Ker nobena stranka ni hotela izročiti orožja, je prišlo do boja. Na pri-tožbo finskega ministra v Petrogradu, je odgovoril vojni komisar Pokrovski, da so dobili vojaki Rdeče garde ukaz, podpirati na podlagi načel ruske vlade socijalne revolucijonarje proti buržoaziji. Finski senat je pri vseh vladah protestiral proti kršenju finske samostojnosti. Protest slika umore in nasilja ruskih vojakov in Rdeče garde.
Stockholm, 28. januarja. (Kor. ur,) Od včeraj dopoldne je brzojavna zve-za s Petrogradom pretrgana. Finska prehodna postaja Nystad je signalizirala, da je Rdeča garda progo pretrpala. Tuđi $ Finsko ni nobene zveze. Preko Petrograda poročaio iz riaparande, da je zavladala na Finskem popolna anarhija. Nesrečo se poveča dejstvo, da je boljševiška ruska vlada izjavila, da je vsled svojih načel primorana podpirati finske revolucijonarje v boju proti meščanski družbi.
Stockholm, 27. januarja. (Korerp. nr.) Glasom poročil Hstov ie storlla Švedska vlada skuone korake z Dansko in Norveško, da bi se Finska pridružila skupnemu nastopu skandinavskih  držav.
Rusiji in Romanska.
Berolin, 28. januarja. (Koresp. urad.) Wo!ffov urad poroča: Glasom petrograd-ske brezžične brzojavke Je petrogradska vlada pretrgala vse diplomatične stike z Romunsko Rcmunsko poslaniStvo bodo spravili na najkrajši poti v inozemstvo Zlati zaklad Romunije, ki lež! v Moskvi, so boi)§e\iki proglasi!? za nedotakljiv za romunsko oligarhijo. Vlada sovjetov prevze-ma odgovornost za shranitev tega zaklada in oddalo ro»riunskemu narodu. Generala §Čerh2čeva ie ruska boljševička vlada proglasila T9. izven zakona.
Berolfn. 2$. jinoarja. (Koresp. urad.) Glasom sem dnspelih brzojavk Je romunskl ministrski predsednik Bratlann demlsljonl-ral. Njegov naslednik bo general Avarescu.
Iz Ukrajine.
Stockholm, 26. januaria. Ukrajinska Rada je ponudila prot lvovske tehnike Ivanu LewynskeTnu delavsko ministrstvo. Le-wy?isln, ki so Ra Rusi za časa mvazlje (n poznel?eg:a umika vzeli s sebof. se še n( odločil.              ___________
»Goebenc.
Bsrolln, 27. januarja. (Koresp. nrad.) VVolffcv urad poroča: Kakor nam poroča-jo z merodaine strani, ]e dospela turska oVlon. križarka ^Sultan Javuz Selim* (pre} Goben), ki je bila na povratka s šunka proti otoku Imbros v ožini pri Magari nasedla, v Dardanele.
Polifiine vetti.
^=Shodl po Slovenskem Štajerskem.
Poslanec B r e n č i č priredi na Svečnl-co 2. febnivarja t. 1. ob 10. nri predpol-dne v gostilni »Zupančič v P t u j u iaven političen shod in bode poročal o delo-vanju v državnem zboru. 2upani, občinski svetovalci in volilci so vabtjeni, da se shoda mnogostevilno udeleže. — Dne 3. februvarja ob 11. uri predpoldne priredi poslanec Brenčič v gostilni kle-tarskejsra druStva v Ormožu Javen političen shod. na kojem bode poročal o političnem položaju. — Dne 3. februvarja se vrSt nadalje shod v gostilni Jureš priSv.Križuna Murskem polju. Poročal bode poslanec Roškar. Shod se vrši ob 2. uri popoldne. — Shod v §t. Lovrencn na koroški železnici, ki ?e bi! dre 20. odpovedan, se vrši ravno-tako tekom p. m. v Kodrovi ^ostilni. — Za nedeljo dne 20. t. m. v Mariboru nameravani shod v Narodnem domu. Je moral vsled raz'o*rov, o katerih na dru-gem mesta poročamo, izostati. Tekom prihodnjih dveh mesecev se bode vršila po Sloven. Stajerju še ćela vrsta shodov. Vse kaže. da prihafa prav krepka sapa v naše obmejne kraje. Le škoda, da se je nekateri očividno ne vesele, kot bi pričakovali.
= Z^ndarjl proti Jugoslovanskl de-
klaradil. Iz predmestij in občin po de-
Želi kroj? Maribora nam dohajajo Števil-
ne pritožbe rlovenskih kmetov, da baje
orožniki skušajo odvraćati      slovensko
prebivalstvo od izjav za jugoslovansko
deklaracijo. Begajo ljudi s tem, da gre
za odcepitev od države!  Jasno je, da
delajo ti TJud:e po receptih  »Stajerca«
; in »Marbnrger Ztff.«   Zanimivo bt bilo.
i dognati, 2ti  irmjo ti  liudje morda tuđi
i c« i ^ Jj'igodi svoja navodila. Orožni-
k! k temu postooanJti    teveđa    nlso prav nič upravičeni.
«r Resen opornim Muropofiotv* V Krlievcih na Murskem polju se ie vrSfl dne 10. t. m. sestanek žnpanov. Na dnevnem redu so bila v prvi vrsti gospodarska* vprašanja: rekvizicija živine, sena, slame, krompirja, žito i. dr. Skie-nilo se je opozoriti, naj bi vlada ne prc-napenjala preveč loka potrpežljivosti. Župani so izjavili, da hočejo na ljudstvo* pomirjevalno vplivati, upravičeno pa se boje, da bode pri nadaljevanju sedanje-ga postopanja njih vpliv brezuspešen. Govorilo se je tuđi o deklaraciji, h ka* teri so pristopile že skoro vse občine. Pozdravilo se Je misel ustanovitve Narodnega odbora, ki bi naj predvsem do-ločal vsem strankam način in dovoljeno meio  narodnega  tekmovanja.
= P os veto van je deželntti ođborov^ D u n a j, 27. ianuvarja. (Kor. nrad.) Ko-respondenca »Austria« poroca: Zastop-niki vseh deželnih odborov    avstrijsklh kronovin so se danes sestali na skupno posvetovanje. Soglasno se ie  odobrila vloga stalnega komiteja deželnih     odborov na finančno ministrstvo glede ođ-rtditve  preodkazov.      Sprejeti  so  bili predlogi,    glasom  katerih se  sorejema preodkazna predloga kot provizorij  za leto 1917/18 ter se vlada pozivlja, da naj stopi pravočasno v stik z avionom-nimi deželnirnl upravami, predno predloži ureditev preodkazov od 1. Januarja 1918. naprej. Vlada se pozivlja, da naj izplača nameravane preodkazne    svote že predno se vzakoni ta predloga in sicer za leto 1917. takoj, za 1918. v enaki od 1. januvarja 1918. naprej dospeli me-sečni obroki in da naj pri     oddajanjti vojnih draginjskih podpor za učiteljstvo nastopa sporazumno z deželnimi upra-vami. Glede vprašanja preskrbe z elek-triko se je sklenilo, da naj se posamez-ne dežele zjedinijo      glede      temeljnih vprašanj in da naj se o njih skupno po-svetujejo. Sklepanje o vprašanjih vodne-ga prava se bo vršilo v prihodnii seff. =   Graškl   vojni   hujskači nimajo sreče. Dne 26. januvarja je imelo nemško nacijonalno društvo v dvorani gostilne »Zum wilden Mann« zborovanje povab-Ijenih gostov, na katerem sta govorila nemsko-radikalna poslanca     Wo!f     in Schreiter. Kakor znano, ie bil pred kratkim shod tega društva v viteški dvorani razgnan od socijalnih     demokratov. Tuđi  to pot  nemški  vojni hujskači in aneksiionisti nišo imeli sreče. Prišlo je do hudih kravalov, ki so trajali ^koraj đve uri. Delavci so vdrli že pred sho-dom v gostilno in so skušali priti v dvorano, kjer se je vršilo zborovanje. Policija jim je to zabranila ter potisnila de-lavce zopet na cesto. Med tem se fe začelo zborovanie  nemških    nacijonal-cev. Ko le govoril poslanec Schreiter, so naenkrat zažvenketale sipe in v dvorano je padlo kakih šest kosov železa. Poslanec Schreiter se ie hotel pokazati moža ter le šel v vežo zmerjat policijo, da nemških aneksijonistov ne ščiti in da drži s socijalisti. Med tem so ostali zbo-rovalci zmerjali delavstvo   z   >boljše-viki, kar ie delavce seveda še bolj rax-dražilo. Sele po dolgem trudu se je policiji  posrećilo potlsniti   demonstrante iz ulice. Zborovalci pa so sklenili hitro re-solucijo, ki pravi:      Hoćemo in želimo skorajšnje končanje vojne s separatnimi pogodbami z državami, ki so se ustanovile na tleh nekdanjega carstva in se ne morejo nadalje bojevati ter 2ametu-jemo vsako podaljšanje vojne 2 novim! mirovnimi ponudbami. Mi smo, kakor je pravilno izvajal   general   Hoffmann, zmagovalci in ne Francozi in A n g 1 e Ž i. Zahtevamo brezpogojno in trajno zavarovanie naših in nemških mej proti možnim napadom z zapada, juga in vzhoda* zagotovitev Adriie in vodne ceste Donave za nas in Nemčijo, zagotovitev naiega industrijalnega in polje-delskega razvoja v prid in hasek vseh stanov, zagotovitev eksistence srednjega stanu, na katerem sloni ljudstvo in država, z odgovarjaločimi, to zagotav-Ijajočimi določili v mirovnih pogodbah. Prostestiramo proti sistematičnemu huj-skanju proti zavezniški NemČiji, katero je vlada do sedaj mirno pripuŠčala, protestiramo proti temu hujskanju      proti Nein&ji, ki nam je na vseh bojiščih nesebično pomagala proti sovražnikom, kt so bili vdrli v naše pokrajine, ter smatramo to hujskanje za enako izdajalstvu. Zahtevamo potom državnih pogodb utr-jeno čim ožjo zvezo z Nemčijo. — Ene-ga    govornika so izžvižgali ter zapeli »Die Wacht am Rhein« in konec je bilo komedije.
