Pottnlna ti i. Leto X \r tU i" , otcrlnl štev. 1 Ljubljana, nedelja 1. januarja 1935 Cena Din Knafljeva 3122, 3123, Upravništvo: ulica 5. — ■ 3124 3125 Inseratni od : . Ljubljana, šelen-burgova ul 3. - Tel. 3492. 2492. Podružnica Maribo~: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Račun' pri pošt. ček. zavodih: Ljub-liana št. 11 842 Praga čislo 78.150, W i en št 105 241. Naročnina znaša mlečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana. Knatljeva ulica 5. Telefon št. 3122 3123. 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka ui'ca 11. Telefon št. 2440 Celje. Kocenova ul. 8 Tel. št. 1901 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po taritu. j. TifjT^vov. ki W w v Pogumno v novo leto! Že smo preko — na obali novega leta. Vsi se bolj ali manj pretvarjamo v filozofe in s prodornim pogledom merimo megleno prthodnjost pred seboj. Kaj nam prinaša novo leto? Kakšne bodo naše izkušnje 1anes leto dni? — Stara vprašanja, ki so enako naivna kakor so človeško umljiva. Toda edino, kar si moremo reči na tem časovnem pragu, je to-le: Pogumno naprej! Lahko bi s; privoščili še neko tolažbo, ki je sicer močno preprosta: Leto 1932. smo za :eli v podobnem položaju. Pred vsem sjfto vsi do dobrega spoznali. da morano predstavo o zaželjenih »normalnih Č3,sih« vreči kakor nadležno prtljago čez krov. Rekli smo si: Res je, ni drugegu izhoda, kakor da možato prebijemo vs(, kar še pride in se s kolikor mogoče majhno škodo pretolčemo skozi, vse r^prilike tega neprijaznega časa. Evo nas, leto 1932. smo prebili in smemo upati da tudi novo leto ne bo prineslo zapletljaiev in situacij, pred katerimi bi Lionili. Težka gosp odarska kriza, ki pretresa svet, nam je vsem neprestano na jeziku. V prav!< ir zaključenem letu se je marsikje poc-trilo, ponekod pa so opazili lahno ol jšanje in preokret na bolje. Pojav je še vedno predmet obsežnega proučevallja strokovnjakov; o bolezni ob? t o f stotine različnih diagnoz, d s oči raznih praškov v obliki predlogov in nasvetov, ni pa nobenesra učinkovitega zdravila Z njo je nekako tako. kakor je z oni k, nam vsem znanim podrobnim pojavom, ki spremi ia krizo. Nekdo je začel nai iko zara-di denarja, množici so v strahu narasla ušesa in oči in banke so se ir • raznile: ker so se irnrazni-le. je Dosta o nezaupanje se večie in nezaupanje ji km a bi ohrom^o vse gosno-darc "o živi'en e. Predan je bilo Tr>~ ilir>;ne. Kak ' - : -niiirh de^ri-m ooiavom. je tudi a cel; t' ■> "rn-ervodarsko krj?o. Nebrzdan: valo.n docela subjektivnih razpoloženi. n<=rvr>"nrvBt. ki se vodilnih gr>-5if»(viaw.vi! Čin^^iev ooriiema skora1" že t a,k o k • množica, ti ■'i bova zbe^^Tc«-* in oo°!=na sk"b za reševanje r.ač n; moglo zgoditi. Kako sc v mednarodni politiki um etno povečuje nervoznost in zmeda, smo vprav nazorno videli baš v minilem mesecu: Zadostovalo je, da je nekaj ornui-ciincev poškodovalo benečanske leve v Trogiru ui že je bilo alarmirano vse javno mnonje apeninskega polotoka. Službenemu oiktatu podrejeni listi so polnili ceh stolpce s fantastičnimi izmišljotinam, ki bi bile smešne, če ne fci bile r.evirne. sam Duce je zagrmel v Rimu, njerov napad na Jugoslavijo je odmeval p< vsem svetu in polemika zaradi trogir kih levov še vedno ni ponehala. Same preudarnosti naše vlade gre hvala, da ;e ni iz te neznatne zadeve razvilo kaj hujšega in da stoji danes fašistična tovarna političnih raket bla-mirana pred svetom. Ko se bo;r;o sedaj vžlvljali v novo leto in tipaje hodili okrog vsakovrstnih zank in prepadov, ki jih je morda pripravila ta.;o zvana usoda, bi bilo želeti, da bi se poleg vsega drugega nekoliko bolj vadili v hladnokrvnosti in opreznosti. Treba je vreči čez krov še neko nadležno prtlj-go: vero, da more iz zbeganosti in z -ede nastati kaj drugega kot še večja i.i usodnejša zmeda. Naš list je ves čas svojega obstoja zastopal v slovenskem javnem življenju trezna načela in svojim čitateljem kazal stvarna pota, ki ne vodijo k fatamorganam ali k gradovom v oblakih. Nič ne prikrivamo težkoč in zapletenosti položaja, ne čvomimo, da živimo v času usodnih socialnih in gospodarskih procesov, todf. stalno in vztrajno svarimo pred vsem, kar izvira iz nervozne zbeganosti, da se bo svet kar čez noč pretvoril iz r danjega stanja v zemeljski paradiž. Y si je treba trdo priboriti — to je i • ~ < • nauk zgodovine. Na j v novo leto vabimo vse čitateijr - • rove* oriia+elie, da nam tu< -7 teh - h časih ohranijo zvestobo. iona leto 1933. z novim elarso • in r no voljo, da bi bil v tej težk . :emu svojemu čitatelju Ozadje tiranske Za albansko-italijanskimi »trgovinskimi" pogajanji se skrivajo dalekcsežm načrti Rima, ki so vzbudili splošen odpor albanskega naroda Tirana, 31. docembra. M. Na zunaj brezpomembna vtfcrt »Ag-en ce Ha vas« o vtali-jamskiO-a.banokih pogajanjih je vzbudila v niecj.iarodn:ih diplcuiatskih krogih največjo pokornost. Za to skrotnno vestjo se namreč skriva veLiia tragedija albanskega naroda. Poučeni kroga t>e namreč dobro zavedajo, da ne gre za nit manje, kakor za potepta-nje suverenosti samostojne evropske države, za koje neodvisnost in svobod« so se žrtvovale cele generacije naroda. Od Društva narodi/v za enakopravnega č!«*nn. Rim hoče na vsak način imeti pismeno garancijo. Zato je bilo dogovorjeo. da «e izrazito politični tiranski pakt. osovražen od vseh albanskih patriotov, obnovi v obliki trgovinske pogodbe, ki pa naj bo zasnovana tako. ia bo v resnici dovedla do carinske unije. Iz Rima in Tirane so vesti o carinski uniji sicer d< mantirali. potrjujejo pa. da se vrše trgovinska pogajanja. V stvari je to eno in isto. Na enak način «o se izgovarjali tudi na Dunaju, ko je razburila svet v^t o pogaianjili za carinsko uniio med Avstrijo in Nemčijo, k? v stvari ni bila n'č drugega. kakor izvedba priključitve. Pr«v tako odgovarjata sedaj tudi Rim in Tirana, da se vrše samo trMvins^a pn^ajanja, o katerih vsebini pa skrbno molčita. Albaniji carinska unija ni potrebna, pač t>a je to potreba in želja R'ma. Kake kor sti bi pač imela mala, s romašna in nerazvita Albanija, koje izvoz predstavila vsega skupaj dva do tri va.gone? Ekspan.zšia je potrebna samo gosto naseljeni indus'n;-ski Italiji Nesporno je dejstvo, da med to nostran^ka ^rvar. niei gre samo za to, da še boli podjarmi Albanijo. Posodica tega ie dejstvo, da ie Albanija že tri tedne brez vlade. G. Pandeli Evangelij je poda! ostavko, ker ni hotel in ni mogel pred albanskim narodom in zgodovino prevzeti toliko odgovornost. Dolgotrajna vladna kriza v Albaniji «e da pojasniti samo na ta nač'n. da v Albaniji r.; več nobenega politika, ki bi si upal sestaviti vlado in izvesti ta rimski program. Kljub vsem pritiskom in grožnjam »z Rima. Vrhu tega zahteva Italija da • fio^eTne koncesije za nsselkev svojih kolon stov. kar hoče doseč; s posebnim zakonom o agrarni reformi Vse to ;e nan-otilo dosedanjo vlado, ki je b'la sicer zgolj orodje Rma. da ie naposled upošteval-a vse večje nera položenjp a'bk h p--ilikah. je tudi tokrat od!o"tt-v v rokv.b kral;a. Če vsi znaki n-' varrjo. se bo tokr?t od?"?ii tfko. kakor zahtevajo pravi interesi Albanije. v Avstriji? Po mnenju vodilnih političnih krogov se pripravlja sporazum med krščanskimi sosialci in socialnimi demokrati Dunaj, 31. decembra r. Dogodki v spod-nje-avstrijskem deželnem zborv kažejo aa to, da se pripravljajo v avstrijski notranji politiki važne in dilekosežrae izpre-membe. Med krščanskimi soeialci in so-cialn mi demokrati je prišlo v nižje-av. strijskem deželnem zboru do nekake koalicije. ki je imela za posledico, da so so ciata; demekratje, ki so bili dosedaj v opoziciji, glasov-jli za proračun. Socialno-demokratski zastopnik je imel pri tej priliki pomirljiv govor, kakršnega že par let sem ni bilo slišati v nobenem avstrijskem političnem zboru. V svojem govoru je naglasil potrebo sprave, poudarjajoč, da sedanji čas gospodarskih in socialnih težav nujno zahteva složnega dela. Tudi v nekaterih drugih deželnih zborih je prišlo do sKčnih sporazumov. L,e v dunaj- skem deželnem zboru in v zveznem parlamentu se kršča.nsko-socMlma in socialao-demokratska stranka borita na nož Spričo omenjenih lzprememb v večini deželnih zborov pa sodijo v poli>t:čn1h krosih, da bo naposied tudi v zvez.nem parlamentu prišlo 1o sporazuma med obema nt-jmoč-nejšima strankama Taktično zbližanje med krščanskimi soeialci in socialnimi demokrati. po'eg katerih Igrajo ostale skupine le postransko vlogo in so dosedaj služile zgolj za jeziček na tehtnici, je p-ed vsem posledica skjpne želje, da se japravj narodno socialistični agitaciji, ki se je v zadnjih mesecih v vsej Avstriji zelo razmahnila, konec, in da nride naposled do stvarnega in treznes«. gospodarskega dele Rooseveitov delovni program I Obširna pooblastila za preosnovo akcija za obnovo Washington, 31. decembra, d. Voditelji demokratov v kongresu so pretekli četrtek sklenili, da bodo novemu predsedniku Ze-Jiinjenih držav Rooseveltu izdali daleko-sežno poo-blast-lo. ki mu bo omogočilo re-ctgnnizirati zastareli in okorni sestav ame-r škega vlidnega aparata, ki velja skoro 5 milijard dolarjev na leto Novi ptedsed-n k bo imel nalogo, da odpravi razna nepotrebna in povsem neplodna mesta v mnogih vladnih uradih, kar naj b; predstav-ljeio del programa za dosego prihraika m lijarde dolarjev DovoLitev tega poseb neaa dalekosežnega pooblastila se bo nanašala le n« državno upravo s predsednikom Rooseveltom na čelu. ker je zna ni r eo' ga ni za cij ski načrt predsednifo Hoovra Mednarodna najtreznejši informator m najzanesljivejši svetovalec. Tudi zdaj ne obetamo gradov v oblakih tn ne napovedujemo čudežne spreobrnitve ljudi in razmer, mirno pa poudarjamo pravico do utemeljenega upanja v boljše čase. Onim, ki upajo v učinkovitost raznih datumov, kakor jih bodo še širili med zbeganimi ljudmi, ne bomo mogli ničesar nuditi. Vsi, ki razsodno in trezno presojajo položai. pa bodo imeli v našem listu na.fbolisesra sobojevnika zoper krizo in zoper vse ne-priiike časa in danih razmer. Pogumno preko praga — v novo leto! državne uprave -zunanje trgovine odstavljen z dnevnega reda in bo brž"ko".e v prihodnjih dneh tudi oficielno pokopen. Pariz, 31. decembna, d. V Is tu »Ilustra-tion« je objavil novi ameriški predsedik članek o svojem programu. Kot prvo nalogo je označil obnovo zunanje trgovine. za kar namerava pričeti mednarodno ane carinske komisije, kakor jo je nameraval ustanoviti predsednik \Vilsom 1. N« upravnem področju n-nnoveduje ra/p".st mnogoštevilnih uradov, da bi se ta.KO upi«-va noenosi'"!vt'.i 'n pocenila. New York, 31 decembra, c Roos^velt ie pos'al materi delavskega vod'telia M«>-nava pismo, v k:if"rf"m H oblhibli-1!. is se bo pri guvernerju Kalifirnije zavzel zv obnovitev procesa pmt; Monavu. Ki ie pred leti obsojen r? dosmrtno iečo. ker je «=ode'oval pri boiobnem atentatu I IGIA M ona v je ves čas doslej zatrjeva', da je nedolžen. fiancfhi ne h« irneiv^n i dogodka, da |tr go ljudi, dasiravr.: napadalcev ni nv licija izvršila no aretirala nadalim Eftiro» Beograd, 31. decem čajo, da ie danes opox operaciji pcdilegel pos i li-sta »Makedonije«, Širne . Snoči okrog 18. ure ie o fiii nov atentat. V hiši neke. eksp'od;rala bonrba. Mitov c.-prijatelja so bili težko ran:: teki-i šali. T ■ atrjuje'. ^ova. \ dr. lu so , m r j : • r . • ■ - ' 1: - •i. -•e pero- 'avr.at i -. i ■ Japonske priprave za osvojitev Pel /5 Japonci pripravljajo okupacijo severne Kitajk vzpostavitev dinastije Mandžu v Pekingu London. 31. decembra, d. Iz Mukdena poročajo o novh ogorčenih bojih v Mandžuriji. Kitajski prostovoljci so baje zasedli mesto Anhuan, južno-zahodno od Harbina. Kitajci so tudi skušali onemogočiti železniški promet, vendar pa 60 jim njihovo namero preprečili Japonci s pomočjo oklopmh vla kov. Na mejah severne Kitajske, zlasti v okolci Tientsina in Pekinga, se nadaljuje zbirani*» kitajskih čet. Socialistični list >Dailv Herald« poroča o nadalievanju japonskih priprav za osvojitev Peknga. Japonci so baje podvojili število svojih čet v Mandžuriji, čeprav vladavnieni notranjosti po večini mir. V južno Mandžurijo neprestano pošiljajo nove čete. da pripravijo pohod prot: jugu- Glavno mesto po-kraiine Jehola. za katerega se ie sedai razvnela borba, je samo t20 mili oddaljeno f^i Pfkinga. Že sedai so ugotovili mnogoštevilne poizvedovalne poMe japonskih letal, ki jim ie poverjeno preganjanje kitajskih »razboinikov*. Kakor trdi >Daily Heralds. imajo Japonci namen, postaviti sedanjega ' ii' predsednika Mandžurije in ■ ■_« skega cesarja Puja na stari p; ol '. ske dinastije v Pekingu in za razi t; verno Kitajsko v monaTbist;čr.: d -japonskim vplivom. Okobca a da ni Mandžurija del Kit«;•-'<-je bila nasprotno Kitajska o • n . v •> •• džuriji. V Pekingu. Tientsinu " ' .- ; že na delu separatisti, da i - p-,*< bod Japoncev. • '. Tokio. 31. decembra .> stvo je izdalo komunike. Ki v nj^^i u^c-a.-ja marša'a čangsueliinga. da ho marala japonska vojska izvesti represalije in izdati potrebne protiukrepe, če bo nadaljeval z rovarjeiniem v pokrajini Jehol. kjer ie nedavno zhrai svoje številne čete. Prav tako bo japonska vojska pokrenila pravočasno vse potrebno, če bi Cangsuelians razširil svoje vojaške operacije v severno Kin-o. V tem primeru bo kitajski maršal odgovoren za vse posledice, ki bodo nastale iz japonske protlakcije. Kraljev dar za brezposelne Beograd. 31. dec. r. Ni. Vel. krrl\ je poklonil narodnerru delavskemu strokovnemu savezu 10.000 Din za podporo brezposelnih. Zamenjava 10 in 1000- dinarskih bankovcev Beograd, 31. decembra M. Finančni minister je izdal odlok, po katerem se nmafcnejo iz prometa bankovci po 10 Dfn dmsje s+nlne izda ie in sedanji bankovci po 1000 Din stal*"1 i^rtaje r datumom 30. novembra Te novrani-re s«» bodo zamenjale za druge v roku treh let. Seia vlade Beograd, 31. dec. M. Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta nod pred-sedništvom predsednika dr. Sršk'ča. Ministrski svet je razpravljal o tekočh zadevah. Nova francoska okl^nnica Pariz. 31. decembra, č V Brestu po nri-feli gred;ti nr>vo voin-"> o-klortnifo »>Dun-kerque« ki bo naimoderneiša francoska vojna ladja. Ladja bo -mela 26 200 VftUfftvi v woW3viii Bukarešta. 31. dec A A. V okolici Jassv-ja v Moldnvlji sr> se Gnjavili volkovi, ki so ponoxl napadli več kmetov. Nekaj ljudi je bilo nevarno ranjenih. 1 J > JUTRO« št. 1 Nedelje, 1- - JS33 «s Minister n. r. Ivan Mohorič: Ob novem letu Leto naporne defenzivne borbe proti gospodars-k* krizi leži za nami. Mnogo-kje je začrtala globoke brazde, oslabila cele poprej cvetoče panoge gospodar* siva. zmanjšala izmenjavo blaga z inozemstvom na neznatne kol ičine ter ustvarila nepremostljive barikade ovir, ki onemogočillejo vsako svobodno kre-tanje delovnih moči. blaga in kapitala, na katerih sloni svetovno gospodarstvo. Ni čudno, če taka doba omaloduši tvega ve in če začneta celo trdne in solidne gospodarje plašiti skrb in nesi-gu rn ost. Burno in pestro ie bilo letošnje leto. Vsak čas smo bili postavljeni pred nove probleme, pred nova zamotana vprašanja, vsak zasebnik ki posameznik, pa tudi ce'o državno gospodarstvo, samoupravne edinice in vsa gospodarska podjetja. Mnogo naporov je izvršenih, da obranimo naše gospodarstvo težkih udarcev svetovne krize, in če gledamo sedaj ob koncu leta nazai ter primerjamo naše žrtve in težkoče z neprilikami v tujem svetu, moramo priznati, da naši napori niso bili zaman. Toda ne smemo se varati. Igra še ni dobljena in borba še ni končana. Novo leto bo zahtevalo nadaljnjih in morda še večjih naporov »n nalaga vsem, ki store v javnem življenju in ki vodijo naše gospodarstvo, težke in resne naloge. Narodi celega sveta nadaljujejo v gospodarski politiki neizprosno pota, ki ;ih drug od drugega le vedno bolj oddaljujejo, namesto, da bi jih zbližala. Ves svet išče rešitve vz nastalih gospodarskih neprilik. upa na ravnotežje in sanja o končnem ni'ru v izgrajeni avtarkiji. ki ie. kakor že danes vsi državniki v velikem svetu priznavajo, baš povzročila v največii meri razpad svetovnega gospodarstva in sedanjo krizo. Kot topel pomladanski solnčni žarek pričakuje svet londonsko svetovno kon-ieronco. kf naj risfcira zadnji poizkus, da f*a vrne svetovno gospodarstvo v §tari tir. Po vseh razočaranjih, ki jih dozi vli&tio. od prve svetovne gospodarske konference v Ženevi, in po presenečenih poskusih, da se zaustavi mrzlično dviganje carin tex uvajanje gospodarskih prepovedi in omejitev, je pojmljivo, da pričakujemo vsi tp konferenco..s precejšnjim skepticlzmom. Od nieneg^ uspeha je odvisen v veliki me-i frree'kr£t v konjunkturi svetovnega gospodarstva. Konferenca ima rešiti težke naloge, predvsem vprašanje ureditve medzavezmiških dolgov, ki tudi nas močno tangira. Ce se posreči londonski konferenci, da po ukinitvi reparacij prilagodi breine mednarodnih dolgov oslabljeni plačilni zmožnosti zadolžene ga .kontinenta, potem imamo izglede, da se gospodarstvo Evrope zoper, konsolidira in uravnoteži. Pri nas je navada, da se gospodarskih vprašani ne da razpravljati brez pesimizma. Tudi v sedanji dobi se mnogokrat pretirava. Številke govorijo potem povsem drugače, realneje in običajno ne morejo potrditi pavšalnih govore. KBtično gledajo na nje pri pre-so i našega današnjega gospodarskega položaja posebno oni, ki mislijo še vedno na ravnokar pretekla leta visoke kunjimkfure in na mastne zaslužke iz dobe inflacije. Takim je seveda razlika znatna, vendar se teh dob ne da primerjati. Lahko so mišljenja deljena o tem ali smo imeli v preteklem letu radi širotkogrudne liberalne gospodarske politike napram inozemstvu škodo ali ne. Toda eno pozitivno stran pa imajo tudi za nas težkoče, ki so nasto--pile .-v mednarodnem trgovskem pro-„ Dietu» in sicer v tem. da se ie radi pomanjkanja inozemskih plačilnih sredstev naš poslovni svet nehote moral preorientirati na domačo produkcijo. Ta preorientacija se mi zdi važna in bi jo merodajni krogi morali z vsemi sredstvi podpirati. Iz zmede, ki vlada v svetovnem gospodarstvu, rezifitira za nas en logični zaključek in evangelij, da moramo zaupati edinote vase hi si skušati sami z lastnimi močmi pomagati iz vseh tež-koc. Pogrešn© ie pričakovali pomoči od zunaj. Treba se ie prilagoditi razmeram v vsem javnem in zasebn.m gospodarstvu in skušati zgraditi nacionalno gospodarsko celino, kar je večini naših sosedov že skoro uspelo. Mnogo so pred nami v tem pokretu, ker so šli z bolj intenzivnim tempom in s sistematično organizacijo na delo in zato ne smemo preveč zgubljati časa. Priznam, da današnji časi niso ugodni za zgradbo nacionalnih produkcijskih naprav, ker je podjetnost in iniciativnosti v lenih depresije bila skoro popolnoma prenehala. Zato pa moramo tem bolj osredotočiti vse sile na to, da popravimo zamujeno. Naše Javno gospodarstvo se kljub energičnim ukrepom še ni povsem prila godiio zmanjšanemu nacionalnemu dohodku. Ko bomo spomladi razpravljali državni, banovinski in občinske proračune, bomo stali pred stotinami zamotanih vprašanj, ki jih ne smemo razpravljati z afeiktom, niti presojati po enostranskih političnih viditkih, nilkdar pa ne dopustiti, da bi se reševali pod osrečevalnimi gesli demagogije, od katerih se naše življenje dosedaj ni moglo osvoboditi. Pred Narodno skupščino se nahaja važen zakon o občinah. Pripravljen je zakon o dekoncentraciii lavne uprave. Že pri načelni razpravi občinskega zakona smo videli, koliko važnih krajevnih problemov zadevajo v praksi določbe tega zakonskega osmutfka. kateremu bomo morali posvetiti prav posebno pažnjo. Najvažnejše je seveda, da se pri obeh zakonih pravilno reši vprašanje finančne podilage banovin In samoupravnih editnic, ki so prišle letos zaradi enostranske in za naše kraje popolnoma nesprejemljive reforme trošarin. na katerih so sloneli njihovi proračuni, v največje neprilike. Tudi v socialnem zavarovanju se nahajamo na kritični točki. Številke deficita m neuterjanih prispevkov vzbujajo resne skrbi. Reforma, ki se je leta in leta odlašala, postaja neizbežna. Pa-liativni ukrepi ne izdajo ničesar. Potrebna je temeljita in radikalna preureditev teh važnih socialnih institucij m celega ustroja socialnega zavarovanja. V okviru novega finančnega zakona nas čakajo mnogobrojne naloge, da popravimo nekatere pogreške, omilimo mnoge trdote in izdejstvujemo enakomernejšo porazdelitev javnih bremen, predvsem oa redno poslovanje v javnih financah. V teh kratkih pa.r besedah, ki nazmačuiejo linijo našega bodočega dela, je obseženo komkretoo mnogo vsega, kar lahko v celoti in končnem efektu pripomore k obnovi in poživljati ju našega gospodarstva. V novem letu nas čaka mnogo trdega in relahkega dela — vse stanove brez razlike. Vsakdo je dolžan, da na svojem mestu doprinese svoj delež, če hočemo uspešno in hitro prebroditi neprilike. Ni nobenega razloga, da bi bili malodušni. Od nas je odvisno, da se z om odpornostjo In usmerjenostjo, ki jo ie pokazal naš nairod vedno v najtežjih historičnih trenutkih, postavimo v bran in kljubuiemo vsemu, v složnem delu in ponosni samozavesti. Potem bo za nas vse Novo leto — srečno in veselo! MR BAMOVEC Tarifni odbor o sovi železniški tarifi Povišanje železniških tarif je z gospodarskega stališča nesprejemljivo - Prihranki naj se dosežejo z znižanjem izdatkov librsHi ■ j • >?:t i: 1 Beograd, 31. decembra M. Tarifni od- j borr -ki ga je sklical prometni minister, da poda svoje mnenje o načrtu nove železniške tarife, je včeraj končal svoje deld iiiK6b koncu svojega zasedanja sprejel x$girnejšo resolucijo, katero so danes zastopniki tarifnega odbora izročili prometilemu ministru. Podpredsednik tarifnega odbora g. V. J o v a n o v i c se je pri tej priliki zahvalil prometnemu ministru, da je ponovno oživel delo tarifnega odbora ter je obenem izrazil nado, da bo sodelovanje tarifnega odbora, v katerem so najizrazitejši predstavniki našega gospodarstva, in zastopnikov prometnega ministrstva rodilo povoljne rezultate tako za državne železnice kakor za narodno gospodarstvo. Prometni minister inž. g. Laza R a d i-v o j e v i č se je zahvalil članom tarifnega odbora za njihov trud in v svojem govoru naglasil, da bo prometno ministrstvo do skrajne meje možnosti upoštevalo želje in zahteve gospodarskih krogov. Z največjim zadovoljstvom je ugotovil, da je tarifni odbor vodil svojo obširno razpravo stvarno In strokovno, upoštevajoč pri tem tako interese gospodarstva kakor tudi finančni polo-ža; državnih železnic. Resolucija, ki so jo izročili zastopniki tarifnega odbora prometnemu ministru, je zelc obširna. V prvem delu podaja tehnično mnenje tarifnega odbora o načrtu predlagane tarifne reforme. ca; Bahovec deluje izvrstno proti nečisti krvi, slabi prebavi m proti zlati žili. Zavitek Din 20.— v apotekah. 27J Tarifni odbor je mnenja, da je predlagana nomenklatura sprejemljiva kot osnova, da pa so pri posameznih postavkah potrebne izpremembe. V drugem delu resolucije naglasa tarifni odbor, da v sedanjih težkih gospodarskih prilikah ni mogoče niti misliti na to, da bi se naše narodno gospodarstvo obremenilo z novimi povišanji tarifnih postavk. V tretjem delu resolucije podaja tarifni odbor konkretne predloge o sanaciji finančnega položaja državnih železnic, podčrtavajoč, da je treba znižati odnosno črtati vse izdatke, ki niso v neposredni zvezi z eksploatacijo železnic. Povišanje poedinih železniških taks in pristojbin bi le kvarno vplivalo tudi na finančni položaj državnih železnic. Novi italijanski podanik na Dunaju Rim, 31. decembra d. Italijanski poslanik na Dunaju Giacimto Aurti bo v kratkem zapustil svoje dosedanje mesto, ker je določen za poslanika v Tokia. Prvotno bi imel iti za itail.iiaimfcega poslanika k Društvu narodov v Ženevo, vendar pa pogajanja o tem n'so doveetla do uspeha. Za niesroveg-a naslednika je določen sedanji italijanski posflanifk v Bukarešti Preži osi, ki bo že v kra-tJkem prispel na Dunaj ter prevzel posle poslaništva. Francosko tvKonfo Av«triii Pariz. 31 decembra c Uradni list je objnv-l zakon, po katerem ie prevzela fra«» oosfca vlada jamstvo za del posojila Društva narodov Avstriji. Francosfoi delež znaša 100 milijonov šilingov. Berlinska gledališka afera Nemško gledališče v Berlinu je pravkar zašlo v podoben položaj, kakor je bilo v njem nedavno ljubljansko gledališče zaradj >Veselega vinograda*. Uprizorilo je namreč igrokaz Julija Haya »Bog. cesar in kmetje«, v katerem nastopa papež Janez XXIII., ki ga je konc;l v Konstanci odstavil zavoljo njegovega nemoralnega življenja. Zoper ta dramatski komad se je takoj dvignil nemški katol ški tisk. Berlinski škof je poslal upravi Nemškega gledališča ost-».r proteet. Katoliška mladina je uprizarjala med predstavo demonstracije. Nenadno so se temu odporu pridružili tudi nacionalni socialisti, njihov tisk ie zagnal divji hrup, ki je preplašil gledalsko upravo in je Haye-vo igro odstavila z repertoarja. Sedaj pa je zadeva razburila svobodoum-no in levičarsko usmerkne kroge. Alfred Kerr je v >Berliner Tacreblaltu« napadel upravo Nemškega gledališča, češ. da se je vklonila pred demonstranti, katerim ere zgolj za poltične cilje. Ali ima uprava umetniško odgovornost, ali je nima. Ce_ jo ima in če ie postavila na oder gledališko igro, ki jo lahko umetniško zagovarja, tedaj se ne bi smela odklonit5. Ce se bo dopuščal tak način vmešavanja v gledališko delo, tedaj bo nekoč onemogočeno v«=>ako svobodno delovanje. Vedno se bo našel kdo, ki bo zoper to ali ono stvar demonstriral. Vzlic odporu levičarjev pa je komad defi-nitivno odstavljen * repertoarja. Uprava se je zbala, da ne bi množica demonstrantov gledališča razbila. Tako povsod narašča volja do terorja — tudi v kulturi. Znak časa! Odmevi na Reki Suiak, po božiču 1932. Bofcični prazniki, prazniki miru, so vsaj za nekaj dni zaustavili srdito bevskanje ftalijamskega tiska in pomirila se je, kolikor je to pri njej sploh mosoče, celo reška »La Vedetta d' »Italia«. Mirne, ali odločne besede našega ministra vnanjih stvari, ki so kakor hladna voda na razbeljeno železo padale na razpaljeno italijansko iredentist;čno strast in so našle odobravajoč odmev v vsem resno in stvarno presojajočemu vnanjemu svetu, so napravile globok vtisk tudi v Italiji, prav posebno pa še na Reki, kjer ima prebivalstvo, navezano na vsakdanje stike z »drugo stranjo mostu«, dovolj priložnosti za — primerjanje i«i ž njim za ugotavljanje resnice. Rečan domačin, pa naj je na zunaj še tako pokoren tistim, ki mu danes gospodarijo v imenu jsnopa«, si ob vsem kriku in viku »Vedette« in ostalega italijanskega tiska misli svoje, kar pa ni rav-do najprijaznejše za njegove gospodarje. Da ste jih vl-deli, kako jim je sumljivo poigravalo v obrazu, ko so čitali — seveda skrivaj — poročila o interpelacijah zaradi krškega in trogirskega dogodka v našem senatu »n pa odgovor našega ministra Mussoliniju! Glasno misliti pa si seveda ne upa nihče. Opozoril pa me je star reški domačin na kratko vest, ki jo j3 objavila »Vedetta« 11. t. m. in je menda ušla splošni pozornosti. Gre za zahvalo rodbine tistega Karla Lusine, fašista iz Kvka, za katerega je celo sam Mussolini trdil, da je izdihnil kot žrtev jugoslovenskega nas;ija, dasi je bila njegova smrt, kakor je bilo uradno ugotovljeno, posledica nezgode pri nogometu. Naš minister vnanjih stvari je v svoji izjavi navajal, da so italijanske oblasti smatrale ra^telesenje Lu sinovega trupla za nepotrebno, da se je pa raztelesenje vendarle izvršilo na zahtevo jugosloven-skih sodnih oblasti. Pri tem se je nepo-bitno ugotovilo, da je bila rana, ki jo je dobil '^usina v pretepu z našim; ljudmi, popolnoma zaceljena in da ni bila v prav nikakj zvezi z Lusinovo smrtjo. Vse to se je seveda ugotovilo pred njegovim pogrebom in je bilo znano vsem Italijanom v Krku in vsem itali:amskim oblastim. V omenjeni številkj >Vedette«, po pogrebu Karla Lusine, ki se je vršil S. t. m., pa je bila objavljena ta-le vest: »Zahvala. — Rodbina in vsi sorodniki pokojnega tovariša Karla Lusine iz Krka, katerega so na barbarski nač;.n dosmrtno ranili beograjski teroristi, se glnjeno zahvaljujejo vsem tistim dobrim in plemenitim osebam, ki so hotele pomagati njihovemu dragemu, itd.« - Kljub vsem uradnim ugotovitvam naših jugoslovenskih oblasti so tako v Krku, na naših jugoslovenskih tleh prebivajoči, našim oblastim pn našim zakonom podrejeni svojci In sorodriki onega Karla Lusine javno razglasili, da je njihov dragi žrtev »smrtne rane, ki so jo mu na barbarski način zadali beograjski teroristi«. Stari Rečan, ki me je opozoril na to predrznost, me je zaupno vprašal: _ Kai mislite, kaj bi se zgodilo rodbinam Vladimirja Gortana ln bazoviških ustreljoncev, če še prebivajo v Italiji In bi v kakem jugoslovenskem listu objavile izjavo, v katere! bi govorile o svciih dragih. na barbarski načta umorjenih po italijanskih fašistih. Nevarni vodn? vrtinec pred Splitom Spi11, 31. dec. n. Včeraj se je v B-rnč-kem kanalu zarad.j temperaturnih razlik nenadoma pojavila silna vodma tromba, ki se je po trditvsb očividcev dvignila v višino tisoč metw Z veliko naglico je bližala Splitu ter rtovzročila med rlbW precejšnjo paniko. Tik pred mestom oa r.e )e nenadoma zaokrenila in zašla na odpr. to morje in polagoma upadla. Samomor trgovčeve žene zaradi fconkurza Novi Sad, 31. dec n. Davi Je r bliži«! Srbobrana reka Krlvaja nanlavila truplo iene trgovca Samuela šajniča iz Srbo^ra na. Oči v: dno j« izvršila samomor, ker ;e moral njen mož pred kratkim zaradi sln-| bega poslovanja napovedati poravnavo i iaven »tečaJa. Prevratni načrti španskih komunistov Komunisti so hoteli izvesti prevrat na novoletni dan -Odkritje velikih skladišč orožja in municije Madrid, 31. dec. r. Ob priliki hišne preiskave zaradi eksplozije neke bombe je odkrila policija cclo zalr-go orožja in municije. Izkazalo se je, da so pripravljali radikalno-kcmunistični krogi za Silvestro-vo revolucijo. V njihovem skladišču so našli 1000 bomb. veliko množino pušk in municije. 50 k<2 dinamita, tri sode smodnika ter več tisoč revolverjev s potrebno munic'jo. Iz najdenih dokumentov je razvidno, da je bila zasnovana zarota zelo velikopotezno ter da so nameravali proglasiti tudi železničarsko stavko, da bi na ta način onemogočili prevoz vojaštva Policija jc našla celoten seznam zarotnikov, med katerimi je tudi 54 oficirjev. Izvršene so bile številne aretacije v vseh večjih mestih Španije. Barcelona, 31. dec. d. O lcomur-istično-sin-dikalistični prevratni zaroti, ki je bila ši roko razpredena po vsej Španiji in jo je odkrila policija v poslednjem trenutku, so doznavajo naslednje podrobnosti. Včeraj dopoldne je v zarotniškem skladišču eksplodirala bomba, kar je dovedlo do odkritja skladišča, v katerem je bilo poleg 1000 bomb tudi mnogo pušk in revolverjev. Takoj so aretirali tri sumljive stanovalce v hiši in pri preiskavi so prišli tudi na sled velikopoteznemu načrtu za izvedbo prevrata. Tajne listine so vsebovale podrobne podatke, kdaj in kje naj bi se pričela revolucija. Posebno točno je bil raveden čas in kraj, kjer naj bi se med revolucionarje razdelilo orožje. Revolucionarna rdeča garda naj bi dobila orožje šele tri ure pred izbruhom revolucije, da bi zarota ostala čim dalje tajna. Revolucija naj bi izbruhnila jutri v ne-deljo, torej v času. ko bi zaradi praznovanja pričetka novega leta oblasti mogle najmanj računati s kako revolucionarno akcijo. Zarotniki so posvedli prav posebno pozornost agitaciji med železničarji ter so računali z gotovostjo, da bo jutri 1. januarja izbruhnila splošna prometna stavka. Sindikalistični železničarji bi brez dvoma odrekli prevoz vladnih čet i' oddaljenih gar-nizij v glavno mesto, zar-di česar bi bile mestne posadke številčno v manjšini. Razen tega so računali revolucionarji, da se vojaštvo ne bo postavilo st-nieno na stran vlade. Kakor dokazuje zaplenjeno gradivo, so si revolucionarji v resn ci že zagotovili nekatere vojaške čete za sodelovanje. Kakor se čuje, je bilo na čelu revolucionarnega pokreta tudi več aktivnih oficirjev, španski notranji minister j? odredil zaradi te zarote obširno preiskavo po vsej državi, da bi zatrl morebitne spo;adične uporniške pokrete že v kali. Dosedanja preiskava je bila uspešna. V okolici Barcelone so našli več manjših skladišč orožja. Tako so našli v neki kleti 87 dinamilnih bomb. Prve vesti o odkritju zarote so izzvale veliko razburjenje po vsej državi, vendar pa izjavlja vlad?., da poloSaj popolnoma obvladuje. Hitlerjeva novoletna poslanica Hitler odklanja vsako kompromisno politiko - Pred sestankom nemškega državnega zbora Miinchen. 31. decembra. Za novo leto je Adolf Hitler izdal pr'starin narodno-sona-listič-ne strenke posebno poslanico, v kateri naelaša, da ie poteklo leto 1932. slavno in uspešno, ker je napravilo konec liberalnemu gospodarstvu. Na druci strani pa se ie . pojavila 9'lna nevarnost boljševikov, ki morejo povzročiti polom Nemčije, ker jo sedaj vodijo neumni državniki. V Nemčiji je treba močnih pokretov. ki bodo prav tako odločrn in radikalni, kakor so boljševiški. Končno je Hitler napovedal propast nenerala Schl«i-cherja. Narodno - socialistična stranka tud' v novem letu ne bo sklepala z nobeno drugo skupino nikakeaa kompromisa, ker bi le izgubila na moč', če bi sprejela nekaj ministrskih mfst. . , Berlin. 31. decembra, g. Jutn dopo dne bo predsednik Hindenburg sprejemal .vbi-čajne novoletne čestitke Med gosfci bo tu* di predsedstvo državnega zbora, v katerem pa predsednika Gorine« ne bo. To se bo zgodilo najbrže po Hitlerjevem nalogu. m si-cer za to, da bi tudi vi-dno poKazal svojo jezo nad Hindenburgom. Ker je pod- predsednik Rtaueh obolel, b< zastopal p« jutrišnjem sprejemu državni sbor socin.ni demokrat Lobe.' ki ho čestitd predsedniku v imenu ljudskega zastopstva. Berlin, 31. decembra, d- V parlamentarnih krogih računajo, da bo fvet seniorjev državnega zbora, ki se bo &e-Ul prihodmo sredo, odklonil komunistični puding, naj se parlament, skliče že za 9. januarja, ter se odločil za nKeovo sklicanje za 16. ali 1 V. januarja Domnevajo. km na uro Povprečna hitrost je znašala sko-naj 120 km. t.-> je z« 25 odst. več kakor običajnega brzegu vlaka. Nov poštni urad na Dolenjski cesti Z današnjim dnem se otvori v poslopju mitnice pri dolenjskem kolodvoru r.a Dolenjski cesti nov poštni urad, Ljubljana 8. Za upravnika je imenovan g. Ivan P u č e 1 j , dosedaj uradnik na pošti Ljubljana L S tem je ustreženo davni želji prebivalstva v tem delu mesta. Novi poštni urad bo imel tudi telefon in brzojav, ki sta bila /a dolenjsko predmestja Ljubljane nujno potrebna. Novemu poštnemu direktorju g. dr. Tav-7e.su gre za ta ukrep vsa zahvala. Mednarodna bilanca preteklega leL Pitriz. 31. dec. AA. V »Journali** piše znani francoski publicist Safrit B-rice o 1. i932. in njegovi bilanci na mednarodnem polju. Francija je v tem letu dcvolila Vem-čili ogromne koncesije, čeprav sc je Nemčija razvijala v smeri reakcize. Dogodki od Rriininga do Schleicherja so močno razočarali francosko javnost in francoske politične kroge V nasprotju z razvojem v Nemčiji je francoska zbornica na svoji letošnji poslednji seji manifestirala za mednarodno solidarnost. Francoske koncesije pa so žal vedno znova poviročale nove r.emške zahteve. To pomeni ihrač?.ti hrbet politiki sprave, kajti taka politika je mogoča le na podlagi obojosfanskih m vzajemnih žrtev. Njen cilj pi mora biti pomiritev duhotf, sodelovanji m zaupanje pri obnovi vsega sveta Francija, zaključuje Saint Brice, je s svoje strani obilno doprinesla v tem letu k obnovitvi reda in m.ru in je v tem pogledu sestavila velik načrt o organ:zaciji mednarodnega sodelovanja in varnosti. Usoda tega načrta v 1. 1933- bo definitivni dokaz dobre volje vseh istih; ki bodo poklicani, da o njem odločijo. Vremenska r ? h Zagrebška iiiHtfai iv c« imue»: Oblačno, megleno, zr " * morda nekoliko bolj t- - a rajši«ječa dne: Nad iut>- v,-.'-n na,< v jim delom centralne ■ ■ .v • vladuie še vedno anti* ' > ni'h 24 urah nekolik eiabel : * prodira barometerska d» 07 dke obale na zapadli > f ■ vzhodu. Taksna izoba, : - v ■ - "'«-vzrojila na zapadu re, ' • rature. sredi kontinenta r" .-ture ter precei n:zko imv •< -vi je pritisk porastel le v '^r m " iusu za 0.1 do 3-5 mm. vi.r; ie o*tal brez večjih izprememb. v • ' r ' kratili pa ie nekoliko p- i -l " - . ^at c so znatno poraetle le v vi ; ■ " •• "n 'h in sicer na zarvadu za 1 do " < : na vzhodu in v centralnih krv'"^ tw v ? -vrnjeni Primoriu. Padle pa <=0 1 dt. pinie v zaoadni Hrvatski. ^ ^i' ter v i u žil i polovici Prirnoria Dunajska vremenska nap-ver s« ,(trt-M>.»: Visoki oblaki se bodo pentroži?-; Po Minah bo sem in tja mecrl no. mordr; tudi s padavinami- Temperaturi ar > Je bolj dvignila. ( i' i Nedelja, L L 1933 kraji Id ljudje Anton Lafovic: Uradnik v svobodni državi Nsgovos-jett govor mladim pravnikom, stopajočim v državno službo čutenemu, čeravno mogoče niti ne precizno poznanemu interesu te države primerno se je obnašal tudi naš slovenski birokrat. Opirajoč se na dano pravo, se je sicer potruditi za hitre rešitve, računajoč pri tem na priznanje nadrejene nemške birokracije za svojo prizadevnost in marljivost, a se je zadovoljil, kar se materielne strani rešitve tiče z golim videzom pravice. V svoji podrejenosti ni imel korajže do samobitnih rešitev, temveč se je raje držal v komodnem in neodgovornem izvoženem tiru, prepuščajoč vso odgovornost za kako drznejšo, eventualno boljšo rešitev nadrejenim nemškim instancam. Služba našega tedanjega slovenskega birokrata je b:.la — po lastni prostovoljni uklo-nitvi glave in hrbta — služba inferiornega sluge. K taki mehanični aplikaciji prava, ki si jo je svojemu podrejenemu značaju primerno prikrojil tedanji naš slovenski birokrat, je pripomogla še neka druga svetovno-na-zorna, filozofska misei. Namreč ta: Kakor je država realno, objektivno obstoječe nadbitje. tako je čista objektiviteta tudi državno pravo, ta najizrazitejša in. najčistejša emanacija države. Ta objektivnost pa je obstajala ne v tem da eksistira zakon kot kodifi-ciran, marveč v tem, da je vsebina tega zakona za vsakega jurista tako identična, kot je vsakemu človeku miza samo miza in nič drugega. Kakor je bii!a država nadbitje in oblast zviška urejujoča življenje ljudi, prav tako so se ti ljudje, ti podaniki v svojih odnosih morali pokoriti od zgoraj dol diktiranemu zakonu. Za praktično aplikacijo zakona je to pomenilo, da se je konkretni sr>or, nastal med podaniki, moral pokoriti zakonitim tipom, mesto da so se pravno pretehtale vse konkretne pomembnosti s nora. Zadovoljujoč se z formalistično pravilnostjo, je tedanji birokrat dajal svoje rešitve ne da bi se le malo brigal za njih realne, praktične posledice v življenju naroda, pa naj bi te bile še tako nesmiselne. Tako se je zgodilo, da pri tej obliki Ko po končanju univerzitetnih pravnih študij prihajate v iržavno prakso, stopate s tem v čisto nov svet. Nov, ne samo po tem koiikor je ra:iočka med vsako teorijo in prakso, še boli nov po tem, ker vas postavlja v ozračji, vam doslej tu d.; teoretično nepoznano V okrožje, ki je zelo zanimivo, a polno varljivih stranpoti, to je območje ma.o ra iskane psihologije soje-n a psihologije, s katero se apl.cLra m p r imen ju je zakon Praktično kre tanje v tem tako občutij vem in spolzkem svetu ima daiekosežne ' \ lahko usodne posledice za ljudi, ki išče*, svoje pravice. Težkoce pri obvladanju ter® sveta so lahko dvojne narave. Ene so značaja občečloveskega, druge pa &t z zmotami in blod- il a mi vsakodobu»:ga »duha časa«. Z nekaterimi t,di zadnjih se hočem samo pečali. . . ., . Vsi ste opazili « rbo, ki se je bila vnela zadnji čas povod m članka Otona Župančiča o .Adamiču in o Slovenstvu«. Ne da je hotel se je ž: pančič tu dotaknil enega naš'h zelo perečih političnih vprašanj, ti-kajočega se obetam kulturno-duhovnega sveta že pred nim so nekateri drugi nasi književniki, da- iazpravljajoč o duhovno, kulturnih stvar t-i), posegali tudi na politično polje, isto se j' v še večjem obsegu zgc^ d.ilo po objavi žup mčiče-ega članka. Vsi t." pojavi zzrae niso nič slučajnega. Prepričan sem ras r več, da so nujen pojav tega, da naš narel živi sedaj 15. leto v svoji svobodni naodni državi, kjer mu je dana možnost, da se duhovno polno izziv-lia na vseh na ir: zličm jših poljih duhovnega življenja. Za Avstrije je bila slovenskemu narodu anžnost izživljanja bistveno okrnjena in >mejena v vseh granah javnesta življer ja, zato se je interes našega naroda bil ta čas osredotočil v bistvu na umetnostno-d i hovno žitje. Ker pa ni ■i.mel ne dolžnosti, ne možnos-ti m ne prilike odločilno pcsfgati v javne zadeve, torej v zadeve splošnega, kolektivnega interesa se je tvil tJČas duh slovenskega in-teligenta - in po naravi stvari še toliko bolj duh slovenslega umetnika — gibal v čisto individualističnem nazoru na svet. Z osvoboditvijo slovenskega naroda, z njegovim vstopon v lastno narodno državo so se na.oee slovenskemu inteligentu bistveno izprem« n-ile. Na enkrat je nan„ padlo breme odgovornosti za vse zadeve javnega življenji. To pa ni moglo ostati, ne da bi pust. if globokih sledov v do tedaj ind.ividuaiJs ičnem svetovnem nazoru našega razumni ca. Prejšnji individualizem jo postopoma n ora! prepuščati teren novemu misije i J ii. zanimajočemu se za korist širšskir>n'stL pa najsi daste tej no-v; smeri miš-ijenia imena kakršnakoli, ali ko:ektivi'stičxii> «3.1 solidaristično ali na smloh socialno. Jato smatram poseg naših književnikov na politično polje, čeprav se zdi na prvj pog ed kot poseg v nekompe-tentno sfero, za interes, ki je popolnoma naraven, prilegejoč se razvoju celotnega našesra živijen.ia in zato celo nujen. Kažoe na jriner politizacije naših književnikov, sem lotel, da strmo obstanete tudj pred crobl-mom naše birokracije, ni 1' trudi za iren odnos do sveta nekega usodnega pometa to, da je prešla iz tuje absolutistično d zave i lastno narodno in demokratično državo. Vi slutite, d* naj bi tudi za to stran našega življenja morale nastati fundamen-ta.lne izpTenv m! e, ko sta vendar nasa osvoboditev -d i .oblikovanje lastne države (morala pomeniti za vse naše življenje zgodovinsko prt znamenito dejstvo, sposobno zacrati v naše duhovno življenje najgloblje brazd.-. živeč desetiete pred prevratom m po prevratu v naši državni birokraciji in za-rii majoč se za n eno duhovno obličje, bom skušal orisati vam njen obraz, kakršen je bil do sedaj in > »kazati perspektivo njegovih izprememb. ★ Navzlic vsemu svojemu parlamentarizmu je'bila rajnika Avstrija absolutistična država Državno oblast je imel v njej v rokah nemški naod, a dob časa, ki je določal smer-niče političnega ravnanja vladajočemu nemškemu krogu je bil tisti, kot ga je bi. la določila fi .jzolija absolutistične države, filozofija, ko je eden glavnih reprezentan-tov je bil Hege Ta duh je vladal v Avstriji celo stole;je pred prevratom in je bil merodajen tudi za našo slovensko biro-kracijo, ki je s;. u;o obrazovanost dobila v nemških kulturnih centrih. Ta filozofija ;e smatrala državo za nadbitje, stoječe izven k >nkretnih državljanov "n nad njimi. Podrejenost posameznega državljana v tej državi je bila pa še bolj s oudarjena, čim je šio za zasužnjene Slo-ane, torej tudi za Slovence, ki niso paT-+ icipirali na državni oblasti in na odločilnem vodstvu državnih poslov. Po tej filozofiji je bil dTžavljan prav za prav le podanik, država je bila vladarjeva last in podanik samo lastninski objekt vladarja. Ta država in pa njej nasproti slovenski '-lovek, sta si biOa dve popolnoma tuji stvari. Naš človek je to državo občutil kot nekaj izve.'njega stoječega in njemu protivnega, a >ti odnos je imela tudi ta država do našfrga človeka. Iz tega filozofskega nazora je izviral čisto določen praktični odnos slovenskega birokrata do našega čioveka. Naš birokrat se je v Avstriji počutil na-soroti našemu človeku iz naroda kot visoko oblastvo, zastopajoče tuje, vsemogočno nadbitje, avstrijsko državo. Ta' je Imela nteres samo na tem, da življenje v pod-jarmLjenem slovenskem narodu poteka v redu in brez sitnosti in da se torej vsak nemir ali razdor, ki bi utegnil nastati, vonča v najkrajšem času, n: pa imel interesa na tem da se konča v skladno korist prizadetih, ne na tem, je li se godi našemu človeku dobro ali slabo. Takem-u dobro ob- 11'".''_____xjxj ■pravosodja odvetniki niso več skušali najti, kaj je pravo, temveč da so skusili odkriti edinole: s kakimi mehaničnimi prijem: ima birokratska praksa navado odpraviti konkretn. slučaj. Tako se je zgodilo, da je preprosti človek začel pravo, ki je ž njim ravnala državna birokracija, istovetiti z lok.avostjo in zvijačo. V t Vse to ni moglo tako ostati, čim se je v novih poprevratnih prilikah imel spremeniti nazor na državo Jn na pravo. Naša država je po svojem globokem bistvu in po trdno ukoreninjenem načinu življenja našega naroda tako globoko demokratična, kot je bila navzlic parlamentarnemu videzu rajnka Avstrija absolutistična Demokratično sožitje našega naroda ne dovoljuje, da bi videli v državi kako mistično nadbitje. Za nas je država le lastna smotrena organizacija, ki služi ne samo miru in redu državljanov, temveč tudi njihovi skladni kcristi, služi za to. da ustvari vse pogoje, k' bi mogli pripomoči našemu človeku do boljšega žitja. Za nas tudi pravo ni neka z viška prihajajoča mist:čTia emanacija neke nadmo-či in nekesra božanstvenega nadbitja. temveč ima svoj naravni izvor od s-odaj navzgor, v mišljenju in čustvovanju naroda. Vsled tega tudi more biti to pravo učinkovito le do tiste mere. dokler ne pride v nesklad s kulturnim nivo!em tes-a naroda in z njegovo fsočletno modrost "o. V vsakem nasprotnem primeru bj bMa moč in veljavnost našega prava le silno kratkotrajna, ker bi ga narod sam nadomestil po zakonitih potih z boljšim pravom Pri takem svetovnem nazoru na državo in na pravo, se nu.ino morajo menjati tudi oblike mišljenja in ravnanja in dolžnosti ter odnos našega državnega birokrata do preprostega človeka v narodu. Nj več vprašanje samo, da se snori in trenja rešijo čim preje, da je torej poslovanje našega uradnika tehnično dobro in brzo, temveč gre obenem tudi za skladno korist ljudi, k! iščejo zaščite: zato čakajo torej nove n al ose in težje odgovornosti tudi v materielnem pogledu reševanj vsakega našega uradnika. Ni več, aLi vsaj ne smelo bi biti tega, da bi se odgovornost odlagala na višje instance. Marveč kadarkoli in na katerikoli stopnji pride naš birokrat v položaj, da rešuje spore, ga zadeva pomnožen! napor lastne odgovornosti za čim boljšo materielno rešitev stvari. Njega zadene dolžnost pravilne ureditve in uravnave spora, torej dolžnost vodstva preprostega človeka. In evo one velike razlike v občestvenem življenju našega slovenskega birokrata pred prevratom in po prevratu: Preje podrejeno • kolesce državnega ustroja in inferiorni sluga, danes po notranji urejenosti narodne države nadrejen voditelj, po prostovoljni podrejenosti vodenih Ko torej stopate v državno prakso, treščite danes nepričakovano v dva svetova. Zakon vztrajnosti, močan v fizičnem svetu. je mogoče še močnejši v psihičnem in tako vam ne bo težko, da boste v birokra-tičnem okrožju, v katerega pridete, našli še premnogo sledov stare miselnosti biro-kratične, izvirajoče iz absolutističnega sveta in temu primernega filozofičnega ozračja. Vas zadeva naloga, pripomoči do popolne zmage novemu svetu, nastalemu, po prevratu, svetu ki ga z globoko utemeljeno nujnostjo zahtevajo nove oblike ua-šega državnega in narodnega življenja. To bo zahtevalo od vas ne samo izredne vztrajnosti, temveč celo mnogo osebnega žrtvovanja. Ali ta doprinos je potreben, ko spoznamo, da nam naša država ne sme biti več tuje bitje, temveč da smo za njeno duhovno moč odgovorni do zadnjega moža in da je torej tudi vaše birokratično delo obenem napor za duhovno-kulturno poglobitev našega življenja. Zakaj tudi pravno življenje je važen del duhovnega narodnega življenja in duhovno poglabljanje vašega birokratskega dela je povzdigovanje celotne naše moralne in duhovne višine. Vsakega izmed vas čaka v naši demokratični obliki življenja važna vloga vodstva v večjem ali manjšem obsegu. Toda, če hočete kedaj u-spešno voditi narodove zadeve, ni to mogoče drugače, kakor da se že od prvega početka svoje prakse orientirate v > sem svojem delovanju v o d s t v e-n o, to se pravi, da do skrajnih možnosti svojih ta.entov poglobite skrb svojo in odgovornost za nravilno in pravično rešitev vsake še tako neznatne zadeve. Zakaj vsako vodstvo korenini v skrbi in odgovornosti za zadeve in dobrobit drugih. To je solidarizacija in socializacija vašega mišljenja ter čustvovanja, kot sem pokazal, da je že zaživela na svoj način v naših književnikih. Sveto pismo pravi nekje, da nebeško kraljestvo silo trpi in le silni ga otemajo. A tudi kraljestvo pravičnosti silo trpi! Dosegli ga boste le s skrajnim in vztrajnim naborom vseh svojih duhovnih in moralnih sil! Nova Lfisbljana v novem letu Kaj vse je zraslo novega. - Razveseljiv gradbeni napredek V novem letu bo tudi dograjena pravoslavna cerkev v Trubarjevem parku. Zaključna dela bodo sedaj hitreje napredovala, ko je poslopje v sirovem stanju že tfvo-ro dograjeno. In med gostim drevjem nek« danjega parka se bodo zabliščaii sve-ild zi-j dovi pravoslavnega svetišča: Cerkvica bo ■ tudi arhitektonska zanimivost našega me-| sta, ki se doslej še ni moglo ponašati s stavbo v bizantinskem slogu. Se toliko je leprih novosti, ki jčih bo mesto prejelo v novem letu Koliko novih cest in ulic, nasadov in umetniško arhitekton-sioish zanimivostn, ki spopolnjujejo in na novo preoblikujejo baročno slikovitost n-a* šega mesta. Naše mesto je baročno in oe hočemo ohraniti njegov značaj vsaj v starih delih mesta, ga moramo čuvati pri vseh prenovitvah m tudi noviiih gradnjah. Kar klasičen primer pravega razumevanja za obnovo stare Ljubljane je njen zapadni del, ki ga je mojster Plečnik obnovil tako, da je sedaj pravi biser Ljubljane, njen naj-slik-ovrtejši del in arhitektonska posebnost. Sedaj popraviljajo tudi etaro Florjansko cerkvico z otkolrco. Stopnišče je že dove svetilke na čevljarskem mosta iS/lifc-sr železobetonsko ogrodje delavskega zavetišča je dograjeno že par nadstropij visoko Zalaznlkova hiša ob Gajevi ulici Pegled na dograjeno skupino novih hiš Pokojninskega zavoda ob Gajevi in Beethovnovi ulici z nebotičnikom, ki je najvišja stanovanjska zgradba v Evropi Pogled na prenavljanje Florjanske cerkve in okolice iz šentjakobskega župnišča. Na sliki je dobro vidno novo mon umen talno stopnišče Iskrena beseda na revmataz' mu bolnim! Da Togal zares pomaga, se ponavlja v sledečem: »Da ti prej vedež za TogaJ tablete, koliko oo-lečin bi si bil prihranil pri svojem dolgoletnem revmatizmu to koliko trpljenja Oi bil preprečil. Zelo sem srečen, da zamorem iskreno javiti, da so TogaJ-tablete resno učinkujoče zdravilo brez kakih sporednib pojavov s strani srca ali želodca Priporočal ga bom rad vsakomur, še enkrat hvala. S. StojanoviC. uslužbenec uprave vodovoda O. G. B. Beograd, Kn. Mihajlova ul. 3.« Togal-tablete delujejo uspešno in naglo zoper revmatizem. protin. ishias. tiri-po, živčne bolečine in bolečine prehlada. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno overovljenih ocenah uporabo Togala. Dobiva se v vseh lekarnah. 12743 Odobreno od minis. soc. pol. in nar. zdravja S. br. 18415 od 22. oktobra 1932. Ponovna ustavitev dela v hrastniški steklarni Hrastnik, 31. decembra Težke slutnje, da bo spednji dal Hrast-nika zadelo še večje gorje, so se danes uresničile. Zedinjene tvornice stekla so z današnjim dnem popolnoma ustavile obrat v svoji steklarni v Rogaški Slatini. v Hrastniku pa bo ugasnila velika steklarska peč »banja« prihodnji teden v sredo. Delalo se bo začasno samo z malo steklarsko pečjo in bo csta'o v službi pri tej peči le malo število kvaiif ciranih in pomožnih delavcev. Največ bo ostalo začasno pri zaslužku okrog 120 delavcev, nad 300 steklarjev in pomožnih delovnih moči pa bo pahnjenih med itak že veliko vrsto brezposelnih revežev. Baje bo morajo vodstvo podjetja ustaviti v nekaj tednih tudi svoj obrat v Paračmu. Ta žalostna vest se je raznesla že včeraj in se je snoči vršila ob soudeležbi zastopnika Delavske zbornice tudi konferenca, ki jc razpravljala o pomožni akciji za brezposelne »Leklarje. Izgotovljene drese za dame in gospode in deco ter po meri iz nepremočljivih lodnov trikotov in gaberdinov modre in rjave barve.. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jose-fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Razočaranje trboveljskih radarjev pri iskanju dela Trbovlje, 31. decembra. Ni še dodgo tega, ko smo poročali, kako je 15 brezpose-aiih tnfooveijskih rudarjev na ugodine ponudfoe in obljube nekega posredovalca odfpotovalo v južne kraje za zaslužkom, pa sta se potem od njih dva z za*3ojim svoj .m denarjem vmifia domov, dočim. so vsi drugi potovali peš v domača kraje, ker ni bilo niti siedu o tem, kar jim je bilo obljubijeno v pogledu zaslužka in oskrbe. Pred nekaj dmevi pa je odšla druga skupina brezposelnih delavcev iskat dela v Opilenac pni Aramdjeioveu, ker se je tameš-nja rudniška uprava obrnila potoan centralnega urada za pobijale brezposelnosti na naše bratovske skladnice. Navedla je, da potrebuje večje število rudarjev in obljubila podeg primernega zaslužka še razne ugodnosti. Brezposelne rudarje pa ;e čaikalo na cilju dolgega potovanja veliko razočaranje. Od vseh obljub ni ostalo ničesar. Za stanovanje so jim odkazali še ne-dovršeno zgradbo, v kateri je bila ena sama soba, ki je imela okna in vrata. V tej sobi, ki ne meri niti 16 kvadratnih metrov, pa je bilo že nastanjenih 15 oseb. Kantina kjer jim je bila ofo2.ju.bi jen a prehrana, tudi še ni dograjena. Na vprašanje, kje bi se dobilo vsaj nekaj živeža, so jim s težavo le zibraib' manjšo količino živ 1, ki pa bi jih morali kuhati sami. Na raajpoCago pa niso iimel niti ognjišča, kaj šele pesode. Tudi v pogledu socialnega zavarovanja je pri tem podjetju zelo slabo. Upravnik rudnika je ceflo odtolanii predpisano zdravniško prei-skavo ljudi, ki so se ponudili v delo. Na razpolago ni delavcem razen krampov nobenega orodja. Vse bi si morali sami nabaviti. Napota!ed so izvedeli tudi, da se mezde navadno iaplačugejo v obrokih. Zaradi vsega tega so siklenili odpotovati domov in jim je rudniška uprava plača1 a polovično vožnjo do Beogradu. V Beogradu so se delavci obrnili na naša gg. ministra, ki sta jdim omogočila vrnitev v Trbovlje. Tir-f- '__ - , ~ _____ _______jrnrnm MARGO" slad v koščkih (nfp. zamenjajte z mani vrednimi ponaredbami) je boljše sredstvo proti kaSlju in hripavosti ter je ir nega okusa« Pri nakana pazite na zaščitno znamko ..Man >JUTRO« št. 1 4 Nedelja, 1. L 1933 Ivan Tavčar: Zaščita stanovanjskih najemnikov Vprašanje najemnin neprestano vzne-m.r a jasnost, ker niso najemnine v skia-nu z dobo<1ki najemnikov in z današnjim življenjskim nivojem Tuli je hišna renta v mnogih tirimpnh znatno prekoračila dopustna mejo Internacionalni stanovanjski kongres v Berlinu je ugotovil, da znaša v večini ev-rooskih držav najemnina šestino do osmino dohodkov najemnikov Vsepovsod se uveljavi a pravilo da zadostuje enodnevni zaslužek za iznos tedenske najemnine Pri nas to prav lo ne velja, saj se troši za najemnino do tretjino ali celo do polovice rednih mesečnih ali tedenskih dohodkov najemnikov To spravlja v resno nevar nost zadostno prehrano družin, da ne govorimo o kvarnih posledicah za socialno »u kulturno življenje prebivalstva. Kdo bi se torej čudi!, ako se pojavlja vedno večji organizirani odpor najemnikov, ko m<> rnjo vendar služiti in delati v vel.iki meri samo zato da si zagotove skromno streho nad svojo glavo Najemnine niso previsoke samo v no-v:h. marveč tudi v starih hišah Najemnine v starih, pred vojno zgrajenih hišah, k-er je vloženi kapital navadno že amortiziran, se od leta do leta zvišujejo in to brez vsake narodno-gospodarske utemeljitve Tako so n pr v Ljubljani znašale v starih hišah najemnine še leta 1925 le 23 milijonov dinarjev, pa so poskočile leta 1929 na 36 milj. L 1930 na 41 milj. in leta 1931 celo na 48 milijonov dinarjev Navzlic apelu g bana. naj se najemnine ne zvišujejo, so hišni posestniki v Ljubljani samo leta 1931 zvišali najemnine za ogromno svoto 7 milijonov dim a rje v. Kako so se ljubljanske najemnine v sta-rh hišah zvišale v razdobju let 1914 do 1931 naj pokaže še naslednja primerjava: Veljalo je 1. .1914 1. 1931 Enosobno stan. 200 K 4000 Din Dvosobno stan. 400 K 7600 Din Trisobno stan. 660 K 11.400 Din Te cene veljajo le za preprosta stano-vonia brez vsakega luksuza Enako je razmerje tudi za cene stanovanj v predmestjih Najemnine so se torej v primeri s predvojnimi neprimerno zvišale. Da zv> fftne najemnine niso opravičljive morda i&aradi višje davčne obremenitve hišnih gospodarjev, nam kažejo naslednji podatki: Ako vzamemo za srtare hiše pariteto čiste najemnine leta 1914 proti letu 1931 t razmerju 1:15 dobimo naslednjo sliko: leta 1914 leta 1931 Cista najemnina 100— K 1500— D5n Skupina obremenitev t>o davkih 40.04 K 37S.90 Din Dohodek hišnega gospodarja 59 96 K 1121.10 Din Skupni znesek obvez n a; e umika 110— K 1755— Din Pr, starih hišah so torej davčne obremenitve v primeri z letom 1914 znatno padle, doč.m so najemnine v istem razdobju suno porasle m se je dobiček hišnega gospodarja silno povečal na škodo najemnika Pred vojno se je h.šni gospodar zadovoljeval z 2—3% obrestmi za zazidani kapital. Danes je to drugače. Ne samo za stare hiše, ampak tudi za nove zahteva hišni gospodar, da se mora gradbeni kapital obrestovati po bančn.h obrestih, to je od 8 do 10%. Poleg tega se mnogokrat prevaljuje na najemnika tudi amortizacija, ki znaša 2—4% Dokaz za to trditev ni prinešen samo z računom najemnin. ampak dnevno tud; z inserati, s katerimi se ponuja v nakup hiša s trditvami, da se obrestuje hiša po bančnih obrestih in še višje Edino pravilno bi pa bilo. da bi se stare in nove hiše na splošno obrestovale znatno pod obrestno mero hranilnih vlog, saj je gradbeni kapital najsigurneje naložen .n se približuje zlati naložbi, brez rizika razvrednotenja in s-irememb v vrednosti, katerim je sicer vedno podvržen denarni trg Ako se torej najemniki upirajo zahtevam h.šnih gospodarjev in zahtevajo nižje najemnine, ni to nikak napad na privatno lastnino, ampak je le ugovor proti prekomernim najemninam Slišijo se trditve, da bo že povpraševanje m ponudba regul.rala višino najem-run Xe trdim, da se na ta način ne bodo enkrat regulirale najemnine, vendar se ta proces vi ši zelo počasi in je pospešitev mogoča samo z državno intervencijo. Gradbena delavnost zadnjih let je nesporno znatno omilila stanovanjsko bedo Brezdomcev skoraj nimamo več. imamo Pa seveda še vedno premnogo nehigieničnih stanovanj po kleteh, drvarnicah in podstrešjih V Ljubljani n. pr se je v povojni dobi zgradilo okrog 1000 hiš s 3000 stanovanji L nt h o je bilo zgrajenih 155 hiš s 516 stanovanji Zadnja tri leta je bi.lo v Ljubljani zgrajenih 80 hiš več kot v predvojnih 11 letih Hiše so bile zgrajene po večini od maiega človeka v veliki sili ;>o stanovanjih Deloma so pa gradili tud. denarno močni ljudje z namenom, da do bro in varno nalože svoj kapital Velike gradbene akcije pa niso dovolijno vplivam na višino najemnin Dokaza! sem gori. da so se najemnine celo zvišale v časih največje gradbene dobe. Prav dejstvo, da se najemnine niso zre gulirale v dobi velikih zgradb stanovanj skih h š. nujno izziva zahtevo po intervenciji države, ki ni nepričakovana v da ■■■ K-A .^f-V-V /•';'•." - < ' - ? Zvošsuj kino IDEAL 8 smehom in veseljem začnimo NOVO LETO! BOMBE SMEHA! Danes ob 3., 5., 7. in 9. uri duhovita, humorja polna veseloigra Nezaželeni sinček Ralph A rt ur Roberts Fritz Schulz Lucie Eitgliscb Ida VViist :Viz najbolj komičnih zapletljajev Katerim se boste r,mejali do solz -'"O foprr, • «fTfq tpdr»Hr našnjiib gospodarskih razmerah Tud! žita, mesa in sploh kmečkih pr.delkov imamo v državi v izobilju in navzlic temu samo povpraševanje in ponudba ne regulirata cen Z oblastnimi tržnim, cenami se določa prodajna cena Zakaj bi prekomernih najemnin ne regulirala oblastna Intervencija? Predno pa govorim o zakonit; regulaciji najemn.in samih, ne bo odveč, ako opozorim še na nekatere zahteve najemnikov v pogledu stanovanjskega problema Pred vsem manjka malih stanovanj, kjer bi ne znašala najemnina nad 200 Din mesečno. Država in občine b. morale imeti v vidu, da se grade stanovanjske hiše z malimi stanovanji Država bi morala omogoči/ti graditev malih stanovanj s tem. da jim preskrbi cenen stavbni kredit. Država bi morala dalje zakonito urediti primerno hipotekarno obrestno mero in zvišati amortizačno dobo hipotekarnih posojil. Oboje bi znatno, da ne rečem odločilno vplivalo na višino najemnin Zakonito b. se moral tudi zajeziti nemoralni porast zemljiške rente Splošen zakon o obdavčitvi prirastka na vrednosti nepremičnin bi ne bi,l samo nov vir javn.ih dohodkov, ampak bi tud; blažilno vplival na ceno najemnin. Z davčnimi olajšavami je država doslej pospeševala gradbeno akcijo. Nov,i zakon o naknadnih kreditih bo te olajšave znatno okrnil Bati se je treba, da bo to kvarno vplivalo na gradbeno podjetnost. V socialnem in gospodarskem Interesu morajo senatorji, narodni posiane.i in vsi drugi cinitedji storiti, vse, da se ta davek čim prej zopet reducira na dosedanjo mero. Dohodek, ki ga bo vrgel državni blagajni, ne bo n.ikak ekvivalent za škodo, ki lahko nastane Pocenitev gradbenega materijala bi pospešila gradbeno delavnost m bi obenem potisnMa najemnine navzdol. Kartelj izdelovalcev cementa in opeke, bi mcralj biti nedopustni Baš ti karteli pod:-azujejo c-»-no novih stavb in s tem tudi najemnine. Poleg vsega tega pa mora država nujno izdati zakon, ki bo reguliral najemnine in preprečil izrabljanje najemnikov Ako pa govorimo o zakoniti regulacij.; najemnin, je prvo vprašanje, kaj smatramo za dopustno najemnino? Dopustna najemnina je za hiše, zgrajene v predvojni dobi 0na. ki je bila zahtevana leta 1914 i.n valorizirana z dvanaist-kratnim zneskom v dinarje Pri novih hišah je dopustna najemnina ona. ki odgovarja primernim obrestim zazidane glavnice (obrestna mera Narodne banke, ali obrestna mera Državne hipotekarne banke za vezane vloge), normaln'm vzdrževalnim stroškom in davkom Za varstvo kredita se hišnemu gospodarju lahko prizna največ pol odstotka zazidane glavnice, kar odgovara amortizaciji hiše v 50 letih Glavna amortizacijska kvota pa mora seveda iti v breme hišnega gospodarja Na enak način naj se upošteva kapital, investiran za adaptacije starih hiš. To dvoue načel je te splošno priznanih, ostane le še odprto vprašanje, kako ta načela uveljaviti Od avtoritativne strani je bil v tem pogledu že stavljen ministrstvu za socialno politiko konkreteD pred log Njegova vsebina je. naj se naredbe-nim potom uveljavi splošno znižanje najemn.in za recimo 20%, kolikor se računa, da so pri nas najemnine previsoke Ako misli hišni gospodar, da je z ozirom na dopustno višino najemnin prikrajšan, ima pravico pritožbe na stanovanjski senat Pritisk, ki bi se eventualno izvršil s strani hišnih gospodarjev na najemnike, da plačajo več kot bi bili primorani po zakonitih najemninah, naj bi se naralizlral s tem da se najemninske pogodbe odpovedo le v zakonito opravičenih slučajih Prav v točki odpovedne vezanosti se mi pa zdi ta predlog pogrešen Kajti baš odpovedna vezanost je diskvalificirala sta-rj stanovanjski zakon. Nesvoboda v razpolaganju s stanovandi je bila povod, da so stari stanovanjski zakon rušili i hišni gospodarji i najemn.iki. Odpovedna vezanost bi tudi neugodno vplivala na gradbeno delavnost. Marsikdo bi si premislil graditi stanovanjsko hišo. če bi vedel, da ne bo mogel proEto razpolagati s stanovanii. Novi stanovanjski zakon pa ne bi smel povzročiti, da bi se privatna akcija za zgradbo stanovanjskih hiš ustavila. Tudi linearno znižanje dosedanjih najemn.in kot tako, recimo za 20%, in naj je tudi mogoča pritožba na senat, ne bi dobro vplivalo. Povzročilo bi mnogo razburjenja predvsem pri hišnih gospodarjih, fci že sedaj pravilno zaračunavajo najemnine. -In takih je tudi mnogo, to je treba priznati Zato se mi zdi lažje izvršljivo, da se naredbejiim potom ugotove in primerno razglase zakonito dopustne najemnine v okviru, kakor sem ga že navedel. Prekoračenje zakonito dooustnih najemnin naj bi se proglasilo kot strogo kaznivo oderuštvo. Vse do sedaj prekomerno zaračunane najemnine bi se morale regulirati do gotovega roka. Pritožbe proti nedopustnim najemninam bi najemniki vlagali na posebni, v to svrho sesitavljen.i se. nat. Prav.ica do pritožbe naj bi bila dana tudj stanovskim zastopnikom najemnikov i.n občinam, ne da bi navedle imenoma pritožnika, da se na ta način izosnemo osebnemu obravnavanju o pritožbah slede prekoračenja primernih najemnin. Stanovanje pri kfiterem bi bila tožbenlm potom zn.ižana najemnina, ne bi bilo odpo-vedljivo naiimanj pol leta. Prazno stanovanje se mora oddati, če ne. sa lahko občina odda za zakonito najemnino najem-niku. ki ea sama najde. Z naredbo v tem snrslu bi bile odirav-tjene prekomerne najemnine, najemnik bi se osebno lahko Izognil direKtni pritožbi in preprečeno hi bilo, da bi h.'šni gospodar ne oddal stanovanja zato. ker z normirano najemnino ni zadovoljen. Ob enem I NA NOVEGA LETA DAN se boste najboljše zabavali pri čarobni Bruno Granichstiidtenovi opereti v najprominentnejši zasedbi, priljubljeni rojak Svctislav Petrovič, Liane Haid, Victor de Kovvo, Grigory Chmara m drugi. Umetniška režija: Maks Neufeid. Pesmi: »Pesem o cigareti*. — »Pesem o balalajki«. — Film drne, nepozabne muzike in šlagerjev! — Poleg tega: s>Ufa« kulturni film: : Kako so postali Ali in Volfi prijatelji« In »Fovov zvočni tedni].«. Predstave danes ob 3., 5., 7Vi, 9U- Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. ure! . -'A:- ••- • Elitni Uino Matica Telefon 2:24. pa b; bilo doseženo, da bi promet s stanovanji ostai prost in ne bi bile postavljene zapreke gradbeni delavnosti. Odpravljen«' bi bile le prekomerne najemni ne, ki ne odgovarjajo obrestni službi zazidane glavnice. Po sprejetju stanovanjske naredbe bi bilo rešiti le še vprašanje znižanja obresti za hipotekama posojUa in podaljšanje amort.izačne dobe, kar bi potisnilo dopustne najemnine zopet znatno navzdol. Začetkom letošnjega leta je ministrstvo za socialno politiko sklicalo v Beogradu anketo. Ki bi naj prinesla o rešitvi stanovanjskega problema kompromisno formulo med stanovanjskimi najemniki in hišnimi gospodarji Anketa je ostala brez uspeha, kakor že mnogo anket, ki so se vršile prej. Na anketi se je tudi jasno pokazalo, da ne bo mogoče rešiti stanovanjskega vprašanja za celo državo enotno, ker so prerazlične razmere v raznih banovinah Zadnja beograjska anketa nas je lahko prepričala, da je edini realni izhod v tem. da regulirajo najemnine posamezne banovine z naredbami v lastnem delokrogu na podlagi zakonskega pooblastila Narodne skupščine. Najbližje zakoniti regniacžjj najemnin pridemo z naslednjim predlogom: Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje naj izposluje, da se sprejme v pravkar obravnavan.! finančni zakon določilo, ki daje banovinam možnost, da naredbenim potom regulirajo obstoječe pretirane stanovanjske najemnine na podlagi zakonito ugotovljenih primernih najemnin za hiše zgrajene pred in po letu 1914. Ko bi dobili to zakonsko pooblastilo naj bi naša banska uprava takoj uvelja vila naredbo o zaščiti stanovanjskih najemnin. ko je prej še zaslišala strokovnjake in interesne zastonnike. Tujski promet zadovoljuje Ot» znatnem izostanku inozemskih gostov so vendar bila naša letovišča in zdravilišča številno obiskana klame za r>aše kraje v državi sami, :.n to zlasti v Eački. Banatu, S bij!, Slavoniji n drugod Naša zveza je v stalnih stikih z Ljubljana. 30 decembra Navzlic vsemu je letošnja bilanca tujskega prometa v naših ktajih še nekam zadovoljiva. Veliko skrbi in intenzivne«* rfela se je sukalo okrog vodstva in uradništva naše Zveze za tujski promet Tu se je delalo dosledno v pravcu zboljšanja tujskega prometa, zaradi pečata krize pa se je skušal vsaj omiliti prehud padec Zaradi podrobnejših podatkov in pa splošnega pre-gleda tuiskega prometa se ie oglasil naš so-trudnik pred novim letom pri ravnatelju Zveze za tujski promet, vedno podjetnem g. Vladi mir ju Pintarju. ki je rade volje povedal, kako je bilo v pretekli sezoni. Poletna sezona in njene težave Spričo hudih razmer in gospodarskih in denarnih zadreg, se je že pred oočetkom sezone pisalo da bo sezona slaba, vendar se črnoglede napovedi nkso povsem uresničile Res je bila zgodnja sezona precej slaba. to pa v glavnem zaradi slabega vremena Manjkalo je zlasti gostov iz Nemčije, ki smo jih bili doslej močno navajeni. To sezono so prispeli le v vezanih družbah zlasti na Gorenjsko, na Bled V glavni sezoni so posebno gorenjski kraji izkazovali velik porast jugoslovenskih gostov, dočim so gosti iz inozemstva prihajali v manjšem številu Kaj je bilo temu vzrok? Seveda zopet kriza, ki se je takrat posebno zaostrila Vse države, zlasti srednje evropske. so pričele izvajati tujsko-prometno autarkijo. V Avstrji. v Nemčiji, na češkoslovaškem in drugod se je pričel propagirati domači turizem, zraven pa so govorile tudi težke politične prilike v nekaterih državah posebno v Nemčiji, kjer so se bali celo revolucije. Vsem tem zadregam pa so se pr'družile še devizne omejitve Sosednje države so dovoljevale izredno majhne dotacije, to se pravi vsote, ki jih je smel odnašati turist v inozemstvo. Vrhu tega pa so v nekaterih državah nabili na potne liste prav visoke takse, tako na Poljskem celih 2000 Din. Naša država pa se je pri tem pokazala zelo liberalna ter je dovoljevala našemu človeku odnašati v ;no-zemstvo sprva 10 000. pozneje t>a 5000 Din, dočim ie Nemčija dovoljevala turistu le 200 mark dotacije r.a mesec. V drugih državah, zlasti v Avstriji in na Češkoslovaškem, se je za odstranitev zaprek medsebojnemu tujskemu prometu sklepalo po sporazumu v naši državi pa niso polagali toliko skrbi tujskemu prometu, ker so pr' nas traktirali blagovni izvoz v prvi, tuiski promet pa šele v drugi vrsti. Navzlic v*e-mu temu in še raznim drugim zaprekam so se vendarle opažali v drugi polovici tutsko prometne sezone boljši rezultati. Kaj pričakujemo v bodočnosti Gospodarska depresija se pri nas še ni ustalila m ni pričakovati izboljšanja ned-narodnega tujskega prometa. Ko pa se uravnovesijo meddržavne gospodarske razmere. potem bo pri nas prav gotovo prav velik naval tujcev, saj že zdaj spadamo med eminentno važne tujsko prometne države Ko mine gospodarska kriza lahko io imenujemo tud; gospodarsko vojno, bo pa pričelo romanje na debelo, kakor «rao to opažali po končani s»vtovnl ?ojni Zaenkrat bo potreba izvajati čim več re- agilnim društvom »Fruška gora« v Novem Sadu. ki ima več podružnic; na pomlad *n v teku poletja bodo od tam organizirani v naše kraje avtobusni izleti. V koliko bodo prihajali k nam inozemcl, je odvisno pd prilik v njihovih državah in raznih odredb, v našo korist pa bodo precej govorile valutne razlike. Zastopniki uradov »Putnika« iz raznih krajev d'žave so imeli v dnevih od 9 do 10 decembra v Beogradu temeljite seje, na katerih se li-šalo. Za enkrat je dobro, da obiskujejo Dolenjsko v prvi vrsti domačini, da ti navadijo naše ljube Dolenjce na tuj-^e it» sploh, da vplivajo vzgojno gleda na poznei-ši mednarodni tujski promet. Avtobusni izleti v vse mogoče kraje, tako v Logarsko dolino, ter drugam n zeleno Štajersko, na Dolenjsko m na Gorenjsko so popolnoma dosegli -voj namen Prvi? se je ustreglo izletnikom, da so hitro in ceneno dosegli določeno izletniško točko Zveza pri tem ni zaslužila, njena inT?ncija je bila le ta, da se seznanijo turisn s še neodkritimi predeli ožje domovine. V novi sezoni se bodo uvedle pri nas tudi avto- •liogei zdaj s po'trebn;ir| obdarit nad 700 odrdSlih moških in ženA-jh eirom^ov n nad 330 bednih deklic n Je^Kuv n te reveže obvarovat v»aj motečega pr^zebaciiu. Ker je bil vse to cabrai samo v Ljubljani, e>e je pri obdarovan,u iefeda moro.' omejevati /ijoLj n« ijubijansiJc si-omiiKt Uprt nu izkustva jc med nt i cvi: m prosilcev obdaril samo t »te, k: »h je tm podlaga vsestranskega poizvedo-vinja ta potrebne označil poseben odbor. 4 mu predseduje občinski svetnik trgovk o J<*- p Olup. Sprejemanje pro>cnj. .*i;vlaa iaajc neupravičenih prosilcev, zbr-tfje zanesljivih informacij o remičn pa rebnosti 'Zgotav-Ijanje nakazil m nešte-te druge, s tako ikoi-jo združene posie opravja s požrtvova.no ncutrudljivostjo. k; zasiuai javno priznanje, posiovn; tajnik Rifc^ega križa, meseni učitelj v pokoju g Ivan Malnarič. Veleza-nimivo je zvedeti kaj vse so dobrotni Ljubljančani daroval: e ojemu Rdečemu fc.rižu za to akcijo: 44S 'parov moških, ženskih in otroških cev j a*, 36 parov galoš, 746 parov mošikib ženskih nogavic 24 parov gumaš, 18 okf& noge, 8 dežuikov, 28 ko>v kožuhov in 3> moških zimeikih sukenij. 80 ženskih pafrev in suknjičev, 168 moških suknjičev, i !00 ženskih rop -cev, 76 ženskih bluz. s0 moških n dešk .h. hiač. 63 ženskih kril. iO1 moških telovnikov, 132 molkih in (>3 ženskih srajc. 87 moških in 90 ženskih spfcinjih hlač o2 moških in 96 ženskih i« o-roških klobukov, 29 šalov, 18 predpasn lav. 18 po^teljn h odej, 26 rjuh. 15 prevlek '.a blazine. 60 sa-mozaveznic, 26 žepnih r/ocev. 1 železna postelnjak, 4 otroške igf£;e in drugo Vse to se je pomdi d i spravi,o v materialno skladišče Rdečega križa la Ljubljanskem polju. Skladiščni upravitelj, fi.anu:' pisarniški ravnatelj v pokoju g. Air>u Jagodic n njegova soproga so-ti.-aia vso to orHiško grmado obiaoil. obutve in poetelgm lie s požrtvovalnostjo, k ji t repa najti primere in ji gre javn« zefcvd;; Kar je biio popravila potrebno oJbrai-a da je daj busne vožnje v negotovo, kar se v drug'h državah že izvaja. Enako namerava avesti ... take vožnje z vlaki tudi naša železniška th- j Rdeči križ v poprav o *t -Ki kaznilnici v rekcija. i Begunjah in jetnišn.ici de finega sodišča v Kaj pravi statistika V letu 1932 beleži statistika 91.836 oseb, ki so posetile naše kraje, dočim sc jih je v letu 1931 oglasilo pri nas 95.295 Razlika ie znašala torej 3.459. Nočnin je bilo 470.748. dočim v letu 1931. 487 463. Tujski rro.net je v splošnem letos le malo nazadoval, nekateri kraji (Bled, Kranjska gora. Rareče-Pianica) zaznamujejo skoraj enako itevilo tujcev kakor v prejšnjih dveh letih. To je pred vsem pripisovati razvitku naše zimske sezone. Naše kraje je zonet p^serle največ naših državljanov (75%). Od letf 1931. je naraslo število domačih posetn'k')» za okrog 10.000 oseb To je motno ublaž' lo izostanek inozemskih letoviščarjev. pred vsem Avstrijcev in Nemcev, dočim osta jajo Čehoslovaki in pripadniki drugih na rodov na isti višini ali pa zaznamujejo V neznaten nadec. Madžarov je bilo v leti 1931. še 815. letos pa 382. Na Bledu :e bih letos 15 231 gostov, lani pa 15322, dočiM so padle nočnine od 178675 na 139.639. V Bohinjski Bistrici 1.314 gostov, lani 1567, nočnine letos 7.914 (lani 8.614). Dovje Mojstrana gostov 2.991 (1.074), porast zaral;. zimskega športa, nočnin letos 9.567 (Uii 9.291), Jezersko 678 gostov (52), nočni n 8.521 (8878), Kamnik 653 gostov (39:). Kranjska gora 4.177 gostov (4.271). -ločiin 42 278 (49.407). R^teče-Plnnica 1.949 gostov (1.620). nočnin 9.791 (11.035). Zdravilišča: Dobrna 2.43-1 gostov (27.3), nočnin 27 108 (29.841), Laško 966 gostov (1.169), nočnin 8.116 (9.384). Medija-Izhke 69 gostov (102), nočnin 510 (540). Rariind 652 gostov (696). nočnin 9.745 (8.654). F m-ske Toplice 570 gostov (1.050), nočnm f^73 (2.332). Roeaška Slatina 6.003 gostov (6f21), nočnin 79.659 (111.069). Rdeči križ — pomočnik v ljudski bedi Da je Rdeči križ svetovna mednarodna humanitarna ustanova, ki se ne udajstvuje samo v vojni dobi, marveč tud. v mirnih časih, in prav v teh v toliki meri, da bi ga v sedanjih hudrh živlienjtkih prilikah močno pogrešali, če bi se bil po končam svetovni! vojtr razštl. je resnica, ki jo je treba dopovedati čim večjemu številu ljudi dobrega srca. V naši državi se sve-tovni Rde& križ udejetvuje kot Rdeči križ kraljevine Jugoslavije Najvišji njegov upravni organ je glavni odbor, kn ima svoj sedež v Beogradu Upravni in izvrševaln' organ' tega odbora so v banovinah posebnn banovinski odbori in v vseh večjih krajih posebna krajevni od bon Rdeči križ kraljevine Jugo-silavije združuje po vseh banovinah nad 50.000 rednih m podpornih gltnuv. Da se izipriča dejanska dvbrotvornost Rdečega kr;ža navajamo samo nekaj primerov njegove dobrodelnosti v naši ožji domovini Slovenija Ko so 1. 