= Konflikt med lvovsklm občlnsklm zastopom In vlado. Ker je vlada pricipi-jelno proti razpisu volitev med vojno, zlasti v mešanih pokrajinah, noče vlada razpisati tuđi novih volitev za lvovski občinski svet, kakor to zathevajo Polja-ki. Vlada namerava z viša ti s* te vilo pri-sednikov vladnega komisarja ter hoče priznati Ukrajincem, ki po starem volil-nem redu dosedaj v Ivovskem občin-skem svetu nišo bili zastopani, percentu-alno zastopstvo v prisedniškem svetu. Proti temu so se postavili poljski pri-sedniki ter groze, da bodo v tem slučaju odložili mandate.
= K Czemlnovemn hi ffertllngove ma govoru. >Daily News« piše: Lahk rečemo, da se ie govor nemškejra drža^ nega kanclerja v svojem tonu izprem nil na dobro. Govor crofa CzernU« p.
24- itC¥'                                                                                             SLOVENSKI NAROD", *m 3*. jmmvj* 191*                                                                                             Stran 8.
p jasen in g* ne moretno prezreli. Ord i
^zernin |c storil morda najbol&i korak i tem, da Je predlagaJ končna pogaja-fja 2 Amerike. Ententa oe bi mogla jmenovati nobenega zastopnika, ki bi bU *a to boli primeren kakor Wil$on. -Ni-?ve Curand« piše o sovorn jrofa Czer-eina, da te brez vednosti zelo izboljšal UDanje na spravni mir. Ja^no je, da Czcrnin ni govorit brez vednosti Bcro-fina. »Yatcriand€ pi£e: Značilno je, da «e samo zavezniškt centralne države, marveč tuđi Anglija že smatra Wilsona kot zastopnika entente. V splošn<jm pri-ttaša govor grofa Czeraina već upanja na hitri mir, kakor govor grofa Hert-Hnga. — >Corriere df Italia« naglaša, da grof Czernin in groi Hertling sluša-t& obraniti razpoložcnje po razgovoru v ententL »Oiornalc d Itaiia« nagi asa z-la-sti ono točko v govoru grofa Czemina, ki se obraća do \Yilsona. List pravi, da je i« te točke razvidno, da Avstrija nujno potrebuje mir. — ->Secok>« naglaša, da je groi Czcmin z ©žirom na Srbijo, Crno goro in zasedene italiianske pokrajine molčal ter pripisuje izjavi Czeroina glede NVilsooovih pređiogov velik I pometi.
- Nova ogrska stranka. Program nove ogrske stranke, ki io hoće ustanoviti ministrski predsednik Wekerle, ima za glavno točko volilno reformo ter vseboje tuđi izjavo o vojaških vpriša-njih ter pravi, da bo Ogrska dobila svojo samostojno vojsko, če tuđi oe v bližnji bođočnosti. Program se bavi i veli-kimi gospodarskim! problemi, ki se mo-rajo reSiti v zvezi z vojno. Določa na-tančno gospodarsko razmerje napram Kemčiji in zavezniškim državarn ter se bavi tuđi fe z obrrovitvijo prijateljskih »tikov z Rnsijo. Program na^laša. da se ogrska vlada drži strogo dualizma, da hoće vztrajati pri đose danji zunanji po-Stlki, torej pri brezpegojni zvestobt na-pram Nemčiji, stremi za najboljšim sporazumom z Avstrijo, si prepo%reduje vsako vmesavanje v notranje zadeve ter odklania zlasti češke zahteve. \Ve-kerle se za naša. da ima ta program veliko privlačno silo, vendar pa bo Karo-lyieva stranka, ki bo nastopala v notra-njih in zunanjih vprašanjih samostojno, izstopfla $e pred no se bo ustanovila nova stranka iz dosedaniesa Wekerleje-vega pripađništva. Predsednik nove stranke bo grof Julij Andrassv.
= Stavka ▼ BeroHnu. Tuđi v Bero-Finu fe prišlo do stavke delavcev. Kakor poročajo berolinski večerniki dne 28, t m.- stavka tam kakih 100.000 delav-cev. Stevilo stavkajočih vedno nara-šča. V municijskih tovamah v Špandan delajo. Stavkajoči dalavci so imel shod ter postavili tele rahteve: °naka volilna pravica za Prusko, mir. nova ureditev v prehrani ta osvoboditev zaprđi de-lavskih vodfteltev. Izvoli! se je odsek, ki naj m pogaia s pristoinimi vladnimi mesti. Gibanje so povzročili pristaši Haaseteve skupine. Socijalna demokratična stranka pod Scheidemannom ni udeležena. Sodi se, da stavka ni dobro organizirana. >Lokalanzciger« poroča, da so bili v nekaterfti tovamah razdere-ni letaki % napisom »Poziv inozemskega zastop^tva boliSevikov do delavske hv ternacijonalec Ta poziv, ki je anonimen, I prav!, da je 7. novembra v Petrogradu I /magala revolucija nad vlado in da bo pomenil poraz ruske revolucije tuđi poraz nemikega revolucionaru jga gibanja. Zato je treba odločne^a upora z za-btevo po miru brez aneksij in odškod-■in. Ražen iz Berolina ni iz nobenih dro-gih delov Nemčiic poročil o resnem stavkarskem šibanju.
= An&eško deiavstro in ntrorao TpraSao|e» Iz Londona poroćajo 24. ja-nuvarja. Predsednik zborovan$a delavske stranke Potrrdv ie ^- svojem nagovora iziavial sledeče: Ce želi nemški narod In nemska vlada odkritosrčno mir, ki temelji na načetih pravičnosti. Je pot do tega miru odprta. Sprejeti |im Je treba samo od Wl!sona postavljene temelje, ki nam omogoćajo skleniti mir brez kali za bod oče vojne. Dokler pa ima Nemčija zasedene §e dele naših de-žeL bi se moral na podlagl sporazuma doseženi mir z nem§ke strani tolmačiti kot zmaga ter militarizem v nemškem narodn še bolj utrditi. Ce Nemćiia in njeni zavezniki nočejo sprefeti od nas> vlade in Wilsona proglašenih načel se moramo bojevati naprej do takega konca, ki bo omogočil narodom sveta živetl v varnosti. moramo nadaljevati vojno tako dolgo, da si zagotovimo zmasro. Ponrdyjev foror 1c napra\il globok utis. Arthur Henderson Je izvajal da pričaknje stranka v mccJnarodnih odno-Sajih ljudski mir, v narođnem oriru pa zahteva novo ureditev družbe na široki po dl agi državljanstva. Belo suženjstvo je tnogočc odstraniti le % novo uredit-vijo družbe- Delavsko gibanje je organizirati od vrbo do tal. Organizacija mora sloneti na Široki podlagi. da bo mogoče sprejeti v njo tuđi može, kakor so admiral Beresfort in vse odlične za-stopnikc delavstva, kakor Johna Seddo-na. Na koncu svojega govora je poziv-Ijal Henderson k novem« organiziranju stranke tako, da bi v danem slučaju pri bodočih volitvah oddalo 16 miltjonov 300 tisoč volilcev stranke svoje glasove. = O amer&M ToiskL Iz Washlng-tona poročajo, da Je vstopilo pre.stovolj-no v amerisko armado 76.545 inozem-cev. med njimi kakih 10.000 Anglcžev tal
Jmmtkm. 1&000 italilMor. 911 Rott^ i
t galcev, 483 Romuiiov, 1^000 Rmov, 344 Svicarjev, 237 Srbov, 280 Kitaicev, 544
I Japonccv, 516 Daocev, 349 Nlzozem-ccv, 1004 Norvcžanov, 1355 Svedcev, 5794 Mehikancev, 92S Nemcev. 13^33 a\ stro - orrskih podanikov, 302 Đolga-ra in 1600 Turkov. Država Juina Da-kota ima z 80% največje itevilo za vojno zmožnih. Od službe oproičenih Je bilo povprečno 2-2% zaradi oCesnih hib, 8% zaradi slabih zob, 7-5% zaradi kile, 6% zaradi ušesnih bolezni in 5% zaradi bolezni na pijučih.