1927 velike jesenske poplave ▼ srezih ljubiian-slc- okolici. Logatcu Kranju. Litiji. Laškem in tudi v drugih krafih Slovenije poruš;le domove m gospodarska poslopja ter uniHe dokaj obdelovanp zemlje sn ncssdnv Ie na? Rdeč kf»? no tvmlavnh prizadetemu prebivalstvu razdelil nad 1 mi- lijon 500 000 Din podpor v gotovini h blagu Ta vsota se je nabrala vl prispevkov glavnega odbora v Beogradu, iz nabiralne a-kcije v obeh tedanjih oblastih, ljirh janski in mariborski, 'n iz daril ameriški! rojakov. Prebivalcem, k^term je poplava porušila domove, je glavni odbor v Beogradu nadalje podelil 2.000000 D« brezobrestnih posojil: prejelo jo 107 ^Dseetni-kov .zneske od 4000 do 40 000 D^a Kjer so pred petimH leiti ležale ruševine* pTopad--lih domov, šteje danes lične manjše ali veoje zidane hiše. zgrajene s podporo Rdečega križa V hudi zim^ 1. 1929 je Rdeči khž v Sloveniji med gladu joče razdelil n ail 100000 dinarjev podpor v gotovini m biagii Glavni odbor v Beogradu je v ta nam® nakazaJ 90.0000 Dra Visoke denarne podpore. k: jih je Slovenija prejela od glavnega odbora v B«»o-gredu zelo p»e*eg znesek i«; Slovenije v Beograd poslanih rednih prispevkov Krajevni odbor Rdečega križ« v Ljubljani. Id ga že lepo vmt« let vzfeiedno vodi obč-nsld svetnik odvetnik dr Oton Fettich. pra t « tYn I >JUTRO« št 1 — - - 5--------------- Nedelja, 1. L 1333 ga ustanovili Sicilijanci, ki so imeli na Visu svojo kolonijo, in sicer nekako v dobi, ko je nastal sam Rim Plinij ga je imenoval: Tragurmm civicurn Romano-rum. Bizantinski cesar Justinijan je zasedel Trogir po letu 52(5. A ko so Obri leta 62S. porušili Salono in zasedli vse primorske kraje in daleč notri proti sedanji Bosni in Hercegovini, je ostal Trogir svoboden, ker je — otočic sam zase, in Obri niso mogli do njega. Karo! Veliki je tudi mešetarif tod okrog, toda Nicefor. bizantinski cesar, mu jc prekrižal vse račune. — Okrog leta 830. je knez hrvatski Mi-slav blizu Trogira ustanovil svojo vladavino. toda Trogir so Hrvatje malo pczne-ie zasedli kar je cesar Bazilij potrdil. — Kako so Benečani zasedli tudi Trogir leta 988., smo videli zaoraj. Hrvatski kralj Štefan 11. je zopet združil nod svoio oblast vso Dalmacijo, ki jo ie Konstantin vzel niegovemu očetu Kre-.vmiru. Po smrti kralja Zvonimira. s katerim je hrvatska dinastija izumrla, so Benečani zopet s silo zasedli tudi Trogir leta 1087.. še prodno so mogli priti Ma-djari. ki j';h je bila poklicala kraljica vdova Jelena Lepa Ali Koloman Ogrski ie kot hrvatski kralj leta 1103. z^net ">odil Benečane tudi iz Trogira. — Do/d Orde Info Falier jc pa neprestano strašil s svojo floto ob dalmatinski obali ter je 1. 11 Irt. porušil šibenik dožd Dimenico .Michiele pa je 1. 1121. zasedel skoro vso Dalmacijo in poruš:l Biograd na moru. AH že 1. 1136. jih je hrvatsko-c£r.--ki kralj Bela pregnal iz Splita in Trogira. — L. 1170. je bizantinski cesar Mamici odvzel Hrvatom vsa dalmatinska mesta, ali že 10 let pozneje so po sm^i Manuela Hrvatje zooet zavzeli svoja mesta, med temi tudi Trogir. Leta 1322. s-o Benečani zopet zavzeli vso Dalmacijo vs'ed nemarnosti ogrskih kraljev, ki se za Hrvate r.iso dovolj brigali. Kmalu potem pa so bili Benečani pregnani iz raznih mest, ali že leta 1357. so "Benečani z^pet prepadi: Trogir in Split in ju zasedli. — Pavel Andreis je v nasprotju z Lučičem pisal v svoji zgodovini. da sta se c. — Pa že leta 1387. ie bo^enski kril j Tvtko zasedel 7'rogir v imenu kraljice Marije, vdove Ljudevikove. L. 1392. je Tvrtko umrl in Trogir in S->lit sta proglasila svojo neodvisnost. ali kmalu potem sta se vdali STgism"ndu. možu umrle Marije. L. 1403. se je Trogir vdal n^ooRskemu kralju La-d'slavu. sorodniku Ljudevika. Pa že leta 74TV>. se je Trogir zopet podal pod nad-oblast Si^ismunda. Leta 1-KJ9. je Ladislav prodal Dalmacijo Benečanom za suho zlato. toda Trogir jo ostal zvest Sigismundu, dokler niso Benečani 1. 1420. T~cgir s sito zavzeli. In Andreis piše v svoji zoodovt-ni: »Di quell' ora sino al presente ri-posa felice sotto 1'ali del coronato leo-ne« (od takrat do današnjega časa oečiva srečno pod krili kronanega leva). Ali Benečani so o tali gosp^da-ji do Nanoleo-novih časov, nakar so izg:nili za vedno. Iz teh podatkov, ki niso popolni je v:dno, kako nvnljiva ie bila us: da Dalmacije in po sebe Trogi-ja, kolike so b»? spremembe in kako viharni so b li tisti časi, ko Venezia ni d?La miru in je porabila vsako možno pr*l ko, da je z orožjem zepet in z-->pet zasedla našo Dalmacijo. Po nesrečni bitki na Kosovem pelju so imeli Tu"kt prosto pot p-oti severu in zahodu. Ogrski kralji so imeli sami dovolj težav, saj so Turki za vedli nj hove deže le skoro do Dunaja, ki ga je moral enkrat rešiti celo poljski kralj Sobieski. V Dal-micijo do morja so pa vedno in vedno silili. Tu so prihajali v dotiko z Benečani, a uboga Dalmacija je bila tista žrtev, ki je imela izbirati samo še med Turki iti Benečani. Hrvati preko .Save sami .so bili »antemuffale Chr-stianitatis« in »o se za tlafcencjše je samo ono blago, k! je najboljše! Zato ne sme cena odločat:. Smuči smušk« čevlje, smuško opremo in potrebščine za smučarje, domače in norveško blago, boste kupili najbolje le v tigovmi d. z o. z., MubHana v palači Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska cesta 14, delavnica. Za zimske športe samo najboljše blago? Najbogatejša izbira, strokovna postrežba, montaža in popravila. Krščanstvo je zanesel v te kraje žc učenec sv. Petra sv. Dojm. ki je prišel v Solin in tu začel širiti svojo vero. Od tam je zašel tudi v Trogir. ki se je hitro oprijel novega učenja. Že leta 7IK1 je bila ustanovljena škofija s škofom Petrom. Drugi škof je bil 9*8., a imena ne vemo. Vseh škofov je bilo 33, zadnji jc bil imenovan leta 17<*4., tri leta pred propadom Scrc- Icva. Leva sta tudi ob mestnem vhodu in na mestni hiši. — V filmu o i/letu v deželo tisoč otokov, ki smo ga videli ta teden v kinu Matica, je lepo videti poškodovani lev, ki zdaj leži v muzeju, kamor spadajo vsi benečan ki levi, v kolikor jc na njih kaj umetniškega. To so vendar znaki večstoletnega gospodstva Screnissi-me tudi na naši obali, torej republike, ki Marmontov spomenik v Trogiru nissime, a papež Leon XII. je ukinil škofijo 1. 1S2S. Z malimi izjemami so bili vsi Škofje Italijani Duhovščina pa je bila hrvatska, kajti naroda niso mogli poitali-jančiti. Benečani sami še niso imeli načrtov polaščevanja, zadovoljili so se, da so v dalmatinskih mestih vladali. Ali z vso njihovo benečansko upravo, s trgovsko politiko samo je bilo že samo po sebi veliko p.;italijančevalno delo zapričeto in dobro podprto. Ital janski škofje v Dalmac ji so skrbeli takoj za gradbo lepih cerkva. In t-ko ima tudi Trogir z okol:co veliko število krasnih cerkva ki so nekatera naravnost mn-numentalne krasote in dragocenosti. Stolna cerkev v Trogiru je še danes krasen umotvor benočanske arhitekture. IVrtal sani je višek klesarske umetnosti, ki ga hodijo občudovat turisti vsega sveta. Ob cbeh straneh sta dva umetniški izklesana je že sto štirideset let ni več. Ako so izginili iz vse države avstrijski dvoglavi orli, ki so torej novejšega datuma, s toliko večjo upravičenostjo naj tudi bcncčanck: levi, ki so avstrijskim orlom enakega pismena, počivajo v naših muzejih, kjer jim lahko odkazujemo prav častno mesto. — Saj niti Italijani sami niso izkazovali tem levom kake posebne važnosti. Ko so Italijani začasno zasedli del naše Dalmacije, so tudi odstranili več levov, ki so jih darovali raznim generalom za spomin. 7.dal pa t.:k krik, tc;!"ko ogorčenja od ljudi, ki so prav te dni izdali v Trstu nesramno knjigo o Jugoslaviji in naši manjšini, ki ima na zuncnfi ne* lovni str sni kričavo sliko — \p.rj navadno raje izbirali Benečane za svoje gospodarje. Tista doba je na j žalostne j ša v zgodovini Dalmacije. V okvir te razprave ne morem stlačiti niti najvažnejših dogodkov v ribarijah med Turki in Benečani za gospodstvo v Dalmaciji. Največ časa so tu vladali Benečani neomejeno, tako da so imeli časa dovolj, da so tu zagnezdili tudi svojo laško kulturo. Vso upravo in trgovino so imeli oni sami v rokah in tako je le nekaj tisoč Benečanov dajalo deželi laško lice. Celo svobodni Dubrovnik je podlegel tej bolezni do najnovejšega časa. Tudi naš Split se je rešil laškega gospodstva šele leta 1882., istega leta, kakor Ljubljan* nemškega gospodarstva. Zato je Dalmacija polagoma dobivala lice po benečanskem vzorcu. BenečansJct gradbeni slog je še danes videti po vseh dalmatinskih mestih. Dubrovnik sam »o male Benetke brez morskih kanalov. Cerkve in javna poslopja so novsem italijanskega lica. In kamor so Benečani zanesti svojo oblast in svojo kulturo, so povsod kot viden znak svojega nadvladja postavljali svoje leve sv. Marka. Mnogokrat so levi umetniško delo, pa tudi le znaki za silo, da jc tod beneška vlada in laška kultura osrečevala hrvatsko in srbsko ljudstvo. TROGIRSKI LEVI Naši zs^adni sosedje razvijajo neverjetne zahteve do vsega kulturnega človeštva! — Ako so or>; na najsramornejše načine porušili vse naše spomenike, uni-čli vse kulturne ustanove, ako dusjedno uničujejo vse gospodarske dobrine zarobljenega slovenskega, hrvatskega in tudi nemškega naroda, ako so zaprli vse naše šole, vsa naša društva, ako so požgali naše narodne dome, — ako preganjajo naš jezik celo iz cerkve, ako so pregnali na tisoče naših ljudi iz rodne grude, da so rešili golo življenje z begom preko meje. ako na stotine naših rojakov tiči v ječah in prognanstvu, — ako obstojajo in streljajo v hrbet naše brate edino zato, ker so ohranili v svojih dušah ljubezen do svojega naroda. — vse to ni nič takega, nad čemur naj bi se kulturni svet zgražal. Kaj so vse take grozovitosti napram hudomušnosti nekaterih mladeničev, ki so v Trogirju ohlajali svojo ogorčenost nad jedn'm samim kamenitim benečanskim levom in ga nekoliko odrsali, — radi česar pa naj bi bil kar evropski mir ogro- | prave spominjam tu na kratko, kako so Obri leta 62S. s prevaro vdrli v Kliš nad Salono in so potem d»!i dalje v Salono, ki so jo popolnoma uničili. Aii komaj so se Obri udo.mač"-li v teh obmorskih krajih, so pridrli Hrvatje že leta 634. in Obre popolnoma potolkli. Na tem ozemlju je nastala prva hrvatska kraljevina itd. (Glej omenjeni članek.) Leto 968. pa je prineslo dalmatinskim mestom prvo benečansko nadvlado na nelojalen in sramoten način. V takrat hrvat-kem Zadru je nastalo gnezdo nezadovolj-nežev, privržencev izgnanega kneza Kre-šimira, ki so poslali v Benetke nekaj mož, da so povabili dožda Orseolija II., naj pride nepričakovano s svojim ladjevjem v Dalmacijo, preseneti tako nepripravljene Hrvate in razobesi beneško zastavo. Pripomniti je treba, da so Benečani morali po pogodbi plačevati Hrvatom davek za prosto trgovino s hrvatskim Primorjem. Dožd Oreseoli ni odpovedal pogodbe s Hrvati, marveč je z velikim brodovjem I odplul proti Dalmaciji. Hrvati so bili izne- Poslopje z loggio žen, kajti ves svet naj bi smatra! za povsem pravično in umljivo, ako bi vele-kuIturn; fašisti vdrli preko meje in kaznoval po zasluženju jugoslovensko barbarstvo. Ta trogirski lev bodi bojni klic po — pravični osveti fašističnih tolp. Trog'r! Bi.^-cr si v ju gosi o venski kroni, ki jo je podarila kršna Dalmacija svoji ujedinjeni domovini In ako jc imela Dalmacija in posebe še Trogir leto za letom veliko občudovalcev iz celcga sveta, bo ta najnovejša komedija fašistovskih kri-čačev najuspešnejša -eklama za pojačanje tujske« prometa, saj ti trogirski lev vzbuja po vsem svetu čedalje večjo pozornost m vab! turiste in iz>etnike iz vseh delov sveta na našo Adrijo in posebe na divne kracote naše — dežele tisoč otokov. Posvetimo tudi mi Slovenci ob novem letu svoje misli in vso svojo pozornost temu b;sc"u raše jugoslovenske rivijere. Zanimivo je, da je bil hrvatski Ilero-dor, kakor ga imenuje učeni zgodovinar \ ickoslav Klaič, oče in prvak hrvatske T«odovine rojen v — Trogiru na začetku 17. stoletja: Ivan Lučič aH Joannes Luc'us, ki ie umrl v Rimu 1. 1679. V polovici IS. stoletja so mu postavili mramorni spome-fiik z napisom: »Joanni Lucio, nobili Tra-gurensi. cui Dalniatiae Croatiae patriam-que historiam illustravit et conscripsit. Obiit III. Jd. Jan. MDCLXXIX«. — Manjših spisov iz hrvatske prošlosti imamo še pred Lučičem. ali prva kritiški pisana zgodovina je biLa Lučičeva pod naslovom: »Joannis Lucii de resjno D^lmatiae et Croatiae libri .sex«\ — To veliko delo je b;lo z a po če to v Trogiru, dokončano pa v K:mu, kjer jc imel na razpolago bogatih virov, — a prvič jc bilo tiskano leta 1666. r Amsterdamu pri prijatelju Ivanu Blavvu. Vsi poznejši zgodovinarji so morali rabiti to Lučičevo knjigo, ki je najverodo-stojnejši vir za vso nrnulost hivatskega in srbskega naroda na Balkanu. Lučič je imel za svoje delo velikih bridkosti. Pri takratnem hrvatskem kralju, cesarju Leopoldu L, so ga do1/:Ii da jc napisal svoje delo po interesih Benetk in pri tem zanemaril pravice krone sv. Štefana na kraljevino Hrvatsko in Dalmacijo. Leopold je naročil takrat na Dun.aiu živečemu hrvatskemu pisatelju Pavlu Ritter - Vite-rovi^u. da napiše nroti Lučicu hrvatsko rgodovino po volji in interesih ogrskih kriljev. K sreči je Leonold umrl predno Je b:!a ta zgodovina končana in Vitezovič je preneha! s tem delom. — Vitezovič ie po-korvan pod cerkvijo sv Štefana na Dunaju »Hrvatski Zmaj« mu je postavi! pred 5 leti spominsko nloščo v desni kapeli poleg ; glavnega oltarja. Po drugi stran' pa je imel Lučič težav^ i 7 Benečani. Istočasno je namreč živel v i Trogini Lučičev rojak Paolo Andreis, ki jc tudi napisal zgodovino mesta Trogira. ki je še dandanašnji važen dokument hrvof-ke prošlosti. Ta zgodovina je r»a prikrito tcndenci-jozna proti zgodovinskim u-gotovitvam Luč:ča in v interesu Benet-k. Tako n pr. Andr^c r»—-,fj Luč;čevi ugotovitvi, da je leta 1420. 7'rogir pade! v beneške roke le y *led beneške nremeči. — trdi da se je Trog;r rtdevoljr.o izročil beneškemu po-krnvitrtistvn. Andreis je tudi kriv. da je I.u*-ič zbežal v Rim in ce ni več vm;I. Leta 1650. je ime! priti v Trog:r beneški general ki mu je b la ra stanovanje odkazana hiša Luč:čeva. Ker Lučič ni kaz^! navdušen:a za sprejem generala v svojo hišo ga jc Andre:s generalu ovadil. In ko jc Lučič moral iti generalu nasproti in ko je vstopil na njp«ovo galejo, ga ie dd tp k'atko malo vkleniti in vreči v temn;co Toda trogirski škof in meščani so se krenko potegnili Lučida in general ga ie m^al izpustiti Lučič je takt j odpotoval v Rim in se nikdar več ni x*rnil. Kdaj in kako so pri/H Benečani v Dalmacijo V »Jutru« 1 majnika sem priobčil daljšo razpravo; Ljubiiann-Snlit. Emo?a-Sato-nac, v spomin znane 501etnicc. Iz te raz- nadeni vsled te izdaje in nelojalnosti Benečanov, ni-so se mogli hipoma dovoljno postaviti v bran proti benečanskemu nasilju in tako so padla skoro brez odpora v benečansko oblast mesta: Zader, Biograd Trogir, Split, Dubrovnik ter otoka Korčula in Lastovo. Na tak, izdajalski način in proti vsem mednarodnim običajem so sc Bc-čani vgnezdili na dalmatinski obali. — Tako se je izkazala žc pred skoro tisoč leti tista pristna »italica fides, nulla fi-des!« — s takim lopovstvom so se vgnezdili med Hrvati po vsej dalmatinski obali in tu so se vzdržali z jako spremenljivo srečo in z rsznimi intervali do konca beneške republike pod Napoleonom, a potem je prišla pod oblast Habsburžanov do konca svetovne vojne ko je postala Dalmacija z maTmi izjemami biser nove kraljevine Jugoslavije. Kjerkoli so vladali Benečani, so v vsej javni upravi nagnetli samo svoje uradni-štvo, ali tudi vsilili so svoje trgovce in obrtnike. Italijanščina je bila že zgodaj lepo epiljen književni jezik. Italijanom so prisvetile zvezde Dante. 1'etrarca, B>ccac-cio itd., slikarski umetniki Rafael, Michelangelo, Tintoretto itd. in naravno je, da so svojo kulturo s posebno marljivostjo širili po Dalmaciji med hrvatskim narodom. Notranjost loggie Saj je ta kultura objela celo svobodno republiko Dubrovnik in cclo Avstrija je vzdržala do tik pred svetovno vojno fik-cijo, da je Dalmacija italijanska zemlja. I radni jezik italijanski je bil odpravljen šele malo let pred vojno. — Ako so pa Benečani na izdajalski način vdrli v Dalmacijo, prelomivši jasno pogodbo, ako se jim je pov=rečilo, da so se z raznimi presledki obdržali v nekaterih krajih Dalmacije do leta 1797.. ako so tudi ostali do današnjih dni po Dalmaciji raztreseni znaki benečanskega gospodstva, kako.šne pravice naj današnja fašistična Italija izvaja iz teh zgodovinskih dejstev? Stare Rim-Ijane. ki so bili res zasidrani tudi ob vsej Adriji. kakor so gospodovali redko obljudenim deželam do Donave, je pregnalo preseljevanje narodov. Vsakoršno sklicevanje na rimljanske naselbine celo do Donave v korist današnje Italije je smešno. In Obre so definifvno pregnali Hrvatje in se naselili po zemlji, ki jo Še danes obdelujeta Hrvat in za njim Srb, ti so postali tekom tisočletja gospodarji svoie zemlje ter imajo zgodovinsko pravico, da jih današnji fašizem ne moti pri mirnem delu za boljšo bodočnost. Nekaj črtic o Trogirju Po nekaterih virih je Trogir nastal v dobi sto^e olimpijade, torej nekako leta 3S0. pred Kristom. Po drugih virih pa so Xa Štefanovo eo začeli tiste ko so ves promot oskrbovali s konj:, vozniki svoje praznovanje. Kolikor pač je bilo v žepu od medvodskim bregom. Pod klanci je živ:na zbirala moči za naporno pot v ride, pa tudi vozniki so radi srknili čašo. da so lažje speljali navkreber. Pač po starem reku: Ubogi ljudje, koliko trpi njihova živina!... Ko je šla po savski strugi glavna prometna žila, ki je - ••»->'o K^ani^Vn « Hrvat;;o močno veljala cesta skozi kraj'?: Litija— Šmartno—Črni potok:—Bogenšperk—Vrata — Pusti javor—Temenica in I'luska pri luifiit-liova vasi. Tam pa se je ta. 20 km dolga pot skozi romantično dolino belih menihov razlezla v pahljačo proti Novemu ine»tu, Žužemberku in ljubi janski strani. Civ lenjska, ki je zvezala metropolo Novo nr-sto z Ljubljano, je padala cesta skoz' Temenico v jx)z;>bo. Zdaj sainuje, Ie bolj [x>-redko udarja po boli ccsli voznik, ki je namenjen na daljšo pot Tako dandanes, ko je cesta imenitno speljana in v dobrfin stanju- V stoletjih, ko t-e je drzno vzpenjala v ravno smer in čez klance, so pa trobiii tu rogovi s poštnih vozov. In tudi Turki so porabljali to bližnjico, ko so se izogibali Ljubljane. Z Gorenjske so v letu 1528., torej pred 400 leti, bežali pred razjarjenimi Kranjci. V Litiji so preplavili Savo, nato so po Temfniški dolini rokovnjačili, izpred cerkvice na Muljavi pa so jih pregnale >kranjske muhe-, ose. kakor nam je to ohranil zapisano sosed Jurčič. Spet je bil te dni v ob sku sv. Štefan, nekak furmanski patron. Pa ni bilo ne pijače ne pesmi, ne korajžnih »furmanov?... Le spomine obujamo na zlate čase starih Dolenjcev, in na najlepše dolenjske fanle, na zale varovance sv. Štefana, dolenjske furmane. Jnjf Zupančič. Skozi pokrajino belih menihov in mimo domačij oh Temenici se vije danes lepa, samevajoča cesta, ki pa jc bila prejšnja stoletja vsa živa »JUTRO« št. 1 NAZNANILO! Oblacilnica za Slovenijo R. Z. Z O. Z. se je PRESELILA dne 28. decembra 1932 z Miklošičeve ceste 7 v poslopje GOSPODARSKE ZVEZE v Ljubljani Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 29. in se cenjenim odjemalcem priporoča še v nadalje. 15410 Domače vesti ♦ CENJENIM NAROČNIKOM! Včerajšnji številki smo priložili za vse naročnike položnice za obnovitev naročnine za novo leto. Prosimo jih, da blagovolijo to storiti čim prej, v prvih dneh januarja. Naročnike, ki so doslej plačevali naročnino za celo leto, za pol ali četrt leta naprej, prosimo, da ohranijo to lepo navado tudi v bodoče, ker nam s tem zelo olajšajo delo in prihranijo tudi mnogo stroškov. Naročnina ostane dosedanja. Kdor bi po pomoči položnice ne prejel ali bi se mu pokvarila, naj piše upravništvu, da mu pošlje drugo. Oni, ki imajo naročnino za novo leto vsaj delno že poravnano, naj prihranijo položnice za prihodnjo priliko ah pa naj jih izroče znancem, ki še niso naročeni na naš list in naj jim prigovarjajo, da se ob novem letu nanj naroče. Naročniki, ki dolgujejo še kaj za nazaj, naj blagovolijo zaostanek plačati s tekočo naročnino vred. Upravništvo »Jutra«. ♦ Jubilej »Slovenskega Narodac. Danes poteče 60 let, odkar je ^.Slovenski Narod« dnevnik Z istim dnem, ko se je »Slovenski Narod« iz Maribora preselil v Ljubljano, je pričela poslovati tudi Narodna tiskarna v tedanji Tautscherjevi hiši na Gosoosvetskl cesti, kjer je sedaj kavarna »Evropa.': 4 ♦ Konferenca rektorjev. V torek 3. t m. se sestanejo v Beogradu h konferenci rektorji vseb naših univerz. Glavno točko pri razgovoru bo tvorilo poglavje o reorganizaciji naših vseučilišč. + Napredovanje v finančni službi. Pri finančni direke-j:i v Ljubljani so napredovali za knjigovodje v 8. položajni skupini žebre Bogomila, Roti Silva, Zupan Marija. DageHč Matej in Drofenik Ferdo. ♦ Imenovanja v duhovnišk' službi. Ume-ščena sta bila g Janez Rihtaršič na župnijo Bukovščico in Ivan Rihar na župnijo Sv Helena, za župna upravitelja pa sta imenovana župnik Anton Porenta za župnijo Vače in kaplan Franc Koleno za župnijo Hinje. . «• Nov tolmač nemškega jezika. V lhie deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo g. dr Antona žnideršiča. advokata v Slovenski Bistrici, za tolmača nemškega jezika pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici. ♦ Služben, list dravske banovine objavlja v 104. Umski številki: Zakon o podalj-šavi veljavnosti zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju, pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutam' ter naredbo banske uprave o omejitvi ribolova v Kolpi. ___ Damske smučarske drese jopica zelo gorko podložena, ovratnik siv krimer Din 450.—, frnejša kvaliteta s čepico, jopica tudi gorko podložena, fazona ruska komb. s krimerjem Din 590.—; posamezne damske hlače zelo trpežne Din 290.—. Izvrsten kroj, najnovejše fazone. F. I. GORICAR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29 15441 ♦ Mojstrski izpit iz pekarske stroke je poiožila pred kratkim v Celju pred strokovno komisijo gospa Justj Kovačičeva, soproga znanega tovarnarja g. Antona Kovačija Iz Rožne doline p.ri Ljubljani. Gospa bo zopet prevzela znano in reno-mirano pekarno pokojne gospe Vošmjako-ve v Celju Dobro opravljeni izpit je dokaz, da se lahko naše ženstvo tudii iz najboljših hiš udejstvuje s pridom v raznih obrtih, za katere se je doslej smatralo, da so nekakšna »moška domena« Razveseljivo in zelo poučno je zlasti za ženski svet takozvanih »boljših krogov«, da se gospa Kovačičeva ni prav nič ustrašila tega koraka glede na stroko, še manj pa se sramovala tega koraka, ki bi se ga mogoče v polpreteklih časih še ženlrali v tako odličnih hišah, iz kakršne izhaja diiplomiranka. Današnji resni časi pa zahtevajo razsodnih ljudi, fcl bi morali ravno v ženskih poklicih pobijati tako temeljito razne predsodke, kakor jih je gospa Kovačičeva. Zato prav iskreno čestitamo k diplomi in želimo tudi podjetju, k! ostane še v naprej v domačih spretnih rokah, vso srečo in uspeh Blago po zadnji modi — KONFEKCIJA AVGUST IGLIC, Tavčarjeva S. ♦ Ek&Kurajski odsek JUD, ki bo pričel 2. t. m. smučarski tečaj v Mojstrani (hotel Triglav), bo sprejemaj prijavljence za tečaj še jutri na sestanku ob 10. na JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica. Odhod z vlakom ob 12. ♦ Klimatični kraji, z odlokom ministra sta trgovino in industrijo se je črtala H seznama klimatičnih in turističnih krajev Planina pri Sv Joštu, na novo pa se je vpisala v ta seznam Planina pri Sevnici ♦ Nova parobrodarska družba na Jadranu. Na Sušaku je bila te dni ustanovljena nova parobrodarska družba »Jugosloven-ska oceanska piovidba s sedežem na Su-saku Uprava nove družbe se je že konstituirala ter fe dni kupila prvi parobrod. kil je dobil ime »VelebM*. ♦ Jugoslovenskj študenti v Parizu. V Parizu se je predvčerajšnjim vršila letna glavna skupščina Udruženja jugosloven-skih študentov Za predsednika je bil izvoljen Todor Obradovič. Za doktorje prava so bili v zadnjih dneh promovirami ju-goslovenskl rojaki Sava Mihajlovič, Mio-drag Radosavljevič, Slobodan čurčin, Rado Ignjatovič, Stanko Ristič in Sreten Poček. ♦ Osmi letnik »Geografskega ve«tn»ka<. Pravkar je izšel letošnji; letnis »Geografskega vestnikac, ki ga izdaja Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani. Tudi ta ne zaostaja za prejšnjim; ne po obsegu in ne po vsebini. Revija, kil je zadobila v poslednjih letih značaj odličnega znanstvenega zbornika, nudi mnogo interesantne-ga gradiva vsakomur, ki ga zanimajo problemi različnih panog geografije in drugih sorodnih znanosti. Na uvodnem mestu objavlja nestor naših prirodoslovcev Fer-do S e i d 1 obširno razpravo z naslovom »Dinarskogorskj fen«. V njej podaja svoja izčrpna opazovanja in zanljučke o »fenu«, vetru, ki strujl na dinarskem ozemlju v nasprotni smeri kakor burja, namreč od Jadranskega morja preko gorovja v doline savskih pritokov. Važnost tega vetra (na Slovenskem nazvanega >jug«), ki je ostal doslej neobravnavan od strani znanstvenikov, je iz odlične Seidlove razprave, opremljene s preglednimi tabelami!, prav lepo razvidna. — Prav tako važna je na-sledinja študija »H geologiji Ljubljane in njene oKoliee« izpod peresa Ivana Rakov-ca. V njej avtor obsežno in temeljito opisuje geološke razmere tal, na katerih leži Ljubljana, in s tem v zvezi geološko-mor-fološke probleme Ljubljanskega polja. Mi hočemo izprazniti zimsko zalogo zato smo nastavili nedosegljivo nizke Cene. Podvizajte se, nakup je ugoden. Trgovska hiša AN T. KKISPER Mestni tng 26 Stritarjeva til. 1—3 LJUBLJANA Ljubljanskega barja ter obeh dolin, ki ju vežeta (ob Ljubljamici in ob današnjem Gruberjevem prekopu). — Razprava je opremljena z iestruktivnimi geološkimi profili tal, ki tvorijo osnovo ljubljanske mu mestu. — V naslednjem člansu »Cikloni in padavine na Slovenskem« nam Oskar R e y a podaja zopet prav zanimive rezultate svojih meteoroloških študij: na podlagi 264 padavinskih kartic iz l. 192G ugotavlja glavne tipe slabega vremena z obilnimi padavinami, ki nastopajo pri nas. Tekst pojasnjujejo številne vremenske in padavinske karte. _ Anton Me lik objavlja razpravo >0 diluvijabni poledenitvi v Karavankah«, o predmetu, ki doslej od strani raziskovalcev poledenitve na slovenskem ozemlju še ni bil sistematično obdelan. Iz razprave je razvidno, da po-ledenitev v Karavankah sicer ni zavzela takega obsega kot v Julijskih (in (Kamniških) aipah, da pa je vendar vtisnila tudi temu pogorju marsikatere značilne znake. — Sledi še obsežna historičmo-geoeraf-ska študija Milka Kosa »Slovenska naselitev na Koroškem«. Razprava nam Izčrpno in nazorno prikazuje potek prve slovenske poselitve na Koroškem (v zsor njem Podravju) in mora vzbuditi živo zanimanje vsakega našega človeka, ki mu je preteklost slovenskega naroda, »last* onega na Koroškem, pri srcu. — Sledi še obzornik, v katerem priobčuje Ferdo Ssidl svoj odgovor na izvajanja dr. Reve o oblačnosti na Sljemenu v zadnjem »Vest niku«. V rubriki književnost pa so priob-čene ocene najvažnejših del nove geografske literature. »Geografski vestnik« se naroča pri Geografskem društvu na univeri-v Ljubljani in stane letno 50 Dim ♦ Slovenska Matica objavlja, da izidejo o Veliki noči za leto 1933 te-le 3 knjige: 1. Cankar Izidor, dr.: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi. II. del, 2 (zaključni) snopič. — 2. Spektorskij Ev. gen, dr.: Zgodovina socialne filozofije. ■II. (zaključni) zvezek. Prevel iz rokopisa Josip Vidmar. — 3. Tolstoj L. N.: VojL* in mir. Roman 2. knjiga. Prevel Vladimir Levstik. — članarina 50 Din ostane tudi letos neizpremenjena, vendar pripominjamo, da je morala četrta knjiga, katero je v l. 1933 želela Slov. Matica nakloniti svojim članom, odpasti; to bo ob sedanjih razmerah vsakomur razumljivo. Nove Matične knjige bodo obsegale nad 60 tiskanih doI in bo Zgodovina likovne umetnosti zopet bogato okrašena 8 slikami, člani, kj na novo pristopijo, lahko dokupijo prve snopiče vseh navedenih publikacij po zelo znižanih cenah Glede teh in glede veza. ve posameznin knjig daje natančnejša pojasnila društvena pisarna (Kongresni tr* št. 7). na zahtevo tudi pismeno oziroma po poverjenikih Slovenska Matica je ponatisnila 1. snopič Kidričeve »Zgodovine slovenskega slovstva«, ki je v prvi izdaji docela razprodana. Druga izdaja je v marsičem izpopolnjena in bo važna tudi za tiste. Iti že imajo prvo izdajo. Obenem so izšle avtorjeve Opombe k vsem trem sno- pičem. Predelana izdaja 1. snopiča z Opombami stane 60 Din, za člane 40 Din Opombe same 6 Din od nosno 4 Din. Da tekoče novo leto v zadovoljstvu bo pričeto, se pri Slamlču zberimo, v dobro srečo si napijmo! ♦ Nova zbirka knjig. Založništvo revije »Prijatelj« je svojim naročnikom že pred leti obljubilo, da prične izdajati poleg svojega družinskega lista tudi leposlovne knjige. Te svoje obljube doslej ni moglo izpolniti, ker je vedelo, da bi knjig e, visoko ceno ne moglo razvesti. Knjiga pa je poceni le tedaj, če se tiska velika naklada. Zato je založništvo hotelo počakati tako dolgo, da si pridobi toliko naročnikov, ki bodo omogočili izdajo knjig v večjem številu To se je zdaj zgodilo. In tako stopa založništvo revije »Prijatelj«, zvesto svoji obljubi, letos pred svoje naročnike in vse prijatelje lepe knjige s prvim knjižnim načrtom in s prošnjo, da vsak po svoji moči podpre to njegovo prizadevanj«. — Po tem načrtu izidejo leta 1933 v založništvu reviije »Prijatelj« ti-le romani: 1. Plerre Benoit: Atlantida I. del. 2. Pierre Benoit: Atlantida II. del. — SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski obiraj in Dvorska knjižnica. Smučarske in športne čevlje NAJBOLJŠEGA IZDELKA DOBITE LE V TRGOVINI , PREŠERNOVA ZlDCfl Ce Vas boli glava ali zobje, če imate m greno ali neuralgijo ublažuje bolečine dfUcotiMen^ - .......* Ji.uLuiuenz: Orig. fijola z 20 tabl. Din 20*— 1 tableta Din I 50 Dobiva ce v vseb lekarnah. Odobreno od Min. soe. politik« a narodneja zdravja S. Br. 17429 od 3 oktobra 1932. LJUBLJANA SNE2KE SEDAJ PO ZELO ZNIŽANIH CENAH. 16374 3. Knut Hamsun: Viktorija. 4. Emil Ludvik: Sinovom v svarilo I. del. 5. Emil Ludwig: Sinovom v svarilo K. del. 6. Jožef Conrad: Tajfun. 7. Claude Farrčre: Opij. 8. 'Leonhard Frank: Karel in Ana 9. ITpton Sinclair: Tesar mi pravijo I. del 10. Up ton SincLair: Tesar mi pravijo II. del. — Ker pa hoče založništvo omogočiti nabavo teh knjig tudi revnejšim slojem, nudi vseh teh deset knjig ('broširanih) in 12 številk revije >Prijatela« za malenkostno uaročnino 132 Din na leto. Na ta način si bo mogla marsikatera družina z malo dobre volje ustanoviti polagoma izprva skromno, sčasoma pa lepo domačo knjižnico, od katere bodo imeli vsi rodbinski člani lahko veliko dobrega čtiva. Založništvo vabi zatorej svoje stare in nove naročnike, da si te knjige naroče. Ko bodo naročniki videli, da so knjige lepo opremljene In tiskane na lepem antičnem papirju, jih prav gotovo ne bodo zavrgli, kadar jih bodo prečitali, ampak jih bodo tudi. če bodo količkaj zmogli, dali vezati v platno S tem bodo knjige pridobile trajno vrednost. Že zdaj je velik del naročnikov, ki so prejeli prvo knjigo, I. del Atlantido, zahteval, naj se jim odslej vežejo knjige v platno, za kar jim ni treba doplačati na vse knjige več ko samo po 60 Din na leto. Program revije »Prijatelji pn je itak znan. Poleg bogatega kulturnega dela prinaša tudi dobro izbrane članke najraznovrstnejše vsebine za pouk in kratek čas Revija »Prijatelj« stane z 10 knjigami -vred na leto 132 Din in se naroča pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10. ............................ iH Srečno in uspeha polno noro teto teli vsem cenjenim naročnikom tovarna JOS. REICH za kemično čiščenje in barvanje oblek. Pranje in svetlolikanje perila. 15454 MM.........H IM....................MM« ♦ Naij v Ameriki. Slovansko vzajemno Lu podporno društvo v San Franciskn v Kaliforniji je nedavno praznovalo petin sedemdr aetletnico svojega obstoja. V San Frančišku so z rojaki ob tej priliki priredili slavnosten banket s koncertom. Pri tej priliki se je odlikovala znana sloven-' tka pevka mise Fabjan. — Pred osmimi leti je bil v Milwaukeeju umorjen rojak Mihael Mišnica. Morilec Je ušel zasledovalcem Sedaj pa so ga izsledili v Argev tkii i® šerifi so že odšli v južno Ameriko, da ga privedejo v Zedinjene države. — V Detroitu j« prem'nll znani rojak Peter Klobučar v 49. letu starosti. Raijki je bil doma is Bele Krajine. Dolgo vrsto let je bil uradnik in tajnik društvu >TrIglav< In vzgleden delavec na nacionalnem polju. V Istem mestu je umrla rojakinja Ana Pe. rušek, rojena Novak, ipo rodu iz Male Ko-riaie pri Krki. Zapušča moža in dva Bina Iz prvega zakona. — V Chicagu je preminila rojakinja Julija Omahen. Ponesrečena operacija v trebuhu je naredila konec dolgotrajni bolezni. — V Milwaukeeju se je smrtno ponesrečil rojak Janez Jančar, star 48 let, doma iz Device Marije v Polju Vozil se Je z motornim kolesom In zadel v neki avtomobil, ki ga je grozno zmečkal Ponesrečenec je obležal mrtev na kiaju nezgode. — V Clevelandu je umrl pijonlr Anton Antončlč, star 63 let in doma z Vrha pri Ložu. V Ameriki je živel 29 lot. Zapušča ženo, tri sinove in hčer. — Nigla smrt, ki Se ni pojasnjena, je zadela rojakinjo J en ni e 'Leon, rojeno Janežič, doma iz Brinja pri Mokronoga Stara je bila 51 let. Ko se Je z nekega nrada vrnila domov, je zaspala in so jo pozneje našli mrtvo. V Ameriki je bila 20 let — V Waukeganu sta umrla rojak Franc Sluga In Franca Petrovič, oba z Vrhnike. Franz Josefova g renči ca služi izvrstno pri želodčnih boleznih in boleznih na ledvicah, pri žolčnih kamnih in zlatenici. ^^^ ♦ Poziv! vsi oni, ki razpolagajo s kakimi fotografijami iz Bele Krajine, bodisi pokrajinskimi slikami ali prizori Itd. %e naoroSajo. da Jih pošljejo proti zanesljivi vrnitvi za nekaj časa DruStvu Bela Krajina t Ljubljani, Miklošičeva c. 4 (Posest). UGODNA PRILIKA! Zaradi okazijske odprodaje nudi cenjenim damam konfekcijska tvrdka Drago Gorup & Co. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 16, I. nadstropje po znatno znižanih cenah elegantne zimske PLAŠČE in OBLEKE. ♦ Novi grobovi. V Gorenji vasi pri Ribnici je umrl komaj 39 iet star g. Mihael Jeriha, posestnik, krojač in zlasti znan kot izde'ovateli čepic. Pogreb ugled-nega pokojnika bo danes ob 11. na po-kopališče v Hrvači. — V ljubljanska bolnici je umrl g. Gustav Vidic, ugledali in splošno znani posestnik. gostilničar in občinski odbornik naLukovici. Star je bil šele 32 let Pogreb bo na Lutkoviici jutri ob 10. — Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Vozni red. Zjutraj ob 5.20 pelje avtobus iz Železnikov na kolodvor, nazaj pa ob 12.45 od kolodvora. Iz Škofje Loke vozi ob 1.. ob 17.15 iz Železnikov in nazaj ob 20. Ob nedeljah in praznikih odpelie ob pol 9. v Železnike, ob tri četrt na 11. pa iz Železnikov na kolodvor. ♦ Tujci v Splitu. Kakor poročajo iz Splita, je v preteklem letu prispelo v Split okroglo 24.500 tujcev, nočnin v hotelih pa je bilo 64.430. ♦ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Na področju dravske banovine je v dobi od 1. do 7. decembra obolelo 414 oseb, in sicer: na davici 251, na tifuznlh bolezinih 53, na škriatinki 50, na senu 19, na otrp-nenju tilnika 13, na griži, ošpicah in na dušljiivem kašlju po 7, na otročični vročici 4, na nalezljivem vnetju možganov 2, na krčeviti odrevenelosti pa 1 oseba. ♦ Omejitev ribolova v Kolpi. Banska uprava v Ljubljani je prepovedala v reki Kolpi, kolikor spada v področje dravske banovine, kakor tudi v vseh onih mrtvi-cah. mlakah un umetnih strugah, fcl so s Kolpo tudi samo od časa do časa v taki zvezi, kakršna je primerna za ribjo selitev, do nadaljnjega vsak drug način ribolova nego 8 trnkom. Prestopki te prepovedi se kaznujejo po členu 74. uredbe o ribarstvu. Ta prepoved stop: v veljavo dne 1. marca 1933. ♦ Po&tar Mandlč pred sodiščem. V Mo-starju se je pri okrožnem sodišču vršila obravnava proti Nikoli Mandiču, pogodbenemu poštarju iz Posušja, k" je pone-veril 80.000 Din uradnega denarja. Aprila let.« je pri Rakeku skušal pobegniti v Italijo, a" je bil aretiran. Obsojen je bil na leto dni težke ječe, na izgubo državne službe Jn na poravnavo škode.___ CE HOČETE DA BO VAŠA ŽENA vesela novoletnega darila, ji naročite »Koledar Žene in doma«, ki ga dobite za 20 Din pri upravi »Žene in doma«, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10. _ ♦ Najpopularnejše zdravilo v moderni »J«»-jo« izdaji. Aspirin >Bayerc je povečal svojo obliko do velikosti Jo - jo igrače. V tej obliki seveda nima velikih dobrin originalnega aspirina proti prehladu in raznim bolečinam, napravi pa malim in velikim mnogo ve*elia in «>e dobiva tudi zastonj. ♦ Restavracija Grand hotela Umon v Ljubljani dobi s 1. aprilom t. 1. novega najemnika. Sedanji najemnik ravnatelj g. K^mrad Ris t ima to restavracijo deseto leto v najemu. Najem restavracije bo razpisan. ♦ Za zimske večere boljše kot topla peč je roman »Satan in Iškarjotr, ki ga bcš gotovo bral, če se še tako braniš! Zi.htevaj ponudbo pri Cirilovi tiskarni v Mariboru. ♦ Obleke iti klobuke kemično č'sti, barva, plisira In lika tovarna Jo«. Reich. Iz Llttbiiaiie b— Zalivala Xj. Vel. kralja Aleksandra I. »Preporodu«. Predsednik SJSU Preporoda frrris Trampuž je prejel naslednje >I"0 Najvišjem nalogu, ki mi je bil pnobcen iz dvorne kancelarije preko minetrstva za notranje posle, mi je čast izjaviti Vam zahvalo za izraze vdanosti, ki ste jih poslali Niegovemu VeVčanstvu kralju kot predsednik slavnostnega občnega zbora Vašega društva ki se je vršil dne 18. decembra 19-52 v Ljubljani. — Upravnik policije: Kerševan. u— Napredovanje na univerz'. V višin skupino so pomaknjeni red. prof. tehniške fakultete Inž. Hrovat Alojz, izredni prof. tehniške fakultete dr. Rebek Marij izcedni prof. teološke fakultete dr. Snol Andrej io izredni prof. filozofske fakult* te dr. Kos Milko. nuuuuuuuuuLi n»M b lli niiiinn Srečno In veselo novo leto želi auto- S mat buffet 15461 |j DAJ - DAM | jULiJuuuuuaaa^^ n_ Dobrodelna akademija bo 5. januarja na Taboru Po koncartu, katerega bo priredila mestna občina ljubljanska in izvajala šolska mladina, bo prosta zabava, kjer se bodo točile najboljše vrste naših vin, tako uz severnih, kakor južnih naših krajev Vinska poizkušnja se bo vršila v posebnih pavilijo^ih in bodo za različne vrste vin določeni tudi posebni oddelki. Občinstvu bodo na razpolago tudi druge vrste dobrot, katere pa prireditveni odbor za enkrait drži še v »trogi tajnosti Ker se bodo točila le izbrana, najboljša viina in po zmernih cenah, pričakujejo prireditelji prt vinski polzkušnjii polr.oštevllno udeležbo in veliko zabave. n— Slavni klovn G ročk v Ljubljani! Lani na Silvestrovo 90 Zagrebčani skoraj popokali. tako so se smejali temu nenadkrt-ljivemu muzikalnemu klovnu, ki ga upravičeno občuduje ves svet Ker pa nočemo za-oatati za Zagrebom, smo povabili največje-a saljivca sveta. Grocka v kino Matico, kjer bo gost ZKD Kdor se torej hoče zabavati in od srea nasmejati ter občudovati velike leralsk* zmožnoeti tega sijajnega komika, nai pride danes ob 11. dopoldne v kino Matico. u— Senati pri apeJacIjskem sodtiču v Ljubljani za leto 1933. 