Za (ektaio ii za mrfflki Ini-imvAm Hita.
Izjave za majolftko dcfclaracfe    $e
prejel Jugoslovanski klub zopet od sle-dečih občin itd.: Občina Ciolobinjek (okraj Sevnica), Gojače na Goriikem, žene in dekleta iz občin Kapliavas, Kla-nec. Križ, Mlaka, Moste, Nasovče in Suhadolje, fare Komerrske v kamniškem okraju ter žene io dekleta iz občin La-hovče in Zalog fare Cerklje v okraju kamniškem, občina Ivanjci, politični okraj Ljutomer. Stopcrce (okraj Ptuj), podružnica kmetijske družbe v Stoper-cah, Dnanja (okraj Maribor), Sv. Mar-jeta niže PvuVd. svećenstvo, učitetstvo, občinski župani in razni občinski za-stopniki občine Buzet v Istri, Lokavec pri AjdovičinU Pođporno rokodelsko društvo v Lokavcu. žene in dekleta ob-čine Lokavec pri Ajdovščini, žene in dekleta občine Police pri Višnji gori (203 podpisov), žene in dekleta iz občine Oo-renjc Polje pri Novem mestu na Dolenj-skem, svečenistvo otoka Krk, Cresa, Lošinja z velikim številom podpisov, okrajni odbor pri Sv. Lenartu v SIov. goricah, seljani občine Ližnjana pri Pu-!ju (sedaj begunci v Steinklamn), občina Malna, občina Korena (bkr. Slovenji gradec), Mrčnasela (okraj Brezice), Veliki kamen (okraj Brezice), slovenski in hrvatski begunci iz Primorja, živeći v Steinklamu na Nižie Avstrijskem, občina Sttarova-Radehova. Zakot (okraj Brezice), možje in fantje mestne občine Brezice, žene in dekleta mestne občine Brezice, krajni bolski svet v St. Pavlu.
—  Občina Drniš iz Dalmacije je poslala Jugoslovanskemu  klubu  dne  25. janu-varja sledečo brzojavko: Općinsko vijeće u Drnišu na svom sastanku 21. januara 1918 Jednoglasno fe zaključilo, da se učini siiledeča svečana izjava: Općina Drniš potpuno svjestna velikoj? historijskog   časa     najvećim      ponosom stupa pred narodni sud te izjavljuje, da posto ječi  državni sistem      u      Austrougarskoj monarhiji spriječava danas kao što je spriječivao i dosada      nacionalni razvitak jedinstvenog troimenog naroda Hrvata - Srba - Slovenaca, nastoieć neprestano, da  na  korist  njemačke      in magjarske manjine (talianska Bo*n hvala za uvijek budi pokopana), koja ga nemilo   dosada   isisavaše   na   ekonomskom i gospodarskom   a   ugnjetavaše, zarobljrvaše na političkom donekle S na prosvjetnom kufrurnom polju,    bude    i unaprijed postojao. Tom helotskom neprirodnom stanju nema lijeka no samo u ujedinjenju svih zemalja u monarhiji, u kofih žive Slovenci. Hrvati i Srbi, u jedno samostalno, od svakoga gospost-va tudjih naroda slobodno i na demokratskoj podlozi osnovano dfžavno tje-lo pod žezlom habsbursko-lorenske dinastije. Pa zato općinsko viječe pravim nepritajenim najčiščim    zanosom      pozdravlja i prihvaća bečku     deklaraciju 30.  maja  1917, kojoj  dobri i pravedni Bog dao da se što skorije pridruži sve, što iskreno, patriotski, nesebično, slobodno i neodvisno diše, pa svim dopust-nim sredstvima poradi, da se ista oživotvori, da se naime na temelju hrvatskog državnog    prava in narodnog      načela uspostavi  starodrevna  slavna  hrvatska drfava   pod   svolim   zakonitim   kraljem.
—  Općina Drniš.
ObČni zbor Posojllnice v Tr-bovljah |e dne 26. j a n« var Ja 1918 so-gflasno sklenil, da se pridruži v polnem obsejra jugoslovanski majniškl deklaraciji Zivela nam majka Jugoslavija! — Podpisanih 240 glasov.
Slovensko ženstvo za deklaracijo.
725 zavednih slovenskih žen in de-klet občine šentjernejskc se z navdušenjem pridružuje jugoslovanski deklaraciji naših državnih poslancev z dne 31. maja 1917 in zahtevi no samo-stojni jugoslovanski državi
Pod pisane žene in dekleta it občine Rakek na Notranjskem sfoves-!K> tn z navdašenjem izjavljamo, da smo s celim srcem za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Zahtevamo ujedinjenje, samostojnost in neodvisnost našega slovensko - hrvaško - srbskega naroda v* habsburški monarhiji- Skle-lece rane, ki nam jih je vsekala strašna vojna, ne morejo in ne smejo biti raman! Želimo iz dna srca miru; toda resničen in trajen mir prinese naSemn narodu le prosta in sjedinjena Jugoslavija! Jugoslovanskemu klubu izrekatno svoje srČ-no priznanje tn zahvalo za njega dosled-no ln neustrašeno delovanje za nresni-čenje naših upravičenih in živijenskih narodnih zahtev in obsojamo vsako ro-JdPHl prott jHCoUovaMki   jMjananiti
kot tmroćm Maiatro. (SUdi »4 pod* Plsov.) Obenem se je aabralo 253 kroa 2a Krekov spomenik.
Občinski odbor občine KoSana se Je v svoji seji dne 31. iamtvarja t L sogUsno prkirniiJ jogoaiovaaski deklaraciji, pozdravlja to f sahvatioje sv. Očet«, presv. viadarlu ta svojenra pre-vzvišenemu gospodu knezoSkofu za trud in prizadevanje za trajen in pravičen mir. Obsodi) pa ie izstop dvefc poslancev. Ko je bilo to na glasovanju, ni bil nihče proti, potem pa sta odlla župan in eden svetovalcev, ne da bi fo pod-pisaia.
Goriškc begunke v Radoniljah se pridružujemo z vsem srcem lugoslo-vanski deklaraciji x dne 30. mainika 1917 in kiičemo iz dna trpeče duše našim posiancem: Neustrašeno naprej po zacrtani poti, da ne bodo naši otroci se kdaj tako nečloveško trpeli kakor mo-rajo trpeti v sedanjem begunstvu. Me se zavedamo. kaj so tn kaj bodo našemu narodu naši otroci. Zato zahtevamo iz trpečih src in kiičemo: ^>Mir!« Sklene naj se pravičen mir, ki naj ustavi strašno krvoprelitje in trplienje ter naj konca naše pomanjkanje in bedo. Ves nas" narod naj se ujedini in na? dobi *a svo-le mučeniStvo zasluženo svobodo. — Slede pod piši.
Slovenske žene m dekleta mĐl-ye!iskem se i iskrenim navduSeniem pridružujemo majniški deklaraciji Jugo* slovanskesa kluba ter kiičemo s slavnim pesnikom:
»Le v stani uborni narod moj,
do danes v prah teptan!
Pepelni dan, ni dan več tvoj,
tvoj je vstajenja dan!« Sledi 863 podpisov.
2ene in dekleta znane naše obmejne občine Sent lij v Slovenskih goricah so zbrale doslej 950 podpisov za jusoslovansko deklaracijo, Le tako naprej!
Mariborski nemSki napadi.
(Od naBesa poroćev&lcft.)
Maribor, ?€. Jannarja.
Kdo I£ut« Dlidlao nad Slovence? »Slovenski Gospodar«: ▼• povoda, tt dm je rjovela netnftka mladež med d«s moĐetracijamf Hoil Dr. SehmMerer« 1b »HeU Dr. WaientiBc. Prvega imamo Tendar za prepo^tenega, đa bf kaj tafcega aranžlral, dr. Valentina, magtetratnej?a komisarja n\ poznamo tzsa neke nodl 1. 1910., ko Je peljal proti peičici Slorenoev na Kalvariji ćelo tolpo nemftke Stuđentale in komijeT, pa bll pri tem sam tep«n, da je komaj dohajal stopinje nasaj fa gor*. V rokah takih ljtiđl leži torej le vedoo rarst^o jarnega mfro te reda v Mariboru. To je tuđi tišti «oapod, ki m fs strank, ki nm znajo đragega kot sloroiski. tako rad aorce dela in, ki ire. tuje materam, da naJ t&do srojiai otrokxm č© Jlm kraha dau n« mcrrjo — kamenje jesti. Pa bode tuđi njemu t« kedaj akorda aaklemkmla n«prijetxia ora!