4 «e>nat (civilni z* okrožni sodišči Ljublja.na in Novo mestnV senatni Dredsedmlk dr Eberl Erik. namestnik s a. s Janša Josip II senat (civilni za okrožni sodišči Maribor In Celje): senatni predsednik dr. FIachln«er 1682 Josip, namestnik s. a. s Lajovic Anton III. senat (kazenski): senatni predsednik je podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Gradnik Alojzij, namestnik s a s Lev;6-nik Albert PersonaLni senat tvorijo: predsednik apelacijskega sodišča dr Vrau-čič kot predsednik, vsi trije senatni predsedniki in s a s 'Levičnik kot član' Na VRHNIKI se je naselU Dr. JANKO KLEPEC ORDINIRA DNEVNO OD 9. DO 11. DOPOLDNE IN OD 2. DO 4. POPOLDNE pri »ČRNEM ORLU« (prej dr. Marolt) u_ Učiteljski pf\>ki zbor. Ponovno pozivamo vse člane in članice, da je udeležba pri pevskem tečaju 5., 6. 7., in 8- t. m. za vsakogar strogo obvezna. Nove pevke in pevci dobrodošli. — Odbor. u— Živalca priredi svoj prvi občni zbor 6. t. m. v hotelu Metropol pri kolodvoru v Ljubljani- Člani in ljubitelji vljudno vabljeni. u— Trije hudi možje. Anton K. je prišel z dežele v mesto, zašel v prijetno druščino in se ga prav pošteno navlekel. Kako ?e je okrog 3. ponoči znašel pred zar prtimi vrati hotela Metropola, ni vedel Tudi ni vedel, da je razbijal tam celi dve uri in da si je do krvi ranil obe pesti. Vse to so mu morali šele zjutraj povedati na ;>oliciji, kamor so ga pripeljali i-z zapora. še hujši je bil delavec Feliks K., ki je ponoči divjal po Kolodvorski u :ci, se za-diral nad vsakomur, preklinjaj mestno upravo ;.n vse, kar je videl ali samo 6lut.il okr.;v vina. Po doleotrajnih poizvedbah se je orožnikom posrečilo, da so prijeli tatu v osebi 20-letnega dninarja Martina B. iz Gaberja. Fant pravu daje no9il vino v stanovanje neke starke, kjer .'a je družba ponočnjakov navdušeno pi'3- Zobna sklenina se obrablja in jo je treba obnavljati na medicinski podlagi. JOD-KALIKLORA zobna pasta je za to pravo sredstvo. DROGERIJA GREGORIC, Ljubl jana Prešernova 5. u_ Damske zimske plašče v vseh kvalitetah od 240 Din naprej Ima na za-loiU F. * Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cest* 23. i^Sitt ŠOLSKI DOtl«» Samo dva. dni senzacionelno delo slovitega režiserja E. A. Duponta »Smrtni skok" V glavni vlogi: .Ana Ste« Kot dopolnilo *Fox« zvočni tednik in Micky-miška. Predstave: danes ob 15.Vz, 18. in 20.^ uri; jutri ob Pride! 20. uri Pride! TRIGLAVSKE STRMINE CEJS&-. io. a.6,5.4r ptf<_ Telefon 33-87 S amopomoc Zveze bojevnikov reg. pom. blagajna v Ljubljani sprejema v zavarovanje za pogrebnine člane Zveze bojevnikov, ki lahko zavarujejo tudi svojce brez razlike spola. Prispevki so tako malenkostni, da jih zmore vsak. Vsa pojasnila daje brezplačno pisarna v Ljubljani, Jegiičeva cesta 15. Pismenim vpraša n jem priložite v sjnaarikah 2 Din. »JUTRO« St. 1 7 Nedelja, 1. L 1933 PRAVIŠ, DA SI ZADOVOLJNA S KOLEDARJEM »ŽENA IN DOM« IN GA OBDRŽIŠ? Saj sem vedela, da Ti bo všeč. Ne pozabi nakazati upravi »Žene in doma«, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10. Din 20. u— Gostilna »Vidmar«, Sv. Jakoba trg št. 5, zopet otvorjena! — Glej današnji oglas! u_ »TanganHla in Taptrot« osvajata Ljubljano. Pouk istih edino v Jenkovem plesnem zavodu — Kazina. Danes nedeljski popoldanski tečaj ob pol 4. Vsaki to. rek »nadaljevalni tečaje Sredo — družabna plesna perfekcija Začetniški tečaj vsaki petek Informacije in posebne plesne ure vsakodnevno. ................................ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želim vsem gostom, prijateljem in znancem ter se istim še za nadalje kar najtopleje priporočam gostilničar Tone Huč. e_ Delovanje celjskega aerokluba. V četrtek zvečer se je vršil v klubov! sobi v Celjskem domu dobro obiskan reden občni zbor mostnesra odbora aerokluba v Celju Predsednik g polkovnik M Golu-bovjč je poroča*!, da se aeroklub letos ni mosre! spustiti v oreanizaciio prireditev, itpr s<-> bile že preišnie prireditve deficlt-ne Kinb se je omeii.1 zsrolj na čuvanje ^vrriesra imetia Iz poročila tajnika g Ve-bleta ie razvidno, da je vladalo letos v klubu precejšnje mrtvilo, ki ea bo mora>l nor upravni odbor odirav;ti Klub ima Knnim vo knjižnico Letos ni bilo moeoče dotvti n^mernesn prostora za vaie s klu. hovim brezmotornim letalom Prvi posoj r^pi^, kluba !e ureditev aerodroma piasrainik z Wasrner ie poročal da so 7našqii dobodki 11 "U5 42 D'n. iz^at-ki 2047 nfi D"n. saldo pa 00^7 Di.n Klub letos ni nabiral članarine, bo pa to nadoknadil v prhodniem letu V novi upravni o ■-'bor so bili izvolient zz.: mas: nharm Poapvpf, n/-.l!rovnik OohlboviČ. nodnolkoV-n'k TVvič. BoriaV. čater. dr čerin. Pelikan. VeMe 'n Wasrner. v nadzorni odbor pa srs - polkovnik Gavrilovič. kaneta.n Mi-tjč čpM-ia KandnSar in <5fbm'edlcbpn Vsem ceni. pasaži nem želi srečno in ve selo novo leto ter se še nadalje priporoča A KT.fST.' V.f^K avtntaUei CF.T.TC. 1699 e_ Odbor krajevne Protituberkulosne liqe ie "mel v petek zvečer sejo. na ka+e.r' je b;lo usrotovljeno da se ie liza po srbskem načelstvn obrn'la nt občine, da bi vstavile v svo^e proračune primerne z .peske za ligo Odzvalo se je le malo ob/-:p L i?-a bo skušala s sodelovanjem društe-hišrrh posestnikov in najemnikov zarradvt= azil za ieti^ne Liara 'm a sedal 24.fi T1 D:n premoženja Parnim prosilcem so bile iio^piipnpe podnore Pedni letni občn" zb >r Protituberknlozne lige bo v četrtek 2fi januarja ob 20 v sejni dvorani na mestnem masistrntu p_ Posipajte hodnike. Onozarlamo vso hišne posestnike, da morajo vsako jutro temeljito oč"st;ti jn posina.t? zamrzle hod nrp^ b'šami. sicer bodo odgovorni za posledice e_ Izsleden dolgoprstnež. Včeraj je bil v Celju aretiran 34-le^ni brezposelni pekovski pomočnik S'mon ?tolekar, ker ie v oktobru ukradel v Mostah pri LuibUanl zlatnino v vrednosti £00 do 600 Din Što-lekaria so izrodi' sodišču Zahvala, Najprisrčnejše se zahvaljujem g. primariju dr. R. Blumauerju, ki mi je po dolgoletni, neozdravljivi bolezni rešil z nevarno operacijo življenje. Zaradi moje popolne izčrpanosti mi je bila operacija od vseh odsvetovana in moje življenje je bilo samo še vprašanje kratke dobe Dolžna sem da se g-, primariju dr. Blumauerju tem potom javno zahvalim. Cerar Antonifa, uradnica LJTT BL*J AN A 1692 Doronlo Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 31 decembra 1932 številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relat' /na vlaga v %. o. smer ie brzina vetra, 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin 8 padavine v mm Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, dru^e najnižjo temperaturo. Ljubljana 7, 772.7, _4.0, 90, NNE1. S, 1.6. sneg; Ljubljana 13, 772.3, -1.0, 80. NEl, 5, —; Maribor 7, 770.9, -3.0. 90, mirno. 10, —, —; Zagreb 7, 771.7, —S.0, 90, NNW1, megla, —, —; Beograd 7, 772.6. —2.0 90, mirno, 3, —, —; Skoplje 776.8. —3 0, 90. E4, 10, —, —; Split 7, 7719, 9.0. 80. NE4, 9, —, —; Kumbor 7, 770.8, ll.C, 80. ENE 1 6. 4.0, dež; Vis 7, 772.2, 10.0, 80. ESE4 8. -, —. Temperatura v Ljubljani 0.0. _3 0; r Mariboru 1.0. —3 0; v Zagrebu -1.0, -3.0; v Beograrru 4.0. —2.0; v Skoplju —1.0, -5.0; v Splitu 13.0, —8.0; v Kumboru 10 0: na Visu —, 9 0 Sonce vzhaja ob 7.39, zahaja ob 16.27. Luna vzhtja ob 10.32, zahaja ob 21.14. Srečno in veselo novo leto našim cenj. odjemalcem želi JULIO MEINL D. D. 15424 CELJE e— SMkarSka razstava Rlde Plščančev-im Rajka Staperoika v dvorani Obrtnega doma bo zaradi večjega zanimanja odprta še do torka 3 t m. e_ Božičnica za športnike. V sredo zvečer je priredil SSK Celje božičnico za svoje čiane v klubovi sobi v Zdravstvenem domu Bu^lčnice se je udeležilo okrog 60 članov Klubov predsednik g dr. Re-bernik je z lepimj besedami nagovoril člane. S'edilo je petje, nato pa se je razvila prijetna zabava. Pevcj so ob tej prilik; prvikrat zapeli klubovo himno, kj jo je zložil klubov trener g. L. Mejavšek, uglasbil pa učitelj g. Radovan Gobec iz Gr ž Klub je obdaril nad ?0 članov s smučmi. Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem tvrdka VEKOSLAV BORNŠEK trgovina s špecerijo in koloniial. blagom CELJE 912 Prešernova 8 e— Mestni kino. Danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. veličastni zvočni film »Sveti plamen« V davnih vlogah Gustav Froh-lich, Dlta Parlo, Vladimir Sokolov in Anton Pointner Zvočni žurnal e- Drsališče v mestnem parku je že odprto in je vsak dan dobro obiskano Med drsalci je največ mladine, ki je že težko pričakovala prve priložnosti za drsanje. e— Obnovite takoj srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju, e— Gibanje prebivalstva v I. 1932. V celjski župniji je bilo lani rojenih 526 otrok, med njimi 136 ali 24.3% nezakonskih. Porok je bilo 148. In sicer 133 v Celju. 15 izven Celja. 48 parov je bilo iz drugih župnij Umrlo je 478 oseb (276 moških in 202 ženski) V mestu Celju je umrlo 74 oseb (37 molkih in 37 žensk), v okoliški občini 156 (88 moških in 68 ženski v celjski bolnici pa 238 oseb (141 moških in 79 žensk). V decembru je umrlo v Celju 22 oseb. in sicer 3 v mestu in 19 v javni bolnici. Srečno novo leto želi FRANC E. VOŠNJAK vd. pekarna v Celju 15465 Iz Maribora a— Visoko tuje odlikovanje. Občinski svetnik in jugosiovenski dobrovoljec g. Pr. Peric je bil odlikovan s češkoslovaškim redom Belega leva z med. a— Mestni »vet in upravni odbor sta ianela predsnočnjim seji, na katerih sita razpravljala o raznih tekočih zadevah Me stni svet je podelil razna gradbena in upo rabna dovoljenja upravni odbor mestne občine pa je razpravljal o vprašanju na jemnine v mestnih hišah. Sklenil je zni žati najemnine. Pretresal je tudi vprašanje o novi tržnici za mesarje in slan narje. ki naj bi se zgradla med Bergovo hišo in av tobusnim postajališčem na Glavnem trgu Upravni odbor je sklenil izročiti zadevo občinskemu svetu, ki bo to vprašanje re šil. Lokalni ogled pa bo po novem letu Glede »vagorarjev« pa je upravni odibor sklenil, postaviti železniške vagone za brez domce ob Stritarjevi in Dankovi ulici in ne v gramozni jami na Temu kakor je bilo prvotno zamišljeno. Zaenkrat je do bila mestna občina od železniške uprave le 13 vagonov, ki jih bo postavila na ome njenem prostoru v dveh blokih a— Poziv hišnim posestnikom! V smislu zakonitih predp sov se morajo vsako leto popisaiti vsi davčni zavezanci. Zato poziva mariborsko mestno županstvo vse posestnike in hišne upravitelje, da točno iz polnijo poslane jim popisne pole s stanjem 1. januarja 1933, in sicer v roku 3 dni po prejemu. (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□mi * □ 3 § Veselo in srečno novo leto želi vsem j=j □ □ □ □ svojim članom □ □ □ □ Ljudska samopomoč □ □ 15410 MARIBOR □ □ _D □^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l a— Proračun občine Studenci. Po daljših spornh debatah je bil v studenškem občinskem svetu predsnočnjim vendarle dosežen sporazum in je občinski svet končno proračun za leto 1933. odobril v zne-sku 412.592 Din. Povprečno odpade na pre-bivalca studenške občine 80 Din občinskih zdatkov. a— Mariborski Aeroklub priipravlja prvi meddržavni poštno-jadralni promet, in s^cer med Avstrijo in Jugoslavijo. Startal bo sam predsednik graške letalske skupine, znani jadralni pilot inž. MiihUbacher, učenec slavnega avstrijskega mojstra Kron-felda. Tudi inž. Muhltoaeher se je izšolaj na najboljšem terenu za jadralno letalstvo in sicer na nemški Wasserkuppe. Ker bo pošta opremljena s posebnim poštnim žigom vlada seveda tud: med filatelisti največje zanimanje. Avstrijske oblasti so zagotovile vsestransko podporo. Vladni krogi na Dunaju bodo poslali naši Vladi uradne akte ter pričakujemo, da bodo tudi naši lokalni in javni činrteljd cenili visoko propagandno in tujsko prometno vrednost prireditve, posebno z oziram na to, da imamo na Pohorju najidea^ejše pogoje za razvoj jadralnega letalstva. a— Tujski promet. V preteklem mesecu je biilo pri policiji prijavljenih 1134 tujcev, med njiim' 381 inozemcev. a— Dve poškodbi. Na ledenih tleh je pade! s steklenico v roki 201etni delavec Peter Unterlehner iz Maribora in se na steklenih č rep'n.j ah nevarno obrezali dlan desne roke V prepiru je dobil nevarno poškodbo na levem očesu 6«>1etni prevžitkar Anton Višner iiz Rošpoha. Oba sta morala poiskati zdravniško pomoč v tukajšnji boJ-nišnici. Stavbne parcele na Fužinah pri Ljubljani NA PRODAJ po ugodni ceni. Parcele leže nasproti vojaškega vežbališča, ob avto-progi Ljubljana — D. M. Polje. Zemljišče ima vse pogoje za cenene zgradbe. Vsaka parcela obsega 500 m* površine z najmanj 20 m fronte. Pismene ponudbe na gl. odd. »Jutra« pod »Stavbišča«. Iz življenja na deželi Iz Kranja r_ Opozorilo vsem občinam in kmetijskim organ zacijam da je oie»arna srtskesa kmetijskeira odbora v Stražisču št. 53. kamor je naslavljati dopise in nrosnje. Z Jesenic s— Film »Triglavske strmine«. TK Skala«, podružnica Jesenice, predvaja 1- januarja v Krekovem domu ob 15.. 17. in 20. veliki domači film »Triglavske strmine« V njem nastopajo tudi člani i*seniške »Skal«5«. Nikomur ne bo žal. da se osleda res lepo domače delo. Iz Višnje gore vg— Prihodnjo sredo 4. t- m. bodo na javni dražbi izlicitirani občinski lovi Dedni dol, Leskovec, Križka vas. Polica in dr. Posameznim tem izrazito kmečkim obči- terpentinovo milo hvalijo tople zimske obleke m perila — za 40 najsiromašuejših ieklic oa So L Priredite-Ijicanj katior i>l)'la.rovankauj so ličica žarela sreče in hvaležnost: Vsem ki so bili usmilien:h s-e n dobrih rok kličejo naše male sirote najtoplejšo zahval«! h— K'no Narodni dom predvaja danes ob 15 m 20 film »Huzark. Kot predigra bo film .Dalmacijat. Iz Ljutomera lj_ Pokojnim v spomin. Na Kamuščaktt je po krat k: bolezni umrla ga Marjeta Doianičeva v starosti 65 let Bila je žena posestnika g Franca Dolan ča. ki je sta<-rejši generaciji Murskeaa polja znan kot pevec, šaljivec in narodnjak, pa ga je mrtvoud že pred 9 let.i priklenil na posTe. ljo _ V t.jutomeru pa je po krajši bolez-a; umrla ga Marija Repičeva. posestnic-a. in vdova po trgovcu Francu Repiču, ki je umrl ' 1912 Pokonnica ie bila iz sta-e ljutomerske rodbine Kerstovih ter je s-vo-jnh pet otrok vzgojila v narodnem duhu. V mta:š!h letih se je ude'eževala narodnega življenja v Ljutomeru z vso vnemo in a— Za protituberkulozni azil nabrane prispevke bosta pobirala pooblaščenca Proti tuberkulozne lige gg. Koren Alojzij in Potočan Mihael, na kar se hišni gospodar ji in najemniki blagohotno opozarjajo. a— Nesreča v gozdu. Predvčerajšnjim je podiral drevje m pripravljal drva v domačem gozdu Slletni posestnikov sin Alojzij Verdnik iz Zg. Ložnice. Neko padajoče deblo je zgrešilo namenjeno mu smer in se zavaklo Verdniku na desno nogo in mu jo zlom lo pod kolenom. Verdnik je bil prepeljan v bolnišnico. a_ Smrtna posledica pretepa. Pred dne. v., smo poročali, da je bil na Štefanovo v Prepolah ob priliki fantovskega pretepa nevarno ranjen 26 letni posestnikov «in Jože Pesek, ki so mu fantje z nožem prerezali trebuh in čreva. Kljub vestni zdrav-n.idk; pomoči v mariborski bolnici, fantu ai bilo več pomagati in je v sredo ponoči umrl. a— poskušen samomor. Zaradi prepovedanega povratka je bila aretirana predsnočnjim mlada potepuška, 221etna Marija K. V zaporu je poskušala izvršiti samomor s tem, da je pogoltnila prstan. Nemudoma je bila prepeljana v bolnišn eo, kjer so ji potegnili prstan iz grla, kjer ji je k sreči obtičali a— izpred sodišča. Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred tukajšnjim velikim kazenski senatom 25-letni posestnikov sin Franc Firbas iz Sobetincev pri Ljutomeru, ki je bil obtožen, da je 27. avgusta nenadoma ustrelil Martina Plohi a. Iz obtožnice je bilo razvidno, da je bil Firbas obsojen že 1. jun:ja na 6 mesecev zapora, ker je v prepiru zabodel Martina Plohla. Plačati bi bil moral tudi vse stroške in odškodnino Plohlu. Nastale so nove pravde in prepiri, ki so rodili v Firbasu sklep, da se Plohla enkrat za vselej iznebi. Oborožil se je z lovsko puško in omenjenega dne iz zasede ustrelil proti Plolfu in ga nevarno obstrell. Plohi se je poadranril, do-čim ie moral Fi rbas ponovno pred sodnike. Firbas je svoje dejanje priznal, zagovarja pa se. da je hotel Plohla eamo prestrašiti Obsojen je bil na 10 let roibije in trajno izgubo državljanskih pravic. — Nato je b'l pred mallim senatom obsojen 20-letni ključavničarski pomočnik Alojz Ran-ko iz Pe+aitncev. ker je doma skrivaj ponarejal 20di,narske srebrne kovance, ki jih je izdelal z orodjem, ki si ga je priprav'1 sam. iz cinka in svinca, skupaj 6 komadov, od katerih je enega skušal spraviti v promet in je bil pr: tem razkrinkan, na 18 mesecev strogega zapora in na 600 Din globe. a— življenje in um'ranje v Maribora. V letošnjem letu je bilo krščenih v mariborskih farnih cerkvah 1236 otrok. Umrlo je 900 oseb. Pred oltar pa je stopiilo 253 parov. Kakor je iz teh številk razvidno, se je mariborski rod pomnoži v letošnjem letu za 336 meščanov. a— Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Konigova lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti. a— Preselitev treovine z usnjenimi izdelki. potn mi kovceei, torbicami, nahrbtniki itd. na Aleksandrovi cesti št. 13 v isto hišo za dvoje vrat dalie. vljudno naznanja in se priporoča Ivan Kravos. Nadučitelj Josip Žemljic f Mattbor, 31. decembra. Sinoči Je za vedno zatisnil svoje blage oči v svojem stanovanju v Marijini ulici v 86. letu starosti upokojeni nadučitelj g. Josip Žemljic. Rodil seje pri Mali Nedelji in je služboval polnih 52 let v raznih krajih Slovenije Zadnjih 28 let je služ- boval pri Devici Mariji v Brezju, kjer je stopil po prevratu v zasluženi (pokoj. Pokojnik je bil trda grča v deblu slovenskega učiteljsva in je bil zato trn v peti vsem nekdanjim šolskim oblastnikom, ki so delovali z vso dušo na potujčevanju našega življa. Pogreb bo na dan Novega leta ob 14.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Zasluženega vzgojitelja in iskrenega domoljuba obr&nimo v trajnem in častnem spomini'.! Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! ker je poceni zaradi nam razen Dednega dola so lovišča glavni vir dohoda, na katerem sloni ves občinski proračun. Letos bo cena spričo krize gotovo nižja kakor je bila dosedaj. Za isti dan so povabljeni na uradni dan sreskega načelnika tudi vsi naši okoliški župani. Razjpravljali bodo o bodoči ureditvi predvidenih velik h občn. Večina dosedanjih mnenj izraža za bodočnost v našem višnje-gorskem sodnem okraju četvero edinic, in sicer: Radohova vas ali št. Vid. Krka, Stična in V.šnja gora. Kakor se pa čuje, je pa proti temu načrtu močan odpor ne ravno številnih, a dokaj agilnih in vplivnih osebnosti v občini Polci, ki hočejo osnovati edinico za sebe, če bi jim pa to ne uspelo, pa se priključiti sosednji že itak prav veliki in močni občini Grosuplje. Na vsak način se bodo morali izkazati povabljeni župani in *očno zjaviti svoje misli. Polovičarstvo bi bilo tu lahko zelo škod-Ijvo. Zadeva je zelo velike važnosti, re-zužltait bo pa pokazal, v koliko so ji predstavniki naših občin dorasli. vg— V noči od četrtka na petek je zapadel nad 10 cm debel sneg. Odiprl se je raj našim smučarjem, ki bodo zopet uživali prelesifcno lepoto zJmske narave na planoti Sv. Duha in po ljuibkih brežinah Gradišča in Kucflja. vg— Vodovod. Preteklo nedeljo smo že izrazili mnenje, da bd bilo dobro, se za'n-teresirati nekoliko za naš vodovod oziroma njegove posamezne izlivke. To je dalo nekaterim komaj čakan povod za zbadljv-ke. No, pa so nanesle posledice, da so se morala hitro ugrizniti v lastna usta. Danes v petek daje vodo le še ena izlivka in še ta prav zelo skromno, vse ostale so zaprte. ker ni baje nikake vode v rezervoariu. Ali naj tako stanje traja vso z;msko dobo? Menda se je delal vodovod za to. da bi bila preoivaistvu nabava vode olajšana. ne pa. da bi bilo prisiljeno, si jo do-našati bolj daleč kakor so jo morali pred izgradil-jo vodovoda. Iz Trbovelj t_ Kolo ju gosi ov. sester v Trbovljah priredi v četrteK 5. januarja ob 20. v Sokol-skem domu operno-operetni večer v čast rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Sodelujejo člani Narodnega gledališča iz Ljubtfame: ga. Štefka Poličeva, g. Josip Gostič in g. Vekoslav Janko, čisti dobiček je namenjen za prehrano revnih otrok. Da dobi vsa prireditev Izrazito narodni značaj, se vabi občinstvo, da se je udeleži po možnosti v narodnih nošah. t— Naša glavna cesta skozi Trbovlje je v tako dobrem stanju in nas zanje zavida marsikateri tujec. Ima samo eno napako, da je na nekaterih mestih preozka, saj ponekod nima niti 4 metrov širine, kar je za tako velik avtomobilski promet gotovo premalo. Ravno na tistem kraju kjer je pred prazniki povozil avtomobil malega šolarja, je cesta prav posebno ozka Kpr se je pred leti gradilo brez stavbnega načrta, se cesta na mnogih krajih niti ne da več razširiti, ponekod bi pa to vendar bilo mogoče. Bmli smo, da je vlada odobrila 50 milijonov v investicijske svrhe, da b! se omi'ila brezposelnost Morda bi se ob tej prib-ki dob'lo nekaj denarja za razširjenje naše ceste, koder bi bilo razširjenje lahko mogoče. Iz Hrastnika h— Božičnico so priredile članice Podmladka Rdečega križa na dekliški višii šoli Tajnica Anica Pogačnik je pojasnila namen Pdmladka ter izrekla prisrčno za-hvalo vsem velikodušnim darovalcem, ki so s svojimi prispevki omogočili prireditev. Pod prižgano svečico je bilo daril — pene in odlične kakovosti • . • Glavno \e cena in tzborna kakovost 0 njena hiša je bila po svoji prleški gostoljubnosti znana daleč naokoli Do zadnjega je mnogo čitala; kljub svojim 72 letom je vsak dan prebrala »Jut.ro« od začetna do kocica. Njen pogreb dne 30. t. m. je pričal, kako je bila prilj-ubljeana v vseh slojih. N. v m. p.! Ij— Prireditev Rdečega križa. Krajevni odbor, ki je prispeval za božičnico kola-šic 1000 Din bo 8. januarja prired.llo v Sokolskem domu svoj zimski dan, da okre_ Pi svojo blagajno ter hkratu propagira ideje RK. Pri prireditvi bodo sodelovali mla-dinsKi zbor in orkester Glasbenega društva. Kolo JS, člani sokolskega dramatske. ga odseka in posamezni glasbeniki in pevci. že samo dejstvo, da gre čisti dobiček prireditve človekoljulmlm namenom, je zadosten vzrok, da jo poseti številno občinstvo. Krajevmi odbor se je tudi obrnil s posebno prošnjo do naših vinogradnikov. • Iz Novega mesta n— Živahna gradbena sezona. Kljub hudim časom «se je v letu 1932 pri nas še precej gradilo in adaptiralo Gradili so: visofcopritlično vilo gdč. Petričeve. železničar Grom dvostenovanjsko hšo. davčni uslužbenec Ivan Kovačič lično hišo, dalje visokoprtliSno vilo Mijo Čolnar, čevljarski mojster. Hotelir Franc Kondrič je da! porušiti staro hišo v Poštni ulici in je tam po- Srečno novo leto želi cenj. naročnikom ALOJZIJ FALATOV tapetništvo in dekoraterstvo 1382 NOVO MESTO stavil dve moderni garaži s stanovanjskim objeivtom. Posestnik in gostilničar Ivan Osolnik je sezidal pri kolodvoru dva velika gospodarska objekta Tovarnar Povh in stavbenik Hočevar sta si uredila moderne železne ograje, dr. Ivanetič pa veliko vrtno hišico itd. Vca deta so izvršila domača gradbena podjetja solidno in precizno Špecerijska in delikatesna trgovina JOSIP KOBE NOVO MESTO Vsem svojim zvestim odjemalcem Vsem teh skromnih vrstic bralcem In tud' ostalim kupovalcem, Ki radi splošne so denarne stiske Reducirali pri men' obiske Kličem v duhu jaz.......tako Staremu letu v.........slovo: »Naj prvi dan Vam tega leta, Mnogo zdravja lepših dni obeta, To želja Vašga je Ko beta.« 1495 n— Drzen vlom v Dolenji Straži. Nedavno jutro je šla posestnica Marija Zdravje :"z Dolnje Straže k prvi maši v Prečno Ko te je že okrog 7. vrnila domov, je našla v hiši vse 6voje stvari' razmetane. Tat je pobral, kar je le našel primernega, zlasti perilo, daljnogled in slieno. Gotovo ie dobro poznal razmere v hiši. u— Kino „DOM« v Sokolskem doma predvaja danes ob 15., 18. in 20.15 zvočni film »Planine v plamenih«. Predigra-Zvočni tednik. Vsakemu smučarju ^ zastonj katalog-revijo: ^^^SS za zimo" Nad 100 ilustracij, 60 strani Poučni članki, kritične razprave, bogata oprema in stvarnost, bodo presenetili vsakogar. Pičite takoj ponj; za praznike prejmete lepo darilo! B. Kolb & Predalič LJUBLJANA, Šelenbursrova nI. 6 Detajlna trgovina z orodjem h potrebščinami za vse panoge športa. Športna delavnica B. KOLB Vižmarje—Št. Vid nad Ljubljano Tvorniški obrat za zimsko-sportno orodje, šotore tn sklopne čolne Posetite In oglejte si zalogo v detajlni trgovini. Pridite, svetujemo Vam nepristransko. Postrežemo Vas sam^ s kvalitetnim blagom, ker hočemo da ostanete trajno zadovoljni. Kvaliteta In cesta naj i^a Le renomirano bla«"» Vam jamči za popoten športni užitek 15(>M1 Potrebe Bele Krajine v novem letu Osnove izvedljivih del v prid vsemu prebivalstvu za Gorjanci Bela Krajina po svoji legj in po svoji klim.; nudi predvsem pogoje, potrebne za us.ešno sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo iu živinorejo Mnogo ugledm.h domačinov je že vlagalo ves svoj življenjski tri hI v deio za povzdjgo teb panog našega gospodarstva, vendar pa so zaradi neizora-ne ledine naleteti vedno na nerazumevanje in je*njihovo delo ostalo ohranjeno (Medved. Regoršek Lovrec). Zbor je vodil poljčanski župnn Simon Presen. okrajno organizacijo je zastopal okrajni tajnik M'rko Primec iz Maribora — Občni zbor Sokola bo 6 januarja ob 16. v sokolski dvorani. — Pred kratkim osnovam smučarski odsek Sokola ie otvoril v sofcolski dvorani plesno šolo in vabi na čim večji obisk. top? vrhovi s položnimi pobočji okrog Le-skovca, Goleka itd. nudijo najidealnejšo smuko in vabijo vse športnike v kraljestvo bele opojnosti. Temu novopndobljenemu in odkritemu smučarskemu raju je pripisati vse zasluge za nagli razvoj smučarstva v Krškem in okolici. Krški športni klub je v Zviki zgradil v preteklem letu še skakalnico tako. da je z njo ustreženo tudi številnim športnikom, k; prihajajo iz Zagreba in drugih bližnjih krajev. Z malimi stroški bi se dalo v zalivu pod sejmiščem urediti tudi športno drsališče. Športni klub bi to lahko izvedel kaj hitro, ako ne bo zopet naletel na gluha ušesa. Vsekakor bo na mestu, da prizadevanja mladine podpro vsi činitelji, kar bo z dobro voljo šlo. To bo pravi začetek, uspehe takega skupnega dela pa bo pokazala najbližja bodočnost Želeti bi bilo, da se dela vse po dobro premišljenem načrtu. Uspehi prizadevanj zadnjih dvajsetih let ta nasvet najbolj potrjujejo. Kar je storilo »Društvo za povzdigo tujskega prometa v Krškem« imamo, drugo pa še čaka. Društvo z agil-nim predsednikom g. H. Rumpretom na | čelu zasluži doslej vse priznanje, dolžnost slehernega Krčana pa je, da postane aktivni član tega društva in da tako pripomore k . potrebni povzdigi mesta. S to pobudo stopimo v nov leto! Narodne kavarne ni več Ljubliana, 31. decembra. Vrata so zaprta. »Narodne kavarne« ni več. Bilo je 1. 1895., ko se je zamaiala zemlja in so se jele sesedati v beli Ljubljani hi;e, kakor da so iz testa. Takrat v Ljubljani še ni bilo razkošnih palač, najmanj pa nebotičnikov. Ti-ko j po potresu pi je pričela Ljubljana zidati, zidati, tako skoro, kakor je to bilo po svetovni vojni. Svojo trinadstropno hišo je pričel tedaj na vogalu Dvornega trga in Gosposke ulice graditi tudi pl. Pongratz; bila je dogotovljcna leta 1897. V Zvezdi, v baraki je imel po potresu svojo kavarno g. Fran Krapež, imenovan »Živili«. Zdajci mu ie šinila v glavo misel, da otvori vse lepšo kavarno, ?n sicer baš v novi veliki hiši. Podjetni ata Živili je dobil dovoljenje, pa je stopil v stik z lastnikom in uredil sijajno kavarno, strogo v slovenskem slogu. Načrte mu je napravil delom3 arhitekt Ja-ger, ki živi sedaj v Ameriki, deloma pa g. Josip Primožič, oče našega sokolskega prvaka in Vide Primožičeve. ki pred par dnevi postala v Laškem žrtev tragične nesreče Dne 28. junija 189& točno opoldne je bila kavarna otvorjena. Pet minut zatem je stopil čez prag bivši kranjski d^kan pokojni g. Kobler, takoj za njim pa general Lavrič. Zaigrala je vojaška godba, ki jo je tvorilo 9 narednikov. Zunaj nad vrati kavarne pa se je bleščal prvi samosiovenski naois v Ljubljani: Narodna kavarna. Ata Živili si je pomel roke in se s hvaležnostjo spomnil rudi občinskega odbornika, zavednega Slovenca Grošlja, ki mu je kot upravitelj Pongra-tzevih hiš šel zelo na roko, nato pa je že napravil pohod po kavarni in pozdravlial go?*e. Prihajali so Slovenci iz vseh kraiev domovine in je postala Narodna kavarna zbirališče vseh narodno čutečih liudi. Bila pa je to tudi nailepše urejena kavarna v Ljubljani. Ko so sezidali novo justfčno palačo, je kavarna izgubila precej gostov, kajti tv>-preje so uradovali justični uradniki v bližini, v Gosposki ulici. Vendar pa je podjetje cvetelo še nadalje. O Narodni kavami se je zlasti veliko čulo tudi ob znanih dogodkih 1. 1908. Krapeževi gostie sto bili vsi naši veliki možje politiki, gospodarji in umetniki, pred zlomom Avstriie pa je postala kavarna pravo zatočišče zarotnikov. tudi slovenskih oficirjev. Sploh je povezan s temi prostori velik kes nase nacijonalne zgodovine. Prišel je prevrat. G. Krabež je tedai prevzel nemški »Trutzburg« Kazino in j!> izvrstno uredil. Vtaknil je notri vse prihranke. Pl. Pongratz mu je tedaj ponuial hišo v kateri je bila Narodna kavarna, za 7000011 kronic, a se žal ni odločil za nakup. Vse je žrtvoval za novo podjetje.^ k' ga je sijajno uvedel in zanj tudi vse žrtvoval .. Narodno kavarno je odstop i gospodu Ca-!a, ki je nedavno umrl, hiša je prešla v drugo last in zgodilo se je. tla so se te dni vrata Narodne kavarne zaprla. Isti g. Primožič, ki je pomagal kavarno urejati pri nastanku, je Sedaj tudi odvažal inventar. Nepojasnjen roparski umor LJubljana, 31. decembra. Mnogim bo pač v spominu zagoneten roparski umor Bornea Smajla Vojni-koviča, izvršen 29. septembra 1930. Voj-nikovič je bil prejšnji dan prišel s svojimi tovariši :z Bosanske Dubice po poslih v Ljubljano. Nastanil se je pri »Ameri-kancu« v Florijanski ulici. Drugi dan je odšel v Zgornjo Šiško, a se nI več vrnil Šele 27 novembra 1930 so razvozlali zagr>-netko. Ta dan sta se dijak Stanko Tihel in krojaški vajenec B~anko Jerin igrala okoli opekarne Stavbne družbe v Kosezah. V 30 m globokem vodnjaku sta zapazila. neko vrečo. Z drogom sta jo obrnila in presenečena opazila, da je vanjo zavito človeško truplo. Policija je uvedla preiskavo in dognala, da je to pogrešani Smajl Vojn:kovič. Ker so njegovi tovariši trdili, d* je nosil pri sebi do 6000 Din gotovine, je bilo pač na prvi pogled jasno, da gre 75 '>par«ki unrvor. Tega i" bil osumljen Josip Lombar zasebnik iz Zgornje Šiške, ki je imel z Vojnikovičem poslovne stike. Zaradi pomanjkanja dokazov je bila kazenska preiskava ustavljena. Zdaj pa je državno pravdni^tvo znova dvignilo obtožbo proti njemu. Razprava se bo vršila sredi februarja V ogreievalnici Ljubljana, na Silvestrovo Par let že stoji tam za kosamo kralja Petra tisto poslopje. Neobdel-no in ne-ometano napra\lja žalosten vtis. Kljub temu pa iščejo tamk*j ljudje strehe, tako rekoč svoj dom. Vsako leto več se jih zbira v ogrejevslnici. Tudi poleti, ko je dan topel in $o ponoči miontale zvezdice na jasnem svodu, so prihajali gostje pid ta krov, ki velja za azi' brezdomcev Včasi ie bila disciplina v tej »hiš;« hudo zrahljana. letos po'eri pa 5e prevzel komando gospod Tone. Seveda je bil med vojno vojak in se je tam naučil =l"šati. a tudi zapovedovati in je t-k š? dane. ko ga ie privedla življenja pot med reveže. Sprva Nor. posl* Lovro Petovar: Trošarina na vino S finančnim zakonom o naknadnih kreditih je prišlo zopet na dnevni red tudi vprašanje trošarine na vino in žeanie Vlada je bila na pritisk mnouih obč n iz dravske in savske banovine predlagala v svojem zakon skem načrtu ukinjenjc makeimiruija občinskih trošarin na vino in žganje. v~liko pridobitev producentov naravnih alkoholnih pijač, ki jim jo je prinesla novela k troSa-rinskemu zakonu pretekli spomlad. =o hoteli s par besedami obseaajočiui zakonom kratkomalo zopet odvzeti. Kdo «? bo čudil da smo se temu uprli zastopniki obširnih srezov. katerih slavna gospodarska panona sta vinogradništvo in sadjarstvo. Upoštevajoč težavn; položaj obč;n in niihiveua gospodarstva smo a težkim srcem pristali na povišanje občinske trošarine za r>0 par pri litru vina, dosegli pa smj vseeno zakoniti določitev najvšje trošarinske meje. Pri tem pa se je dos/oiilo neka i, kar gotovo nikjpr drugod v Evrupi ne obstoja, da bo namreč absolutni alkohol žganja n-žje obdavčen, kakor pa vini Sedaj imajo podeželske občine možnost, da določijo občinsko trošarino na vino do enega dinarja pri litru, mestne pa do 1.50 Din pri 'itru. dočim je za žganje oltmriem za vse občine enaka najvišja trošarinska stopnja 5 Din pri stoodstotnem alkohrl i. S tem je bilo -mč ž^liam oh."in popolnoma ustreženo: ker pa se še ve«!po dobi izjeme. ki bi rade trošarine zvišr.vale do bre/.konč-no«ti, je bilo potrebn) zr.koi.ito maksimirn- Če pogledamo po drugih evropskih državah. vid mo, da len dohodkov od vina nimajo občine nikjer, v državah s pomembnejšo lastno vinsko nrodukrijo pa so seveda <*• -lotne obremenitve vina mno_'o pod našo občinsko trošarino. Ako presojamo glasove o trošarinah, ki so se poiavliali oo 1 stih moramo rpči da vtčina kritikov pač težavnega položaja vinogradnikov ne nožna Naše vinogradništvo z r.ašim z^dinje.i jem izgubilo svoia konzum-na sred šča. kap » z'asti za Haloze, za ormoške, ljutomerske in gornjeradgenske gorice, za Dalmac.io in Bana!. Vinogradniki na bivšem 3tai~rs\em smo vse nove nasade nasadili primerno okusu nalili takrat-r,'h cdjemalcev. Z it*> nimamo nobenih črnil, riti ne obilno rdečih vrs*, ker sme se b::vili v glavnem s pridelovanjem težjih vin. ki so bila takrat iskana. Naša sedanja večja koti-zumna sred šča, kakor Maribor, Ljubljana in Trbovlje ter druge industrijske kraje, za-lagaio z vinom v prvi vrsti Slovanske gorice. Bizeljsko in Dolenjska, čeprav no cenah, ki ne krijejo več pridelovalni stroškov. ^tari trošarinski predpisi po obremenjevali liter vina s trošarino 3 do 4 1> n. Dokazovati, da je morala ta trošarina zaradi naraščajoče gospodarske krize porazno vplivati na konzum. uvidevnemu človeku pač ni več potrebno. Resn ca je. da se vinogradništvo nahaia v veliko hujšem položaju, kakor vsaka druga kmetijska panoga, ako izvzamemo morda gozdarstvo. Vinogradnik mora prodati svoj pridelek, da se lahko prehrani, dočim drugim kmetovalcem vsaj stradat' ni treba, če 9voiih pridelkov že prodati ne morejo. Najhujše pa je. da ootre-buje vinogradnik za obdelovanje skromno računano najmani olino. Vsega tega je navidez tam, zdi se. da so cela duše čiste. Navadno. Nad 250 jih je že domovalo letos v ogre-ie val niči. Prihajali so Gd vsepovsod, iz dolenjskih vaci, iz notranjskih kotov, od štajerskih gričev in z gorenjskih hribov. Oglašali so se gostje iz Maribora, Celja, iz Trbovelj, zlasti še iz industrijskih krajev Ljudje vseh mogočih poklicev, od privatnih uradnikov do obrtnikov: kovačev, pleskarjev, ključavničarjev, pekov, bnv cev, knjigovezov in pa rudarjev, delavcev. Hitro se najdejo in se sprijateljijo. Ta in ont pove zvečer, ko se spravljajo spat, svojo življenjsko zgodbo. Na glai, da ga vsi čujejo. Najstarejši po bivanju tu ie po letih je France, bivši vojak, ki je služil aktivno že pod ccsarjem in pozneje v naši vojski v Macedoniji, pa je lepega dne odvrgel vojaško suknjo, prišel domov v Slovenijo, se udinjal za uradnika, zapustil službo, potoval po ,s\etu iz kraja v kraj ter se vrnil spet v Ljubljano. Svoj dom je aašel v ogrejevalnici in pravi, da ji bo ostal zvest. Bridkost mu odseva z obraza. V ostalem pa je tam največ mladih ljudi. Niso popolnoma zapuščeni. Na mestnem socialnem uradu so nekatere oskrbeli celo z obleko, kakih 40 pa jih oskrbuje Delavska kuhinja tudi s kosilom in večerjo, ki jo hodijo iskat v Mestni dom Mnogi'jo čez dan mahnejo v mesto, kjer se oglašajo pri pekih in mesarjih ter zasebnikih. kjer dobe kak priboljšek. Ob 9. zvečer %e hiša zaklene. Spet pazi na red gospod Tone, kakor mu pravijo tudi njegovi podrejeni. Poprej so ležali gostjo ogrejevaln'ce na golih deskah, zdaj pa jim je magistrat oskrbel slamnjače in odejo. V prostoru sta tudi dve peči, v katerih prasketa ogenj in je dvorana topla. Po 9. ugasnejo luči, vseeno na se zdrži pogovor še kake četrt ure. Zatem se zamisli vsak vase, dokler ne priplava sen in pczabljenje... Vremenski pregled V celoti je ostalo vreme v Evropi tudi v tem tednu prav tako kakor je bilo v poprejšnjem; še vedno je za konec decembra nenavedno pohlevna zima, ponekod, prav za prav po večini, celo naravnost toplo Tu in tam so se sicer ta teden »z- Na levi so smeli oboki letalske lope, ki jo je no vojni zgradil Freyssinet. Tik ob cesti na malem ovinku gradič, nekoč last Henrika IV.. zadnja desetletja last bla-gopokoinega zvezdoslovca Flammariona. Mimohite zremo Esonne, največjo papirnico Francije. In tule teh dvajset orjaških jeklenih slopov, visokih po 20 m — to je Sain-te Assise. ena največjih radijskih postaj na svetu. Prešli smo nekatera slikovita mesteca, a ne utegnemo se ustaviti niti v Barbisonu, da bi si ogledali ateljeje najznamenitejših francoskih mojstrov palete. Polahkem se vzpnemo v kraljestvo fontainebleau. gozda. Božja tišina vsenaokrog, čudovita romantika se spleta okrog krošeni starih hrastov, bukev, smrek in brez. Čez kamenite kotanje in složno gričevje se pretaka gozd. eden najlepših ne samo v Franciji, temveč na vsem svetu. Na vse strani 6e razpeljavajo pota in stezice; tu bi človek blodil dneve in dneve, in še ne bi mogel do;eti vse romantične slikovitosti. Zato ne, ker se gozd razteza na 17.000 ha površine, drugič pa — in to je poglavitno — se menjavajo gozdne prelesti z vsakim letnim časom in je le težko reči, kdaj so naičudovitejce naibolj ubrane. Kakor nekoč. se tudi danes še slikarji dan za dnem utapljajo iz Barbisona v skrivnostno tišino tega gozda — mi se zadovoljujemo z bežnim obedom vulkanske pokrajine Les chaos d'Apreinont Ogleduiemo smešno oblikovane prakamenine in obujamo legendo, ki pravi, ia so tod nekoč živeli hudobni liudje in živali in jih je Rog sprevrgel v kamen takšnih podob, kakršne »o dandanes- Mi. ki smo spo-dobnejši. se mirnega >rca požurimo dalje in že nas sprejme prijazno mestece Fontainebleau. Prijazna, čiste ulice dihajo življenje zado voljne, ponosnp francoske province. Nikjer nikakega šundra. vse je umerjeno, nekam praznično, kakor to doliku>e mestecu, ki slovi zaradi svojega blagega ozračja kot leto vališče in zavetišče naitežie aristokracije. Za tiste, ki zmorejo — in trpba ie imeti mnogo, mnogo pod palcem — ie v tihotnem paradižu okrog Fontiinebleaua poskrbljeno v vsakem pogledu. Tu so hoteli in pensioni. kier si oddiha želini velikomeščan lahko privošči ne samo mir in spanje, temveč tudi vse gosposko razvedrilo. Mar nam vse to! Navadnemu zemlianu ie že skrb za vsakdanje življenje prehuda, čemu še. da bi se brigal za nehanje. »razvedrila« in »oddihe« z zlatom podkovan« gospode. Ves sijaj. ki si ga moremo mi privoščiti, je edino ta. da na toriščih zgodovinp obujamo spomine na ljudi in Čase. ki so blpsteli kakor zvezde a so se vendar npzadržno in nepovratno morali utrniti v večnost. Evo pred nami grad Fontainpblpau. poleg versaiskega naslavnejši franc. grad. pna najznamenitejših palač na svetu. Njegov po*ta-np'f sega v drugo stoletje sedanjega tisočletja. Iz malpga lovskega gradiča je postopoma zrasla današnja palača, katere dozidki nal-7govornei° nričaio o dobah njene rasti. Kolikor je tu bivalo proslulih francoskih vladarjev, toliko je domala tudi kapric v slogu po- sameznih delov gradu- Poslednji, ki je da še najmanj zidal in preurejal, a vendar dal gradu najboljši pečat svoje osebnosti, je bil mali Korzičan. veliki Napoleon. K glavnemu vhodu nas vodijo sujajno zgrajene dvojne stopniice v obliki podkve in že se znajdemo v velikih apartmanih cesarja Napoleona, na katerega še spominjajo vse te sobane ne samo po pohištvu, marveč tudi po nekaterih prav kurioznih relikvijah. Pod veznjenim steklenim obodom je shranjen Napoleonov klobuk, ki ga je nosil na povratk« z Elbe. Pozornost vzbuja ura iz leta 1806«, ki še danes točno označuje ure. dneve, mesece, letne čase, preobražanja solnca in meseca- V malem kabinetu je pod steklom ohranjen košček krste, v kateri je počival Napoleon na Sv. Heleni. Ustavimo se pred mizico, kjer je Napoleon 1814 podpisal svojo odpoved cesarstvu . •. Preidemo v apartmane kraliic. ki so tu letovale počenši od Marijo Medicejske do cesarice Evgenije. Ogledamo si še biblioteko s 30.000 knjigami, a zgovorni cicerone nas že vleče dalje; mimogrede nam pokaže skrite sobane kurtizan in nam po svoje tolmači razna delikatna poglavja, ki navadno v debelih zvezkih francoske zgodovine niso bogvekaj natanko opisana. S prav tako naslado nam nato razkazuje salončke, kjer osemnajst mesecev bival ujeti papež Pij VII. Ej da. premnogo zmešarij se ie v teku stoletij zvrstilo v takem pompoznem gradu — že se tudi nam vrtinči zaradi obilja vtisov in si iz grajskega labirinta želimo zopet na prosto. Blizu 5000 soban — pravijo — premore ta "rad in v=p so noin» starinske oprave, slikarij, gobelinov in drugih muzejskih dragocenosti ... Pri velikih vratih desno od glavnega vhoda stopamo zopet na prosio. V velikem ribniku. tako lepem, kakor enake vidimo le na starih romantičnih podobah, se zibajo toisti karpi. črni od starosti. V tropah se preganja 'o za kruhom, ki jim ga mečemo, in požrešno goltajo drobtine. Pometamo po angleškem vrtu. ki ga je dal urediti Napoleon, stopimo nato še na oni bres ribnika, kjer se razprostira veliki park. In tako smo že spet prešli iz »napoleonske atmosfere« v idilo ?on-tainebleauskes?a gaia... Nasproti gradu nas rabijo prikupni hoteloki in trgovine starin in starinskih kuriozilet- PoJetamo polahkem po ulici in zavijemo v Hotel de Moret. Izvrstna postrežba, hrana boljša kakor v Parizu. Cela skala starih vin nam je tu na vtr biro. tudi tu so boljša in cenejša, kakor v Parizu- Kozarček anžuica ogreje in zopet dvigne razpoloženje, ki ie tako močno up!ahn:!o pod pezo čudne zgodovine, ki domuje v gradu. Že je mrak začel prižigati prve zvezde — za nami je omotična tišina velikega gozda. pred nami se blesti v morju luči silni Pariz. Enen. Pred odločitvijo oddaj vsakovrstnih mizarskih del, pohištvenih ali stavbenih Vam nudi najceneje vsled moderne in ekonomske ureditve obrata, kfkor tudi vse tozadevne brezplačne informacij R MIZARSTVO ALBERT ČERNE ZGORNJA ŠIŠKA 209, pri EMIZI 15437 >JUTRO«št 1 10 Nedelja, 1. L 1933 Cene damsklm plaščem globoko znižane! £u.Qic, Stritarjeva ralfestvo mode J f iSml ifll Citvtfj , r ; gg Uta M rflH! '"(/■ Dama v V sedanjih hudih ča?:h skuša vsaka dama čim bolj omejiti svojo garderobo, vendar pa navzlic vsej skromnosti rabi vsaj eno obleko večjega sloga, ki jo obleče, kadar gi-e v gledališče, na koncert ali na kakš.no drugo večjo prireditev. Take cKe-ke ne moremo prištevati niti med večerne toalete niti med popoldanske cbleke; zastopajo marveč nekako :: srednjo« smer, modmo pobudo zanje pa je dala gospodarska kr za. Značilno za to, prav za prav večerno obleko je, da ne scne biti brez rokavov. tako da jo za silo lahko nosimo tudi na večji popoldanski prireditvi. Žaluje čase se je uveljavila težnja po barvastih oblekah, a prej tako priljubljene črne »napol: večerne obleke so skoraj iz-g ni!e z modnega površja. Predvsem je modema prele&.na. terana kardinaisiko li-la«ta barva, ki smo jo prej prepuščali starim damam danes pa jo nosi .jo mlade žene. ki hočejo veljati za posebno gosposke. Tudi razni sivi toni so modemi, izogibati pa se moramo raznih temnih odtenkov te barve, ki postarajo svojo ncsiteljico, do-č m jo delajo modrikasto sivi ali lilasto sivi toni prijazno in mikavno. Zelena barva tudi še ni umaknila z modnega obzorja. zlasti rumenkasto zelena odtenki so ja-ko pr ljubljeni Za prihodnje mesece se ram tudi v večerni modi obljublja peščena barva, učinkovito kombinirana * rinsgo-Larvnim okrasjem. Moderne svile so navadno izrazito medle. s hrapavim površjem, a tudi težki sa-teni prihajajo počasi v modo. Zlasti rasno okrasje igra v gledališki opremi važno vlcgo. Jako priljubljen je umetnostno obrten nakit, mnogo pa se tudi nosijo umetne cvetlice in male krznene obrobe. V tej stroki se ustvarjajo vsak dan nove domislice, ki so druga bolj originalna in okiuBna od druge. Tri, za novo modo posebno znacime, pe g'edališke obleke vidimo na naši sliki: Prva obleka je dolga in valovita ter pre-pasana z ozkim pasom. Prav za prav je brez rokavov (tako da jo moremo nos ti tudi na velikih plesih), za gledališče pa jo dopolnimo z malim kepom, ki ga zaveže-mo okrog vratu z ozko krzneno progo. Nova Linija v obliki ti mike je nekakšna STiasniea pomladine mode. Vdimo jo na drugi skici, ki predstavlja obleko iz »fla-missola« z modernimi »polrokavi« in z lepo rožo ob izrezu. Naša zadaja skica je srednjeveškega gledališču značaja; predočeni model je iz svilenega baržuna ter ima široke, kelihaste rokave s krzneno progo pod rameni in s krzneno pentljo ob štirioglatem izrezu. Vidimo torej, da smo doživele v poglavju gledališke obleke zanimv preokret, s katerim bo vsaka elegantna žena zadovoljna! odlično belo platno Nekoliko »teatralične« so boe iz perja ali iz umetnega cvetja, ki jih nosimo k večernim oblekam. Vendar pa takšne boe lepemu obrazu tako izredno dobro pristojajo, da jim odpuščamo vso njihovo »filmsko« uč nkovitost. Ne smemo tudi pozabiti, da so naše babice nosile per- nate boe kot višek večerne elegance. Res je, da so danes drugi časi, toda če smo se mogli vrniti k »kračmm« rokavom, dolg m krilom ln pahljačam, zakaj bi potem zaničevali večerne boe, pcsebaio če se nam dobro prilegajo? Z belo svilo in črnim plišem garnirano najbolj okusno moderno črno obleko. Seveda pa mora biti tudi obleka sama ukrojena po vseh pravilih nove lin je, ki predvsem zahteva široke, narbane rokave. Ker pa je garniranje bistvenega pome- □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Zahvaljujem se vsem cenj. damam in gospodom za dosedanje zaupanje in jim želim srečno novo leto ter se priporočam za nadaljnjo naklonjenost damski in brivski salon M. Mežan-ova JESENICE - BLED na, moremo prav lahko na ta način predelati kako staro svileno obleko. »Predpasnik« iz belega satena in soglašajoči spodnji rokavi izredno lepo harmonirajo z ovratnikom in zavozljanimi manšetami na komolcih iz krznenega pliša. Tudi pas z učinkovito pentljo je iz enakega pliša, ki je posrečena imitacija tenkega krzna. Zdravniška posvetovalnica F. S. Bolečine na desni strani prsnega koša imajo lahko različne vzroke: revma. tizem. živčna obolenja, vnetja itd. Zato bi b la potrebna zdravniška preiskava, da se ugotovi vzrck in na podlagi tega se potem lahko odredi tečno zdravljenje. — I. S. L. 34. Kakor pri vseh organih popusti v starosti tudi pri mehurju prožnost mišičevja, ki potem ne more več seča v večjih množinah zadrževati. Pri jako ohlapnem mišičevju xneh;urja se pa lahko izceja seč tudi brez vednosti dotičnika. Bolezen v pravem pomenu besede torej tako stanje ni, je pa gotovo skrajno neprijetno. Glavna reč je skrbni nega, ki. obstoja v glavnem v tem, da se pazi, da je okolica vedno suha in napudrana. Dobe se tudi gumijaste posodice, ki prepTečavajo, da se seč razliva V skrajnem slučaju se pa lahko vstavi trajni kateter, seveda samo po zdravniškem navocV.u. — Iv. V .M. Pravite. da Vam v spanju mrgoli po glavi in da se Vam glava trese in da ste takrat v zavednem stanju. Ne razumemo prav, kako morete i/ti v spanju v zavednem stanju. Pojav je po vsej priliki živčnega značaja ter Vam svetujemo, da se zvečer ogibate duševnega deia in alkoholnih pijač. Tudi kajenje opustite. — Mati v skrbeh. Za 5 let starega fantiča bi bila primerna višina 104 cm. težina pa 18 kg. Seveda ni pa nikaka nesreča, če je Vaš sin večja in težji. Zato pa potrebuje tudi več hrane, katere mu ne odtegujte, če si jo zaželi. Dajte mu veliko sadja, glad se s tem uteši, organizem na ne natrpa z nepotrebnim hranavom. Predvsem t>a skrbite za to. da se, če uživa obilno hrane, tudi zadostno pregiblje — M. B. če nimate organične srčne nanake. kar se pa da ugotovit5 samo z zdravniško preiskavo, so vse Vaše opisane težkoče samo živčnega izvora, za kar govori posebno okolnost. da imate v gol-tancu občutek tuiekuk, kuk, kukc. Najbolj značilna je za tetreva plašlji-vost če preti kaka nevarnost, se hitro zmede, če samica vali, jo zbega vsaka miš, ki slučajno priteče mimo. Vsak polž, bi ji prileze nasproti. Navadno zbeži, če pa j.i preti resen sovražnik, obsedi na jajcih. Ker se v nevarnosti ne znajde hitro, postane žrtev številnih četverouožnih sovražnikov: lisic, kun, mačk in jazbecev, pa tudi ujed. Veliko jih pa tudi pogine vsled hude zj- Dol(y milo Lavendel, Buttermilk, Idol, Chypre so najboljša za negovanje lica. 32E me, ker ne morejo do svoje hrane Zato jim v loviščih na določenih mestih dona-šajo žita Tetrevi se na to navadijo vedno v istem času prihajajo po hrano V jeseni pa jih lovec dosti postrelja. da mu jih ni treba čez zimo preveč krmiti, temveč toliko. no»iKor misli, da bo dovolj za nov zarod. Družiti se začne koncem marca. Tedaj se stiši petelinovo petje, kj nekoliko spominja na ono našega domačega petelina, samo da je zelo hrlpavo in kratko, k>i ga poslušatjo radi le lovci. Kakor drugi njegovi sorodniki iz družine kur živj tudii tetrev v mnogoženstvu. Samioa Izkoplje pod grmom jamico in zvali vanjo S—15 jajc, K.i so manjša od domače kure, barve pa sivkastoolivne Vali 25. dni. Od začetka jih hrani s črvi ,n mehkimi žuželkami, pozneje j.im pa razkoplje mravljišča, da se hranijo z mrav-Ijinčnimi bubami. ki jih ljudje napačno imenujejo »mravl>1nčna jajca?. V štirinajstih dneh že lahko letar,o potem preuočujejo že z materkt na drevesu. Večkrat jih gojijo po dvoriščih tako, -ia jemljejo jaoca iz gnezd na polju in jih dajejo pod kokoš ali puro, da jih ta izvali. Mladiče morajo hraniti s posebno hran", kar ni tako enostavno. Ko mlad-iči dora-stejo zelo rad-i podivjajo. Navadni tetrev se večkrat druži z drugimi kurami. Do danes je znano več križancev, ki so nastal; z domačo kuro, s puranom, z ruševcem. r srebrnim in zlatim tetrevom in z drugimi sorodniki kur. Od teh križancev se nekateri iauko n be; kot sneg. spodaj pa črn z modrim sijajem. Se lepši je petelin od zlatega tetreva (Phasianus pietus): na zatilnici ima zlatorumono perjan.ieo in ovratnik pomarančaste barve. Spodaj je rdeč. Vse te vrste so doma iz Azije. Domovina zlatega in srebrnega tetreva je jugovzhodna Azija. Kitajska. S. A. TEHNIČNI BIRO AR H IVAN ZUPAN LJUBLJANA GRADIŠČE ST. <3 Največja izraba lr; 50. ah: 52. cl; 53. de; 54. pol; 55. 1. s.; 56. tur; 57. Mo: ^ RV: 59. sic: 60. ae. Navpično: 1. Greenwicb: 2. Iva: 3. ozek: 4. Gdvnja: 5. girlanda; 7. Re; 8. I/a; 9. Ribnica; 10. pop; 11. Princip; 12. Jo; 14. sr; 16. dc!; 19. uk; 20. Ulrik; 21. Koks. 24. Ob; 25. Kuna: 28. morula; 29. Slovenjgra-dec; 32. las; 34. sod brez dna; 37. jedan; 40. Medved: 42. Ho; 49. Rolls-Rovce, 51. He; 52. Columbia. Rešitev križaljke „Micky miška" Vodoravno: 1. Mura. 5. M. O. L., 7. katran, 12. Orisu. 13. parte, 15. kad, 16. ki. 17. ro. 18. ov, 19. rk, 20. eno. 22. že, 24. kita, 26. tla, 28. kolona. 30. koran. 31 Ra, 33. oda, 34. >Micky«. Navpično: 2. um. 3. ro, 4. al, 6. ca, 7. kopaon.ik, 8. Arad, 9. tri, 10. Rotovž, 14. Nlka, 15. Krek, 16. kr., 21. otok, 2T E*na, 27. lan, 29. or, 31. ro, 32. al. Postani in ostani član Vodnikove dražbe I Janko J. Srirnšek: Študend Zrela jesen. Prosto popoldne. Nič šole. Nič skrbi. Sede v Jazbečevem stanovanju za popackano mizo vsi trije. Fran-celj Gorenec. Francelj Trebeljan. In Vrbičev, ki je življenja dan zagledal v vasi pod Žalostno goro, šestošolci. Prvi: »Sli bi! na Kapiteljskem maro-fu se je zredila in zdebelila na preplan-ku med leščevjem in gozdom nad postajo proštova repa. Sočna in sladka. Zapra-šimo se v njivo. — »Ravbarje smo se šli«, bomo rekli, če nas zalotijo.« Hej, da! Na Kapiteljskem marofu si je sezidal dom Erštetov očka. Je pred bajto ogradil ped zemlje. V vrtu godi za kopanje krompir. Šop bledih rož in re-šetastih sončnic se greje v mlačnem jugu. Pri oknu šiva in pogleduje na po-lumenele Gorjance Erštetovega očeta hči Mimi. Lepa. Lepa tako. In Francelj Trebeljan je v njo zaljubljen. Zaljubljen do milega Boga. Zato sili na marof. Smi«k! Predolgočasno je tam. Na marofu smo sleherni dan. Kaj bi z repo? Za Ragovskimi hostami in lehami se vrste okrog bele hiše nad Krko jablane. Nihče nas ne bo videl. Krepelce zavihtiš. Vsuje se zlati sad. Pripogni se! Žepe napolni! Vse! Še za srajco natlačiš, ko pritegneš pas. Za dva dni bo dosti, kar enkrat odnesemo —« »Čisto tako. Pa za piko drugače!« soli Trebeljan Gorenčevemu. »Hlapce ima gospodar v beli hiši in pse. Da mu izpod jablan in oken preganjajo tatove. Na marofu ni ne teh ne onih. Janez, Mimin brat, je moj prijatelj!« »Sta junaka? Sta korajžna? Pri Sveti Ani stoji pred cerkvijo lipa. Stoletna. Prostrana in vejnata. Turški vojski bi v njej bilo pribežališča dovolj. Na njo splezamo, če zalaja pes. V vrh se skrijemo, ako zavpije graščakov hlapec. V begu pa — v begu — se še ozreš. Lori — oLri se smeje na ovinku. Lori, gospodovo dekletce.« Tretji, že takrat žejni Vrbičev vstane. Nasadi čepico na bučo. Se s hrbtom nasloni na odprto okno. »Drugačno pesem znam. Ali bi vama jo zapel? Fanka! V Trški gori prešajo mošt in še starine niso spili. Pri kuharici v bregu potrkamo in se oglasimo. Dobra ženica je, vama pravim. Vsi študentje so njeni otroci. Postreže nam boljše od matere rodne. Ne bo postavila računa in ne vprašala za cvenk. Njena zidanica v vinogradu je vsa vinska. In svinjska. oPd stropom v kleti, nad sodi — nad vinskimi — visi prekajeno prašičje meso. Krače in rebra in cele po-lutke suhe srnine. Kruh gosnodinjin je ržen in dišeči hlebčki so pedenj visoki. Uh!« Vrbičev se obrne in iz skomin polnih ust pliune n? umazano ulico. Trebeljan: »Pa Mimi —?« Gorenčev: »In Lori?« »Tako! — Aha! — Punce! — No, te pridejo potlej na vrsto!« — odpira Vrbičev vrata . . . J. Ribičič: ^ Škrlatinka Na Silvestrovo .ie sedel gospod Po-trpinovič v krog svoje družine, si obul copate in izračunal svojim otrobom, da bi bilo vs-e drugače na novega leta dan, če bi bil privatni uradnik. »Kajti privatni uradnilki dobe za novo leto trinajsto plačo!« je dejal in stresel najstarejšega za ušesa, ker ni poslušal očetovih modrih besed, temveč je pod mizo brcal srednjega brata. »Drugi imajo še manj, pa le žive,« je tolažila mati Potrpinovičevka. »Že prav!« je zagodrn.ial on. »Ali to ne izboHša mojega pol&žaja. Jaz vem le to, da dobim jutri običajno plačo, ki smo jo zapravili že na Miklavževo in o božiču. In še to vem. da bodo jutri prišli vsi mogoči ljudje voščit veselo novo leto. Samo taki. ki se jim moraš zahvaliti s kovačem.« »Kaj pa, očka. če bi jutri navsezgodaj zaklenili in šli na kak daljši izlet?« predlaga hčerka. »T 7,1 e t ni nič cenejši!« zamrmra oče. »Pa recimo vsakomur, da ni očeta dotnatsodi" gospod Potrpinovič od znanca Za Katico ie nrišel diTitvksriev sipčHf z velikem letpVn™ N7a tem ip bila tiskana pesem o sv. Flori.ianu. Tudi narisan je bil svemik gasilec. Ko je gospa Potrpinovičevka opozorila dimuikarčka na listek je le-ta povedal, da je že bil bolan za škrlatinko m da je več ne dobi. Za njim so prišli serntni odnašalci smeti. Niso vsi prišli, ampak samo de-putacija. Oni so dejali, da se bakcilov ne boje. ker da jih vsak dan požirajo na cente. Prišel je tudi pismonoša. Ta ie povedal. da bo srečen, če ga zlodej čimprej vzame. Saj da to sploh ni življenje več! In tako so prihajali drug za drugim in odnašali kovače. Ko je odfrčal zadnj kovač, je gospod Potrpinovič dejal: » To je povojna psihoza. Vojna je ljudi pokvarila. Noben se več ničesar ne boji — bolezni ne hudiča! Opoldne je pogledal na uro in s skrbjo ugotovil, da sluge iz urada še ni s plačo. »Že pije kod!« se je razburil. »Jaz pa naj čakam! Grem ga iskat, da mi ne zapije plače, falot.« Šel je. Našel ie slugo v uradu in izvedel. da se on edini ni upal v Potrpi-novičevo stanovanje. »Zakaj bi se podajal v nevarnost, če ni treba!« »Pa site bili vi kdaj voiak?« ^ vpraša Potirnmovič. »Pa dolgo!« »No. vojak!« zamrmra Po4n>rno-ivič in odide. 3 JUTRO« št. I || - Nedelja, 1. L 1933 Mnogo sreče v letu 1933! Otvoritev radio mesta R ockeSellerje va četrt v New Yorku Sredi hude gospodarske in delovno krize se je izvršil v New Torku z največjim pom-pnm velik družaben dogodek: otvoritvena predstava v ogromnem gradbenem kompleksu vRoekefellerjevega mf Mesto radia*. "Vse delo sicer še davno ni končano, vendar c>a šp je Radio Corporation že prej vselMa v svoje upravno poslopje. Kmalu bodo končane tudi tehnične zgradbe te družbe in o!vorilo se bo celotno ogromno zabavišče, ki bo obsegalo revijska gledališča, kinoma-1 grafe, restorane vn morda tudi čisto novo, moderno onero Vse to je in bo izdelano v nebotičnem monumentalnem slogu, ki je požrl nvliarde in ki se tako kmalu tudi ne bo rentiral, vendar pa Rockefeller lahko počaka na rentabilnost svojega projekta. K otvoritvi v veliki koncertni dvorani, ki ima za 6200 oseb prostora, je prišla vsa nevvorška prominenca- 300 prometnih stražnikov je moralo okrog zgradbe uravnavati promet na dovodnih cestah, ki so bile zatiačene z avtomobili. Koncertna dvorana, oz roma revijsko gledališče, ki ga vodi znani strokovnjak za zabave Roxv, kaže prav roxyjevski slog in razkošje. Knežji foveri so okrašeni s slikami mednarodnih mojstrov, razsvetljava je bajna, oder ie opremljen z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki. Otvoritveni program je vseboval točke tOOglavega hišnega orkestra pod vodstvom znanega madžarskega dirigen"a Ernoja Rapeeia. pevske točke z velikim basistom T tto Ruffom in Vero Sehwarzovo, Kreutzbergove ple.«e, nastope Rovvievega baletnega zbora, ki šteje 100 članic itd. |e staj visi toplomer Trs pravila, ki jih velja upoštevati če hočemo pravilno izmeriti zračno temperaturo, nikakor ni brezpomembno, kam obes:mo top'r>mer. Očiuvati g a moramo vseli vplivov, ki bi na.ni dali nepravilne navedibe. Prva zahteva je ta, da gra postavimo tako na zrak, da ga more ta obkrožati. Nadalje ga moramo obvarovati vseh direktnih ali mdirektnih sončnih žarkov, ker nam temperatura senčnega žarenja sama ne koristi n'č in zahteva vrhu tega tudi specialno zgrajenih topksmerov. Najbolje je torej da obesimo toplomer na severno Stran hišf. A to še rti vse Postavimo, da je nastal kipoma mraz. Hiša predstavlja v mrzlem zraku nekakšen rezervoar višje toplote, ki a=e le po-lagoma izenačuje z zunanjo temperaturo. Tenka, 5 do 10 centimetrska p'ast zraka ob steni je vedno malo toplejša od ozračja. Potrebno je teda*. da obe-smo toplomer na lesen ali železen dno*. k: ga vdelamo v steno, vsaj za ta znesek c>d stene proč. Poleg tega pa se moramo zavedati, da se tla čez dan neprimerno bolj segrejejo nego ozračje, ponoči pa shla-d-jo. Plast zraka poldrugea do 2 m nad zemljo je zaradi tega tudi večino toplejša ali bolj mrzla od višje plasti. Za toliko mora biti tudi toplomer nad zemljo. Naval krvi, tesnoba srca, zasopijenost, tesnobnost, draži ji vost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. žival v človeški zgodovini 2e Adam to Eva sta. imela po svetem pisarn opravek z živaljo, ki je usodno posegla v nadaljnji razvoj človeštva. To je znana svetopisemska kača. Podobne pravljične žvali najdemo v mitologiji vBeh starih narodov, Egipčanov, Asarcev, Indov itd., a zlasti o grški mitologiji lahko rečemo, da imajo v njej žfivaii prav tolikšno vlogo kaikor ljudje. Zgodovinski pomen ima. Romulova in Remova volta*! ja, gosfi so baje rešile Kapital pred napadalen, AJkibiadov pes, Kle-opatrina kača Androklov 1«%-, Enejava golobica, AjteMova želva in znameniti kcmj Aleksandra Velikega Biikefal žvijo v človeški povestnici. Znan je tudi Kaliguiov konj, ki ga je cesar imel tako rad, da ga je imenoval celo za konzula. Tudfi prerok Mohamed je imel goloba ki je baje statoo krožil ckolti njegove glave, a na begu iz Meke v Med no mu je rešil življenje pajek. Truden od poti je bil namreč zaspal v neki jami, do katere so prišli tudi njegovi zasledovalci Hoteli so že stopiti v jamo, da jo preiščejo, ko so opazili nad vhodom pajkov« mrežo. To so smatral' za znak, da ni človeka v ja.roii. ker drugače bi bil mrežo raztrgal, to tako je prerok ušel smrti. Poleg Buridanovega osla je še marsikateri osel, ki ga imeniuje zisrodovina. Posebno francoski kralj L-udovik XI. je bil za-1'ji^.jen v to žival. Nekega dne je šel fl svojm af?troV,gtxm, ki rrau je bil naoovedal lepo vreme, na lov. Na poti je srečal možakarja z oslom. Vprašal je. kakšno bo neki vreme, in mož ie dejal, da bo deževalo, ker njegov sivec tur«oteno poveša uhlje. To se je res zsgodilo in kralj je nato astrologa napodil ter odkupil možu osla. ka rr*u naj bi prerokoval vreme. »Bolje ime-tii osSa, ki je astrolog, nego aiatmlcga ki je osel.« je dejal. Znan je tudi ps ček kraljice Marije Anitoinefcte, ki je nesrečnico sprem1! 1 do morišča in se tucfi potem ni hotel ločiti cd njenega trupla. Umiri je od gladu. Latouche, ki je sedel nad tri desetletja v Bast lid, se je tu seznanil z raz-ni mri podganami. Neko vlogo v zgodovini znanosti ima Newtcncv pes Diamant, ki je uničil tri zvezke z zapiski svojega gospodarja m s tem sad njegovega mnogoletnega truda. Kal bo povedal svinec 9 Stnucarsfce drrse iz najboljšega švedskega lodna, kompletne, s čepico, iz blaga samo za drese, najcenejše pri DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Levičarstvo pri otrokih Levičarstvo m posledica kakšne napačne vzgojne metode n se zato ne da vodva-diti«. Ta pojav je prirojen in ga je treba obravnavati na poseben način. Stuttgartska zdravnica dr. Schillerjeva je preiskala 7651 otrok in je našla, da je bilo med njimi 7.8 % levičarjev, med dečk (10 odstotkov) več nego med deklicami (6.6 odstotkov). Poleg otrok z levičarskimi rokami je opazovala tudi otroke z levičar stvom v nogah (ti dajejo pri skakanju, žo ganju td prednost levi) nogi, in sicer jih je bilo za 1 odstotek. Ugotovila je nadalje neko določeno zve zo med levičarstvom in motnjamd v govor jenju Polovica otrok s takšnimi motnjami se je izkazala za levičarsko. Iz tega raz loga svari dr. Schillerjeva vzgojitelje, da b skušali levičarstvo odpraviti s silo, ker bi lahko povečali motnje v govorjenju. Isto-tako svari pred vzgojo k »oberočnosti«, to je k enakomerni rabi obeh rok. Zanimiva je ugotovitev, da je levičarstvo večinoma podedovano. Himalajsko gorovje oremajjano Dvema britskima pilotcma se je posrc čilo preleteti H malajsko gorovje 1're'e telfl sta vršac Rakapoši. ki je visok 25.550 čevljev Letali, ki sta uspešno dovršili ta polet, sta bil opremljeni s Kestrelotvimi motorji. Definicije Kaj je popularnost? Ljudje se gnetejo drug ob drugem. Na cestah, strehah trgih, balkonih, stopniščih, pocestnih svetilkah glava ob glavi, kakor kamenčki ob bregu. Počasi in težko se v'je avto skoz to človeško poplavo. Sirene. Zastave. Klobuki letijo v zrak Kakor val hrumi ljud-ko navdušenje za njim. Kakor orkan. Zadaj, v avtu, sedi on v blazinah in kima. kima kakor mehanična lutka. Vsa kukala so obmiena vanj. Potem se avto obrne oko1.-5 ogla. Hrup pojenjuje. ljudie se razkrojijo v stranke ulice Z balkonov se soravljajo in z oken, ki so si jih morali za drag denar najeti in jih čuvati že dve uri prej. Po le j? mene je nekdo končno zavrl svoja navdušenje. -pfkrH glavo in me vprašal ka:- tako. .mimogrede: »Veste mon-la f?'u*aimo. kaj je ta človek na~»rav:l takšnega, da ..« Kaj je megalomanija? če nekdo zariše v svoj dtnevmifk: ?>Trrr m na občutikh mamVredmoeti. Morda zato ker sem grd. Ka*ti verni, da se ljudie oothofma smejeV> nad motim otara-zom Zato si wrl.no z rokami skrivam obraz kadar s kom govorim. lin potem se soef namenoma namrdnem, da ie moi ob-rar še bo H in men.iio lrjudrie da je r.iecivva e^*-Vy=it samo trenutna soačenost A fskn po^ta^aio na moi oH^z še boli no-zorni in me s svofmi pogledi še HnTi mu-čiki Tn if>«no čutim, da se mi ljudje samo pr^f-netvilieVl * Knkor da ne bi imeli vaš Ijudfje nobenega rTnip-eca r>r)r3^a. K a 1 ie uspeh? če si nar>'on,i rom^n In si stopil no me-pfu nn o^oTniieš z boin.^Hiirirrm tXMf1ed'! v k^-norsrri-SVp ;7}ToShf> VaVf) so P"3 kai ra^- c?f»-iriij tv iv.ir&hah ni najmanjšega glp-^n o firri-iorr KVnnanll. (TV? linrifr T.P kr>'f' *>OfMV> nWh oMo- rv> e-ircfti TfoVnr da hi bilo to ckkaz, da jih ljudje čitajo in 6e Kako je bilo v starih časih ... jih že čitajo. da jim ugajajo in če jim že ugajajo, da so v resnici dobre! Druge se dič jo z imeni slavnih kritikov. Tretje nosijo pas z napisom: »Novi X. Z.« Ljudje Imajo pred tem napisom vtis, da je baš to avtor ta to knjiga, na katero so čakali. Toda tvoje knjige ni nikjer In tu se opogumiS ter stopiš v knj garno, pa po- vprašaš diskretno, ne da bi se izdal, zakaj niso med drugimi razstavili tudi to in to knjigo. Pa prične prodaja/lec vzsdiho-vati in hiti pripovedovat, d« mu je to, žal. nemogoče ker so m« pri prvih poskusih vsakokra* ponoči razbili izložfone šipe in odnesli baš te knjige. To hi bil na primer literaren uspeh. Silvestrova zabava v pričakovanju novega leta Bumerang na vrvici Igrača, ki ponazarja zakone statične in kinetične ener* Fipidemija jo-jo že po malem ponehuje, potem ko si je osvojila že ves svet in ustvarila nešteviino specialnih klubov za to igro in sšamipione«, ki obvladajo do 70 raizličn h igralnih figur. Princip jo-jo ni v ostalem nič novega. Znanost ga pozna že dolgo v obMki tako zvanega »Maxwellovega kolesa«, ki pona-zoruje zakone statične in kinetične energije. Maxwellovo kolo se isto tako ovije z vrv:co. pri čemer se izvrši neko delo. če ga spustiš, se statična mirujoča energija spremeni v kinetično delujočo, in sicer v postopno in vrtilno gibanje. Ko je kolo doseglo natnižjo točko in se je vrvica torej vsa cdanotaia. je vsota energ je največja gije m po zakonu vztrajnosti se kolesno vrtenje nadaljuje, to je: kolo se samo spet navija na vi v in se dviga. Izgubi se nekaj energ;je samo po trenju in zračnem uporu, kar se pa da nadomestiti s spretnim gibom s piKtcm. O izvoru jo-jo je slišati najrazličnejša mnenja Pred kratkim je nekdo postavil celo trditev, da je bila ta igra prvotno staro japonsko orožje, in sicer slonokoščena plošča. Iti jo je vojščak zagnal nasprotniku v glavo in se je potem sama vrniia metalcu v reke. Jo-jo bi bi potemtakem prvotno samo nekakšen bumerang na vrvici. Mož brez spanja čudna zgodba vojnega pohabljenca Imenu:e se Pavel Kern i.n živi kot zavarovani uradnik v Budimpešti. Velja za pravo čudo svoje vrste, saj ni že 17 let nič spal. Te dni ga je obiskal neki novinar in temu je povedal razne zanimive podrobnosti o sebi. Kern je bil 1. 1915. kot poveljnik neke?a avstrijskega polka na ruski fronti. Nekega dne je izvišil z 230 možmi napad. Zadel ga je takoj v začetku strel v glavo in se je zgrudil brez zavesti Ostalo moštvo so pokmli Rusi. Ker so bili nekateri tako neprevidni, da so pri odvedb-: z rokami mahali v oozilrav tovarišem, ki so ostali ranjeni na bojnem polju, so kozaki vse te ujetnike poklali, tako da je strel v glavo rešil Kernu piav za prav življenje. Našli so ga sanitejci in odnesli v laza-ret Trn tedne je ležal brez zavesti in ga niso hotel-i nit; operirati, ker so smatrali, da je ž njim itak končano! Ko so ga pobrali, mu je padel znak z osebnim popi- som na tla in so sa našli poleg nekega mrtveca. Ker pri tem niso dobili takšnega zivaka, so mislili, da je Kern in so tesa tako oficielno proglasili za mrtvega šele rie.kotfko mesecev pozneje se je ta pomota popravila. Med tem je romal Kern od bolnišnice do bolnišnice ta ni zatisnil več očesa Zdravniki so ugotoviti, da mu je krogla uničila spaln-i center v možganih, a mu niso vedeli pomagati. Tudi v vseh poznejših letih do danes (tesa je torej 17 let) niso našli leka zoper njegovo nespečnost. V začetku ga je s'lno bolela glava in je doživel tudi živčni zlom. a potem se ;v privadi in ne čuti več potrebe po spanju. Pravi celo, da se mu zdi čudno, da ljudje sploh spe Noči prebije s sprehodi, po kavarnah in nočnih lokalih, da s: varuje oči. nosi črna cala. a vsa* teden leže enkrat za tri nre na postelj in počiva z zaprtimi očmi, ne da M spal. V ostalem pa se danes počuti subjektivno prav dobro. Milijoni na morskem dnu švedski prestolonaslednik med iskalci zakladov L. 1718, v času. ko se je mladi švedski ^ —1 v n kralj Karel XII. bojeval z Rusijo in skoraj vso Evropo, je poslala ruska vlada svojim za vernikom na neki bojni ladj 14 sodov zlata. To ladjo so med finskimi otočiči potopili Švedi, izginila je z vsem zlatom vred. Po vojn so sicer skušali tako Rusi kakor Švedi dvigniti ta zaklad, toda vse iskanje je bilo zaman in ker so se pri tem zgodile razne nesreče, so praznoverni pomorščaki kmalu izgubil: voljo do nadaljnjega ska-nja. Stvar je polagoma zapadla pozablje-nju. Pred kratkim je švedski prestolonaslednik obiskal finsko prestolnico He'sinki in v zvezi s tem obiskom je zgodba t stega potopljenega zaklada začela ?net krožiti no svetu Kako se je prav za prav ra-zvedelo. ne ve n:hče povedati, toda vsi listi, švedski kakor finski, so pričeli psati. da je prestolonaslednik med posetom v nekem helsinškem muzeju nenadno naletel na star dnevnik v katerem poreča nekdo iz preživele posadke luske vojne ladje natančno o tem dogodku in navaja tudi mesto, kjer počiva zaklad na dnu morja. Ladja lezi razmeroma neglcboko -n v bližini obale, vsekakor pa tako, da bi JI mogli priti z modernimi tehničnimi pr pomočiti do živega. V nji pa. je zlata za kakšnih 200 milijenev švedsk h kron, kar je že lepa vsota. Koliko je resnice na vsem tem. ni mogoče ugotoviti, ker molčita tako prestolcma^ednik kakor f:nska vlada o tej zadev — baie zato. da bi ju ne prehiteli kakšn drugi iskalci zaklada. Termin za poskus dviga je določen za prihodnjo pomlad ko bo obrežno morje prosto leda. Tedai se bo pokazak), kaj je za vso to zgodbo o 200rnilijonskem zakladu. Potapljač in rak V Bridl ngton£?kem zalivu stiče ta čas posebna ladja angleške vojne mornarice za zračnimi bombami, ki so jih letalci pri zad njih manevrih metala v morje, a niso eks plodirale. Te bombe utegnejo postat: plovbi nevarne. Te dni je potapljač Patrick Murphv v negldbokem morskem dnu našel v blatu takšno bombo in jo je hotel baš privezati na vrv. da bi jo dal potegniti iz vode. ko je zapaail. da so iz njenega votlega dela mo'ele škarje velikega raka ž val je takoj prešla v naoad proti ortap^aču Murphy je ime!, kakor pri takšnem de'u sok>h. nepokrito roko in je moral zelo paz ti. da je ni rak s Skariami zagra.Ml. ker bi gra to gtado najmanj neVo^ko prstov. Skušal je, da u'0-v* rakove Skarie v zanko, a boj je b'l težak in noto nevarnosti Končno se mu ie le posrečilo, da 1e dobil ene Skarie v žanko in žrval so lahko uotee-ni« kvJšku. Bila ie oerromen ekoemd^ar z do^no tele-sa 75 cm in Skarii 34 cm. Odposlali so jo kot kiurionjum v London. Vžleafični tr»i«t se seli iz S^ofchnlma švedski vž^alični tu.st s? Ip začel v tav re)< urošleffa tedna selit' '■/ StookhoVna v južno m«v5t<»ce .Ton Kon;ng k' veliia ra sred^p šved^kf- >nd»jlitv»- '^♦»oSpsJtfl UT^r^-V ^fnrmVjnii ip pfllo'--'« ♦rii«+t> ^nc^lfp rtivVo ^ * p vn.UhT r>re- makn:3o evoj sedež v provinco. ANEKDOTA Jack e je prišel iz šele in pra'.d očetu trgovcu: »Danes pa sem prištedil 13 centov. Vso pot sem tekel za nekim tramvajem.« j-Za avtotaksijem bi pa prištedil cel dolar ___t pravi oče. Vsak dan ena Dama v kupe ju: »Kakšna sreča! Skoro bi bila pozabila, da imam s seboj kovček!« sJUTROc St 1 19 Nedelja, 1. L 1933 ASTROLOŠKE NAPOVEDI za vse ljudi v leta 1933 L. 1933. bo po astroloških napovedih leto trdiih bojev za gospodarsko izboljšanje svetovnega položaja V tem ozira 6e bo nadaljevalo delo, ki je bik, započeto v preteklih letih. Prvotno se ne bo spremenilo na bolje, a proti koncu leta bo opaziti vide« napredek. Ta napredek bo občutil tudi posameznik, za katerega veljajo naslednje prognoze seveda le v 9p'.ošnem Točnejša prognoza se da izreči le na podlagi osebnega horoskopa in le v veliikith potezah je mogoče brez tega podati kakšno napoved. Tako bo L 1933. za tiste, ki so rojeni v znamenju Ovna, (od 21. marca do 21. aprila), to je ljudi, ki so že po svoji naravi podjetni in etrem* Ijivi, še vedno precej nemirno, kajti Mar6 obvladuje znamenje Ovna. Tudi Uran se bo mudil do L 1935 v tem znamenju in njegovemu vplivu je pripisati vse pretres-ljaje in prevrate v socialnem in političnem oziru, ki jith doživljamo ta čas. Tisti, ki jim je ob rojstvu stalo v znamenju Ovna sonce, bodo posebno pod vplivom novih idej, in sicer bodo pod njimi dozorevali ne v položnem, temveč razburkanem tempu. Da jim ne nastane velika škoda, naj se skušajo brzdati in premisliti natančno vsako akcijo, preden jo zapoenejo. V ostalem je 9kupina teh ljudi bolj pod vplivom Saturna, ki ustvarja mir in pre-misTjenost. Pod tem vplivom bodo deležni vztrajnih uspehov. Tisti, ki so se rodili med 21. marcem in 1 aprilom, bodo začeli leto dobro, ostali pa naj se pazijo, ker jim aspekti ne stoje preveč ugodno. V znamenja BiKa rojeni (od 22. aprila do 21. maja) so po naravi marljivi, žilavi in sposobni ter jim že tako ne more rti v življenju posebno slabo. Jupiter in Mars jih bosta to leto podpirala, delo jim pojde vse lažje od Tok. Pač pa j.cn utegne Saturn v mnogem otežiti življenje, ker je njegov položaj napram temu znamenju zelo neugoden. Saturn zna ovirati delo in škodovati družabnim zvezam ter zdravju. Vendar bo njegov vpliv tudi pri ljudeh, ki so mu podvrženi, proti koncu le Vi popustil. V sploš« nem bo vse leto ugodno tistim, ki so se rodili od 22. aprila do 1 maja in od 12. do 21. ma.ja, med 2. in 11. maja rojenim pa bo deklo nekaj časa težave. V znamenju Dvojčkov (<>d 22. maja do 22. junija) se rodijo pametni, živahni in stremljivi ljudje. Resni Saturn jim bo podkrepil žilavost n vztraj* nost in :meli bodo velike uspehe v pokli-,cu študiju, nabiranju duševnih zakladov; z materialnimi zakladi p« bo bolj šibka, kajti Jupiter, ki jih prinaša, bo šele proti koncu leta v ugodni !