iMirbar g#r Zettnng« itfO* ▼ a r j a leoško fakliaio. Naš« mariborBka tetka, ki je pri aenSklb đlja. tkih issredili «otovo tuđi aktivno sođetora-la, pere sroje mokre sinčke. Prarl, đa ao alovenski d i jaki po uilcab iu cestata politi, kovali. Zagorarjatf nafeo mladino, bi bilo tteamiselDo; ie tuđi sa to, ker temo načia inlranja nemikla dljaltor li prejtnjih Ca> •ot Naravnost breEprimerna pa je predn. noet »Marburger Zeftnng«, kl baharo go-▼ori, da 00 n«m9ki dijakf »par večeror sea v strnjenlh Trstali čistili Gosposko «llco in Tegetthoffovo cesto slovenskih lnira. cer.« Ta m v»e »eha! Nemika poballaska otročađ najde za »rojo đrznost ie jarnega sagOTornika! Kravale in posknse. razbiti poel. VrstOTikv okna nazivlje -Standchen«. No. borno videII kakini bodo nadaljni «a-dovi teh le -podoknic«. Za enkrat je odre. dllo gimnazijsko ravnateljstvo, da preko €. večerne ure ne srne noben dijak na cente. Tw se nam valijuje vpraSanje: zakaj eo kassjovaai v«i. tndl neprisadetl? Tn sajveč trpe pa£ Slovenci! NI dovoU, da m jih pretepa radi slovenske besede* morajo trpeti — radi svojih mučiteljer . . . Vsa afera pa je naravna poeledica veCnega in neprestano se vra€ajo£ega javnesja hajalca. nja proti slorenski javnoatl, lrt 9a berwno po gotovih graških m spodnjcitajeraklh nemftldh revoiverjfh.
Komika ftkliila rassaja naprej. Nemtnrskl poolltot mob b© le ▼edno Bi ugnal. Ker so đ i jakom ponekodl pr«pov«đali biti preko 6. ore na, nlteah, se-j^anja sedaj UtllnemSka represen tanca, po veeerli na nlice netnčjrske komfja> te obrt. im vajence. TI ljudje ao na veoer 23. In 24. t. m. prirejall prav« pugoais te ostavljali vsakega Cioveka, kl se jtm je sdel, da je sumljiv. Ustavljene se kratkomak) vpras«: «3te Slovence?« in potem se ga dejansko napade. Dne 24. t ■• sv«Cer je ta drnlia] vrlla in tulila j*o Na^vjevl c^sti in pred frančjskani. Dne 23. t. m. se je navalila na par Slovencev, ki so tolpo % batfnaml t»e~ cm a U. te lepge delajo na rcalki; tam so na. padli podfvjani nemski štuđ^ntje STojega stovenskes:?! eo^oica d i jaka Hol vata, sina našega slovenskega BllKarju in ga do krvi I pretepli. Isto «e je zsođllo na poti doma 1 gimnazije« petoiolcu Tipltćn. sinu sentle-nartRkeffa sdravnlka dr. Tlpliča, ker Je scan, da je Slovenec.
Teli iz unimAl M.
OtflfkevsMJ^ Z slati« sastnislm krt-ševa s krono na traku hrabrostne svetinje je odlikovan duhovnik J«Mlp TJlaj s Banjilc v prtsnanje potrtrotalMta delova. nja pred sovrataJkom.
Pejamlle, Glede na ragptsaus atatb« na goiiškem municipija ptihajajo nam vpraftanja, kaj treb« storftl te kasa treba nasloviti prošnjo. Odrovarjamo na kratko* dajevsetovraipisn dovelj jasno po-vedano.
Goriike peite. * 4m*m 1. ^tmiarja t. 1. se »opet odprejo poAtal vradl BrmassjM^ Komen in Mariano te sle«»r ca at4aj mmm sa pleemsko potto, vlterSi statbeno ta a»-sebno rekomanđacijo in za denaral (poftt. nonakaznifinl te poŠtnohranflnMiii) prosaet. ZJstUn jnem te rMffrt pri poitelh vnđfk
Istr. LsjeUa ob 80a slotbssU    dslohjgg   a* 1 ■rofist ■ vrednostalml plani te a aaritkl ln pri »oetnem orada Prračlna na    promet * savittJ. Prt tavitkfh ae omejl najviija teža na 10 kg u cwnaCba vrednoetl na 100 K.
Upravni odbor občine NabrsJfcina vabi sveje obdnarje, da najdalje do konca fe-broArJa t. L nasnanljo pri inpanstvn pisme. ao rso škodo, Ik e bila provsrodana radi vojnih operacij, kakor tuđi vojne dajatve te sicer vsako škodo posebej na pošlopju, prsmlfinlnah in zemljisfilh. pii semljižč^ na) se narede tuđi paro. šL
Umri je v Upnlcl na dtajersketn g. Andrej CermeiJ, trgovac r Gorici na Korau.
Umrto jm v Trstu v Aasn od 11. do 15. L m. 133 oseb; porodov je bilo 24. Poroki S.
Beda v Istri. Na zborovanju istrskih županov v Kozini, kat ero smo ie na kratko omenlli, so se Ćule »traSne re*i o bedi. ki rlad« ▼ Istrt. Sprejet« 90 bfle đolge resolu-čije, U vprašujejo vlado, sli Ji je mano, đa ni prejela Istra ft* me»<?c đni ne kruha, ne mok», ne tabele in ali »o ji man« strasne posledice na otrocih. fer ah in starci h vsleđ doseđanjega trpljenja, župani so porirall vl&do, da je njena sveta <1o!«nost takoj po, skrbeti za »iromafino ljudstvo ▼ Istrt izđat-no vsestranako pomoč, kajti sicer Izjavljajo •oglasno, da pi-eklnejo vsako delovanje ob činskia uradov in tako odvrnejo od sebe \so odgovornost, katero jim nalagm skrb sa svoje prebtvalstvo. Deputacija Istrskih iu-panov je bila tuđi pri aamestniku, katere mu Je rselotll« fteljo, da naj bi se sedanja aprovisacii« v Trstu oddeiu* tn ustanovila sa Istro posebna aprovizacUa, katero bi ▼sela t roke istrska detelna npravna komisija. Triački aamestnlk se Je o tej stvari takoj odpeljal na Dunaj. Na tem »c«tanka istrskih supanov Je bila sprejeta resolucija sa mir, v kateri se pozi vi ja c. kr. vlada, naj 1 vsemi siUunl dela na to, da se sklene čim. prej pravični mir ne s&mo z Rusijo, ampak z vseml sovraftniml drtavami in naj se od-stranijo vse zapreke, ki Se ovirajo skleni ter spločnega mini, ki ima prlnesti pravico te ljubesen rsem narodom Evrope.
Svojega brata iftče Okrogli« Leopold. Baraka I. **oba, I. zdravillSC© Hor^as pri Gradcu. Brat Anton iz K&čje drage j© *luž-boval pri 47. polku in bil pri 11. ofenzivi na gorifikem bojiftću ranjen. Od takrat dalje ni nobene vesti več o njem.
Dnevne vesti.
—  Vojna odfisovanja.    Enoletna pro-stovoljca narednika 17. pešpolka Fran K r i-vec ln Konstantin Q o 1 o b $U odlikovana 1 zlato hrabrostno svetinjo v priznanje nju-nega hrabrega obnašanja    pred    sovražni-kom:  patruljski Četovodja  Vinko   Ccrar, 7. lov. batalj., s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda: pijonirji Fran Klemen-č i č. Avgust Plorenin in Ivan V i 2 j a k druglč z bronasto hrabrostno .svetinjo.
—  Vojna odlikovanja. Z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje ie odlikovan računski poroćnik Rudo!!    Strna d, črnovojniškega okrajnega   poveljstva 27.  Majorju inženirskeg* oficfrskega zbora Milanu i e n č i C a   le bilo izrečeno znova najviijc   pohvalno /priznanje   za   izborao osebno službovanje.
—  Sposslasks knjisa c in kr. pešpol-ka »Cesarjevič« št 17. Naš domači polk na-merava Izdati veliko spominsko knjigo, v kateri naj bodo ovekovečena vsa Junaštva hrabrih Kranicev. čisti dobi ček te knjige je namenien »vdovskemu, sirotinskemn ln in-rmJidnemn skladuc peSpoIka.    V knjifi naj bi bila natančno navedena kolikor mo^oče vss jnnaštva    pešpolka    in    posamesnikov. Rađitega se aaprošajo vsl k polku spađajo-či Castniki fai moštvo, kakor tuđi  rodbine pacUih,  pogreSanih.  Invilidov ln vjetnikov, da dajo redakciji te knjige    na    razpolago ves materijal, ki ga imajo; predvsem dnevnike,    posamezne    no tiče,    ran I mi ve vojne poitns  karte,  poroCila  o  hrabrosti  častni-kov in moStva, slike odlikovanih, padlih. in-valiđov. slnipinskc ?Hke posameznfh oddel-kov. slike iz fronte, risbe, karikature,    ne-krologe padlim častnikom, voja$ke    pesmi, spise o dogodkih na fronti, voja^ke šaljiv-ke In pregovore.   Ves   na   razpolago  dani materijal se po$lie pošiljatelja takoj nazaj. Kdor pa hoče vposlane stvari podariti polku, se vse hvaležno sprejme in priđe v muze) polka. Vse pošiljatve se naj poSHjaJo na poveljstvo nsdomestne^a   batalj ona   §t  17 (redakcija spominske knjige) v Judenburgu, štajersko.