>egi in >im bo prej sovražen. Sitnosti z oblastmi, denarne težave, tudi bolezni utegnejo biti posledica te neugodne lege. tem bolj. ker bo Jupitrov vpliv podkrepil še Mars. ki prinaša mot« nje, razdraženost itd. Nekaterim dvojčicov-cem bo prinašal motnje snet Neptun, in sicer bolj duševne vrste Od 22. maja do 12. junija rojenim bo življenje skoraj vse leto nemirno, bolje na bo z on mi, ki so ee rodili med 12. in 22. junijem. V znamenju Raka (od 23. junija do 23 julija) so lansko leto doživeli marsikatero nemirno in razburljivo reč, ki jim je šla tem bolj k srcu, ker so zelo občutljive narave. Novo leto bo za to bolj normalno, ker bosta sta'a Jupiter i.n Mars večinoma v ugodnem aspek-tu. To stopnjuje dobro voljo m zmogljivost. Ti vplivi sicer niso močni, vendar jih lahko človek hote ojači. Nekaterim bo Uran proti koncu leta povzročil neprioa* kovane motnje, drugim pa preti ob tem času isto tako Jupiter. S previdnim izogibanjem razburljivih dejanj, kakor procesov itd., ter s pažnjo ra svoje zdravje bodo lahko prešli tudi ta nevarnejši čas. Znamenje Leva (od 24 julija do 23. avgusta), ki je svojim otrokom zadnje dve leti prineslo marsikateri pospešek v življenju, jim za novo leto ne obeta toliko dobrega. Saturn bo mnogim delal velike ovire, depresije, skrbi zw den-ar. družino, zdravje bodo posledica. Jupiter bo skoraj vse leto nevtralen, le proti kon.au bo začel izenačevati ne* ugodni Saturnov vpliv. Najugodneje stoje šanse za tiste, ki so se rodili med 14. in 23. avgustom. Znamenje Device (od 24. avgusta do 22. septembra) spočenja mirne, delavne in praktično nadarjene ljudi, ki 6e h siv i jo bolj s pozemskimi stvar- mi. V novem letu pa jim bodo kar trije planeti prinesli maCo razburjenja v njihov mir. Med temi vplivi sta Jupitrov in Neptumov boij duševne in nikakor ne vedno neugodne narave, Marsov pa telesne. Zlasti zdravju pretijo mnoge nevarnosti, n. pr. v želodcu, jetrih, žoicu. To naj si zapomnijo posebno tisti, ki eo se rodili med 24. avgustom in 3. septembrom. Osrta-li bodo občutili i vsaj deloma tudi ugodne vplive Jupitra in Neptuma. V znamenju Tehtnice (od 23. septembra do 23 oktobra) rojeni ljudje so zadnje leto doživeli mnogo sk:bi, omejitev in podobnega Najhujše so men« da že prestali in tako jim novo leto obeta trdnejše in varnejše oblike življenja. K temu jim bo pripomogel zlasti Saturn, ki 6e bo javil z gradilnimi vplivi. V zadnji tretjini leta bo tudi planet sreče Jupiter obvladoval znamenje Tehtnice ra to se bo zelo dobro poznalo. Uran bo tu pa tam zapreti! sicer s kakšno motnjo, a tehtničarji jo bodo s svojo prilagodijivoetjo večinoma srečno premagali. Znamenje Škorpijona Tod 24. oktobra do 23. novembra) rod5 ostroumne ljudi, ki jih je često težko ra« zumeti. V novem letu bodo pod zelo nasprotujočima se vplivi. Zlasti Saturn bo pripravil vsakovrstne ovire v vseh področjih. Cesto se bo ta vpliv pokazal le v razpoloženju, a to razpoloženje je večinoma ostro, nepomiTljivo in trdo Jupitru in Marsu bo pripadla vloga, da bosta marsikatero težavo pomagala odpraviti. V znamenju Lokostrelca (od 23. novembra do 21. decembra) obeta Saturn in z njim Uran spet mnogo pospe- gftve v vsakovrstnih delih, načrtih, pre» obratih k boljšemu, razplet« v zamotanih situacijah. Jupiter in Mars stojita pa velik del leta v zelo neugodnem položaju in zlasti Jupiter utegne povzročiti kakšno sitnost z oblastmi, s predstojniki, v družini itd. Za procese m ugodlej neuspele načrte. Proti koncu leta bo stal Jupner neugodneje in je priporočati previdnost. Kdor se bo okoristil z ugodnim časom, pa bo tudi to manj ugodno dobo srečno prebiL Znamenje Vodnarja (od 1. januarja do 19. februarja) >e ogroženo po Saturnu. Ta zna prinesti resne stvari, bolezen, skrbi, izgube, vsakovrstne ovire itd. Proti koncu leta se bo pokazal ugodni vpliv Jupitra, ki bo trajal daleč v 1. 1934. V prijateljskih odnošajih, umetniških in znsnstvenih stvareh pa bodo vodnarji lahiko vse leto uspevali. 7 namen je Rib (od 20. februarja do 20. marca) ogražata z neugodno lego Jupiter in Neptun, a delo« ma tudi Mars Vsakovrstna razočaranja in neprilike bodo nastale iz tega, vendar se bo dalo mnogo popraviti s pametnim nastopanjem. Pomisliti je treba tudi na to, da so takšne nepril ke stvari, ki minejo. Proti koncu leta 6e bodo namreč neugodne lege začenjale spreminjati v bolj ugodne, tako da se bo 1. 1934. začelo pod čisto drugačnimi aspekti. Jugoslovenska emigracija iz Julijske krajine Skoraj poldrugo desetletje je minilo, odkar je zla usoda šesto tisočev sprožila novo gibanje, ki je postalo danes bolj nego kdaj poprej važen element v naglem tempu nacionalno-političnega razvoja naše veliKe uedinjene in vendar okrnjene domovine. Na 70.000 je naraslo število lijudi, ki jih je tujec pognal z njihovih domov. Skoraj po-loviica od teh je našla gostoljubno streho in pošten zaslužek pri svooih najbližnjih bratih v dravski banovini. Ne morda toliko zaradi zanimivosti kolikor zato, da dobi naša javnost vsaj nekoliko jasno sliko o razvoju in današnjem položaju njihovega organiziranega pokreta, priobčimo naslednje podatke. V dravski banovini je 20 emigrantskih edinic, katerih delovanje je povsem nacio-natoo-kulturneiga in socialnega značaja. V teh organizacijah je združenih 4250 ljudi, dobra desetina vseh emigrantov, kar jih biva v slovenskih krajih. Ta sedaj delujoča društva imajo za seboj 1300 sestankov in večerov, s predavanji Jn manjšimi prireditvami, 200 velikih prireditev, koncertov in drugih kulturnih manifestacij. Iz njihovih računsKih knjig izhaja, da ao izdala do 875.000 Din v gotovimi in skorad prav toliko v blagu za svoje siromašne člane in druge emigrante, za njih deco, vdove •in sirote. Celokupni denarni promet teh društev znaša od njih ustanovitve do danes okTog 3,200.000 Din Po svoji notranji strukturi, po svojem družabnem značaju, po svojem članstvu se ta društva delijo prav za prav v dve kategoriji, v društva starejše generacije, in v organizacije, K so zrastle v času, ko sta bili ukinjeni »Jugoslovenska Matica« in »Onjem« v Ljubljani in v katerih se je zbrala sftoraj vsa mladina, kil je zapustila Julijsko Krajino v dobi, ko so se razpušča. la slovenska kulturna društva in pričele množestvene aretacije in procesi. Vendar pa med obema generacijama ni nikaklh razlik ne v namenih niti v delovanju, saj so končno vsa ta društva včlanjena v zvezi emigrantskih organizacij. K ima svoje središče v Beogradu, članstvo starejših društev tvorijo po večini ljudje svobodnih poklicev, uradniLni, nižji uradniki in kmetovalci. v vrstah manjših društev pa je zbrana v pretežni večini delavska mladina z mlajšimi učitelji in uradniki. Klub Primork je ena naših najstarejših obenem pa tudi najagilnejših primorskih organizacij. 150 gospa in žena deluje že dvanajst let brez hrupa in nepotrebnih besed, zato pa. s tem JANKO J. SRIMŠEK: Race Mrak se gosti bolj in boli. Zimsko nebo na zahodu se preliva v barvah rubinov, safirov in smaragdov. Iz rdečega v vijoličasto — v svetlazeleno — pa v žalost in milino opala. V krivi vrbi nad mlako sedim. Staro-kopiitno dvanaistko preko kolen. Gledam, kako se voda pod menoj topi s snegom na bregu in v ravni v eno samo široko, hladno, srebrno preprogo. Se karminasto pobarva. Le ločje m bičje se črni na nedolžno čistem plašču nalik grdemu madežu. Luža se temni. Ugaša. Njen najbližji kos še odseva v luči prvega krajca. Za hrbtom — v vasi — zabuči zvon. Počasi — umerjeno — zamišljeno — zamišljeno, umerjeno in počasi potujejo niegovi udarci preko prostrane pobane. Odzvaniata mu tovariša pri Sv. Mariji in v Vidovcu. »Ave. Marija—« Roka sname klobuk. Se dvigne v križ. Usta zamoliiio: »Angelj Gospodov —« Racman, bahat in našopirjen privrsi na čistino v ločju. Šestdeset — petdeset korakov — obrača se m vrti. Prhuta i*, čofota s krili, da snon demantov prši okrog njega S krivčki v zadku se ponaša ves koralen in oodje^*n. Zarobljeno kliče: »Ho—ho—ho! Pak—pak— pak!« Onstran pod vetrom odgovarja samica: »Grem! Grem! Tak! Tak! Tak!« Prsti neslišno spuste klobuk v naročje. Se oklenejo puške. Dvignejo kopito k licu. Štirideset korakov--- »Ne ubijai! Ne ubijaj!« prosi večerna pesem Marijinih zvonov v zmrzujočem večeru. — »Ne ubiiaj!« Dvanajsflka postane težka. Lefoti omahnejo. Uho prisluškuje. Srce drhti. Oči se iskre. Oči se orose--- »Fant! Zapri petelina! Zapri! In se nažri lepote božje do sitega---« Brezžična tekgrafiia v določeno smer Na angleškem letališču Ljropntl ki v Stinglevertu pri Calaisu bosta začeli prihodnjo pomlad obratovati dve brezžični postaji s pomočjo izredno kra/tfkito, komaj kakšnih 15 am dolgih valov, tako zvanih »mikrovailov«, ki imajo to lastnost, da se dado kakor svetlobni žariti usmeriti v strogo določeno smer. že nekoliko metrov od sprejemne postaje jih nd mogoče več ujeti, tako da dajejo največje jamstvo proti nepoklicanemu prisluškovanju. Takšne valove proizvajajo v posebnih ceveh in jih s pomočjo zrcala združujejo v snope, ki jih nato usmerijo z reflektorjem na podoben reflektor sprejemne postaje. V sekundi zanihajo mikrovalovi kakšni dive mirjardi krati. Med Dovrom ta Calaisom so že lan. siko leto napravili poskuse zA brezžično telefoniranje s temi valovi In poskusi 90 se izlbomo obnesli. večjo vnemo za povsem humanitarne smotre svoje organizacije. V začetku gospa Vida Baltičeva, v zadnjih letih pa popularna ga Maša Gromova sta duši vsega dela v klubu Cela vrsta božičnic, tombol, večerov in sodelovanje na črno belih redutah, prireditvah z CMD m Soče, v vsem okrog 100 prireditev je prispevala k ogromnim sadovom tega dela. Nad 500.000 Din v gotovini in po vrednosti gotovo prav toliko v blagu je nudilo društvo ljudem iz Julijske Krajine. Dijaki, vdove, otroci in nezaposleni delavci so prejemali periodične podpore v denarju, hrani, obleKali, perilu in obutvi. Letos predseduje klubu ga. Maša Gromova, Soča je drugo najstarejše društvo, v katerem se je zbralo po poslednjih podatkih okrog 900 članov, že 12. leto mu predseduje ljubijanski župan dr. Dinko Puc. Društvo ki je imelo spočetka namen varovati interese svojih članov, ki jim je grozila nevarnost, da izgube vojno odškodnino, je v poznejših letih, ko je doseglo ta svoj smoter, razširilo svoje delovanje na Kulturna, gospodarska in socialna vprašanja. "Ustanovilo je po raznih krajih svoje podružnice, ki jih bomo posebej navedli. Značilno za družabnost v tem drušvtvu je, da se na njegovih sestankih zbirajo ne le člani mar. več tudi njih družine, otroci in prijatelje »Soča« je imela dosleo nad 200 večjih sestankov in prireditev, ki so poleg drugih prispevkov vrgle društveni blagajni okrog 400.000 Din. Od tega denarja je odpadlo doslej nad 200.000 Din na podpore. Nedavno je obhajalo svojo desetletnico, na kateri je razvilo svoj umetniško izdelan prapor. Jadran deluje v Mariboru. Ustanovljen je bi'l 1. 1919. in prva leta mu je predsedoval dr. Ciril Kraševec. Danes deluje v njem 400 ljudi, ki se uveljavljajo ne le s kulturnimi prireditvami in socialnimi akoljami, marveč še posebej v nacionalnem-političnem delu ob naši severni mejii. Društvo, ki mu že nekaki let predseduje dr. Josip Bergoč, je priredilo okrog 25 koncertov, Miklavževih večerov in drugih prireditev. V društvu posebno vneto deluje pevski odsek s svojim velikim pevskim zborom, ki ga vodi g. Joško Lah. Celjska podružnica »Soče« je bila ustanovljena 1. 1927. V njej so se v prvi vrsti zbrali obrtniki in kmetovalca. Požrtvovalno si je prizadeval za emigrante zlasti pokojni g. Komavli. Sedaj šteje društvo okrog 300 članov. Predseduje mu g. Kompara. Letos se je pod njenim okriljem organiziral zelo agilen mladinski odsek pod vodstvom dr. Mikuletiča. Na rednih sestankih se zbira vsak teden po 50 emigrantskih omladdncev. Društvo je imelo že celo vrsto prireditev, zlasti pa je bila posrečena žalna manifestacija za nacionalne žrtve, ki so jo organizirali v preteklem novembru. Novomeška podružnica »Soče« deluje kakor »jena matica v '.ujubljani že dvanajsto leto. 140 je njenih članov. Devet let jo je rodil pokojni g. Mozetič, zadnji dve leti pa mu je predsedoval g. Viktor šonc. Delovanje društva se je povečalo zlasti v zadnjem času. Poleg drugih 4 aH 5 veftjih prireditev »o letos uprizoriM dr. čeSnikovo »Dobravo«. V poslednjih devetih mesecih so izdali okrog 1000 Din podpor v gotovini. Društvo je posredovalo prt nameščanju svojih članov in tudi sicer skrbelo za njih koristi. ~3oča« v Dolnji Lendavi j« najmlajša podružnica ljubljanske matice. Vodi jo geometer g. Kristjan Pertot. Društvo je bilo ustanovljeno v zadnjem poletju, šteje okrog 50 članov ter je priredilo tudi nekaj društvenih sestankov In večerov. Imelo je tudi svojo žalno manifestacijo za bazoviškimi žrtvami. Starešinska organizacija primorskih akademikov se je osamosvojila šele pred dvema mesecema. Dotlej je delovala v Klubu jugoslovenskih primorskih akademikov. Prvo leto ji je predsedoval dr. Furlam, letos pa jo vodi dr. Hla-vaty V njej je organiziranih okrog 100 emigrantskih akademsko naobraženih intelektualcev. Njeno delovanje se je doslej omejtlo predvsem na moralno in socialno podporo dijakov. Starešine so prispevali za klub i« njegove člane okrog 5000 D4n. Društvo »Tabor« se je osnovalo pričetkom lanskega leta. Njegovo delovanje je posvečeno že od vsega početka kulturni Jn socialni izobrazbi pa tudii stvarnemu podpiranju emigrantske delavske mladine. V dveh letih svojega obstoja je razvilo živahno delavnost. Zbralo je do danes 650 članov, ustanovilo 6 od sekov, v katerih je aktivno zaposlenih do 200 ljudi,, priredilo 90 sestankov in okrog deset večjih in manjših prireditev Izdalo je 20.000 Din v gotovini neposredno ali posredno v korist svojim nezaposlenim članom, zgradtllo veliko delavsko zavetišče in prenočišče, vredno skoraj 100.000 Din in sodelovalo na vedjih prireditvah drugih mlajših društev. Denarni promet te organizacije znaša v celoti nad 210.000 Din. Spočetka mu je predsedoval g. Božič, po zadnjem občnem zboru pa ga vodi g. štre-kelj. Mladinska podružnica »Soče« ki je delovala leto dni kot odsek ljubljanske matice, ee je šele pred kratkim osamosvojila. Tudi ta organizacija, ki šteje dnes nad 150 članov je razvila pod vodstvom predsednika g. 2 i bera e znatno delovanjev izobraževalnem in socialnem pogledu. Omejila pa se je predvsem na notranje delovanje ter javno nastopila le na dveh prireditvah drugih društev. Organizirali so dve boilčnici, 37 sestankov s predavanji in literarnimi večeri, izdali okrog 6500 Din podpor svojim članom, od katerih je sedaj okrog 120 nezaposlenih. Veliko večino članstva tvorijo delavci, ki so bili poleti zaposleni pni regulaciji Ljubljanice in pni raznih gradbenih podjetjih. Mladinska podružnica »hoče« je eno izmed društev, ki se še najbolj neposredno zanima za dogodke v Julijski Krajini. Primorski akademiki so organizirani v svojem klubu od marca leta 1931 Izmed tristo študentov iz Julijske krajine, ki so vpdsani na ljubljanski univerzi je v klubu zbranih 86. Doslej so imeli okrog 40 sestankov s predavanji! in le eno večjo prireditev. Zbrali so doslej okrog 13.000 Din, od katerih je odpadla dobra tretjina na podpore in posojila. V zadnjem času predseduje klubu jurist Stane Bidovec. »Zora« v Šiški je eminentno delavsko društvo, skromno, obenem vztrajno v svojem delu. V njem je pod vodstvom zidarskega pomočnika Le-bana organiziranih 50 kmečkih fantov, kd so našli v Ljubljani delo pri raznih podjetjih in so sedaj po veliki večini nezaposleni. Društvo je priredilo 40 sestankov s 25 predavanji in večeri, v zvezi s »Taborom t tri prireditve, izdalo za svoje člane okrog 4000 Din podpor in frh podprlo nekoliko tudi z blagom. Mariborski »Nanos« je kakor ljubljanski >Tabor« velika or-garnizaclja emigrantske mladine. Bil je ustanovljen letos meseca februarja. Sedaj šteje okrog 425 članov, povečini delavcev, pa tudi uradnikov in drugih nameščencev. Bilanca njenega kulturnega dela je prav znatna, kakor kažejo številke: do 40 sestankov in šest prireditev. Tudi cNanos> je uredil prenočišče za svoje brezposelne člane, za katere je izdal doslej več tisoč podpor v gotovini in naturalijah. Izmed šestih odsekov zelo lepo napreduje pevski zbor. Društvo vodi izredno agilni g. Albert Koruza. »Sloga« v Kranju se je prav za prav še pTed kratkim imenovala »Zarja«. Emigranti v Kranju večinoma mladi ljudje, zaposleni v kranjskih tekstilnih in drugih tovarnah, nad 200 po številu, so si ustanovili svoje društvo že 1. 1928. V društvu jih je bilo okrog 150 štiri leta jih je vodil g. Žerjal. Delovati so kakor druga manjša društva pred. vsem za kulturni in socialni napredek mladine. Priredili za javnost več prireditev, v društvu pa nad 100 predavanj, ko-memoracij. Izdali so nad 5000 Din podpor in v zadnjem času zbrali skoraj za 2500 Din živil Ko je v zadnjem času gospod žerjal podal ostav-ko, se je društvo prekrstilo v »Slogo«, ki jo sodaj vodi g. prof. Adolf Ivančič. »Soča« na Jesenicah je sicer podružnica ljubljanske >Soče« toda sodeč po njenem mladem članstvu _ mladinska organizacija, v kateri je organiziranih okrog 50 delavcev, obrtnikov in nameščencev. Ustanovljena je bila sred.i leta 1931 Poldrugo leto ji je predsedoval jeseniški župan mag. pharm g. Jože žab-kair člani društva, k. prebivajo raztreseni po vsej okolici, se redno sestajajo po dvakrat na mesec Priredili so čez 30 sestankov in dve javni kulturni manifestaciji. Tudi to društvo je izdalo čez 2000 DJn podpore potrebnim Za svoje člane, ki so brez strehe so uredili tudi manjše prenočišče. »Orjem« v Kočevju je bil spočetka krajevna edinica oblastne organizacije, pozneje se je osamosvojil. V njem je organiziranih 80 emigrantov iz kočevskega sreza, ki so povečini delavci v kočevskih tekstilnih in drugih podjetjih. Tudi pri njih je v zadnjem času močno narasla brezposelnost. Organizacija zbira zlasti mlade emigrante. prireja razne nastope in nacionalne manifestacije ter pod. pira svoje članstvo. Imeli so okrog 40 se-»tankov. 5 prireditev ter 6000 Din socialnih izdatkov Društvo, ki deluje že četrto leto in ki ima sedaj svoj pevski zbor. vodi prof. Janko Kumer. »Orjem« v Laškem je sMčna emigrantska organizacija. Ustanovljena je bila 1928 in šteje sedaj okrog 40 članov Jz vsega laškega sreza Po zaslugi svojega izredno delavnega predsednika učitelja g. Marija Bratuža je meseca 7. avgusta priredila velik emigrantski izlet v Laškem, ki je tako moralno kakor gmotno izredno lepo uspel. Društvo je podpiralo svoje nezaposlene člane — rudarje Iz rudnika >Huda jama t, pa tudi trboveljske rudarje. »Orjem« v Trbovljah je tretja takšna organizacija, ki jo vodi učitelj g. Drago Pahor. V tem društvu., ki je v tretjem letu svojega delovanja in ki je zbralo v svojih vrstah okrog 60 em:-grantov, se v veliki meri odraža stiska trboveljskih rudarjev. Kljub socialni in gospodarski mori je razvilo razmeroma živahno naoionalno.kulturno delovanje. Imelo je nad 30 sestankov in 2 prireditvi, od katerih je zlasti poslednja o priliki ra-pallske obletnice našla globok odmev v trboveljski javnosti, ker je pomenila dostojen odgovor na izzivanja goriškega fašističnega tajnika Avenant.ija na račun trboveljskih rudarjev. »Edinost« v Škofji Loki je eno .Izmed najmlajših emigrantskih društev, ki je bilo ustanovljeno v poslednjem avgustu in ki ga vodi sodnik g. U Batista. Društvo šteje 50 članov. 'Imelo je doslej že okrog 10 predavanj, 2 prireditvi, od katerih naj navedemo koncert, na katerem so nastopili pevci ilz Ljubljane m Kranja. Za podnore potrebnim članom je izdalo okrog 5300 Din. »Tabor« v Kamniku se je ustanovil v letošnjem poletju po prizadevanju ljubljanskih omladinskih organizatorjev V njem se zbirajo mlad." emi-grantje iz Kamnika in Domžal. Predseduje mu komisar g. Adolf Vadmjal. članov je okrog 70, ki so imeli dosedaj že štiri notranje društvene prireditve. In še dve organizaciji Pred kratkim so se zbraLi emigranti v litijskem srezu in Beli Krajini. V Litiji ;in okolici živi okrog 70 beguncev, ki so večinoma tovarniški delavci, obrtniku' in učitelji. V Beli Krajini pa okrog 200 ljud.i iz Julijske Krajine, Tako v črnomldu kakor v Litij« delujeta pripravljalna odbora zu, ustanovitev dveh novih edinic. Belokrajin-ska organizacija se bo imenovala tKrai, Takoj po svoji ustanovitvi namerava postaviti na oder Sokolskega doma v Črnomlju Bevkovega »Kajna«. Takšen je pregled dela v jugosloveit-skem emigrantskem gibanju na svobodnih slovenskih tleh. številke in podatki pričar jo, da to delo nI bilo neznatno. Obenem pa, ko za novo leto seznanjamo našo javnost z obračunom tega dela, naj izrazimo nado, da se bo to delovanje v prihodnjem letu še povečalo. Zavest, da je treba posebno v socialnem pogledu stremeti po čim večjem napredku in strnjenosti, naj ee baš v emigrantskih društvih in v okviru njihovega naclonalno-kulturnega programa čim bolj učvrsti, da bo njihovim ofcjim 600.000 rojakom v njihovi kulturni in gospodarski borbi s tujcem tem lažje pričakovanje bodočih dn-i- Dogodki za mejo Nova zadolžitev slovenskih občin V poslednjih dneh so bili objavljeni podatki V novih zadolžitvah nekaterih sloven-S občin v goriški in tržaški pokrajini-Tako ie občinska uorava v Cezsoči najela 25.400 lir pri goriškem občinskem kreditnem zavodu. Isti zavod ie .Plodil JJ1""11?™ občini 160.500 lir, cerkniški občini 86.000 lir, kobariški občini 87.300 tir občim, v Sveti Luciji 40.700 lir in grahovski občim 40.00U Ur Obč na Devin - Nabrezina ie naiela 150.000 lir novega posojila in prav tako se ie povečal tudi dolg občin v Ronkih in na Doberdobu. V Tržiču so uvedli nove dokla-de na dohodarino. prav tako v Bovcu in Gorici Kljub finančnim težavam, o katerin pričajo novi dolgovi in no«vi davki, pa rotirajo fašistični občinski svet m podeštab znatne podpore raznim fašističnim ustanovam in organizacijam. Italijanska solsKa družba »Italia Redentac ie dobila znatne podpore v Sežani, v Divači, v Lokvi m drugod. Za fašistične boži&rce so dale razne občinske uprave t>rav tako večie prispevke, tako v Divači, v Lokvi v Kobaridu, v Cerknem. na Colu, v Sv. Križa pn Ajdovščini, v Komnu in Rihemberku. Nove spremembe imen Ni se poteklo deset dni. odkar ie tržaški prefekt izdal okroe 240 dekretov za spremembo slovanskih priimkov, ko so mu oredlložili novo vrsto predlogov glede po-italiančenja slovenskih in hrvatskih imen V torek »e bilo izdanih 14 novih dekretov, s katerimi so se spremenili priimki 44 osebam. Med dru«nmi so b'V soremenieni priimki Hrvat v Corbatto, Žerjal v Zenali, Peta ros v Pettirotso itd. Brezposelnost ki oolitrka V tekstilnih tovarnah v Pod gori pri Gorici eo znova reducirali večje število delavcev in delavk. Odpovedali so delo vsem slovenskim dekletom in fantom, ki niso trli vpisani v podgorskem dopol«»voru. ali ki se niso prijavili k faSistom. Delo je izgubilo okrog 200 ljudi. Tovarna v Podgori je biM nekoč last znane firme TSmnrer, ki t» 1« že 1. 1926. propadln. Podietje je prešlo v tuje roke. Še pred štirimi leti je bilo v objektih v Podgori zaposlenih do i^OOO delavcev in delavk. Danet? dela v tovarnah le še okrog 150 delavcev, ki so po večini fašisti ali pa vojni invalidi. Aretirani naborniki Pred dnevi «0 karabinierji prignali spet tri fante na sodišč^ ter jih prijavili, da niso hoteli k naborom. V eodnijske zapore so bili oddani 261etni Drago Jelen iz Opatjeea šola, 231etni Josip Patek iz Gorice in 22Mni France šušmel iz Grsara pri Gorici. Fantje pravijo, da niso prejeli poziva k nabora, kar se je dejansko že neštetokrat pripetilo. Dve smrtni nesreči. V Rifenbergu se je v božični noči zgodila huda nesreča. 201etni Josip Pavlica ie našel staro granato, s katere ie hotel sneti medeni obroč, pri tem pa ravnal tako neprevidno, da mu ie v rokah ekeplod-rala rn ga vsega raztrgala. Eksplozija na vasi liudi ni vznemirila, ker so menili, da je kdo po stari božični navadi streljal z možna rje m. Sele zjutraj se ie oglasil neki potnik pri ljudeh in jim sporočil, da je našel na cesti truplo neznanca, ki je b:lo vse krvavo, raztrgano in mu ie manjkala glava Nesrečno žrtev so pretekli ponedeljek pokopali. Na cesti pri Sv Križu pri Aidovščin! ms je preteklo soboto neki avto zaletel v voz oglarja Franca Mikuža 'z PoHkraia Mikuž in njegov sosed Puc sfn se odpravila s tovorom oglia v Gorico Mikuž ie vozil spredaj, Puc pa za niim Na sv večer okrog 23. ure 9e je zgodila nesreča ker šofer avtomobila ni ugasnil žarometov, pa so se spla-š'Ii konji, tako da se ie avto zaletel v oje voza, podrl Mikuža na tla. tako da ie oa-lel ood kolesa lastnega voza Obležal ie z odre-ranima nogama in ie kmalu n*to izdilc.iL Avto se ie močno poškodoval. Mikuž zapušča ženo in Se9t otrok, ki so že vsi mladoletni. * JUTRO«St I 19 HJuhljatia čestita »♦MMMMMMMMMMMMt ........................................................................... ........................................................* .................................................... »♦m................<....................... ANA SUHADOBMK trgovina z mešanim blagom in trafika $ LJUBLJANA Poljanska cesta 70 mm»mmmmmm»m»»mmmmmw mm^mm.m.mmmmmm.mmhm.mmmm .........................................." "........................................v ▲ T ^ « «1 __ T X «__«_______Ui« Tvoam I ............................. ♦ IVAN AMBROŽ Z strojna delavnica I LJUBLJANA Trnovski pristan 32 | ♦♦mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm ..........................................v IVAN SESEK Čevljarski mojster LJUBLJANA Kolezija, GerbiCeva 9 t i <<<<«««.........<........................ ......n 11111' T........................ M........................................" IGNAC VEHAR | f KAROL MOKE splošno mizarstvo f f sodavičar LJUBLJANA Gradaška nL 12 | l LJUBLJANA Karunova UL 1 . ......................................« ............................................ ............................................ M Ml.............V V"'!■"!!!?..........t i FRANC W8LFING urar LJUBLJANA Gosposvetska c. 12 : : ANTON ZBAŠNIK čevljar ± LJUBLJANA Bežigrad št. 19 ♦ ♦ m MARIN BARBIC trgovina vina in žganja LJUBLJANA Stara pot 11 : : Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cen j. odjemalcem in se priporoča za nadaljnji obisk Antikvariat Jamnik LJUBLJANA Stari trg 10 j ........................................ .......................................... ♦ $ X Srečno novo leto želita J 1 Fr. In Jožefa Vrhovnik t vinotoč : mm Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka Anica Lnkman trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA Stari trg 30 ter se tudi za nadalje priporoča »*<«««««........mmmmmm......««< ♦ ♦♦♦♦♦♦♦mm......................... J | Srečno novo leto želi ♦ IVAN G JUD | brivski in damski salon : : : t Srečno novo leto želi vsem odjemalcem ter m priporoča j; <> T < > Vinko Podobnik trgovina s kurivom | LJUBLJANA TržaSka cesta 16 >m«...............»........................ KOVACIC JOSIP pekarna i J LJUBLJANA-Trnovo, Kolezijska 23 <> ____ LJUBLJANA IVAN BIZOVIČAR umetno vrtnarstvo Kolezijska 16 i »M.............................................<.................................... l Srečno novo leto želi X ............................................ ♦ vsem naročnikom ter se priporoča v T Valentin Lotrlč splošno ključavničarstvo KAROL KOCJAN modno krojaštvo i LJUBLJANA Dolenjska e. 20 LJUBLJANA VII Vodovodna 44 LJUBLJANA LJUBLJANA TržaSka e. 11 L STRUNA slaščičar LJUBLJANA TO : Start trg 30 | , i ........................................................................~ ».............................."""""" I! JOSIPp^au5AK * .....t...................................... ..........................................** U LJUBLJANA Dolenjska e. 48 ♦ ♦ 4 ■ • .......................... FANI KAČIČ gostilna »Pri raci«, trgovina s kurivom X LJUBLJANA Spodnja Šiška ♦ »mmmmm<««««««mmmm««m««« »^»»»m^mmmmmmmmmmmmmmmmm« | JOSIP LEVANIC l z veletrgovina z vinom t ♦ LJUBLJANA VII f i Srečno novo leto želi X vsem cenj. gostom ter se priporoča ♦ Kačič Fran j a gostilna LJUBLJANA Dunajska c. 58 Srečno novo leto želita vsem cenj. gostom ter se priporočata * * Srečno novo leto želi vsem cenjenim | i ♦ t Franc in Ana Rozsnan gostilna pri »Jerneju« Sv. Petra c. 85 : t X X i ♦ i t ........I s »mmmmmtmmmmmm«mmmmmm^mm LJUBLJANA odjemalcem Stefica Krže-Siard prodaja kuriva in zaloga vrhniške opeke LJUBLJANA Trnovski pristan 12 JOSIP HUDNIK mesar LJUBLJANA £abjak 8L 6 tUlMMIllllMMIHIMtttttnl........................................................ ................................ mmmmm* ^ .........................»♦".....«..............................M........................................^ | i | : : ♦ ♦ MIHAEL MOLE parna pekarna Špedicija In carinsko posredništvo TURK FRANC PRAPEOTNIK X strojno mizarstvo t LJUBLJANA VH Aleševčeva ul. 37 BEŽIGRAD Staničeva ul. 17 ♦ ♦ LJUBLJANA Masarykova c. 9 ♦ ♦ * i ♦ i ♦ ANGELA KRAMAR trgovina z mešanim blagom FRANC BABIC specerija 2 LJUBLJANA Dolenjska C. S I l IVAN PAVLIN „ LJUBLJANA Zeljarska nL 8 i X tojeiov^je m popravljanje dežnikov ♦ ♦ ............X | LJUBLJANA Florjanska 11 X X ANTON VELKAVRH mesar j X SPODNJA ŠIŠKA X | Pri raci Celovška c. 65 % Podružnica: Vodovodna cesta X Ž»mmmmm«mm«m«mm«mm mmmmm ►»»»»♦♦♦♦♦mmmmmm »♦<<«<«<<<<«»♦ ♦ ♦ ALOJZIJ BRECELNIK mesar in orekajevalec LJUBLJANA Vn Celovška e. 93 ♦ o ♦ t t M. URBAS (lastnik Miroslav Urbas) pristne kranjske klobase, prave samo z zaščit, znamko na vsaki leseni špili LJUBLJANA Slomškova 13 po Brzojavi mmi t X ♦ BETI OREHEK zajtrkovalnica in vinska klet Srečno in veselo novo leto žeH vsem cenj. naročnikom in odjemalcem Matija Grošičar strojni ključavničar i i IVAN BRINSKELE čevljarski mojster t LJUBLJANA Florjanska 18 [JANA Slomškova 13 ♦ ♦ trTRTJANA Kolodvorska ul. 26 ♦ t . „ . ♦ m< poleg mestne elektrarne f f UUBLJANA noioavorsKa } J LJUBLJANA Rladezna ulica 3 | j .vi: Urbas Ljubljana, Tel. 33-22 ♦ g ♦ - .................. I »mmmmmmtmmmm ZALOGA »ZAGREB. PIVOVARNE« | v Ljubljani | LJUBLJANA VH Gasilska 7 | »»»»»» ♦ ♦ ♦ i Srečno novo leto želi NOVI SVET gostilna JAKOB DEŽELA pekarna ANA Florjanska 21 Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ter se priporoča MATEJ OREHEK eksport »Oro« čevljev ročnega dela in modna trgovina Srečno novo leto žel! vsem cenjenim <» odjemalcem LJUBLJANA Kolodvorska ul. 23 LJUBLJANA Gosposvetska c. ♦.................................. ;ltt)mm)ttttttmmttt..........*........ mm.....*.......................... JOŽE ZADNIKAR splošno mizarstvo JOŽE MOKOREL čevljarstvo LJUBLJANA Na Mlrju t FRANC STARIC t čevljarski mojster ♦ o % LJUBLJANA Ulica na grad 5 | i LJUBLJANA VH Verovškova 48 l f^mtu.............................. l ♦ i l ANTON MANCINI ♦ ♦ fotoatelje ♦ | LJUBLJANA Rožna dolina ♦ .......................... ............................... X MARIJA JALEN | X gostilna ♦ i Srečno novo leto želi „GROMM carin, posredniški in spedicijski biro LJUBLJANA i Srečno novo leto želita Jožica in Anton Grčar pekarija LJUBLJANA Poljanska cesta m*m mmm< ! ♦ ♦ X ♦ ♦ : ♦ x X Srečno novo leti želi vsem cenjenim .» odjemalcem ter se priporoča JURI MARENČE gostilna in trgovina LJUBLJANA Dolenjska e. 20 ........................................ ........................................... ....................................... ^ ..................................... GABRIEL DRUŽINA i modno krojaštvo za dame ln gospode * LJUBLJANA Florjanska 81 ♦ * MMMM ♦ < > <> Srečno novo teto želi ! I vsem svojim cenjenim odjemalcem ■ * Peter Podboršek trgovina z vinom na debelo LJUBLJANA VH : | ♦ ♦ ♦ : t Osvald Pengov trgovina s špecerijskim blagom ln gostilna LJUBLJANA Karlovika e. 19 ŠTEFAN G JURA čevljar LJUBLJANA Linhartova 16 i PIO RADO NIC X veletrgovina vina in žganja ♦ X LJUBLJANA Stara pot St. 9 X <. • < Mglenlčna pralnica in svetlolikalnica ♦ ! kemično snaženje oblek ♦ ; LJUBLJANA Kolodvorska nL 8 J ♦ Srečno novo leto žeH vsem cenjenim \ X naročnikom in se priporoča J X 1 Virnik Ludvik ♦ modno krojaštvo za dame in gospode j 2 I LJUBLJANA Hrenova nL 17 ; i M ► > 4 > < ► . ► . ► . ► < ► < ► < > ANTONIJA PUGELJ ;; ; trafika ' LJUBLJANA Miklošičeva 84 o • ' ' h a ) u i ; mi mh h o a n m i n m m ......n 1111 n 111 n 11» m 11 B 11111II11111III111111 M m 111111111111IBII H 11II11111IIIIII n I u j ii n i ii ii m m ii i o ljubljana Čestita a ,-ff ii h !i imi ii 11 n n n b mil! b n h u ii ii h b b h m n n b ii inrinnnrTnnrTTnrTinnnnnni ii r v ii a n « 8 u B » B I II M II a I B B e a i n l inOTH I Hi l H r t n B t i B ii B ll B II i II D i I I 1 1 I I I 1 I 1 11 11 BJUIJI BBIIBIBLJiJBIIB ULLLB B II I B II mm mn nnrTrTTrTTTTTrnni n i a t « ii h b s b b g n n a a a b b ii b h b b h h n h b h nr OJULAJULO .H II I HJLU I U II I I H II JLUJ II »II H II il I! IIII L □ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom im i « a h b b b in b b b b i i ii i b i m b b ii i m i ii i m i i i » « i 1 i i i i H u h b i! !l « jujupri □ □ □ O □ □ □ □ □ □ c _____ _ ualimnanguuliuliuulrinmni n ii i iujloio □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□rinnopg. FRANC ERJAVEC □ § □ trg. z železnino »Pri zlati lopati« □ □ □ LJUBLJANA Wolfova uL 12 G □ E^crannn^nanncnnnnnnizmamnnni □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i. g PRVI JUGOSLOVENSKI ZAVOD ABERšEfi, ZA POKKOMENJE, PONIKLANJE in SPLOŠNO GALV ANIZIRAN JE, BRUŠENJE KOVIN IN JEKLA, POBA- KRENJE IN POMEDENJE LJUBLJANA, KRAKOVSKI NASIP 26 qjjljuljui0xe03mmnnn n n lulbjuljuuloggn' ir n h a h n Rjooanru a 11 aau ČEMAŽAR JOSIP Umetniški zavod za fitografifo LJUBLJANA, Igriška < IHI H H m I II n III II II m I I n M I I H JULJUUULJLOJLJJUUULL^^ D □ G □ □ □ □ □ □ n Matej FaJSar izdelovanje a' tokaroserij in zimsko-sportnih predmetov LJTJBLJ AN A Trnovska ul. 25 Telefon 3410 G □ □ □ □ □ □ □ □ DaGGGGGCGaGGacGaaacaaaaaaGaca G C G G G G G G C G G r~ F ANI BE SCHIAVA »Pri starem tišlerju« G LJUBLJANA Kolodvorska ul. 24 □□□aaaaGGi L Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem c □ G G G G □ G □ C □ FRANC AVŠIČ modni atelje LJ lJBLJANA Eomenskega ni. S6 pnrm b b h h u m b nnnnnnnmaiTDaTia GGGGaGGOGGGGGGGGGGGGGGGGOGGGn ~ Srečno novo leto žel 1 cenj. odjemalcem ter se priporoča G G G G G G G G G G G G G G □ G G G G G G G G G G G G G G G G G G „ G H □ P □ 3 a 9 □ S □ 3 n S □ 3 n H □ S a S □ □ a Srečno in veselo novo leto žeU svojim cenjenim odjemalkam in odjemalcem DAMSKA KONFEKCIJA »e u G G G G G G □ G G G G G G G G G G G G LJUBLJANA Kongresni trg 5 JOSIP REBEK splošno ključavničarstvo LJUBLJANA Cankarjevo nabr. 9 3uu ii mn s n a h h Hjumm iiiiiiiidB goooaanni ojulojmumulo b ii iugc Vsem cenjenim gostom ln od jemal- c cem želi srečno in veselo novo leto £ C LEOPOLD E ZUPANČIČ E C posestnik in gostilničar G LJUBLJANA Jegličeva cesta št. 15 rinnrrrrijaGOGGoaGaGGaiJUuuLrjijaai muGuuuGmuuoGijmGuuaoGDoaoon § Iv. in Marija Marinšek § § mesarija in restavracija g H LJUBLJANA Prečna ni. 8 □ BGGnrrrTTimnnrTimGnmnnrTTima O I! H B IUUUULJULJUUUUUUG1JUUL JULPJGG G G G G G G G G G n lo n n b »111 m m m 111 wm q g J. Košar, nasL D. Cotič M kleparstvo ln vodovodna Instalacija LJUBLJANA Hrenova nL 7 Telefon 2803 G UGCE mmmnmmumn Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem T. EGER modna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra c. 2 G Srečno novo leto vsem cenj. gostom G §D Nežka Salomon gostilna »PRI SPANU« □ LJUBLJANA Stara pot 7 UDUUUUULJU..B B a.1.1 I I B I I I B I l » U B f G G G G G G G G G G Cenjenim odjemalcem ZA KRESIJO, POGACARJEV TRG in RIMSKO CESTO Aisdrej Dslistar parna pekama LJUBLJANA na vojraln Bohoričeve in šmartinske c. G G G G G G G G G G G G Jl_/Lji_li—il X3GQGGGGGOGGGGGGQQGQOGG g g g g G g g g c g g pg □GGGaaac i onanncn: liggggggggggg g a □ □ a a □ g g g g GncnaromaGGGaaaGaoaaGoaonaa caaaanGGaGGnGGGGnGGGGaaaaaaaa l n Srečno novo le to želi vsem svojim odjemalcem IVAN LAPAJNE »Jadran« kem. tcv. LJUBLJANA-MOSTE G G G G G G G G G G G G G G G G G G žeB veselo novo leto Andrej MARČAN G G G G G G G G G G G G G G G □ G G G G G G G lULJULlUUUI I I B I b I b I M I H » I » « » » » B □ □ □ G □ □ P □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim obiskovalcem MIRKO ZALETEL frizerski salon za dame in gospodo LJUBLJANA Rimska uiti 24 lojuljuuulujuljjuuli i u i i i i i ml DGGGOCPGGOI 1111 B H B B i B » I I I I BI RJL G IVAN ZUPANČIČ izdelovatelj metel g-jin h b b b b b b b b b b b b.....b b b b b b m LJUBLJANA Kersnikova dL S Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se priporoča H gaaaaGaaGaacaaGaacGacaaaaGacg y ~ Srečno ln veselo novo leto žeH trgovina z meš. blagom in brivnica Moste pri Ljubljani Valentin Vodnikova 14 G § fl a 0 G □ □ P G G G □ □ 9 G S B B B B □ □ GUUUULIUUULJUUUUUUUUUUUUUUULnG^ Mergensthaler AdolS tovarna usnja MOSTE LJUBLJANA G G G G G G n oaaGaacGGGGaroiiaGaoaaaaaaaaaa M; n K B H »n rrnmnnnnGGaaGGOOGGGD □ a a □ a n □ □ □ g g G Srečno novo leto želi vsem avtomobil istem Leopold šušteršlš avtoličar LJUBLJANA Dunajska e. 41 G G G G G G G G G G G G G a a B § O D H a □ a S n S a a n vsem cenj, gostom in o K IJLULJULULS Srečno novo leto Seli vsem cenjenim naročnikom ter se priporoča F. E. REM2GAR slikarstvo ln pleskarstvo LJUBLJANm. Kolodvorska ni. 18 ^ Telefon 3430 p Tiiiiiiiiiiiiii nrn b b b b t a a a » n i b a b a a b b b b b b h b ii b b b b b b b b b b b b b g Franc Rebernik pleskarstvo ln llčarstvo LJUBLJANA Komeoakegm oL t2 Cene konkurenčne — postrežba točna Telefon 3177 Lil II H » I 11 B B B a iTTXO C M I I B I I l B IG I I B B I » I I B IUULJI B B II II I I III I II I 1 Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom Ivan Križnar sptočno krovstvo, obstoječe 28 let LJUBLJANA Hrenova ulica 9 ter se za nadalje priporoča riM"11'11"11 mnnri niiinr J M I n 1111 MH m 11111 n n 11 Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom Lovro Rozman tpeeljalna delavnica teh tule LJUBLJANA Pred Prulami 5 Telefon 29-97 Tllllllllllllllllllllllllllll ZGGGGC TVRDKA innnnnnpnr t- JI_i i.Ji_>L_il—il—.i— G g G G G G G G G G C G LJUBLJANA □GGGGGGGOGGGGGGGlIOLiLO.JLlLiGULOJLlLJLJL^ IVAN BOGATAJ konees. elektrotehnično podjetje Kongresni trg 19, zraven mmske cerkve g G GLIUUUUULOJUULLAJULOODGOGOOGGGGl g MATIJA in ANTONIJA VIDE B G gostilna Lozar l| LJUBLJANA Rožna ulica 15 G G 3aaaGGaa0ix30Gg MATKO SOKLIC ml. G trgovina z mešanim blagom G LJUBLJANA Zabjak G npnnnnni B B B b B B b b 11 K IJUUUULDCOGt LULE I B B II rmULILLIJLJLJLJJULJULJLJUmGt icaaGnaaGaGGnGnGaroGaaGmuuGumui_ajGaaaaax]uLjj Srečno novo leto želi vsem cenjeni modjemalcem ntničar 8 Hlcfiter tovarna pralnega praška in kristalne sode znamke „ZORAu LJUBLJANA Zvonarska nI, G G G G G G G C G G G G G G G G G G G G G G n E « » h i B B « B » « a a « B B B B II B B B b h b b b b b b bjlj b i II b b ulogij Srečno novo leto ŽeH vsem cenjenim odjemalcem Leopold ln Marija Sever mesarija Srečno novo leto vsem odjemalcem in konsumentom našega piva, špirita in kvasa želi PIVOVARNA ,UNION' D. D. LJUBLJANA G G □ G Trnovska nflea 2 □ g ljubljana "i.........um..........................utjg JIH M B B B B B IB B » I B I M M I B I I IJUUULJJUUUUUU^^ □ Albert špeletič i SOBNO SLIKARSTVO B LJUBLJANA Emonska cesta 25 3 Cene konkurenčne. Vzorci na vpogled. n □naxa3merixnxnxaxaxiaandaa: 11, n b h b n ubito ejgga^juguuittmnn .............mi uju.ji.ujlm ib nnroaoo .HUinillMU LJUBLJANA ČESTITA L..........................mnmnnnmumm^ .................................................................- R R H «tro£o'K?tvo □ B splošno kleparstvo □ □ Srečno in veselo ««m» leto t* H □ □ IVAN SEDLAR trgovina s špec., kol. mat blagom in dellkatesaml □ □ □ □ □ □ □ □ □ n strojno mizarstvo □ LJUBLJANA Linhartova uL 8 □ □ □ □ splošno kleparstvo LJUBLJANA Sv. Petra nasip 41 ^luuuLonr IGNAC PETERLIN pekarna LJUBLJANA □ Zelena jama Valentin Vodnikova 4 |i m »i ii i ■ h i ■ B u um h «n i ii n mni i □□□□□ULiUlJLJLLJUUlJUlJLlUlJUULl^^ □ IITTTI MARIJA H □ LJUBLJANA Linhartova nBca 4 u □ gjUH f f, b i » n B n II H II a JULILIUUUUUUUCX3LLiUUUULIUUUUUUnaD g aooacaoouoaoouanananaaa^anoaaaanaaooon^D ^o^S^SEhoaooočBdifEi^aau □ -□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□p nnoonoonnonaonc g g I. BUZZOLINI g □ VIKTOR □ □ delikatesna trgovina g g □ § ljubljana □ Bohoričeva ul. 5 (Tabor) g 0 O □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C IVAN PRAZNIK g _ = splošno strojno mizarstvo g □ □ LJUBLJANA Zavrti 9, tel. 34-97 Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem J. POGAČNIK trgovina s kurivom HITTI MARIJA prodaja premoga in drv na drobno in debelo LJUBLJANA Sv. Petra c. 81 VIKTOR ŠOBER trgovina s špecerijskim, kolonijalnim in mešanim blagom LJUBLJANA Sv. Jakoba trg 4 LJUBLJANA CiZEJLJLJULJUI^ljljljljljlji^UJI^I^^^^U-.