—  Vojni album polj. hsvb. polka  28. Poveljntštvo pol}, havb. nolkt 2S Je skle-nflo, da ovekoveči spomin    na    junake in sfavne čine polka v vellkopotenil  spomln-ski knjigi. Polk prosi vse, kf mu pripadajo, naj nm posijelo svoje dnevnike, risbe. foto-frafile 1 bojišCa. opišejo svoje   doživljaje in življenje pftdlfh jun ako v, potresanih   in dru ko slično na naslov:  »Schriftleitung des k. u. k. F. H. R   28 (Ersatzbatt.)    in    Mar-burt«. Po uporaM se vse te stvari vmejo.
—  LJndskoSolske TestL Bivša provizo-ri^na učiteljica    Karla Slnkovec je na meščena  za suplentinjo na  I.  mestni deški ljudski Soli v Ljubljani, ker |e učitelj Fran Gal« vsled bolesni na dopustu.   Absofvi-rani učiteljski kandidat Janko Lenarčlč Je Imenovan za prov. uči teli a in absolvirana učiteljska kandfdattnla Uudmfla    Slano-v e c je imenovana za provlzorično ačfteljl-co, ob na II. mestnf   đesid   lludskS soli   v Ljubljani.
—    Kouesrt   slovenskesa    kisvlrske^a virtaoza gospoda Antona Trosto bo v Ljubljani v  srede,  dne 20. februar ja v Union-ski dvorani (ne v nedeljo 17. januar ja. kakor zadnjič objavljeno). Spored bo izredno boffat In lep. Trostov donajski koncert ki ie napovedan  2a 7. lebruarja v >Konzert-hanssaalc )c ^e danes do malesra   razpro-dan. Uoamo, da bo koncertovanje velikcc:a umetnfka * domaćina, Slovenca,    Ljubljan-Čana  tuđi  v Ljubljani  vzbudllo    zasluženo zanimanje in velik obisk. Vstopnice za ljubljanski koncert se že od jutri naorej dobi« vajo t traffki v PreSemovl uličici.
—   »Olasbcna Matica«.    Slavni   Češki kvartet(rfoffmann,    Herold.    Suk,   Zelenki) priredi v letolnji sezoni v Ljubljani še dva krasna   komorna    koncerta,   vsakokrat   s spremenjenfin odličnim sporedom,   v   po-nsdeljek    in    torek, U. in 12. februar) a v Unionskj dvorani. Predproda-fa vstopnic v traflki v PreSernovI ulid.
—   Dsvsk o vol—i doMčim. Sporoča m nam, da le isplsek »* plačllnlh nalo^ov o davku na vojne dofcičke od večfefa do hoda v letih 1915 in 1916 za poHtičen okraj Lf«bl$ana - okolica pri e. kr. okrajnem rta-irafstv« v Ljubljani  v sobi It. 6, I. nad-stron'c skozl 14 d?rt In sicer od 2H. Januar-fa 1918 naprej, ob navadnih   uradnih   urah javno raz^rnfen na vpoded
—  Kia ft ranica? Salošno se ctijejo tlUjtU jJtda   aovcgt   fitihnji vo»—a i
reda na državnih ialasalcak aa Krasta***, Na Gorenjskem to b. pr. ■aslopJU Barav^ nost odnoiaji, kaJtrtal ao bili taat »r#4 otvoritvUo želesolca. Premožoi IJudJs voaV Jo se po opravkih s voaovi, pri ccnmr stva» da plačujejo za eno vožnjo po 50 kroa to ' več, po državni cesti pa srsčujsi ljudi $ potoo torbo in gorjačo na veCural soji k mestni gosposkL Nekako poluradno ss aa* trjuje, da se ie omeJUsv osabnega prometi izvršila za ćelo državo po eaotnia načalllk Res je bil promet a. pr. aa Koroiktm tal Stajerskein tam pred vojno fostejsi. Sedaf vozita Ie ik> dva osebna vlaka na vsako stran le na tren lokalnih železnicaii na Ko* roškem (i>mohor Podklošter, Treibach, KL Glodnitz in Svečnavas Borovije), povsod drugod na Koroškem io ŠUjerskem jih vozt vsa] mestoma več. Na pro«i Celovec - St Vid ob Glini pet osebnih tn eo tovorni vlak z osebnim prometom, oa prosi Celovec-Podroščica pa trije osebiii vlaki in dva tovorna vlaka z osebnim prometom na vsako stran, od kaierih se le en sam upa skozi tunel na kranjsko stran. Ce se pa pri-merja sedanji vozni red 2 onim, veljavnlm pred vojno n. pr. iz leta 1914., se vidi, da na Koroškem in Štajerskem osebni promet nikjer ni omejen niti na polovico prejšnjega. dočlm je na Kranjskem povsod skrčen na eno tretjino. na gorenjski progi pa na eno četrtino ali petino mirovnega prometa. Premota se torej na Kranjskem neprlmemo ve£ prihrani kot v sosedn|ih dežeiah, dasi ga Je v dežefl dovolj; vprašanje je le, kako se ta prihranek porabi? S številnfmi orad* nimi komunikeji, da naj se občinstvo vsakc vožnje, ki ni neobhodno potrebna, vzdržn-je, namreč pomanjkanje kurjave- oi odprav-Ijeno.
—   Umrla je v Ljubljani v Križevnliki ulici št. 5 gospa Katarina Bischof.    Pogreb se ie vršil v ponedeljek. N. v m. p.I
— Umri je včeraj v deželni bolniŠ-nici gosp. Josip Rosmanit iz Ljubljane, strugarski pomoćnik, star 24 let. Pogreb bo jutri ob Vi 2. popoldne.
—   Zdravstveno stanje mestae obclns ljubljanske. V času od  13. do 19. januar ja se je rodilo v Ljubljani 14 otrofc, 1 je bil mrtvorojen. Umrlo je 34 oseb, med njiml 21  domačinov   Umrli  so za  grižo   1   tujec za vrattco 1 oseba, za jetiko 9 oseb,   med njimi 3 tuici, vsled    mrtvouda 3 osebe   In vsled samomora 1. Obolelo je za legarjem li in za grižo 35 vojakov.
—  Kdor kaj ve, kje se nahaja seda] g-Anton  Cirer,  ojmjičar,  K.  k.  Ers. -  Zu* des Geb. - A rt - Regt. 203, se lepo naprosa. naj se naznani pismeno na naslov: I. Ku-Slan, Clc;!erjeva ulica 133, pošta Moste prt Liubljaoi.
—   LldUctja eraHčolh konf. Dne 1. ta 16. lebruarja  1918   ob 9. dopoldne   se vrti licitacija eraričnih konj v Nušakovl vojaSr-nici.  Konji  se  prodajo  le  kmetovalcem, kf morajo imeri    legitimacijo svoje    politične oblasti
—   Veliko lepo košaro so našli včeraj zjutraj na vrtu gostilne    pri    Rusu,    Pred tgriščem.   Košara je bila odprta In v nje! par  glavnikov,  neka?  razjdednic plsem   In ženski slamnik. Okroi košare to se poznale stopirne. Morali sta biti tam najbrže dv« osebL    Ene stopinje so bile man}5e,   druge večje.    Na vrt se gre preko    dvorišČa   na desno. Dvorišče ponoffi ni zaprto In tako so mogli tatovi priti na vrt. Čudno pa Je vendar, da Jih policija ni opazila kljub res gosti megli, ko je košara velika in sta jo morali nestl najmani dve osebi in odkoder SO prišli, so morali i« do Rusa po mestu. Bale Je košara last neke natakarice,   katera Jt prišla tako ob razno -svojo obleko. Stvar fe namanfena polidii.
Nezgode. SletnJ 4e£ek Frane DeCman ts Hrufilce je pađel pod usni In si sloma desno nogo. — 141etni deCek Ix>vro Kot-cik Je naSel na Dolenjski cesti vojalko par-trono, katero je nabijal toliko easa, đa Je eksplodirala in ga težko poSkodovala na levi roki. — V Spođpjl SlSfci je padrt v^ kurllnicl 3Sletnt ««lemigW đelavse Jostp Bedžuh in »« tefko po§kodoval. — Tovar-nilka đelavka Marija Knez se Je ponesre. Čila na Poljanski cesti, zlomljeno Ima desno nogo. — !41etnega dečka Alojzija Oerniča je modno poikođovala po obrasir eksplozija petrolejke.
Razne tatvine. V tovarnl kranjske ln-dustrijalne družbe ne Je>;enirah je IzgtolT 5 m dolgi transmisijski jennen, vređen 250 kroa. — V veii mestnega magistrata Je bila pri Izđajanju kruinih kart ufcradena neki Senski denarnlca s nad 140 kronaml, neki đelavki istotam pa pri oddanju slađkornih kart Iz žepa rienarnica a 40 K. — Na postaji v St. Petru je neki neznan Clovek ls-maknil Iz poStnega voza £0 poštnih savojev. — V Crni vaši je akradel neman tat trakama beguncu 400 K. — Neki posestnlcl r Smartnu pod Smarno goro je bll ukraden backovec za 1000 K. — Mizarj« Pranu Kun* stlerju je bil ukraden transmisijski Senn«i ▼ urednosti 1000 K. — 9 mernlkov pSenk« so ođnesli neznani tatovi posestniku Alo|tf zija Nemcu v DomŽalah.
Požar. V Brezuici v lđrijskem okrajtt je Egorel kozoIgc posertnice Helene KaT-ćić. Zgorelo je tuđi mnogo sena in slame« škode Je nad 6000 K. Sodi se. da je nekđo zažgal.
Dva nevarna tatova. Te đnl sta prtila k posestnlci Mariji Pre«elj v DavCl prt Skofji Lok« 2 vojaka rekoC, đa Imata v hl« prelskati, £e se ne nahajajo tam neki era„ rifini predmeti. Prezeljeva je pustila, Am sta vojaka preiskala hlfio. Pri tem pa sta jl ukradla 50 K. hlapcu 60 K ln nekenra drugemu sostanovalcu 100 R. Ko je prišla 2 njima t neko Cumnato, je vrela tamkal »branjen denar v snesku S00O K. Vojaka pa sta zahtevala, da jima mora IsroCfti ta denar, da ga bodeta prekolkovala. PreseljeTm Jima je izročila ta denar. nakar sta prebrf, sana tatova ođ&la in izginila.
lx Csrkntee nam pt&ejo: V tretjl ite-vilki »Resnfce«, kJ ml je slučajno priilft pod roke, stoji crno na belem: »V đeželnem dvorcu Je izročila deputacija obCine Cerknl. ca diplomi Castnega občanstva za des. glavarja dr. Susterfiica in sa dr. Lampeta. 2upan Lavrlč, kl je vodil deputacijo, se Je s&nvalU za vset kar je def. odbor kortstne* ga storil tamošnjemu ljudstva, zlastl pa sa vodovod, ki je neprecenljive vrednostt Itd. Svojim odem nisem verjel, da je kaj takBga mogoče. Pa par vrst niije se mi je zabliska« Io: SaJ pravi v svojem odgovoru na depn. tacijo sam goepod dr. Lampe: »Sedaj je ts*
smesano-------Vsl pojmi se zmeiajo. Prvm
Izgubi glavo tlsta takozvana intelisenea itd. Bos sam ve, kako gorko klofnto jim je prislonil g. Trampe, nebote seveđa, ampak •eđi le, sedi! Za drugo, kiofuto ntmreC,, mm pogovora najbrte tišti motje, tište Jene ln dekleU. kl ao nedavno tega podali svojo izjavo sa majntsko deklaracijo, ker kako gre sgodba o vodovodu in drugih dobrotah, r«no prav dobro vst kl smo posnall pokoj-aega g. dr. titnlka. Pa da amo pravični: Oa ■o to bilo aaalue* Imenovanu 4v«h 0M|^
Stran 4-_______________]_______________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, dne 29. januar,* 1918.                                                                                                              2* štev.
dor. t. ]. Sustertic* ln L&mpeta, fm tako Ttllke, šakaj se jim občina ni zahvalila ta-kof po zgradhi vodovoda, zakaj 6el* danes, po letih! Danes, ko so ju vsl pošteno mi-eleči izbacili iz svoje poStene slovenske in Jugoslovanske sredine, jima cerkniška ob-Člna daje zavetja. ćlovek bi dejal: povest o usmiljenem Samaritanu, če bi se mu ne VEiljeval rek: »Gliba vkup štriha« in oni: »Povej mi s kom občuješ In jaz ti povem kaj si!« Mesto, da ga v teh velikih in tež-kili čas ih tako gorostasno lomijo, bi bilo boljše in koristnejšše, da bi se gospod žu_ pan Lavrič s ćelo svojo deputacijo in %%. Susteršičem fn Lampetom vred končno en-krat resno in temeljito pobrinil za Usto, menda že tri leta ptaro in že tri leta nepla. €ano seno iz Jezera, saj zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje, je tako Že davno dobil, naj še ubogi ljuđje dobe svoj Genar! Bog Vam daj vsem skupaJ kmalu, kzaalu pepelnično sredo!
Učiteljsko društvo za celjski okraj Ima dne 2. februarja t. T. ob 10. uri đopol_ dne svoj občni zbor v rdeči sobi Karodnega doma v Celju.
Kdo kaj vc? Ivan Kovač, bivši tr_ £ovec, vojak 87. pp., je prtšel meseca junija leta 1915. v rusko vjetništvo. Zadnjič je pl-sal meseca decembra 1915. Zadnja vest je po Rdečem križu iz meseca maja 1916. Ta-krat se je nahajal v Harkovu, (Pobližnjega naslova ni bilo.) Kđor bi kaj vedel, se prosi, naj to sporoči ženi Frančlški Kovač, •tore pri Celju.
S Koroikega. Dr. Franc S t a m o 1 iz Crne, nadzdravn'ik. je dobil doseđaj že Stiri
i vojna odlikovanja, ta atar ote Sftcaua Im- I
dis. srebrni in bronaatl. Karlov ftetnl krl. I žec in čast no svetinjo Rđefteaja krlta I. re. da. — Anton Borovnik ii BorovelJ se J« nahajal v ruskem vjetniatvu t Siblrtji. Se-daj je pisal iz Dolinke na Ruskem, da Je srečno pribežal tja k svojemn bratu Antonu. Njegov rojak in tovarii Kelih Je pa ia ostal v Sibiriji. Službuje pri nekem gospo-darju, ki ima nad 200 lepih konj In je prt. delal pšenice nad 180.000 kg. jedi mu n* manjka. — Umri je na Dobrijah v Guitanju Egidij Glinik. — V Celovcu Je umri trgo. vec Andrej Rasečnik, ki je s svojo marljt" vostjo svoje podjetje iz malega prar lepo povzdignil. — Na tenki led na Vrbskem jezeru se je spustilo kljub uradnemu svarilu preteklo nedeljo već drsalcev 4 osebam se je uđrio in le s težavo so Jih resili gotove smrti 3 letalci celovške letalske skupine.
Kino Ideal. Spored sa dane« torek 2S. t. m. Prvo predvajanje velike učinkovite nordijske drame v petih đejanjih. »Oporo, ka« Poleg tega najnovejša vojna poročila, Opozarjamo p. n. obćinstvo slasti na dramo »Oporoka«. kl je izvanredno krasno đelo. Ta epored se igra do 1. februarja In mlađi. ni ni primeren. Kino Ideal.
Izgubljena denarnica. VčeraJ dopol-dne se je izgubila od St. Petrske poSte do Mestnega doma denarnica. v kateri Je bilo 65 K in nekaj drobiža. PoSteni najditelj naj jo prinese  na  ZaJokarJevo  ulica  St.  16.
Zgubila se je precej velika rujava <to-narnica z manjšo svoto denarja, zlatim mo-škim prstanom in policijsko vozno legitl. macijo.  Pošten  najditelj  je    naprošen,    da
I     ttAafla%    B^aft^aftaB^B^aV   A^b^mb^Ua   ffa^ft    ^b^bbS     fcti    ^b%   ^bBbVBi^
6sbo mm liMIsfi IJI
Zgublla ee je slat* wttaa ampeetnlca i cbeskom ln svesdico ▼ aoboto dopoldne od Resljev© cesto do Fra* Joieta fteđalilča. Pošten najdftelj naj jo odda proti nagradi t MomcInserJoTl traortel aa Reatjeri cesti.
D*t**i»l 0oopod, kateremii aem dal mi nuli teđon svojo uro, Je naproaen, da ml Jo nemudoma vTne. — H. W.
Aprovizaciia.
-f Goveje orao na rdeče izkaznice ŠL 501 do konca. Stranke z rdečimi iz-kaznicami brez A štev. 501 do konca prejmejo goveje meso v sredo, dne 30. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Do-ločen je tale red: od pol 2. do 2. št. 501 do 700, od 2. do pol 3. št 701 do 900, od pol 3. do 3. št. 001 do konca. — Ena oseba dobi 1/4 kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe */4 kg. 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb \x/4 kg, več oseb I1/*, kg. Kilogram stane 2 kront
4- Goveje meso za uradn&ke skupine. Uradniške skupine prejmejo goveje meso v sredo, dne 30. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa po tem-le redu: I. skupina od 3. do pol 4. št. 1 do 200, od pol 4. do 4. št. 201 do konca. II. skupina od 4. do pol 5.; III. skupina od po! 5. do
5. in IV. skupina od 5. do pol 6. — 1 oseba dobi l/4 kg, 2 osebi l/2 *%> 3 in 4 osebe */4 kg, 5 in 6 ossb 1 kg, 7 in 8 oseb l1/^, več oseb ll/2 kg.
4- Peki in prodaja!ci kruha ~se va-bijo, da se zglase zanesljivo najkasneie do četrtka dopoldne v mestno posveto-valnico radi navodit, kako se morajo rezati nove izkaznice za krah in moko.