^,.-.-.--^-.-------------- □ □ AMALIJA KLANDER □ Mr. A. USTAR, lekarnar □ □ PRI SV. PETRU, LJUBLJANA g buuulojuuuuuuljljl^ oooooooooaomaraninniifflnii]^ VOLK - Ljubljana veletrgovina žita in mlevskih izdelkov S □ □ □ □ n Matematično-mehaničnadelavnica ANTON KOZINA LJUBLJANA šmartinska cesta 8 trgovina in trafika, zaloga ljubljanskih, planinskih in fotoamaterskih razglednic H □ LJUBLJANA Zavrti 9, tel. 34-97 □ H ^w p H g §□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□3 □□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□tli g LJUBLJANA Kolodvorska 8 □ □ □ □ □ □□□□mnOUULJLIUUUUUUUUULILlULI^^ IVAN KLEŠNIK trgovina z mešanim blagom UJ □ Foto-atelje D. ROVŠEK □ □ trgovina s foto-potrebščinami g □ b juuuuuuuuuuuuuljunrnamldaagdroooaaacapaaaaaa □ ljubljana Kolodvorska ui. 35 □ □ □ □ ------------------ H Srečno novo leto želi p NIKO ZUPAN KAVARNA PREŠEREN KAROL in POLDI POLAJNAR LJUBLJANA Sv. Petra nasip □ □ □ □ □ □ □ u ZELENA JAMA 141 LJUBLJANA □ _ , innnpn " »'-mmi n» iijuuuud parna pekarna LJUBLJANA □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□mmnDmnnnnnncn g g M. CASERMAN g □ IVAN POLANC □ g □ krojaški mojster □ g frizer za dame in gospode H □ LJUBLJANA Šmartinska 9 □ LJUBLJANA Kopitarjeva uLl □ □□□□□□□□□[^□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ □ □ □ □ KAROL NARBESHUBER elektrotehnično in strojno podjetja MOSTE PRI LJUBLJANI □ □ □ cconnnnomnocuCioonOTDr ococcDODCEtnnoinDaco g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DannonDC:iaD[:3Dn g - □ □ Dunajska cesta 58 q □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n^ □ODDOOnmODOtinimomaiiniDO "nnnrT^nrTTTTp. .................... ■ » ..rrrmg □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se nadalje priporoča RADO pezdir trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA Vodovodna 46 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ F. FAJBIGA SIN g zaloga pohištva □ LJUBLJANA Sv. Petra c. 17 g g Ustanovljeno 1879 _ □ ^□□□□□□□□□□i-iUUuLlUuuULOJULJLOju. □ □ □ □ □ □ PAVEL STRGULEC izdelovanje žičnih posteljnih vlog LJUBLJANA Gosposvetska 13 □ □ □ □ □ □ ^□UUUUUUUUUUUU!_iuuuuui_IULJI_ILJJ-JI_IL_ uaaanaaaamaDnnaaaannaaaaanoa g '□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g g g JOSIP SLUGA □ g A. KASSIG □ □ u tapetnik in dekorater g □ □ LTUBLJANA Sv. Petra e. 5 □ p ^ ------------ □ □ □ □ nnnnnnnnrTTnrTTTTTnnnnnn^ llHHgggMO □ krznarnica in izdelovanje čepic LJUBLJANA židovska ulica 1 Uspešno novo leto vsem trgovskim prijateljem FRANC PALME agentura ln komisija □I h n m h » ll lULOJJULLJULLlULJJJJ 8 »i ii 11 i i i i b hm □□□□□□□□□□c^iDaaDannnrT^^ H HJLOJ P H B B I »» B ixq □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[] p,Hn rnnnn n w»n n k n n n b i-mnacBapn □ „ aH zofija mahnic □ □ josip musar H Srečno novo leto želita Jože in Ančka Au&lc □ r C C r: □ □ gostilna Orehek Kolodvorska ulica □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ c □ ZOFIJA MAHNIC □ modni salon g □ LJUBLJANA Sv. Petra c. 8 □ □ □ .^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L g Mr. M. LEUSTEK g □ lekarnar g □ LJUBLJANA Resljeva c. 1 □ □□□□oiimoiiuiraiinoDmDaooGi ^□□□□□□□□□□uuuuuaaauuuuuuLiLiDa □ g MARIJA BUČAR □ g □ □ Z! □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želita Franc in Marija Zidar mesarija ln Izdelovanje mesnih izdelkov LJUBLJANA Pleteršnikova 25 JOSIP MUSAR mesar LJUBLJANA Sv. Petra cesta 61 — šolski drevored □ □ □ M Sv. Petra cesta 61 — soism arevorea n □□□□ijljuljliuul^ □ □ □ □ □ p □ Srečno novo leto! TOMA2 BIZILJ gostilna »PRI KOLOVRATABJU« hotel in restavracija Lloyd g g LJUBLJANA Sv. Petra c. 7 □ □ LJUBLJANA Pred Škofijo Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter vsem prijateljem in znancem g FRANC DOLINAR □ parna pekarna in slaščičarna □ Poljanska cesta 19 LJUBLJANA Pred Škofijo U £dcdcxxo:h g g g g g g g g g g g uuuijlilji n h n g g b b 11 Tmmnrtl nmnn n n it jlilji u u ii b fl-rppuLimuuuumuuuuiJDaauuuuLJii □ Srečno novo leto vsem BRUNCIC * pleskarstvo in ttčantvs □ □ □ □ c: D □[ Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se priporoča FRANC POSAVEC pekama in slaščičarna LJUBLJANA Karlovška cesta št. 30 tioodmuuuujiiiimmml: □uuuuljuliuljlj i n h g ii oj-iuuljlojaa ^□□□□□□□□□□□□□mamncnnrncaannanaLnjLOJUi ojuuuuLiuuuuuLiijmm^ Srečno novo leto želiva vsem svojim odjemalcem ln cenjenim gostom ter se priporočava za nadaljnjo naklonjenost Franc in Rezi Leveč mesarija in gostilna Dunajska cesta St. 84 LJUBLJANA Stojnica, Šolski drevored LJUBLJANA Kolodvorska nBca 23 U ..mi l » « H I H H B-lUlJUULIJULOJULIL.il K 1 B 1 B I itttttdf l ammaDnmaoannnDaam ... ^□□□□□^□□□□□□□□□mmnnmaaaaaaaaaapaapaappp g lj Ha TONE MALGAJ, družba z o. z. stavbni in pohištveni pleskar in ličar, sobo- in črkoslikar Srečno novo leto želita vsem svojim odjemalcem ter cenj. gostom s priporočilom za nadaljnjo naklonjenost ROKO in MARIJA LASAN cnmmimTrrTnnnniii^^ y Srečno in veselo nov« leto želijo svojim cenjenim naročnikom g ln se priporočajo za nadaljno naklonjenost U g BRATA EBERL NASLEDNIKI g g MARTINC, CERNE & CO. družba z o. z. H pleskarstvo, ličarstvo ftn črkoslikarstv® □ LJUBLJANA Telefon 2814 Vošnjakova nBca 8 □□ajaaaauuuuuuu^^ □□□ajuuuuuuLi n ii g i iiTTTTnmnnnnnn g ii 11 immma: Srečno ln veselo novo leto vsem cenj. naročnikom ln gostom I g BRICELJ IVAN MOSTE, gostilna ŠIBENIK GLINCE, gostilna »Newyoik< ličar, sobo- in črkoslikar ter gostflnlBar ▼ Stopanji vasi »Na Planlrju« Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem ter se priporoča I. VRHUNC trgovina s kurivom LJUBLJANA Bohoričeva ulica 25 □□□□□□□□□□□□□□□□□□n□□uuuuuuuuaaaaoaaaact □ g Srečno in veselo novo leto želita vsem svojim cenjenim odjemalcem g Anton in Ana Podbosršek g mesarija in prekajevalnlca g LJUBLJANA g Linhartova ulica 4 Tyrševa ce^ta 41 Stanlčova ulica 8 □ LJUBLJANA Tjrševa cesta 15 ^□CTJLlULLJUULlUUUUULJLgJUULaJL^ II II II B II g 00000. oaaaaaanamoanaaoora □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom □ g VINKO RAUBER □ čevljarski mojster ZaJoSka cesta IS MOSTE ter se za nadaljna nsroMTa priporoča □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ n □ □ □ □ □ □ □ □ Kr. dvorni dobavitelj Anton VerbiČI§ slovenska zidarska zadruga dellkatesa in špecerija Ljubljana, Stritarjeva ulica (Filipov dvorec) □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ 8 B □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ V Tržaška cesta št. 2 Ljublji ani r. z. z o. z. Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem veletrgovina usnja (Brata Mosieovie LJUBLJANA TELEFON 2515 TELEFON 2515 in se priporoča za razna gradbena dela. □ ................g a _ _r g nnrnnnnmnanmnaD^ uo[xaaacxojaa[Xg3aaniTrn g g i g i ■ g»a 11 g n u i m ■»»»n»»»■ ■ ■ ■«■ n fa n ■ i * *** __________ _ ____l, -.j__.,_lj . j ■ ■ m j ■■ ■■___. ^ w i _ ■ __ __ ^ . _ - ^ u y ^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a .^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□r"" h-« tinmrinni ii m r t ittti r ij y Stavbno ln umetno mizarstvo A. Rojina & Ko. Priporoča svojo veliko zalogo spodnjega ta gornjega □ usnja po najnižjih dnevnih cenah. — Vse strojarske u maščobe, fištran in degras kakor strojila (ekstrakta) g ter usnjarske kemikalije vedno na zalogi.. □ jgUUULJUUl g g H « fl g H g g g « g g g g g g g I I » ■ M I » 1 ■ » » 1 » » » «33 p □ a □ Peter Žitnik □ □ □ p □ □ □ sploSno kleparstvo in inštalacija strelovodov U □ □ □ □ LJUBLJANA Ambrožev trg LJUBLJANA Slomškova ulica, Kolodvorska ulica Špecerijska trgovina Leskovic & Meden LJUBLJANA f itmnmr »mubmiiiiiibiiiiiiiiiiiiii nnnn mmif iimiiinniin mm Srečno novo leto želi GUMIKLINIKA LJUBLJANA Tyr§eva 7 ilj LdUDljtlmi/i nuiuii - » ug g [j auiuuvuntHa uuca Ll □ I J LJ R g 3-rrrTTTrirraimiTmmiinS Bamnnnnnnmmnnnnnnnnn! n irmnn SauuULIUULOJUUUULOJUU-ILtLli juuuu" UUUUUUUULH.I g g g H g g g g A.LI.B g g g g g O Ckj-nii«■»»»«n i ■ h h 11» j ■ ii »»i«ti H UUUUuJLJl-JLJUJl-JUJLJi-^ _______________________.., ... M ..... U ., ......K « u ll II II II W U n lil 11 II II « II 11 IT .1 II » U II PRISTOU & BRICELJ spedjalni artistični atelje za črko-slikarstvo LJUBLJANA Besi jeva cesta Sv. Petra eeste 89 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem in gostom MARIJA OBLAK trgovina in gostilna »pri Franceljnn« LJUBLJANA Tržaška cesta 23 uuuuuLiJULPjanaaaaaaL^ g ti g g g g g g«jjuumuuuupnnni n«n iuuuuuuuljlju u u Srečno novo leto želi svoj m cenjenim odjemalcem ta gostom I. KUŠAR trgovina z mešanim blagom, gostilna pri »Dolgem mostu«, tvornica vinskega ta špiritnega H« LJUBLJANA KOŽARJE, poŠta VIC InrnrTmTrmnnnmm^^ ........................... IX 13 Nedelja, L, L 1933 LJubljana čestita MAR. VOLK-KOŠMERL L Jugoslovensko izdelovanje drot LJUBLJANA Frančiškanska nL ;; Telefon 3312 MARIJA URBAS nasL pristne kranjske klobase LJUBLJANA Komenskega 1« Telefon St. 2865 trob svojim oenj. odjemalcem ter m priporoča slaščičarna LJUBLJANA Wolfova nt št. 14 AJLBLN ERŽEN čevljarstvo LJUBLJANA Sv. Petra c. 33 KAVARNA »VOSPERNIK« LJUBLJANA Stari trg 82 ! ♦ ♦ | Srečno novo leto žeH l ELZA LENŠČAK trgovina z meSanim blagom gorse angela trgovina, s čevlji LJUBLJANA Stari trg 15 X LJUBLJANA t Poljanska cesta 73 Srečno novo leto CeH parfumerija STRMOLI Pod T rančo it. 1 PotKHnuterlJjJ Janko Pogačnik LJUBLJANA Dunajska e. TO | LJUBLJANA ►m X Srečno novo leto želi i 5 + i JOSIP VIDMAR tovarna dežnikov in nogavie t LJUBLJANA Pred Škofijo 29 j ! IVAN KAPELJ X bakrar In kottar ........................ ......................»»»»MM | FRANC in MARIJA NOVLJAN * mesarija LJUBLJANA Vn | t Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem PETER STEPIC restavracija in veletrgovina s vinom LJUBLJANA Tržna uBca i h JAX 0 SIN LJUBLJANA Gosp«wt8ta a. t LJUBLJANA SolsM drevored .....t........MMMMMMM*.....»MM................«MM ««............*.................................»MM*............ ♦««mmm X X * ♦ *** i ♦ >❖4 ♦ ♦ ? ♦ ♦ ♦ KM X Srečno nove let« žefl vsem odjemalcem ter se priporoča Vladimir Gržlna trg. z lesom, kurivom in dež. pridelki LJUBUANA VH Knezova ni. 89 ^ Srečno novo leto svojim naročnikom t I * želi Viktor Vrenjjak ♦ ! ! £ modno krojaštvo £ E02NA DOLINA Cesta VII22 ♦ i ♦ i ♦ I ♦ Srečno novo leto žeH X vsem svojim cenjenim odjemalcem £ IVAN ZOUKO splošno ključavničarstvo LJUBLJANA Gllnce, Cesta II6 ♦ * ♦ Podporno draštvo slepila v Ljubljani vsem podpornim članom in dobrotnikom se zahvali za prejete podpore ter prosi nadaljnjega sočustvovanja do najbednejših slepili Anton Pleško, predsednik. ♦ i ♦ Srečno novo leto žefl GENUSSI IVAN pleskar in sobni slikar X X LJUBLJANA IgrfSka nI. 10 LUDOVIK ČERNE juvelir in zlatar LJUBLJANA Wolfova riL S Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem in naročnikom IVAN GLAČ čevljar LJUBLJANA Gosposka 4 i Srečno novo leto žeH I JOSIP BERGMAN | trgovina s črevi in parna topilnica loja i * | LJUBLJANA Poljanska cesta 85—87 X X ♦mmmmmmmm«mmre!e£ trgovina volne, bombaža in galanterije• Na debelo! Gosposka ulica štev« 3 Na drobno! Stari trg 12, Židovska ulica 4 Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem in se priporoča že v nadalje $q§. Sutni nash X (D* & £• (Hriba* I tovarna bonbonov in peciva v Hiuhlfatri Srečno novo leto želi vsem naročnikom ter se priporoča J. SAJOVIC splošno mizarstvo LJUBLJANA <> Srečno novo lefco fcefl < > vsem svojim cenjenim odjemalcem Jernej Je2enlč i tovarna vinskega in Spirttovega kisa LJUBLJANA Staca pot 1 i + EGAT ŠPECERIJ A DELIKATESE ZAJTRKOVALNICA Ljubljana, Miklošičeva 28 IVAN KRALJ splodno ključavničarstvo LJUBLJANA OngmOfiem 5 IE Srečno noro leto žefl IVAN LIPAH mesar in prekajevalec MOSTE Zalogka cesta 8 Devica Marija ▼ Polju 75 AMh i- 1 1M H................................rHjnmmnrr^Dnnrr^^ ............ nrorarapaDC^^ i n i h 11 a i= ouuuljduuuulmmmimdtmea u r» n »i uudcoduuuuuuuuuuuuuud □□□□□^□□□□uuuuuuuuuuuuuuuuud ...........................1 mmocDcmnmciiEcn F™™1"1"^1^ □ u i„ a ■vin \ f-rttz S P kudolf mlakab M □ kavarna »vospernik« i jakob in ANA petrič mesarija LJUBLJANA šolski drevored □ R □ □ □ □ □ □ cimnnmDnnnnnnnnnncnnGnnnDcna □ Srečno novo leto želi □ □ a. kunschitz n □ LJUBLJANA Masarykova 12 g ^ uDDDcraDcnnDannnDDDGaciDDDnncjni □ Srečno novo leto želi Jakob Babnik vodovodni instalater LJUBLJANA škofja nI. 15 Telefon 3010 □ r b a ° R □ □ □ n □ __ □ □ nuuldlil □ □ FRANJO in ANICA FRITZ gostilna in za j tr kovalnica LJUBLJANA Tavčarjeva 4 □ Lj □ □ □ □ g B □ □ liUDOLF MLAKAR g Q špecerijska j-govina g § LJUBLJANA Jernejeva e. S5 g □ LJUBLJANA Stari trg 32 fran kepic sodarsko podjetje □ □□□□notne □ □ LJUBLJANA DR. PICCGLLI u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ H □ p □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ AVGUST KOBILICA tapetnik in dekorater LJUBLJANA Dunajska cesta 25 vhod Dvorakova ul. 3 dvorišče □ □ □ □ □ □ lekarna □ □ □ □ P □ □ □ □ Tyrševa c. 6 prej Dunajska c. 6 g g R 0 O □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□non □ ... UULji LJUBLJANA KOROŠKI DOM Franc in Rezi Tršan LJUBLJANA Poljanska cesta 11 □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ona □□□□□□□□ m " Srečno novo leto želi vsem odjemal- g □ LJUBLJANSKI □ □ cem ter se priporoča FR. MEDICA Srečno novo leto želita cenj. odjemal- □ cem ANTON in ALOJZIJA REBER i.nmLJANA Bohoričeva ul. P □ P □ P □ P □ P □ P D P D □ □ LJUBLJANSKI OBLAČILNI BAZAR manufaktura Mestni trg 6 IG. KESSLER manufakturna trgovina LJUBLJANA Pogačarjev trg S LJUBLJANA □ □ n n □ n trgovina LJUBLJANA Tržaška cesta 4 u u — ~-------------------- ~ u ---------------□□□^□□^□□□□□□□□DOUUUUaGUULOai ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□UUUua □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cj □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni S □ ^_______»aH -.rcom rpnienim n . itaitii In AT.n.T7T.TA JESIH Q □ M □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ALOJZIJ PREGELJ trgovina z mešanim blagom Srečno novo leto želi JOŽE BIZJAK modno krojaštvo LJUBLJANA Bohoričeva ul. 16 _ _ nm^rnnririnnnnnnnnLjaaaGaaaDaaaai □ □'^Srečno^novo leto želi cenj. gostom g g §»l s. radilovic □ □ gostilna »Tratnik« M w □ LJUBLJANA □ anca^rmnranDDnDCjnDDDanDGDCDi ]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g □□□□□□□□□□□□□Dn □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim □ i 1 ' ' * ALOJZIJ in ALOJZIJA JESIH mesarija Ljubljana, Zavrti 6, Šolski drevored P □ P □ P □ P □ P □ □ □ MOSTE Prešernova 19 □ _ □ □ □ □ □ P □ □ ^ □ ^□□□□□□□□□□□nrannnnDonmOTn™ g □ g FRANC in REZI MAROLT mesarija Srečno novo leto želi vsem odjemalcem ter se priporoča Ivan Luznar ključavničarski mojster MIROSLAV BIVIC O □ □ □ □ □ ljubljana Poljanska e. 69 LJUBLJANA □ □□□□□□□□□□□□UULJJULUJULJLnJULlLJGO knjigoveznica, kartonaža in galanterija, založništvo šolskih zvezkov - B LJUBLJANA Sv. Petra c. 95 □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□C □ □ r □ □ □ R □ r □ 5 □ LJUBLJANA □ kavarna central in vinotoč □ □ □ □ □ Srečno novo leto želita vsem cenj. gostom Lojze m Pavla l&alsrsiš gostilna LJUBLJANA Zaloška c. 10 a R □ R □ r n P □ R □ R P R □ 5 □ LJUBLJANA gostom FAJMOŠTER gostilna □ '□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□'^ g M. ANŽIČ □ □ □ □ □ □ □□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□'l □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ D □ □ □ □ □ □ □ □ □ Vso srečo mojim cenj. obiskovalcem želim v novem letu ter se priporočam za naklonjenost □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O □ □ Srečno novo leto želi vsem svojim □ _ g P cenjenim gostom g S □ □ □ □ □ □ g □ g g Sokolov Joško g □ g g LJUBLJANA Pred škofijo 18 g g f=i □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□! □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□! ST. KOSTANJEC brivski salon LJUBLJANA Gradišče št. 7 jogdan ŽILIc trgovina z železarno LJUBLJANA □ „ □ □ p □ k □ E □ P □ P □ P □ □ JARC :ksport prvovrstnih kranjskih klobas in drugih mesnih izdelkov ljubljana Hradecka vas 35 r b r a R □ R □ R □ □ □ □LiuLimuuuaDanaaajaaaaoaaonnrri Viktor Klesnik sedlar In jermenar želi vsem svojim odjemalcem srečno in veselo novo leto ljubljana Poljanska e. 49 □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□! □ □umuuuuanuuLOJLiuLjm^ P o P □ P □ P □ P □ P D P a P □ P □ P n P □ □ Srečno novo leto želi CIRIL SRŠEN snažilec oken in parketov ljubljana Gosposka nI. in se nadalje priporoča ° R □ R □ R □ R □ R □ R □ R □ R n R □ R □ R □ □ Srečno novo leto ieS OSVALD DOBEJC veletrgovina galanterije in pletenin ljubljana Pred Škofijo 15 □ MpnmnnnnnnHnnnnnnannaaDDaacai n.**-" " hjlijuuuuuui mun »JULJUU □ D □ □ □ □ □ □ Franca in Ivan Javomlk mesar in prekajevalec LJUBLJANA Domobranska c. 7 stojnica Šolski drevored Podružnica: VVoliova 12 □ M □ P □ P □ n □ □ □ □ □ □ □ P □ □ n p □ P □ □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom „VINOTOč" LJUBLJANA šelenburgova ul. 6 □ □ ._. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Mnogo sreče v letu 1933 □ □ r □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ M. FERJAN lzdelovatelj tehtnic In blagajn, ključavničarstvo LJUBLJANA Zvonarska nI. 7 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ _ □ □ □ □ □ □ n □ ANTON M02EK agentura, komisija LJUBLJANA Sv. Petra, nasip 15 (^^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ——---------------------- r~j LJ LJ n IT 1 nI r» ^ al 1 C □ C □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ULILUUUJ^UUUUUUUUULIULILIULII II II ld □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem ^ q □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Gosposvetska c. 10 □ □ □ □ A. VEMBAJS elcktrotvrdlca LJUBLJANA Srečno novo leto želita vsem cenjenim odjemalcem in gostom Fassl in Marija □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Gradbeno pedjetjs Saksida in d. s ©, z, LJUBLJANA Telefon št. Srečno novo leto želi □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Poljanska cesta 91 330 Cek. rač. 14.269 mesarija in gostilna LJUBLJANA Karlovska cesta 28 Šolski drevored Obenem cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem OTVOR1L lastno obrt za izdelovanje različnih mesnih izdelkov, prvovrstne hrenovke in druge delikatesne specialitete. M Ker imam moderno urejeno delavnico z električno hladilno napravo, lahko vsakemu naročniku vedno s svežim in dobrim blagom postrežem. SI Za cenjena naročila se vsem trgovcem, restavracijam, gostilnam in kavarnam toplo priporočam. □ R ° r d □ _ □ d b Tvrdka DRAGO §CHWAB LJUBLJANA □ UJJDLULimUUUUUmUUDaDULUJlJUUUl □ !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□! □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ p □ □ □ □ □ npi n a h b n h b n ii iijuLicoaaca!=Daaaaaxo n g i n rrrnnr VELETRGOVINA ZGANJA fŽmeriŠc ^elinda LJUBLJANA vn želi vsem cenjenim odjemalcem, znanoem In prljatdjeea srečno novo Leto 1933 □ inaaaaaaaddgcapmnaadacaxro bit n a r R □ P □ P □ P n □ □ J. LAVRSč, (prefe L, Gerknian) tovarniška zaloga usnja u □ U □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□.□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n000001 □ g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□] □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□gi g n - Fr. in Tončka Anžič n n bret%no RO%° et0 □ □ LJUBLJANA Telefon 31-56 Cankarjevo nabrežje 1 p □ □ □ □ □ □ □ mesarija LJUBLJANA Hradeckega vas šolski drevored □ □ P □ □ □ P □ □ □ □ □ □ □ L. VILHAR urar in trgovec z zlatnino in optičnimi predmeti in srebrnino LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom EDVARD SEVER zobotehniška in zlatarska delavnica LJUBLJANA Dvorni trg St S in se za nadaljnja naročila priporoča _________________________ _,□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ u □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aDa[g □ r ______________r r □ □ Srečno novo leto želi T-sem cenjenim □ □ Srečno novo leto želi vsem cenj. naročnikom ALBINA BOGATAJ □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem g g F/AN USENIK □ g trgovina in gostilna □ g □ g Borštnikov trg 2 LJUBLJANA Dolenjska c. 23 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Ivan Perdan nasSed. LJUBLJANA □ R □ □ □ □ □ □ □ R □ R □ □ □ □ □ □ □ □ obiskovalcem JAKOB HOČEV\R brivski in damski salon LJUBLJANA Igriška ulica 6 ter se tudi za nadalje priporoča salon perila LJUBLJANA GradiSfe St IS 88 88 8 D g UUUUUUULOICTinJU^ 8 B n I II B ITTT g ^jLOJLimuuLJDaaaaaaaaaaaaaa JUBLJANA Dolenjska c. 23 □ □ □ □ ter se tudi za nadalje priporoča u □ n □ □ □ „„™^rnmr-irnr-ir-i»-it-ii-ii-(rirM-iririnririni N Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in gostom ;□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □ - p * * f*TWI tkMA :□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[. n □ □ □ a □ JOSIP BEEGMAN B R n □ ^ H trgovina s črevi in parna topilnica loja n □ D P R □ p R n __□ u □ LJUBLJANA Poljanska cesta 85—87 □ □ □ n □ SREČNO NOVO T ETO ŽELI □ □ □ □ C □ □ □ □ □ □ Ljubljanska gradbena družba z o. z. LJUBLJANA Slomškova ulica 19 se priporoča ln želi srečno novo leto r ° r □ r □ r n r □ r n R □ R □ □ n □ u lit Malči Zalaznik kavarna, slaščičarna in pekarna Stari trg 21 Obenem obveščam cenjene goste, da bode kavarna od 1. februarja naprej zopet odprta do 2. ure zjutraj. Za cenjeni obisk se priporoča. □ _ □ □ KREČIČ, LJUBLJANA gostilna ln trgovina Vidovdanska cesta 1 Florjanska ulica SO ter se za obilni obisk priporoča □ nnrmnnnr" « « « mi B H II II a II. MJLJIJDDDDDULHJUULI! B II B BTTTTno □ ^nr^TTTinnnniranronnmnaacaaam n u n h c irn □ □ R □ □ □ □ H □ ŠENTJAKOBSKA KNJIŽNICA Kongresni trg št. 7 zeli vsem svojim čitateljem in citate-tjicam srečno novo leto g □□□□□□□□□□□□□□□□□□onnnnnnnnnnnnn' B n ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□E00 Svojim cenjenim gostom PRAV SREČNO NOVO LETO! RESTAVRACIJA „PRI ŠESTICS" REZI ZALAZNIK □ mi □ v v □ Zelezniško-cannsko, špedicijsko in g transportno podjetje □ □ želi cemenim naročnikom i« g trgovskim prijateljem □ MIransport Veselo in srečno novo leto 1933 g želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem gj □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ FILIP ILiubifana, Miklošičeva 21 Palača Vzajemne zavarovalnice »rečno novo leto! | krznarstvo KONGRESNI TRG 8 BIZJAKI LJUBLJAM ............................................................y iiiiiiBii8iiiiiiiMiwiiiiiii»«»»»iiiiiiiigiiiiiiaiiilllllllllilllll 11X3=1 I I I I 1» I H I I I I H a M UUUUUUUULA^^ __W _ _ _ _ AZNIH KRAJEV ČESTITAJ TnrTnrtfTTVTnnmnrvTn^ nnm QDuiJiJuuumuuuLOjLxxjuuu FRANC REZAR - inesar rjj Ljubljana G Šolski drevored Dolenjska c. 64 □ COTirifTO TirOjGCOGLiUui H 'i i ITIGl^LOj JURKO BATIO trgovina in irafika Vodmat - Ljubljana, Val. Vodnikova ulica 26. □ □ n n □ L. G □ □ r ANTON OBLAK kovač Ljubljana □PPPPPPPPPGGPPPPPCPGPPPannaCP □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□i Srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost IVO GLIM&EK sobni slikar in pleskar LJUBLJANA Rožna dol., c. XV.-9 □ omaaGOGaaaaaaaaaaaaaaGaaGGGn Srečno novo leto želi vsem svojim □ cenjenim odjemalcem □ g F rane in Tončka Zaje □ mesariia □ □ □ LJUBLJANA Šolski drevored □ □ □ LOVR© PSČMAN vodovodna instalacija, csntralne kurjave in kleparstvo LJUBLJANA Ilirska ulica 15. Tele*™ "ro v novem letu želi svojim cenien Slepi Janez« G ST. VID NAD LJUBLJANO uPPPPGGPPPGODaaGPPPPPPPDPmpa naaaaamamaGaaaiiaaoaDaaGcrm H PETER KMZER □ g torbarstvo R g ŠKOFJA LOKA kolodvor g GGGGGGDGGGDUUIJULIL 8. 8 8 8 1 HIPIII iGGPGPPPGPGGaanaapnaGPPGGPPCEiD b ALOJZIJ STROJ g gostilna □ fetpot® _ □□aaGGGGaaaGC03aGna33^xzx3nppi GGGGCGaaGaaaDGaDaonLaDaaDnaPD Rcdolf Liiske »vto-promet G G G G ŠKOFJA LOKA P □ G ir|i ■»n»n 111 mi a n i b ii n a i iJLJLJULJUUUUUum 30ULHJI 8 8 I 8 I 8 I 8 OJGLHJUGLILnJGUGUGGIg i...............................mm naaaaaacaGGGGPCoaoppapppppppg p g Srečno novo leto teB tvrdka P G G P C J. Pogačnik trgovina čevljev uGCGi Jesenice Ljubno ODnaDaaanoDaa anun mm E CCIPPDPPPPPPPPPPPPa B n 8 8 8 8 8 8 8 a p p p p p p p a p p a p p p p p □ S □ p p p p p p □ Vesele božične prarnfke ta srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost, zagotavljajoč Vas solidne in točne postrežbe FRAN JUVAN valjčni mlin SREDNJE GAMELJNE ST. VID NAD LJUBLJANO OOOGUUUOGOGOGGI t 8 II g 8 8 8 8 8 8 8 8 I L) g RUDNIŠKA RESTAVRACIJA g TOPLICE-ZAGORJ® G ___ GGJLJUUUDDGnPnnni 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 « ]p HENRIK KRA USKOPF brivski salon TOPLICE-ZA GORJE GGGC OGUGLlQQOQGGOQQOnGnnfTl JCo3 BRIC & VODOVNIK modno krojaštvo TOPLICE-ZAGORJE GCOPOUPULiUlJJGGaOGOPPPiJLIUlJL JHDZ aaaaaaaaaaaaaaGaaaaaauuuuucDG a G Srečno novo leto želi vsem cenjenim g odjemalcem ter se priporoča Tinlca in Lojze Bazelj strojno pletenje in čevljarstvo ZAGORJU G G G P G G P GGGGGGLIGUGGGGGGGGUUULHJUUULIIJULI J 8»8»i ji BTDPPoaGDoaaaoaooG novo Ivan in Ana Bajcar valjčni mlin, sedlar, tapetnik in TOPLICE-ZAGORJE ter se priporočata vnaprej ^ g Srečno novo leto želi ter se priporoča cenj. občinstvu za nadaljnio naklonjenost PETER GOVEJŠEK avtobusno podjetje ZAGORJE NasL IV. KOSA ZAGORJE žele srečno novo leto vsem odjemal-ta se priporočajo n nadaljnjo naklonjenost Ae naprej Srečno novo leto želi Vinko Mendnšlč točilec dalmatinskega vina ZAGORJE-KISOVC LUJULHJLi' h rnrrinnm «8888 uuj-jljijh i b ii h n n innnnrirTTTTTTTimi a a«8 8 n »JUTRO« it I , 21 fTeUfc Z. L 1933 KAMNIK* TRŽIČ IN RADOVLJICA □ □ □ □ □ □ □ □ j.iiiiiiiii Hnnnnnnnnnc nrtmnrtnttttttmi huhfllhlh ^mnrmocmimmmjlmjuu ihihhii « jl^julljuuddoJUJLAJUUd j n m» „„,,,„ nnnnnmtTrm M n h h n h n h h ti a n n h n n n n n i| m i n i ntm nnni n b ii ii ii h iiJUUUUUUUUULOJUUUULJU UUUUUUUUUULIUUULA ji juuuuulojuuulj CHiminilliraimmiEOOa juuuuuuuuLjdmL^uuuuui^ tUUUUUUU^UUUU^^ uuuuul^ Srečno novo leto želita cenj. gostom g g ANTON JANEŽIC G IGO ZAGOREC □ □ FRANC GODNOV □ g ANDREJ KRISTAN □ □ JOSIP & ZOFI PRUSNIK □ G zaloga čevljev in trafika G trgovina z mešanim blagom □ □ mesar in prekajevalec g □ urar □ □ gostilna in avtotaksa □ □ Kamnite □ _ . __ N M TV**A H n Tr*us n n katvtvtk G □ tvamum M g Kadovljica □ □ ----------------□ ° Trti« □ □ ° KAMNIK □ g__b R , , ,........n n h « i. .1 ii innnnnnnnr? □UUU[^UUUUUULXJLiJUUUUUULJCjaDDul £ □UUUUmUUUUUUUUUUmUUUUGGEGU 5 JDUULJUUULJLJCTXEPXlC]DDannnnnni « D^"...,. oanmuuuuuuuuuijmuuuuuuuLiiJLiuu □ □ FRANC in MARIJA MERHAR □ □ n g ~ , __ , □□ □ H restavracija Zadružni dom □ □ □ □ Tržič □ □ n □ □ □ □ULr-jLiLBJUULJuuuuaaaaGoaGoaaGGGal uaaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaui. □ naaaaGaaaaaaaaaaaaaaGaaGcnj !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ FRANC PERC G g IVAN THEUERSCHUH □ G pekariia R □ □ □ O MIHA MENCINGER gtavb. in galanterijsko kleparstvo Radovljica □ □ □ Radovljica □ IVAN THEUERSCHUH steklar in trgovec meš. blaga Tržič Srečno novo leto želita Iv. In Kat. Podgoršek mesar KAMNIK □□□□□□□□□□□□□□□onoonocmacoc^i lunnnncn □ R ALOJZIJA SRDAR □ R VILKO CERAR □ g □ briv. salon za gospode in dame □ □ urar □ □ g KAMNIK G R Kamnik □ 3ULiujuuuiJumuLiLiumanmDaDaD5 □ P □ □ □ □ OUUL"-HJLJULr,JUU' JULJlJ1 JUUUUULXJUULUUI UUUUUUUUUUUULILLJa^ □ □ Srečno novo leto želi g g g □ □ □ □ iN HjKliUA f E.1VUU □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ trg. meš. blaga, destilacija^ž^nja^ g G ° BaaGaaaamaaaaaaamaaaaaaaaGu ouuuuuuubjnononGDmnooonnnn ^aaocniELnfflmmDocram a □ □ LEO M A KRI č pekarna laniiimaaiinonnnnnonnnaonnonannL (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G g □ □ LEOPOLD CADEŽ R g □ g moško in damsko krojaštvo g □ Radovljica g □ Tržič G § lUUUUULJULjUUU jLjnnuuuanuuuu-JUUuLjLI □ Srečno novo leto želita cenj. odjemalcem ter v nadalje priporočata Fr. in Tonska Zaplctmk gostilna In trgovina nsnja □ H n R □ P □ □ □ □ n □ □ □ IVAN P^TF.K trgovina r mešanim fclrgom kamnik C. ŽERTUS trgovina pletenin □ □ □ □ □ □ □ □ □ n Kamnik Samostanska uL 56 § "minil Trm n n ii jljjljlb b ii jim b b n ilo □ □ □LIUUJ I B JLIL l.g II II B H II IUULJ II B mGGCJI □ □ □ □ D R o R a R n R =j Radovljica □ □ ii n rn !! n ii b ii ii ■mmiimDcnilaaa g □ Srečno novo leto želi svojim gostom ter se v nadalje priporoča IVAN AUGUŠTIN gostilničar Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem ter se v nadalje priporoča □aoGaanGGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai y a R □ R o R D R □ R ° R ° R □ □ □ R n R □ h □ G G KAROL RUECH trgovina in gostilna _______________ TRŽIČ ^ __________ Sl^SSmtI? sletv nadaije^riporoča^ □ ugaguuuuuuuliguuuuuuuddagggadd DaaaaaaanGnnaaGaaauuuuuuuuuau Bduuuljuuuuuuliuuul^ g KRIŽE pri TRŽIČU □ CGGDDmUUUUUUUUULOJLJLILHJ B B BJULj g U G Srečno novo leto želi cenj. odjema!- □ □ g g cem in prijateljem g g § § STANE ŠAVS § g g □ kem. snažen je oblek in zaloga čevljev □ g □ □ □ n □ □ kamnik n o ANICA POČIVALNIK kavarna □ g GGaaaaaaaaaaaaaaaaaumuaaaaaaaaaoDGaaaaGGaan _ a a ga Radovljica g g Srečno novo leto želita vsem svojim odjemalcem ter se n g □urEnDOGaacGGGaaaaaaaGaGGaaaai a v nadalje priporočata g g DGcozjoDGamaaaaaamGaaaaaGGan a Blaž in Francka Jeglič g g firečno novn l^to želi cenj. obiskovalcem ter se ta. nadalje priporoča IVAN meak P liig. briv. salon ta dame in gospode, trajna ondulacija G G n M a S a □ n H a a a — a mesar in prekajevaJec H D R D TRŽIČ G G □ n_____ OGLJUULjljui ji ji a IIIIiib innnnnnnni tu n n mi h ii ii b i h h t ittti je največji in najboljši dnevnik v dravski banovini □ □ □ □ □ □ □ Srečno tn veselo novo leto žefl Tone Knaflle tovarna nsnja — specialni izdelek podplati Kamnik □ G G □ G □ □ G □ G G □ G □ G G G G G G G G G G G D R inGGmammaGuuuuuuuuGGuuuuuuijmuLO-JGUuuuuuu'' D a RADOVLJICA R □ R a S G HF G S □ __G OJUUmUUGGULIUUmUGUUUULJUUUg a Ivan in Jerica Stiherl gostilna Kunstelj KAROL BOCAK strojno kleparstvo, vodovodne in sanitarne naprav*; G g g g H __~ L1 G H Srečno novo leto želi vsem cenj. obiskovalcem ter se v □ n SGGUULLjULOJGaGGaaGGGaooaoaGGLi g v nadalje priporoča g g JOSIP PETRIČ S g g g brivski salon »Angela« g g g G tržič g g § §DmGaQGmGaa0G0QGGG00G0Q00aGmGGuuuuuuuuuug Bnnt^CTUUUUmUUUUUUUUULOUUUUUUL^^ g i |i H H H H n n »UULJLJLJUULJl-IUUUl „„„„„„„„„„„„ „ ,UUUUiJU. 11 " » " ' LIUUUIJULJJUUU^ TRŽIČ n » ii i urni n b ii i ii i n ii n n n hjuuuliui aaaaoaDGDGDaa a=a nmnmri □ □ □ □ □ □ □ □ g O B d □ p □ □ □ □ a a a a a a a a a a a a □ 8 g g a a Anton Lani še k čevljarstvo in zaL čevljev last. izdelka RADOVLJICA g g ^o^GcnGGGGGcaaaaGGGGGGGGaaS § Sregno novo tete ^ iulbjuuuuuul^iluuugggggggggto g FRANJO STRITIH, Trži« Srečno novo leto želi svojim odjemal- g g ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča ANTON BELHAR mesar in prekajevalee g g koncesijonirani tesarski mojster cem ter se v nadalje priporoča Jože čebašek mesar in prekajevalec G G G G G G G U RADOVLJICA □ □ _ _g g LJU.jluuu'LjmLJLAJUUUUQLJlX±JULlUUUUL g g □ g ggggggdggt hb B I ii H B b I ii h b B ii iu I« h B iljuulljuuuuljlnjuul G a □ G G G G R R G G G G G G G G G □ _ _ G nnnnrTTTTJUlJUl M h f h h u h i, ti u ii h n h u n n n n b y n h n ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ n^n TRŽIČ g □ g g □ g g g g g g g g Kamnik i JULJULOJUULJLBJLJ-B-gJULB H.IJJUUUUULJI B B ILJJULJJLJJUUUUUL G t g g_• urar TR2I0 a R a R o R a R Tržiška posojilnica r. z. z o, z« □UULlJJLJJGGLriJLLJuJUlJLHJL^ g _ _ _ G CUULIJLJLJLOJiJLUJULLJOGGG G G M Srečno novo leto 1933 žefl franc BBODAR y gostilničar in krojač g BISTRI0A-TR2I0 H □ S □ B □ R n G G G " G G G G G Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem § § PREŠERN MARTIN □ R R trgovsld vrtnar □ G G G g g RADOVLJICA g G LO-JJL-B ji. J a 11 n 11 y»n i g i b n n n n h i n n n i»1111»»»i ■ 11 ° g tn-n 11 w 11 n 1111 n i h 1111 ii ii ii 11 s u 11«11»i« mnn □ R Srečno nojo leto žefl § § n t TRŽIČ H JOSIP FON tmflka, trgovina ■ papirjem in galantMl|» RADOVLJICA g C I b II b b b i b i b b b b b b ULB 11 B II B II B II II B BJLB G □ O □ □ □ G O □ □ G G O G Oglasi v Jutru imajo velik uspeh! fi^LIbLJJULLJUUUJLllJLiLlUJ II B II tUGOGOD GUULBJUUUUUl^ b H i b b B b b b b i b i b bto LUJLJ b b b b b b b b i b b i b lbjllu llinminillii G G □ G G 1111 b i lllllllllllliiiiiimim mm Li G r~i L-1 G G G G i F1 ANTON JESE facvoz in izdelovanje vsakovrstnih čevljev □ a R b b a n m m »111 n 111111111 m m 11111111111111111111 n n mr HOTEL „LONČAR« \ G O TRŽIČ □ h □ G H g _h h _ ^ixojuuuulojuuu^^ ml i l l .......i i i 11 I I I 11 m i 11 i II n || || i i i i it TRŽIČ § I I B B B B I «JULIJ JI B B 111 I l I 111 i 11 n.....um Tnmnrv G S - Srečno novo leto žeflta vsem svojim cenj. gostom ter se □ ▼ nadalje priporočata G RUDOLF in IVANA FEMC § gostilna pri »Mlinarjevem Jožu« g TRŽIČ S G G G G b B b b b b b b b B b b b b b b BTTTin it H b b b b b b b b b i b b i b i i b b b i b b b IJLXJLJJUUL1UUUULJLJUUOQLj □□□□UiJlAAJULJdULiUUULJUUlGGGGGUGUULlIJLIUUUI JUULJL H B H H H II B n B H 11 B n H n n a ■ lin G Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom G G O P O G G G jnnr'nnmnmLJLJjmULJULJJUUUULJLJULiLfl y ................i n in Gostilna „Pri Lectarju" FRANC DOLŽAN, Radovljica ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča. Srečno novo leto žefl ter nadaljnja naročila priporoča G G JANKO NOVAK, pletilna industrija RADOVLJICA »-ULUJUUUULJLAJULJULJULI B B B B B B ftJDD) B B B B B IB B B B B B B B B B I B H B B B B B B B B B IJULLJUUUUUUULOOOOC: g g g g g g zn ggdgogoggoogiidogooooooouuuuuuuuljuuuu^ □ G G G G G G G G julbjulbjulb HIHlIHm 11111111 IIIIH I HM II......I................ Fi C GRILC, manufaktura, RADOVLJICA G G gg: Prav veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Obenem se najlepše zahvaljujem za izkazano mi naklonjenost in zaupanj«. Prosim Vas, da mi tudi v bodoče izkažete Vašo naklonjenost, ter Vam zagotavljam, da bom kar najboij« postregel b najbotjgtm blagom !n najnižjo cena JUUi-OUuGLiuuuuUUULIULLjUULJJL 11II H l l l l ll l l m 11 I .......I I I I » I I I........n........................ Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem ter se v nadalje priporoča FRANC KLAU2 in prekajevalec radovljica G a a a a a a a a a _a LOJUGOl jgadaaaagmaaooaagaljomaaaajaulbjljul iuuljjuuuljli^ b b b b b b b b b b b b b b b b b b i b b i i i i m m i i b i i i » i ti ............i ■ i....., a ARKELJ & SIN dr. z o. z. - TRŽIČ JUULJJULOJuuumuuijiJuuunt □ a a a a Industrija čevljev, trgovina usnja in čevtjarskih potrebščin - sedlarstvo — tapetništvo DGJGOGaaaGaaaDGDaaaaaaaoaaoaaaaouuuuuuuuuuumL^ 11111111111111111 luljluuu iimiihiiibi mm n .............................. a a a a a Srečno tn veselo novo leto želi STAVBNO PODJETJE VARŠEK FRANC — TRŽIČ Hvala vsem cenjenim naročnikom za izkazano zaupanje* Za nova naročila, ki Jih hočem vestno vršiti, pa se ze v naprej zahvaljujem. b b b b b b b b ijulbjuulb b b b b b b b b b b ulli ii i h n n n » » nnn G □ □ mOOamUULJLJmUUUUUUL^ irmnrn. hi h l ii h It i h » I I I ■ I i I I ■ « I . ■ ■ . . ■ . ■ ....................mnrii^nnnrrfi JLJJLIJUULJLiUI B B B h b B IJm B 11« I I B » b B B b B b B b II B II II II n n n n n n an iuljuul. ............................II I III llllllinil 111111 H BJUUULIUUuuulaju^^^ G w □ KRANJ m SKOFJA LOKA g,-f j hinn^mhh. rttnrtxtnnnrw^nrrtnrtttl rttrtttttinrttftinrorinnn ajddnddn[l33dddddddddddddddodddddddddc30dg ddoduuljulajljljljljljuuuu^ '« ■ » » ■ * II ......i H I ■ l a B B i H l II 8 « D FRANC TEPINA gostilna, pekarija in trg. z mefl. blag. STRA2IČE-KRANJ OJGUUUUIJLOJJLJLLB B B B B B B B H 8 P B B IL{ □ AVGUŠTIN SLABE □ modno krojaštvo p kranj ,v.;xTxon!Ji..A * F ii t B b B-B-3 snu rrrrinG, EDGGGOGGCGOGa^uiJULJGLiJG^ nuijLjjuuijmuuuuunnnmDOomnnnn IVAN PRAVST □ R PETER KOS H □ pekarski mojster S U brivec P KRANJ P P STRA2ISCE-KRANJ "_JULjJLJJiJL J^JLAJLiLJULJLlUi i! hTTTTjO PLlUULOJLiULJU^^ ^□□□ULIlJmUL!LJUULllJUlJUUUlJLIlJUIJU' LEBEN MARIJA trgovina in pekarna ŠENČUR pri KRANJU p DULOJULII H ii ii H imnnHnnmGCiGooGau n k b n i! b n mm i inr k n lUULOJULiLiUt ^ FRANC BOHORIČ pekarija iuuuuuguuliul^^ JiJLO b b. n n b ii u tuuurooonociJULJiJGGGn R ANTON STARC'' R R FRANC BRULC fi restavracija pri >Peterčku« g P gostilna »Zlata nba< □ KRANJ g R KRANJ Živinski trg □ □ls-ojlulj-tt.b b « h »bjarrrbirrinnaglj oomnni n nmmmiEDnpiDu K A110L Iv KG IX & DRUG »obosliliarstvo in pleskarstvo KRANJ 75 n □ □ □ □ □ □ □ D D □ iGnGGGGnGDCGCGGGaGGGGGaGGnnacaaaaaaaaaaaaman □ □ n □ □ □ □ n □ □ n □ ELKO PIRNAT pekarna ŠENČUR pri KRANJU (poleg Stare PoŠte) uacGnaaaaGGLj."