4- Prodaja kruna aa Izkaznice št. Z bi 15. V času od 3. februvarja do štetega 2. marca t. 1. se bode dobival kruh in sicer: na krušne izkaznice št. 2 pri gosp. Dolinarju Pred Škofijo in na krušne izkaznice Št. 15 pri g. Trčku na Bregu. — Moka se dobiva na te izkaznice v istih trgovinah kakor dosedai
-f Prodaja petroleja za WU VIII. In IX. okraj na petrolejske izkaznice za rodbine Št. 1. Na petrolejske izkaznice Št 1 (za rodbine) se bode dobil petrolej v sledečih trgovinah in sicer: a) za VII. okraj v konsumu, Spodnja Šiška, in sicer: na št. 1 do 300 dne 31. ianuvarja, na št. 300 do 600 dne 1. februvaria, na St. 600 naprej dne 4. februvaria; b) za
VIII.  okrai v konsumu, Zaloška cesta in sicer na št. 1 do 300 dne 31. januvarja, od 300 naprej dne 1. februvarja; c) za
IX. okraj pri g. Trdini. Stari trg in sicer:
na št I do 300 dne 31. januvarja, od št. 300 naprej dne 1. februvarja. — Na vsako izkaznico se dobi pol litra petroleja, ki stane 28. vinarjev. Ker še ni došel ves petrolej v Ljubljane dobe ostali okraji petrolej pozneje.
t Sladkorja zabtevamo! Nič moke, nlč kruha, nič sladkorja, nič sahariea, to so napisi, ki jih čitaš dan na dan po prodajalnah. Med tem nam pa odpeljejo do 1300 vago-nov sladkorja pred nosom v Švico. Vsem drugim se rekvirira vse, toliko da že ne srajce z golega telesa, sladkorja pa srne iti na sto in tisoče vagonov v inozemstvo. Po bernskem »Bund:i« posneta brzojavka, ki kroži po vsch avstrijskih listih, nam razodeva ta najnovejši atentat državne uprave na ljudsko zdravje in življenje. In pri tem se sramežljivo dostavlja, da Je bil izvoz pred 3 leti od avstrijske vlade do-voljen. Tuđi če bi bilo to res In bi bil sladkor že tri leta star, bi v naSih želoddh nič manj ne zalegeL kakor v Švid. Zahte-vamo sladkorja!
t Pesnl sladkor. Glasom naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 4. januana št. 1319 bo cena pesnega sladkorja leta 1918. za industrijske svrhe 215 kron za 100 kg.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin   Kopitar.
Lastnifia   in   Hsk   »Narrvin^  Udarno.
p*«stai pogreba! zw*4 * gaMjiai.
I             Potrti neizmerne žalosti naznan amo vsem sorodnikom, pri-
I      jateljem in znancem srce pretresujo^o vest, da je naša iskreno-
I      ljubljena, nepozabna soproga, ozir. mati, stara mati in teta gospa,
Katarina Bischof
I
I      ▼ soboto dne 26. t. m. ob 2. uri z jutra j mirno v Gosoodu za spi a.
■               Pogreb nepozabne pokojnice se je VTŠil v pondeljek 28. t. m. I      ob 4. uri popoldne  iz Križevniške ulice Št 5 na pokopa I i^e k I      iv. Križu.
I             Obenem  se zahvaljujemo  zi  vse dokaze srčnega  sočutja,
I      kf so nam došli v obilnem Stevilu, vsem darovateljem krasnega
■       cvetja,   kakor tuđi vsem onim,   ki   so spremili cirago pokojnico i      na nje zadnji reti.
i             V LJUBUANI, dne 29. janutrja 1918.
I                                        Žaluioii ostali.
3                                                                                                          440
Išče se gospodična
k dvema otrokoma v Zagreb. Zahteva se znanje nemškecra in franc. jez ka Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. 431
ClaiiAuaiiiA za 3 osebe, z vr-JlCinUVdnjC tom, v zah"Ćnem a'i južnem delu rre^ta, za ma'ev ali avgustov termin iŠČO viSji sodni svet-n!k Vedernfmk.                              428
RaItIo izučeno v trgovini meSane UcKtC stroke, lice sinibo v metstu ali na deželf. Vešča tud; re^5>eea in italijanskega iezika. Krlstinm Tre-btc, pri gosp. Kunstlu, Vrhnika    427
Pes ču val   -
zdrav in velik, najrajši volčji a!i do-pa, dresiran, i«e knp!. Ponudbe na Anđ. Jahti,   tvornica  kož,  Karlovsc
VAJENEC
se »preime taknf v mešano trgovino. Jaako 4c«tcr, Žalec, Savin:ska dol-'na.                                                  4-32
.:. Kupi se koa£ /«
Ponudbe z navedbo bar/e, velikosti, starosti in cene do  15. II. na unrav. ,Slov. Naroda- pod f{K«m! 40««'    406
Kii9>f*n dobro ohrafi}«n
pisalni stroi \^V.
PiSn-e^e   ronudbe   na   Valentin TmlfaL GrahOTO.                          390
laiHEi proitur *a Mmb
mm IK« v sredini mests, v rritličiu ali I.nadstopju. Ponudbe podaMd«lairfliCa 4O9M na upravo ,SIov. Naroda'.     409
IPafr Kapi se les
tifft   ta   teejanl    ¥»ake   vrste.
Ponudbe n    F. PloaOTsbv, Nad
lipom 4, X««reb.                         ,82
U tem za vodstvo odvetniSke pisarne
koitcipiienta
s prakso Naslov pove upravništvo »Slovenskega  Naroda«.                  422
zraL 17i\fuUi
Trgovina Britmr Mejać.________425
Mie stanovanje,
lift* stalaa strsaka. Naslov pove npravništvo     »Slovenskega    Nareda«.
J^S500 kron!
DSr^*^Ljšfl /am piačam, ako mo ^^^    ^v   ;ničev.   koren i n   Rta
\ji J 3. dneh brrz bolečin ^^-^ Vaš'h kyr|Hi ote«, fcrtKlavic, osjeUg—tam, Cena ton-čku z jamstvenim pismom S*7S K 3 lončki K »-»O, 6 lončkov K «>SO. Na stotine zahvalrih ptsem in pnznanj KfMMajf« — Koilco OCaseal P<et
Gagajničarka 12 kavamo
se takof sireime   Ras!ov pove upravništvo .Slavenskega Naroda."   415
lf* prodat
diverzno mosVo perilo!
Naslov pove uprav.  .Slov.   Nar.*       413 Mirna stranka brez otrok iSČe
£ stanovanje 2-3 sobe
s pritikhnami za f bruar, mai a'i tuđi m^d terminom Ponudb? pod .Stano-?anje 33 320 na upravo »Slov. Nar.«
|J?e sa za. notarijat za Spod. Štajersko v  vseh posln izurjeni
uradnik ozir. koncipijent
tuđi voini inva'id. Ponudbe na upravo .Slov. Nar.' pod „K. B. 411".       411
ttće se
STANOVANJE
s 3 alt već sobami, kuhinjo in pnti-klinami za tako: ali 1. aprii. Kdor ea oreskrbi, dob? poi sežnia drv. Ponudbe na urr. »S?ov. Naroda«.           4^0
Rocbina 3 osebe 1*6«  de!a vajeno
služkinjo
znati mora tuđi nekaj kuhati. Dobra plača in hrana Nič nastavljanja. Po-nudbs pod „ravsmteli 441 na upravo • Sov. Naroda« al. osebno.             441
TSV^ Za velerosestvo-na Dolenj-kem I4ćer»  73-es T vejT-, srsrr ostojn r^
OSKRBNIKA
majerja, z 2eno, kateri se razume v po-Ijedelstvu. Hrana in stanovanje crosto. Nastop z mesecem marcem. Ponudbe pod „marec 434" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.                   434
Toaletno milo
meden ake (Lebknchen), gnmimry-bike, salaiimk w kotla, kele fjela-tlne I. t. fL nudi v večnh kolićmah na:cene;?e, pestavno avstrij«ka trgovina Berfhoiđ Meiaiiaa, Zagreb. 42
Hnjer (upravnib)
tud' invali-1, se fića za većie rosestvo na S->o± ŠajersKem. Družina z več o^ebami ima prednost. Prosto stanovanje, kos polja in clača do dogovoru. Ponudbe na urravo »Sloven-skega Naroda« pod „lrest la #ala-vea 414.                                      4,4
KONJAK
destiliran Iz viaa laetaeg« pH-eelka. Pri o^labelcsti od starosti in že odčmh težkocah je iz vina destiliran star konjak 2e stoletia znano pre-izkušeno kreprilo 10 let sisrea;« 4 pjllitrske strkienice p'>šl;cm rranko po pošt\ za 80 kron, triletnega, čudo-vito učinkujočega boieč'ne to až če dreravatno sredstvo zoper trganje w malik 4 Doiiiterske steklenicc tiu kron Beli rizling K 4 80 in rdeči burgundec po K 5*2u li er od 56 lttrav raprej.
B#»Mikt MtrtL,^tpmti
ajatthH (eJHs pit KmPQb\| Sta^sTtfsjL
Iščem  koncipllenta.
Dr. Jos. Sernec, odvetnik v Celju.    412
IIZam*«  2»   kijutavn1 carsko    obrt UCenCa *• seretme takof. Praela
se. t'idi lomćeam pmt. Kje, pove upra va »Slovenskega Naroda«.              435
Kitfiiiia is uradaiailra
*"gr se takoi sprelme^e.
Ponudbe   pod  šifio    ,500 3t3" na upravn   »Slov. Naroda«.            o93
PRODAJA
se po zmernih cenah v ve'ji  množini
oplfa, *aramt vino in 4**n milo ia pranja v večjih kosih
Dri   tvrdki
A. Kailu,   Lfvblfaaa, Earlovska   cests   itev.   15.
Pozor! 383
[ Prva dalensiska regfatro-h^na v:n3ka traaTina 4VBtan SEEULA Saita-Jevica Da-laiiisko« ima 400 hektov vina šilerja in 100 hektov belega vina na prodaj« cene po dogovoru. Cenjenim kupcem se pri« poroča zgoraj imenovana tvrdka.
OKralna mojHiici i litiji
reg. zadruga z neomejeno zavezo vabi svoje ude k
\iUm\ občnema ztioni
ki se bode vrSil
dne 17. svečana 1913 o!> po^-
treh po;Ni!dne ¥ hi^: gospoda
IT. Jrako ▼ titi;u
DNEVNI RED:
1.  PoroČilo načelstva.
2.  Potrjenje letnega  računa in razdclitev Čistega dobička.
3.   Slučajnosti.
Ako ob zgoraj navedeni uri ne bi bilo sklepčnosti, se vrSi pol ure kasne je drugi občni zbor s prvotnim sporedom, ki sklepa v smislu § 34 pravil brez-pogojno.                                          439
Okrafaa p#a#1UmJea v Utlfl
reg. zadruga z neomejeno zavezo. r. llaac, načelnik.
DELATCG
lesne stroke, zlasti vešče strojnega mizarstva, parne žage i. t d. sprejme takoj v službo st'O'ilna tovarna Sam-sa * Co. ▼ Ljabljint, Metelkova al. 4.   2
lomila laoio za sedsti (Sitzwaone)
oziroma   se   zamenja z živili.    Ponudbe
pod l9aaa*a 407" do 15.   februar ja   m
upravništvo .Slov. Naroda*       407
ki ima primerno Šolsko naobrazbo, sa aprejma v trgovini z mešanim blagom. Pošten >st in nagnjenje za trgovino pogoj. Kje, pove iz prijaznosti uprava .Slov. Naroda'.                                 403
gaF*   Bavnl  nađo«i«stek  L a
„AIDA"
pralni praSe<"
99ADRIAM
di§ave ter vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago dobi se vedno pii Filipa Siaaoik. Zifrd. Smfd'^i trg 1. 310
Jfadomestilno
tulim milo
parfumirano
v alagaotailli kartonlb
fino opremljeno
ducent 14*40 kron.
rrfiovcl ugčii popust!
Dobiva   se  pri   tvrdki
iai flgienr
Ljubljana Sv. Petra cesta it. 28.
Po ptltf poSlia m M H 5 *Ktiitow Bitni.
|     Srbečica, hraste, izpušcaii     |
i            izj^inejo kar najhitrejSe do uporabi „Dr. Fieieha original-            j
nega rujaveua mazila". Brez duha in ne omaže. Mali Ion-     532 ček K 2-30, vetiki K 4—»družnska porcija K 11—,
I       Or. C Resctos Kronm H»ottwfct (€yOr), Raab Ogrsko.       I
\               Ernst Škerl
^ Beria Škerl roj. Drašler
^                  OX'    poroiena    -45^-
m     Ljubljana                                        Jjzrovnua
K                        dri9 28. Januari a 1918.
Tajniška mesta pri cenzornih kolegijih
Vojno kreditnega zavoda za južno vojno ozemlje.
Z odredbo finančnega ministrstv.i sporazumno z justićnim ministrstvom z dne 16. decembra 1917, drž. zak. št 492 oziroma po v Wiener Zeitunct z 21. decembra 1917, it 291 razglaSenem statutu ustanovljeni Vojno kreditni zavod zm južno vojno ozemlje rnzpisnje vrsto tajrrSkih mest pri cenzornih kolc-gijih v deželah Dalmaciji, Koroški, Kranjski, Istri, T rolskt, Goriški, Grndišk . v mestu Trstu z ozeralem.
Tajniki moralo  biti   vešči   prava   ter   zmožni   nemškcga   jezika  in one?" dcželnega jezika v govoru   in piša vi,   ki   priđe v dotičnih   ce zornih koleg^h postev. (§ 4, odstavek 4 štatuU.)
Ofcrte z natančnimi   podatki o sf.TO5ti,   vcr.^zpov^f'aain,   đrr!T* •*' H   r merah, vo;n§ko-s1nžbeneni rarmeru,   JHdi'ih.   irzt\-o'n«1'  Jwr-- sf službi, plačilnitni zahtevkl je vpaslnti na Vof*t«» V'»«f ^;   •^,«:i   .    .
se ena lična
viia na Bledu
ta tako] proda radi odpotovanja. Blizu jezera, ponolna oprava za eno nadstropje, voda, sadno drevje, 2 verandi vse kakor novo za 24*000 K. Ponudbe pod rtA. B. 31 379*' na upr. »Slovenakega Naroda«.       379
Bnplm t Lfnblfftni         391
• nišo ali vilo «
v vrednosti naj^eč 40.000 K. Hi§a je lahko tuđi na periferiji, a vendar v blizini kakšne prometne ceste, in Če mogoče z vrtom Prodam $a¥" 130 1 artatnega brlnievca, cena po dogovoru.  Na«slnv nov** nnrav  »^fntr   M-ar m
Iiiciiacl]a konj.
Pri razpečalnici konj v Ljubljani, Nušakova vojašnica, se bo vršila 1. in 16. februarja t. I. vsakoderat ob 9. uri predpofdne                                                               433
licitacija konj in irebet.
K licitaciji bodo pripuščeni le taki ponudniki, ki bodo imeH do politične oblasti potrjeno legitimacijo, da so kmetovalci.         š,
ZemSjilče na barju na prodaj.
Na đesnem bregu Ljubljance med ylSamlnom(( in „Jorfem^i
ca 300 m od brega oddaljeno, je na prodaj zemljlšče v obse^ii 7 hektarov. Zemljišče je travnik z govejo krmo in je sposobno z?-njive, ker ga najvišja voda ne poplavi.
Istotako je na prodaj zemljišta v obsegu 9 hektarov trj^ ni kov na Dola Tirl Borovnici. To zemljišče obstoji iz dv^^ blizu skupaj ležečih kompleksov poleg okraj ne ceste.                ^"
Ponudbe   sprejema   in   pojasnila   daje   uprava   pOMSt&a
_    Josip Lenarčiča, na Vrhniki.
Po Najvišj. pooblaščenjn Nj. f^ ces. in kralj. Apost Velič.
; Ili. izvanredna c. kr. državna loterija
I                    sa TOjaško akrbstrone namene-
- Ta denarca   ioterija  ima  21,146   dabitkov ▼ gotovom dsnarjn v sknpcem sneskn 625.000 kron.
GSavni dobitek znaša 200.000 kroti.
Žrcbgnje bo iavno na Dunaju dne 21. februarja 1913. Sretka stane 4 K.
Srečke se dobtvsfo pri   cddelku za dobroddna loterlie na  Dunajti, Ifl, Vordere Zollamts-
strasse 5, pc   lotertjah,  traflkah, pri davinlh,  poStnNi,  brzojavnih la  železniSklh urađih,
j   pri menjataicah Itd. igralni nacrti za kupce sretk zastonj. SreCke sa poiiljajo post. prosto.
j Od c. kr. generalnoga  ravnateljstva državnih lotoiij |                   (oddelok za dobrodolno lotorlfe).
Kuba kava! "** DninH **" Kuba kava!
nadotsosttlo                                           nadoraestllo
„Milka".                    „Milka".
Znano, mnogo zahtevano in rtajboi] prfznano nadomestilo kave S sladkor|em, katero se niti naimanj po okusu ne razlikuje od prima „Kuba kave", ker je „Milka" kombinacija pivovrstne kave in najnaravnejših in najbolj zdravih se-stavin in ne vsebuje nikakih škodljivih surovin.
Kdor samo enkrat pokuša .Milka" kavo, nikdar več ne prestane posluževati se tega najpopolnejšega kavinega nadomestila.
„Sopulin" lug
edino najboljše in popolnoma neškodljivo sredstvo za pranje perila, katero je že novsod v naših krajth jako dobro znano, ter dobite tuđi vso ostalo potrebno špecerijsko blago, po najnižjih cenah edino pri znani in solidni tvrdki:
Prva zagrebška eksportna, agentumo-kpmisijonalna irgovina
s skladiščem na veliko.
Gjorg^e   Vučković,   Zagreb«   Nikolićeva  ulica  9.
J. UK, krznar, li Petra cesta 19.
-"'" ^ ' ■•*« vse** vrst div;^ffnt lisic ^ dl. po najviljih dn«vnih conah.