_ RUDOLF RUS nrar, trgovina zlatnine, srebrnlne ter nakup starega zlata in srebra _ KRANJ R □0010200000000000000000000009 R FRANC S INK slaščičarna, svečama ln medifiarna KRANJ □□ljuulililjuuuuul^^ B I il1jud jLAJLJLiuuung LEVICNIK ANGELA modna trgovina kranj iiJjiJJLJmuLjmamDnnaiiDDDcarn □ GOSTILNA »BEKSEL« M KRANJ □ _________ □ ■ b b ■ ii h h b n h b n h II H b ji f! !I nmmnr ii nanmr: JOSIP NOVAK modno krojaštvo KRANJ lGLRJLLJULiUULlUUl J JI JULTJV JUUnGGGGDL', Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem FRANC GORJANC žitna in lesua trgovina KRANJ OGUUUGiJlJLLOJLAJt^ H B a b □ G R □ S n □ □ □ n □ n ROK LIKOZAR Priporoča »roje cementne Izdelke, kakor: strežno opeko, eevt ra*nlh dbrw»nztj, nagrobne okvire in druge izdelke. — Izdeluje v zajamčeno dobri in trpežni kakovosti po najnižji ceni. St razišče pri Kranja □□□□rTTTTTTrTTTTTTTT^^ Srečno novo leto želi JOS. ČERNELIČ murafaktura, perilo, dežni pkSfl Velika Izbira Najnižje orne Kranj (poleg hotela »Stara pošta«) " Iiimnmiii »mm 1111i»i»i g o a ni nnm □ □ □ D □ □ - > G S n G-tr -□■□r-jL.il Ii s m H«»«»H ■ H ■ ■ n Ii n ■ ■* nn H i paonamanDUUUUL^^ ....................miiiiiii inrTTTTHmrrrag HOTEL „STARA POŠTA" Frane in Fracka Lieber mesarija in p reka j evol niča pri »Matičku« KRANJ JLiLiiJUUJl-H- JJUUUULiULOJLLJLOJLJJUlJlJ^^ C □ □ □ □ □ □ □ p □ □ □ Srečno novo leto želita vsem cenj. gostom. IVAN & FAN3 BLAGNE Hotel »Jelen« □ KRANJ fi □ ___□ iiiionnsiiniiniin]^^ c p; d □ n □ □ □ □ n t") fi 1C ^oggggcgc D □ :GGaGGDCGGGaGGaGGGaaaaacGuuuL!uuuaan □ n M • a H B B □ ~ □ restavracija in kavarna Narodni dom P □□□□□□□C Srečno novo teto želita vsem svojim cenj. gostom, prija teljem in znancem ter se v nadalje priporočata UhKB & MILA MUCOL1NI Srečno noro leto ieB gostilno, trgovina s meianlm blagom deiftrinfard pridelki ANTON KRIŽNAR stražisce pri kranju rk b 1»1 hii B t .......................... , y II »I m I n 11 H I n n h i nmm i mju FRANC BENEDIK fostifan in trgovina STRAŽISCE PRI KRANJU ............................. Kranj, srce gorenjske industrije in trgovine KRANJ □ n □ □ □ h LU ]aaaGGGaaaGaGcoGaaaacaaaaaGGGaaaGar □ ALOJZIJ SMOLEJ B a&rattsicc-f&osaifstctt stavbena in galanterijsko kleparstvo, vodovodna instalacija, pokrivanje zvonikov, montiranje strelovodov © 9 KRANJ ROK LIKOZAR izdelovalec eemenfc. Kretae opeke in tti uglli cement Izdelka* y stražisce pri kranju ^HUmillllllUlIlU 8 TTTTTTTTTTTTTT^r^rirrTT Tt Bni n »inrrmrTTTTTTnrTTngco JLOJULJUL*JULJLJLOII en Li —' g □ Srečno in veeeio novo leto 1-1 — teU vsem cenjenim odjemalcem ln obiskovalcem JOSIP RENEOIK M gostilna in trgovina □ stražisce pri kranju j=j □nnnr" mninim n rrxfTTTTmoLi-i-iJLtJmrnm LiLU-PJ B n H h B U P33CH333L B 8 G G □ □ n □ n H g g g g UGl F!1ANC CSOSATH dvnZba % o. s. veletrgovina manulakiure — ustanovljena leta 1885 G G G G □ □ G n IDOCOGOGCGOGaCO: □ G u G G G G G G m S ILJUGGGGGGGQGGQL'GGOGGGGDGGOGQOD G G g g g GGGGaaanannanaaGannGaacEiaaaGr □ [□□GGaaaaaaaaaaanGaaaaaGGaaaaacaaaaGGaGGcaaaaaaaaaaaGaaaaaag KRANJ P S n a R a P G R G G □ G G G □ Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem „IDES44 tvomica črnila in kesu. izd. Srečno novo leto želim vsem svojim cenjenim odjemalkam in odjemalcem JOŠKO VEBER trgovina i lesom, ogljem bi deželnimi pridelki. Prodaja monopol, soli na velkio. Zaloga cementa. Tel. interurban 9 SKOFJA LOKA pri kolodvoru g g g g g g g g g g g g pjLH.ii n n h ■ a ■ i Biuuuuuca g Srečno nov« leto želi vsem cenjenim odjemalcem ANTON SAVNIK trgovina in industrija pletenin G H B G G □ n y skofja loka h jjuuuuuu-Ji II11 b g 11b i g»n ojuuLaroomaDCESj^^ G C OGGGljuu 3GGGG KRANJ g □ g g n g DGGGGGGGGnnaGaaaaaaGaaGaaaa □ G inrenirnnn m mmirtiA juuiia uri nuiuuuum Tel. interurban 9 □ □aGaacaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaGGaaGaaGaaaiGaaaacoaaaaaaGaa a a aaaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaGGGt laaaaaGacaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaa □ D S JOSIP ŠIŠKA fi H PAVEL DOLENC g g strojno ključavničar., lndustr. sita g g pekarna KRANJ R g KRANJ \ juullijuulb1111 n 111 n m m a D i m 5; t b; i >ttttttti □ g g Srečno noro leto želi Avtopodjetje OTO RAVNIKAR SKOFJA LOKA g g LJUBLJANA ° pagogcaig bibbbibh jJUJUJLILILILJ llhUlHI ujuljcoli PGGauaGaaDnnnnnanaaaGaaaanDani naaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGZ aaaaaaaaaaaaaaaaaGGaaaaaGaaaG a G a FRANC JANŠA konces. elektrotehnično podjetje KRANJ G G G G G G G G G G B. RANGUS zlatar in juvelir, zaloga švic. ur, zlatnine in srebrnine g g g g a H □ g kranj n G G LjGGL^J-U-UlJJGGGUGULiULJLJLIUGGgDGGLj G □GGGGGCGCGGGnGGGGGGGGGGGGGGGni g S JANKO ŠIFRER G P G mesar in prekajevalec g G KRANJ g CGLJjiJuuuuuuuuumuojuuGaaaaaau GaaGGGaaGaaaaaacDaaaaaaaaaaca g R ANTON ŠINKOVEC, star. fi g n vrvarna g g G ^ , KRANJ g g □acGGaaamanGnaaaaGnaaaaaaacnt _____ G , ^ S rXOGGG!IIGQQGlI]GQQGGQGQGGGOGGnQQt „ g b b n □ IVAN PERNf* usnje, potrebščine in gornji deli kranj g g g g g g g □GGGGGGGGGGGGGGOGGOuuLhJLiuLKJLiui oat^o^aaDaDaaioiojmmGoaa^c^ g Srečno novo leto 933 žeU g g MIRO in ANGELA PETERLIN □ R. KRAMAR □ G Hotel »Kranjski dvor« G trgovina z mešanim blagom G u SKOFJA LOKA R B_KRAJTJ_ , blj b b b t ijuli-i-i himiiiii inuh g g g □aGGGOOooGouuLiGUGGGooaoaaGoacB uGaaaGaaaacnGaaaaaaaaaaaaaaaa Stanko Cyranski specijalna delavnica za avtomobile, motorna kolesa in dvokolesa G G g G G Stanko Pesjak izdelovatelj vseh vrst tehtnic U a a a a a _ a 8 B a a g B nrnrriui ajuuuijuuulojuulujuulu ggljula « b b n b h b h nr Hotel j »Jelen« KRANJ aGaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaGca u □ □ □ □ □ a □ KRANJ aaaaouuuui b h b b nrrxriaQannnnn aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaacnorii □ JANKO GALJOT ~ P gostilna »Pri Ototu« SKOPJA LOKA VALENTIN rozman brivec KRANJ R ° R a R □ R □ a G a G lCGGGGGGGGGGGGOGGGGOOGOGOOCOGn g ^ ivan bitenc g g □ splošno ključavničar, in prodaja koles g g □ KRANJ D jagggmaguummuuuuggogijuuuuul LJUuuuuuuuuGuuuLHJuuLLJuaQaQaaaQ IVAN REKAH špecerija— kolonijale — dež. pridelki kranj □ □ G G G G - G G __ G BB BB ~ G P Matevž Eržen avtopod jetnik GORENJA VAS - SKOFJA LOKA KOLODVOR "b G G G G G G G G qggaagogoqqoagoacxaio:ii m b b h ii iq M. PIRC trgo\ina z mannfaktnrnim in galan-terijsldm blagom v KRANJU poleg župne cerkve, ustanov. 1. 1863. Velika zaloga tovarniških ostankov sukna, baržuna, cord. žameta, svile, tiska, barhenta po najnižjih konkurenčnih cenah. MIHAEL ŠLPIC zaloga tapetniških izdelkov, modro-cev, otoman, dlvanov, mrež, žime, □ afrika, gradla ln vrvarsklh izdelkov g___KRANJ Q lm a a | b ii ii g i n t « t i a h t i g i m if rmm i G g g g a a a a a a o HiniinummMMmiiiir □ »L CESENJ, KRANJ G Zaloga lesenih kuhinjskih potrebSčin = — in gosp. orodje, smrekove in maces- □ nove posode, stolov, pletarskih ter G žimnatih izdelkov Igrače in pleteno P pohištvo □EJULLJUULJLD A. REBOLJ ščetarstvo G G G G G □ g g g g MEDVODE Preska 32 g □aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGacaaLi n gaoGooooGajuuLiui b b b b b b b b iuuljud ojulu.kju LLnnnmmnnna H MATEVŽ HAFNER u □ SCIIILLING & COMP. r=j konc. elektro-instal. podjetje, zastop- □ ^ □ stvo Radio Ljubljana □ □ □ KRANJ g g JGGGGGGGGGCGGGGGGaaGGGGaaGGGGG □ g r-zacaGaGGGGGGGacGaaacaaaaaaan; a n a G g g g □ g g g g n STANKO GRAŠIČ stavb, in galant. kleparstvo, vodovodna instalacija, centralne kurjave KRANJ ° S n S D S G G □ S G G G □ □ R a S G P G G Restavracija „Pri kolodvoru" Ferdinand Sajovic mannfaktnrna in modna trgovina M. MASTERL dražba z o. z. Tovarna žime za žimnice _ „ mesar in prekajevalec □ H G g SKOFJA LOKA □ uuuuuuulb b b b b b b -mjgluggggggggol □ g □ TI G g G J02E ER2E:T avtopod j etje — taksi SKOFJA LOKA g hi b b b iuuuuljjuuuuaoaaqogaoa3xo KRANJ OUlu i« m i o ii nrm n 'ui n h n n n m Srečno novo leto želi vsem cenjenim L damam in gospodom, ki me posečajo E NIKOLA k OHO salon za dame in gospode _ SKOFJA LOKA [j snnnnrrtnr^n^^ qcpxpqono ii h ii b ii ii b ii ii b ii b i i i i iti lji hhrbiphh juljuuuddquuijuuljulild[j KRANJ Stražlšče pri Kranjn »JUTRO« St. 1 23 neddja, l l 1933 . B n u B i. II ■ 1 h n n a h n a n B m b w n b ■ ■ a ll lUUflt ..........................................» » » I b b b b B b b B b I B b B B b b b B b « B b B m B B B B b B I I I I I II I I I I I I I I b I I I M I I I ■ I I I I I I H I I I B B I I I I I I Oj 1 IZ KRALJESTVA ZLATOROGA g^^ » b n ii 11 u ii ii ii in* ii ii n u ii ii ii h h h n n b ii ii ii ii p rm Hii n iiPiiii iuuuuljuuuuulu .....................mi.....ii axocmm» "nmmiHimino Mn»H!inimi inOJUUJULJUUUUUa OOX1LJLJUIJUUUULOJUL1UIJ. B HJ II H H H BTD IGNAC SPENBAL čevljar JAVORNIK □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n Srečno novo leto teli Ivanka Ferbeža? živil ja JESENICE Aljaževa ter se cenj. občinstvu priporoča Srečno novo leto želi tvrdka STOJAN IVAN krojač □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto žeH ANDREJ HERMAN gostilničar in mesar JESENICE ter se cenj. odjemalcem priporoča J □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom HOTEL TRIGLAV BOHINJSKA BISTRICA □ □ UUUUUUULU »B I I B B IJ I B BULI J B IICT UUUUUUULILILIUL 1.1 B B B B JLUUlJi.il B B HTiq ULB » B B B B B H ITTrTfTTTDCOirTTTTTnDUl Srečno novo leto fcell KARL NEUMAN kleparstvo in vodovodna instalacija JESENICE □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi MATKO VOVK damski in moški krojač JESENICE Aljaževa e. 4 ter se cenj. občinstvu priporoča □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi □ § ZINKA BIZJAK □ modna m manufakturna trgovina P JESENICE Krekov trg Š.. u.., inn.m »mnmilgE □ □ □ □ o □ R iuaonnixnmnoonon[X3nannnoDnnDu. n _ □ ^□[^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□iji. g □ □ D H □ □ JESENICE ter se cenj. ObrtnlSka ulica občinstvu priporoča □ □ □ □ □ □ □ □ (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□S BERNIK IVAN mesar in prekajevalec Veselo novo leto ŽeH vsem cenjenim C gostom, odjemalcem in znancem ^ C Ante Marasovič H gostilna Jadran »Split« C JESENICE p Buultjlojllc. b b h h b b b i b b ii b b b imn[ U B b H b B B b B B B B I II B I B b B B b B I B b DDO uuuulb b b II H b II H b H II II ILIULILlLJLJmaC03 Srečno novo leto teli CIRIL BAJŽELJ mesar JESENICE ter se cenj. Občinstvu priporoča juuuuulb b b b b b b b ii b b luuulbjuuuulo □ Srečno novo leto ŽeH FRANC RAZNOŽNIK fotograf JESENICE uauuMLiULAJiJUULimuLiumuuLiuaanDa □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi Wergles Ivan ml. mesar in prekajevalec JESENICE ObrtnlSka ul. 20 ter se cenj. občinstvu priporoča O □ O □ □ □ □ □ O □ □ Srečno novo leto želi MATEVŽ ZAVRL mesarija in gostilna JAVORNIK 61 ter se za nadalje priporoča Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Avgust Klabus trgovina z železnino JESENICE coia^nnnnnnnnnniiononnDDnnonnnD n □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi RA&OVEC IVAN brivski in damski salon JESENICE ObrtnlSka ulica ter se cenj. gostom priporoča O □ □ □ n j □ 3 □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem IVAN WERGLES mesar in prekajevalec □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ RAD O SLAV DOLIN AR trg. z meš. blagom, spec. odd., steklo, porcelan, kolesa, čevlj. stroji, gramofoni in plošče JESENICE □ □ □ □ □ □ □ □ D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o' n □ SAVA-JESENICE ter se za nadalje priporoča □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I U □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ c □ □ □ I—i □ n LJ □ □ □ □ Srečno novo leto želi PAVLA ARNEŽ ekspertna slaščičarna JESENICE ter se cenj Obrtna ulica S občinstvu priporoča Srečno novo leto želi Prinčič Štefanija branjarija ln mlekarna JESEN7CE-FT72INE ter se cenj. občinstvu priporoča Srečno novo leto želi DORI PIRMAN brivnica in česalnica JESENICE ter se cenj. Javornik 93 gostom priporoča □ □ □ □ □ □ □ □ O □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi SREČKO GOSTIČ modno krojaštvo JESENICE Industrijska ul. ter se cenj. občinstvu priporoča □ □ Srečno novo leto želi KOŠIR modna trgovina JESENICE ter se cenjenemu občinstvu priporoča ncmmniaDaaamnoanaannnnng □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n Srečno novo leto ŽeH JERNEJ URBAR slikar in pleskar JESENICE 17 ter se cenj. občinstvu priporoča □□[xaa3ulil.b b h b h « h h luuuuupanmnj u {=} g Srečno novo leto želi g □ ROJS FRANC | g avtotaksl o R JESENICE n ter m cenj. občinstvu priporoča buuuulb b b 1 b b b ii b bjlb.hb B b b b HTTTnTB □□□□□mauLJLgJLiJuuuuum Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem STANKO POŽENEL pekarna JESENICE ter ss za nadalje priporoča oacoajuuuuuui JUUUUUUUUUUUUUUUD O-im ...............'""I ■ ULJ-UUt. npmrmrmirinnrninnmrinrTna ULOJUUUUUUULBJUUUUUUl.ilJ ll !l IIIIII II l!l □ □ □ ^□□cxonDannoDnaaoooanaooncona naDuuuuuuuaaanoaoanDPaDaDDDaa □ Srečno novo leto želi vsem svojim □ □ □ n □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi JAKOB HRIBAR splošno ključavničarstvo JESENICE Industrijska ul. 1 ter se za nadalje priporoča obiskovalcem Franc Boštar brivec JESENICE ter se za nadalje priporoča □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi Anton Nikolavčič kolodvorski trafikant JESENICE Srečno novo leto želi Praprotnik pekarija Tone JESENICE ter se oenj. Občinstvu priporoča □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I lUUUUUUUUDUULJUL^ B II, b btt~1 nni HiiiiaBBUBBBUUiiuuHiiMDnuiifluar« n □ H □ □ □ P □ S a S □ 0 a S a □ □ Srečno novo leto želi JOŽE JANŠA čevljarstio JESENICE ObrtnlSka ul. 24 ter se cenj. občinstvu priporoča □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ^LJDUUUUUUUUOULOJUULU Srečno novo leto želi Dežman Franc gostilna in mesarija JESENICE ter se cenj. odjemalcem priporoča Srečno novo leto želi Torkar Franfa trgovina z mešanim blagom JESENICE Ukova uL 1 ter se cenj. občinstvu priporoča □ □ □ □ JOL1UUUULJ.B B B B B II H B B B B B B B B B B ODO □ □ Srečno novo leto želi □ FRANC VAVPOTIC BB nrTTHnnnrrinnnnnnnnnDnDDaaaanDa n[X!onnmDnDoaDanDonnonooDnnnn □ □ □ jporm b h n n g rnmmnnni .b ii ulici i ,'LIUI JUUULBJmLUUUUUUJUmUUlJUUUni □ □ □ □ □ □ p Srečno novo leto želi J. trgovina Siv. fonov in PUČKO strojev, koles, gramo-radio-apartov Srečno novo leto želi IGNACIJ HROVAT mesarija JESENICE ter so tudi za nadalje priporoča Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem M. POLJŠAK restavracija, trgovina in prenočišče JESENICE ter se za nadalje priporoča □ □ □ □ □ □ tapetništvo JESENICE Ukova nL 2 □ ^ ter se za nadalje priporoča g H B B H ■'■"imiHIHI B H B ILDO g □npnoDaDorrTTTTi b ii b juuuuuuuuudo § B Srečno in v«selo novo leto želim vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem « Franc Žmitek Bohinjska Bistrica □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ o □ □ o □uul.b.bjl.b..b.b b b b b b b b b b b b b b b ima coxox]uuuui b b h b b h b ii h iulh b b b b b i Bo JESENICE cenj. občinstvu priporoča Srečno novo leto želi KUNŠIČ MIHAEL brivec C JESENICE Kralja Petra r, 12 ter se cenj. občinstvu priporoča uDODajuuuuLODnDDoannoDDonncDUi g □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim □ □ odjemalcem g 0 MIHAEL KOVAČIČ B □ trgovina z mešanim blagom g □ JESENICE g □ ter se tudi za nadalje priporoča □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Ui Srečno novo leto želi PAHOR FRANJO manufaktura in konfekcija JESENICE ter se za nadalje priporoča imnmnonnannnnnnnnnnnnauuuLO Srečno novo leto žeH tvrdka IVAN GOGALA □ □ □ G n □ □ □ □ G □ □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom JOSIP MIHELAČ krojaštvo JESENICE ter se nadalje priporoča □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Veselo novo leto želi tvrdka Franc šmajdek in drug ključavničarsko podjetje in instalacija vodovodov JESENICE ter se cenj. občinstvu priporoča □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □□□LauoLonnaDDnonanizoc ter se cenj. JESENICE občinstvu priporoča □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi □ ANTON MULEJ g modna čevljarna □ _ □ JESENICE g ter se za nadalje priporoča julhjlb b b b b b b b b b ii b b b b b b b b b 130x1 mnrrrimnnnnnnnnnnnnnnn juliuuu g ZOFKA MA1 TNSEK □ strojno pletUjstvc □ BOHINJSKA BISTRICA tnnDcauujuLii h h «»»■■" »tu m m h y o 11 b b b ii h nnrmnmuu ti 111 b b b,b i □ g □ SREČNO NOVO LETO ŽeH vsem cenjenim odjemalcem tvrdka g g □ § G. BUDKOVIč, Bohinjska Bistrica § g ter se tudi za nadalje priporoča □ □ mtTO v vsašeo hišo DLJ[ H . ■ ■ i i a ■ i i » » II i n » i i n i B « i ■ i tH 0ixoDaaaGDDanDaDaaD0L]0D0nnnni_ ^□□jmLiLiLODDmDDaDDDaamDnnDG: o^ainnnnnmonDnnniniJUUuunLiuuiJun □ □ □ □ □ p □ □ □ o □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem FRANJA TUŠAR modistinja JESENICE Kralja Petra e. 15 ^ ter se za nadalje priporoča! ^□□□□□□□□nnrTioaaDaDaDDLLiiJUuau □ EGomnnncoooo!XODuuuLimnuLiuuu g n n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi A. M. LEGAT tovarniška restavracija JESENICE-FLJ ŽLNE ter se cenj. občinstvu priporoča Srečno novo leto želi JUSTI ROZMAN foto-trgovina in parfumerija Gosposvetska 17 Srečno JERICA REGOVC trgovina z mešanim blagom ...............nimf naraaauuuuuu.b b b b b b b b b b ii b n b b g g g g b b h ii ii b ii h b »ti □ g Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom PODBEVŠEK ALBIN splošno čevljarstvo BOHINJSKA BISTRIGA ter se tudi za nadajnja narodna priporoča □ _□ I, H 1 B fl n P g H H □uuuuuuuuuuuuuuuudd^ ^jl1juuuuuljuul1.b b b b b g i g g g g b b b b b b b B b B bjuuuuuuul«* □ nnnnrrnr' ■■■■■■■■ i ■■■■■■■■■■■■ ■ iLiiAJLUJULJUDnnDi □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi g in b b H-bjlbjuuulb B b B b b b B II b b b B bjlbjd JESENICE □ n □ □ □ LiGLJJLOJUUUUUUUUUUIJ 8 I B JUUULPJD mujuuLnjuuLOOLOJLiJLjannnoa □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi FRANC BALOH . splošno prevozništvo JESENICE Gosposvetska e. si ter se cenj. občinstvu priporoča □aXP3CPJUl y B B II II h B H b II II B 11 BJUUUUI □ 8 FILIP LAZAR mizarstvo in pogrebni zavod MARIO SEGOLIN soboslikar ln □ n 8 B B □ BJLB.JLB .g g 1 g B B B B B B JESENICE ter se cenjenim naročnikom najtopleje priporoča JLBJLIJJLIJUULiJUUUUUUULllI B g g g HJU Srečno novo leto ŽeH vsem cenjenim naročnikom FRANJO STOJKOVIC splošno ključavničarstvo BOHINJSKA BISTRICA ter se sa nadaljnja naročila priporoča 3 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ nrm ■ mm............ um 11 m 1111 n n i iuuuuuuuuulb. juuuuuulpjuuul^ muuuuuuuli b b 1 i b b i b b b b b b b b b b b 1 g g g g g b H BJUUUUUUMt T Jesenice, Savsko nabr. Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem J. ŠTRUCL trgovina kož, usnja, čevljarskih ln sedlarskih potrebščin ter raznovrstnih luksuznih, športnih ln delavnih čevljev JESENICE ter se še nadalje priporoča Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem JOŽEF KOROŠEC BOHINJSKA BISTRICA ter se tudi nadalje priporoča "nrnnnmi u n n n iiTrTTrTVTnrTnnrini-ini .. outb b g b b b h h.b.ii.iiju ilb h b ii ii ii ii ii' b 11x0 r» ........ mi i i n n in n mu n i i i i mini n i.b.b g b b b i b b b b b b i i i i i b i i b b b b b b i b g g b b b b b luuuuuua a »JUTRO« SL I 24 Neflelja, 1. I 1933 »um............................. ....................................ai nimilllllllimiillllllll LLjjnomnmmrrriTrnnnr-.-Tinnnnn!-; KRALJESTVA ZLATOROCA rlnnmmmi a-g-inrmnm » i g ii » n « i t i i g i g t a B l l » » «i n H H B 1 H I H 11 I 11 M l r »l» a a i l i b b b b h n n O II B I h II H I ti » BJJLUULiULIi: □ □ □ □ n □ f i g»* 11 s 111 m u k a a g .i i i g»»i»» b a i iljlijulijliuulunnn nnulbjljuui mimniiiimiim uliuljuuuulljlui^ Srečno novo leto želi vsem cenjenim obiskovalcem PAVLE MEKINC frizer za gospode in dame jrtLED □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ B Srečno novo leto želita cen j. gostom, ter se ▼ nadalje priporočata Gregor in Minka Klauž mesarija, prekaj evalnl ca in restavracija »Medven« LESCE onannzDUuuuuuuuuuaaaouLuuuLiDDDm caxn3xni]axnx3m[]000ixi00!xj^^ j □ J Srečno novo leto žefl Srečno novo leto želi in se priporoča Aleks Ambroži« urar in trgovec Cankarjeva c. 47 □ □□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□nr e O Srečno novo leto želi LJ.lt h tljul □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O ADCLF ZAVRTANZK tvornica. čokolade i ii h n ii a nm □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ o LESCE—BLED FRANC KUNSTELJ r a D —-------- □ □ □ ALBIN POTOČNIK n □ Spj0gn0 kijučavničaretvo, trgovina z železnino, kolesi, stroji p § In limskouportnim blagom □ BLED g □ ter m cenjenemu občinstvu priporoča □ □ 1 □ □ _ n u y —— u u tznnouuLii m a iTTnnnnrrinnnnnnprgiiDaDaiDDULnjuuuaD !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□!_. _!□□□□□□□□□□□□□[ laaaaaaaaGaaaGaaaGGGaaaaGGGGGGGGaGGGGGnnonGGG □ n c . . . □ □ □ Srečno novo leto □ □ □ žen cen;, od.e- □ □ S □ □ □ S 8fi B 8 83 Srečno nov« leto žen cen;. od,e-mdlcem ter se v m da je priporoča Martin Pere (□[^□□□□□□□□□□aGGGaaGGaaGaaGaGaG;: u g Srečno novo leto želi □ ANTON SOPAR □ □ čevljarski mojster □ □ □ □ □ □ □ S 9 BLED □ □ □ □ BLED 19 (Gorenjsko) ter se cenjenemu občinstvu priporoča □ d □ □ □ c] □ □ n □ □ □ Srečno novo leto želi vsem cenj- odjemalcem l9 □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Franc Asnbrožič S ° □ □ Q □ lJ □ □ □ □ mesar B □ □ □ □ □ a □ a □ o S a P □ □ □ g g MANTJFAKTURA — GALANTERIJA g § RADOVLJICA JESENICE BLED □ a :: □□□□□□□□□□□mnDaaaaJUUUunnuuLunnDDCoDc^n^n^ jTPpgnnrrrimmniTTTinn^^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□GOL naaamaaGDaaaaaUULOJUULK^ n n □ trgovina z mešanim blagom, LJUBLJANSKA CESTA št. 31 ter se tudi za nadaljnjo naklonjenost priporoča. □ lijuLiLlUUGGiJLiUULJODCG □ □ n ln se vnadalje priporoča. BLED Tel. št. 22 KRALJ. DVORNI DOBAVITELJ J G G □ □ □ □ Grajska cesta 94 Ž:":!JUJLlL!LJLJUL'LJtJJLILjL BLED parna pekarna in slaščičarna Grajska cesta 94 8 □ □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom m znancem m POTOČNIK RESTAVRACIJA BLED □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ n SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEMU CENJENEMU OBČINSTVU Uprava kina M g P U a □ □ □ a ZaJGOGLIULiUULLJLiLJIJ bi* M ha DG1 □GGGaGCra^GGGGGGGGGGaOOLaDGGaai TER SE TUDI ZA NADALJNJI obisk priporoča □ajLPJGir; s i» mat □ □ □ -uuulojommoczrig^^ iuulljjljliijljlpjuul^ GGryb n b ii ii n ii ii b b b nt Lfjuuuuuuan muu^lo^lujl^jj^LTCjjjLr^ t g h D n a - - - - U H □ □ □ p □ B B □ B Srečno novo leto žeH Mendelje, Med prodaja tobaka, razgledni« In pisarniških potrebščin — krožna žaga □ □ □ O □ __□ HJOLiUULJUULJLiJUtJU^^ M Snrčno novo leto teli Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter se tudi ▼ nadalje priporoča 1MA¥UEIIM, HLDD PLETILNA INDUSTRIJA ilmiiiM»nnnunminm »itLiijuiinmmnmTirmTi »mn.Mi iijuljiij mmmnuuj ra»111 a bjljlliuuljljliu. i!ttxxxjjo-ixi exo mm rjuiuj a t ii jjullxjljljrx3ag^^ Ivan Potodfiik, Bled sobni slikar in pkvikar ter cenj. Občinstvu prtporc*5& P ~ . \v □ jul MZAL IN M □□□□□□□□□□□□□□one inrnn h h h m il a b g h g g g h h b b Trnom nnrrnmmnfTnnnmi«y u nmnfm hib« ramuuuLiiJiJ irrinnnnnnrT-f-;: ^rnrrTTTTTTTT- □ □ □ B h □ □ □ □ □ □ P" "'■"""1"»"11" innnmnmnmmn i-nrrr iimiimuj u t . j 11«»n n 1 b b b 1 uuui a i ii i »1 rrro □ d Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem, prijateljem G g i--—— - n m znancem JOSIP SENICA MARIJA JENKO strojno pletenje DOMŽALE trgovee DOMŽALE g ULAJUUUUlJULOJLjULO HGCDmGGGGCCl^GDmGmDGa Srečno novo leto že3 Srečno novo leto seli svojim cenj. odjemalcem ter se nadalje priporoča □ n lj P D LJ g □ □ G B n d □ □ □ □ □ □ □ n □ niiitiiiiiiin BTnrrrrirm . m., 11m11.11b b b b b b b b b 1 b b b b b b b b i b b b u g Srečno novo leto želi cenj. gostom in □ □ se vnadalje priporoča j=| ____________ G GOSTILNA »OREHEKc □ rOTO D3 DDDDCO R DOMŽALE □ yninmM mrTI H b I I B I b b b I 1» I I I I I I I I b B i b ttJLP --- □ ANTON 2ELEZNIK Jsdetovatelj harmonik VRHNIKA n h b b b b b b i b b b b i i b b b b b b nummi u G Srečno novo leto želitf vsem cenj. gostom in odjemalcem Jaka lit Iva Petkovšek žganja:«).* VRHNIKA H ter ae sa. nadaljnjo naklonjenost b priporočata p ■XjDLDi~¥T "irnr){ i: t: b. IJLJ Vinko MBMer trgovina % vinom DOMŽALE Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom FRANC OSET restavracija DOMŽALE tujce DOMŽALE i| i m i i i i i i i i n i i i l i n i nm Lj 4_l B n B B II » » II I I II B » mi g B » g g I g U g g J ANTON A ZOFI TAJO dežnikar ~ Šivilja MENGEŠ UULJLILJUULBJLIJUUU^ 1jlulajuui b b b b b b b b b b « b b b b b b b i b i > g a G Srečno novo leto 19S8 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem MARTIN MALI Otenje ta mpL D § IVAN TURSIČ trgtMna usnja, izdelovanj« jermenov lastnega laddka □ □ □ VRHNIKA | ulibbbbbbb. bbb8bb »II b 1 B i II B I b b b b b U B B b b b b b b B b U i.iiini.iiiiiiiiniiimiiiiiiiiimmjniii JOŽICA KOPEIVNIKAR COotilna »Lovec« VRHNIKA C □ □ □ □ q H IS B t l II I S I P H; ±LXZJJ □ □ □ □ nimmniiiii ter m cenj. Občinstva najtopieje priporoča. Sobe . u vedno na razpolago. Solidne cene. g □ DOMŽALE ^ □□□CQI]GULXLXJLiJCTX]DLiLJ^^ ■ S B fc 8 B B B f JUUUUUG1 OLUJULiJ m»iii»minniiii ODU □GCGGGGGGGGGGGGGGGaGGGatJLJULJmUUULJUUUUL^ , , , f , ,,, , , ,,, , ,M II b H b b b« i b » g b b . J KOČEVAR FRANC Srečno novo leto želi t\Tdka ANTON SKOK parsa žaga, lesna trgovina in elektrarna DOMŽALE ter se priporoča cenjenemu občinstvu □ □ piiniirimniBi □ □ Srečno novo leto želi G vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se tem potom tudi P najudanejše zahvaljujem za naklonjenost zagotavljajoč, da f bom tudi v bodočem letu nudil res najboljše mlevske izdelke IVAN KURALT □ valjčni mlin H DOMŽALE □ __ OGGGOGGE pao[xo3aaaaaaDanaEXt^^ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ G □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. prijateljem in odjemalcem Anton Miiller vinska trgovina ln gostilna VRHNIKA 16 SLILA JI H .11 B L1UULJLILJLJJ H 11» B b B B B b B b III b g b b b b b B b b b B II B I 7UUULOJ imcoaaGcuji mumn nrrrjLXJLiLJLJLJULJLiJGGi OPEKARNA | Karol Jelovšek § ALOJZ POTREBUJEŠ delavnica smučk in sank C VRHNIKA p i~jl« b g g b b b u g h g g g irr-mnm u h i g 11 »Si L" " ■ ■ 'TTTI b b h «■ a h g « m ii m nun ANTON ^TANOVNIK splošno krojažtvo VRHNIKA G ULULJ B B ULUJLUULOZZTGGGGCO^G^ 0 IVAN MIHEVC A □ trgovina usnia, čevljar, potrebščin, □ zaloga čevljev H VRHNIKA N 1 « B II B 1» B JUUULUJLJDCEnDGGGHrTTTIO □LBJLJLULUULILOJUUULLA 3GGDCKZHO B ^ □ G Srečno novo leto feB goatcm svojim Vinko Ambrožih gostilna pri Dobri kapljici GOR. LOGATEC Stob - Domžale VRHNIKA □ □ □ □ □ G G__ □DULPJl n II n PJLULO □ p □ □ □ □ □ □ n QOGGGOGGLJI]LXJQGOQOGOQOaOQGGQGGGGOOQOGQOGGGGGni Srečno novo leto želi tvrdka □ □ □ O n l"! B □ JOSIP ADAMIČ vrvarna DOMŽALE obenem pa se cenj. odjemalcem tudi nadalje priporoča Srečno novo leto želi PAVEL RERTONCELJ valjčni mlin DOMŽALE □ □□□□□□□□aaaaaaannnnnGaannGaDnanannGDajacDnnGi □□□□uuuunnnnnrrinnrTxirxmn^ □ □ □ □ □ 8 □ □ JOSIP JERNEJČIČ trgovina z medanlm blagom tehnika C G n □ c D G G G Miroslav Pappis sodavičar GOR. LOGATEC B □ □ G □ □ B B B □ C; □ n G □ □ G FHANC FUNTEK gostilničar v Mengšu ^ sem gostilno, ki sem jo prevzel po svojih starših, preuredil □ m so na razpolago opremljene in čiste sobe za tujce. Točim G prav izvrstna vina, kupljena iz rok najboljših vinogradnikov. G Vsem gostom želim prav srečno in veselo novo leto, ter jim □ zajamčim najboljšo postrežbo ob najnižjih cenah. □ FRANC FUNTEK R G G Srečno novo leto želi vsem odjemalcem in dobaviteljem Q 3 JERNEJ BOLHAR nsnjarna DOMŽALE □GGOJLLJLlUULJUULUmUJmLiUt □ Srečno novo leto 1933 žeB FRANC □ □ B □ □ KONČAN- splošno ključavničarstvo Srečno in veselo novo leto želi GOSTILNA LAVRIČ IJULUGULUJ B B B H b b b B b B B B B B j J b B EP □ P Fr. In Cilka Brenčič VRHNIKA 140 mUUULJJLO-LJUlJUUL^ IJUUUI B B H H b B B H b B b b b H B B B B B b » b B BJ □ B Iv. in Marija Cene □ gostilna Pod klancem IH g g g g B g n 5 » B g g S liTTTTTT-e l I I I 1 8~B IjUULlJULJUUUULL^ »IIU □ □ □ □ Peter AnCiževič trgovina z vinom na debelo, gostilna in žganjarna GOR. LOGATEC □ U P □ □UUUULLJIIOJdLl^GUULJUULJUm^ □UUULILJJUUUiJUGLJUGGGGOnDDGGGGani ~ □ O B □ P Li □ G DOMŽALE BLOKE r^nnrrrTrTTnnnnnnnnn^ nmn mrmnni c VRHNIKA ........................ Srečno novo leto žeO ANTON PUNTAR veletrgovina vina in žganja na debelo LOGATEC □ □ □ □ □ □ □ □ m m ii i b b ii ii«uuuuDGGGaanonnaarH ČESTITKE MARIBORA | Srečno novo leto želi vsem cenjenim * gostom X Al« ln Antonija Senica | restavracija in kavarna ♦ MAKIBOB Tattenbachova nL 5 IVANA RACIC restavracija Gambrinus BL TEMERL predtlskarija in ročna dela MARIBOR Stolna uL 5 ! I MARIBOR Gregorčičeva nL 29 WEXPEDIT44 X ♦ t mednarodni transporti ln Skladlflčo <> družba z o. s. MARIBOR Cankarjeva 28, telefon St. 2414 .................................. Lekarna »Pri Mariji pomagaj« Ph. Mr. M« Konlg MARIBOR Aleksandrova c. 1 (nasproti frančiškanske cerkve) | M. JAHN | X modistinja t X MARIBOR Stolna ulica 2 | ************............................ ♦♦♦♦♦♦♦♦.................................... FRANC NEGER & SIN | tovarna Šivalnih strojev ln koles t MARIBOR Slovenska nL 29 X Prodajalna Vetrlnjska uL 17 % Srečno mm* leto žeH ŠTEFAN KOTER umetno mizarsko podjetje MARIBOR MUnsKa nI. 29 Jakob Perhavee Uguvtaa alkoholnih p4Ja6 MARIBOR <> ♦ IVAN KRAVOS MARIBOR ••M ii Kovčegi, ročne torbice, aktovk«, listnice, denarnice, nahrbtniki, gamaSe itd. Leopold Gnsel o MARIBOR Koroška cesta 16 t Srečno novo leto Selita Kiicher & Hrovat modna manufakturna trgovina IVAN TRPIN manufakturna trgovina MARIBOR Glavni trg-Vetrlnjska uL MARIBOR Aleksandrova o. 9 »TRANSPORT" MEDNARODNI PREVOZI MARIBOR FRANC WEELER, Bilerbekov nasL trgovina barv in parfum erije MARIBOR Gosposka ul. 29 »Kavarna Jadran" lastnik Josip Seree :: MARIBOR Aleksandrova e. 86 Srečno novo leto želi nem cenjenim naročnikom Jos. Hofer tSTfOvfaA S 11 m wikwlijaJTi11 godbenhri instrumenti ln gramofoni MARIBOR Ulica 10. oktobra S i i ♦ ♦ ! t ! i Srečno ncvo leto žeH A. BEČNIK elektrotehnično podjetje, telef. 24-47 MARIBOR Pobrežka cesta • ter se nadalje priporoča Srečno novo leto želi L MARIBORSKA MLEKARNA AdolS Bemhard MARIBOR Aleksandrova c. 51 ;; ♦ X ♦ : ii i ANTON PAS modna trgovina MARIBOR Slovenska uL 4 ZAMOLO EMIL trgovina z mešanim blagom i ♦ MARIBOR Trtafta cesta 2 * .......♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦MMMMMM* 0 Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom FERDO BABIC stavbno ln umetno ključavničarstvo ter avtogenično varenje 1 MARIBOR židovska ulica 4 X ;; ter se za nadaljnja naročila priporoča DRAGUTIN CUTICEVA vd. puškama MARIBOR Slovenska uL 18 »»♦M«....................... ♦ »♦M«»»MMMMMMMMM«MM»MMMMMM Srečno novo leto žeDm vsem cenj. i odjemalcem 4' Genzker Lndovlk luksus pekarna MARIBOR Meljska e. 28 1 MARIBOR UHca 10. o& toius »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»•»♦♦♦t* ♦MMMMMMMMMMMMMMMMMMHMMl ZLATA BRI8NIK trgov, s papir., galan. in knjigarna MARIBOR Slovenska ul. 11 ******************************************** Srečno ncro /eto tQ33 t FRANC 6ERT svečama In meditern :: MAKIBOB Gosposka ulica 18 ! i i: LORNIK • MARIBOR Koroška 9 i IVAN DEŽ MAN steklarstvo Vrbanova nL 2 MAKS USSAR vodovod, instalacija in centr. kurjava 11 Z «rar ln draguljar IG. JAN i i KAROL ROBAUS luksospekarna in tovarna »Suhorac > X UgiHlua červijev, J. Waidaherjerr V. WREGG Koroška e. 24 ; Glavni trg 28 «; | MARIBOR MARIBOR Slovenska uL 6 Maribor Gregorčičeva 17 Maribor MARIBOR * | Srečno in veselo novo leto Zel! | PETER KOLARIC % čevljarski mojster JAKOB ZOLLENSTEIN nasL ŠTEFAN GODEC ortopedično čevljarstvo, MARIBOR Gregorčičeva 11 A. SPRAGER elektrotehnično podjetje Maribor Kopitarjeva UL 12 > Srečno ta < ► 4 i i ♦ MARIBOR Meljska cesta 88 ter se na nadaljnjo naklonjenost priporoča SREČKO PIHLAR manufakturna trgovina i OBLAdLNICA DRAVA Maribor Frančiškanska uL 21-13 bovo leto Mi JOSIP SULIC :: MARIBOR Aleksandrova 30 % Srečno in veselo novo ieto žeH F. BERNHARDOV SIN: Imejltrij t ♦ i GUSTAV BERNHARD zaloga stekla ln porcelana MARIBOR Aleksandrova cesta 17 ;; rt * > | JULIUS CRIPPA j t V. VOŠINEK i * | trgovina z delikatesaml ta vtocm j 2 trg. s usn. fem ta ixdeL gor. deL čevljev J [ I MARIBOR Slovenska uL 8 j X Maribor KoroSka cesta 18 * * i > < > Km leto ieB Avstro Dalmler-Steyr Werke A, G» zastopstvu w. Tinntugeg. MARIBOR TeL 29« Frančiškanska nflca VSTCI t ♦ > i t i ! t Srečno in veselo novo leto želita JOSIP in MARIJA MAJDIC W. WITLACZIE | | ANDREJ HALBWIDL pekarna X | hotel »Stara pivarna« MARIBOR Grajski trg 8 | | Maribor Jurčičeva ulica 7 Srečno ln veselo novo leto Ml KATICA GOLOB-KOTNTK restavracija GLAVNI KOLODVOR »GRAJSKA KLET« MARIBOR i - BAJKO ZOTTER . — krojač ♦ :; MARIBOR Vetrlnjska nL 11 BL FELDIN, nasL manufakturna trgovina Maribor Grajski trg 1 in Vetrlnjska ulica MARIBOB Vetrlnjska nBca 30 ♦ t £ Srečno ln veselo novo leto 2eB I DOLCEK in MARINI t ♦ ♦ t MARIBOR Gosposka ulica 27 KAVARNA CENTRAL Ida Sfikler MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 6 Srečno ln veselo novo leto Ml PAVEL HERICKO :: MARIBOR bltoutacbovB t ' [ CVM * Trgovina z lesom in : stavb. materifatom MESTNI STAVBENIK RudolS KlfSmann Zaloga 8ouM ve- \ zanth lesenih plošč i : Telefon 2042 > MARIBOR, Meljska cesta štev. 25 Telefon 2042 i • i i novo leto želi vsem cenjenim gostem Ernst in Ana BirtM restavracija »Pri Klavnici« ; MARIBOB Ob Brodu t 26 M4K 1. L 1933 „...ii,i.,i.........■■■lin............i JIJULI lllllllllllllllllllllllllll IJUUULAJLULLt-U-U IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIBIIIIIII1IIIIIIII aJULIJLJLJJUULJLttJJULX3IIOI^ ČESTITKE MARIBORA □ □ ■ imiiiriiiiirn ........................................................................»T« II I I I I I I I II n H 1 I M I H 1 M t I I I IJJJJUULLJJLOJmLJLi^LJJU_fja 1»! I I I I I I I I I I I IJUJULULJI I m-TT FRANC BOŽIČEK trgovina z mešanim blagom MARIBOR Meljska oesta 9 |^-irTnnnm.....m y-rrTfTTrrinrinnat JLXJLXJJULXJLJJLIJLJULIL.l» M H I 1ULJLJLJU FR. in MARIJA ŽEMLJIC hotel in restavracija pri »črnem orta< Maribor Grajski trg niiiiiimiiiiiiillllllllllll LTA I I I J 8 M ULJ TLEJULRJULUL JU I I I I I M ELIC VLADISLAV elektrotehnično podjetje MARIBOR Aleksandrova c. 24 m i n»i««»iiig««» b i atnrtttinnrvi u»..m.i.iiiiiiiii mra itmm lj ■ nrmna F. Ambrožič soboslikar, črkoslikar in pleskar MARIBOR Grajska ulica 6 HTT ITin 1 I I I JI II L. JANŽEKOVIC gostilna in kavarna (Promenada) I; MARIBOR Tomšičev drevored 20 E H n l I II E P It I! li h ILlLJLlLIUUUlJLIUUUGCin ANDREJ MACAROL pekovski mojster MARIBOU Meljska e. 14 □ □uuljuuuljuuuul^^ ojuuuljuuuuuuuuluuuuu^ caocijoocooooooooooooooonooooo jjuuuuul. 1.an.oora][]dcn[e3ri]o H FRivr SPHOBER R R IV ta HELENA KVAS H g LUDOVIK SABUKOŠEK g n FRANC X. WALLXER n P FRANC stHOBtK □ Q v'ioh.wCr_^odisttaia B H prva Mariborska tvornica za firneie, □ □ tapetnik in dekorater □ Kiooucar m u M lolra in omnilno harve D U MARIBOR Magdalenska parna pekarna Maribor Kralja Petra trg Maribor Aleksandrova e. 32 lake in emajlne barve g q T MARIBOU MeijBJta e. a« lj uj n»r«wr »v«» ~b w ij --------------------------□ n _ MARIBOR □ □ 11111111111111 n rrmmnm gaamuuuuuuuu^ Booooooaooooooooooooooooaoocn uaanmiminnnimnpaj ^uoooolka □ Grajski trg 6 g »ELEGANCE« damsko in moško modno krojaštvo MARIBOR Aleksandrova c. 48 "j » B II i i nrrTTTTTTTTmnrTFmilia □OJUL1JLLAXJUULJJLOJLILJUULXXIO □ fi dogsa JOSIP □ □ čevljarski mojster □ O Maribor Tržaška cesta S □ □ TTT1 . . ■ i « i 5 i i » H I! Ml n II B lUUUUUULAJUUm □DTTTTTTTTJgDCITTTTTTTITTTTTS^ ODI l » l muT CU tjjooooajocjjoooooo g □ FRANC PERGLER g g ALOJZIJ PISTOTNIK □ B JAKOB SENEKOVIC B □ □ tovarna vozov in vseh vrst avto- □ p krojač za gospode in dame S § slikar in pleskar □ _ ________________^ ^ krojač za gospode in dame g g R B Maribor ^^ Mlinska ul. 44 g g MARIBOR_Meljska cesta 15 □ — L9tTT h " " " »nnnnnriririnni h u „ M u o tO ucxj ■-■aH I JUI I.I ■ H ■ H flJLIJ » M a I IU slikar in pleskar MARIBOR Vojašniška uL 13 ..... n-o-o-i ---------------------- UliUUULJ ■ UJULOJUUDDCrCaOCn mnoOOULJUULnoaoaOOOaonaoanm ajuuuuuuuuDDnaaDUUuu^^ DODmraoamrDDDmODDDCTIDDOTODn ™nr R H govedic FRANC B g »PRI AMERIKANCU« g S BETKA In MATIJA KOS B □ karl prah prvo Maribor, pletarsko podjetje MARIBOR r» I g « II B I B H i H I MJUULJXCTXaXPCO □ □ D H D 0 a s □ □ govedic FRANC čevljarstvo Maribor Frankopanova 10 BETKA in MATIJA KOS □ □ pekarna g g _J Hra-UKT -________ = MARIBOR Radvanjska e. 13 g g MARIBOR Aleksandrov* ee«ta □ ".nnmmi IMUIM nmfTnrmnnnn uaaxjuuuuuuui.il b n maoBDeaDPoana uaoacoDCJcn* TT^azioDaamnDDciann »PRI AMERIKANCU« trgovina z mešanim blagom d. z o. z. Maribor Meljska c. 38 Jos. Sternad puškar MARIBOR M ■»»iUI >»m »g R n.mnnnnDJ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ STAUBER MATEVŽ R 8 FRANC REICHER n strugarski mojster g g modni atelje U y Maribor Cvetlična ul. 9 □ □ Maribor . Tržaška cesta 18 □ □ ALBERT VICEL specialna trgovina s kuh. posodo MARIBOR Gosposka 5 P'.........m 1111 m y »11 m ni H R ' FRANC VERSIC □ □ MARIBOR mesar Betnavska e. SI 2 Maribor uveuicna ta. » u u —— n n — r--- □ O --------------U pri«»»».,■nrrririnmacDCEDCiGOJcB tkraimiimniiimmnju uaaoaDaoDoaoaoDnaaoDnDaoaaanD □□□□□□□O-TaonaanonaaDaac^^ IVAN KCRA2IJA železu i na .....i i i o u m iuuuuj^L^.-^^^--------------------------LJ ,,,,,mmiyomBonaomaciopn GooooooananDnanamDDODnoGonnni rnoooonimmoooocmiionoon mocmDramraiooaoiiiimE □ maribor R jO^IP šiNiGOJ □ □ JOSIP STERNAD □ g FELIKS STRABL H □ JAKOB LAn _ p R_________ trgovma z delikatesami g g puškar □□ manufakturna trgovina g R Maribor Aleksandrova c. IS □ □ Maribor Aleksandrova c. 18 □ □ MARIBOR Gosposka ul. 11 □ C Aleksandrova e. 42 imiiih rrw^nnnnnnnaaaDQcn 3 RUDOLF STTBERC H g dipl. z zlato kolajno, kroj. mod. salon □ □ za dame in gospode [=j □ ,, Maribor Aleksandrova 27 □ W LCDLODLjaDaaaoaoa-O Jt n u ro i □ xirooLiuiJLJULJULiXJLioaoa □ I. LEGAT □ □ □ □ JUOIIr S1 iMi^u □ r t-tiino u --------------^ u....................~ □ □ puškar g □ manufakturna trgovina g □ modna in konfekcijska trgovina tj Du iiiiiiiiikketaMiiiiiifii 8_u_JJ □ g Maribor Aleksandrova c. 18 □ □ MARIBOR Gosposka ul. 11 □ Č MARIBOR Glavni trg 2 g g m | m i n I li i 1 » U K n I » » t no Boi3DQODODDDDDDDDnDDDDDnaOIO!IO §000000000000000000000000000^ UCXm3rXXJCOJIDa31TTinrYTTXOmG □ Sre&io to vese]o novo m .„„,., w ,. U irinrnrnrir^nnrirTrif-inrTr-iririn nnrmn h u ii h b ii ii h ii h iy i h ii ii ijnmnon □□□□□□C»rjCOCODCO JUUUUUUUUUUUUU □ □ □ □ Srečno novo leto želi vwm cenj. naročnikom ANTON JAKAC čevlja rna MARIBOR Slovenska ul. 24 ter za nadaljnjo naldonjenost pri-^»oroča. X3 rmrinru h u ii ii b ll ll h ii b h u ljuuuuepzpdt] □□□□□□CTjDDCODCO juuuuuljjuuuljuU g ij MARIJA SIEBER g □ »ELEGANCE« □ □ □ spec. trgov, z rokavicami in stezniki □ g Jamski ^on klobukov ^ R □ MARIBOR Glavni trg 14 □ g MARIBOR Aleksandrova c. 13 g g i|-7prTrtriririru umu rnrmmrm c]oama^mmjjuuyjaTm3xLAj □ i y RUDOLF KALLE mehanik MARIBOR Slovenska uL 6 Podružnica: CELJE, Sk»cnAkov trj I trgovina z mešanim blagom y mrmi l K11 inrrTnnrxrxTTnTT Maribor Meljska cesta 57 □ ]ooocrnxioooQ D □ g □ m i b «'.□ R □ nnnnnnnnni a n n h k h h n njnanapcojorn 'ojulujl i: auddduijulpj. jl JuuLHJJULicn uu »» n iulo a n »i ulo h rmomro □ □ nO tnorn ni/C L-f H A. TKALEC trgovec MARIBOR JOSIP PESEK trgovina z mešanim blagom MARIBOR Fochova uL □ UJLJLLOGDOJL R "VT.AHOVTČ LJUDEVIT mesar □ Q Aleksandrova c. 40 □ □ 33mnmmmxiinTnTm3 Maribor Alois Peklar gradbeno podjetje g MARIBOR Tomšičeva ulica 28 itljlajulojlilajljlo JJULJLO-ljljldcing 5 ramsak josip aodar u Maribor Meljska e. 10 g g TU...............f^nrTTTTTTTOJl g a i t » n 3 li B II t n H II II rOJUL-UJULJaDDP g ojjuuLOJULJUiJDDanniJLiUL^ □ D B □ □ □ s n □ u ___________Glavni trg 4 □ □ MARIBOR r ocnpva u*. g g □□mcdddauulhjuuliul^ g g GUSTAV MEŠIČEK D ' g □ splošno sedlarstvo g 'g ° O MARIBOR Tržaška e. 1 g,Jg □ □□□□omnnrrTTTXKX^ g □ □□□nnnrc< ( ccauni mm ildcp. □ □ Q i a a n a a a a a n a a n, a n s t n n t s ii mriin, A. PLATZER g trgovina s papirjem, lai JUUUCOLHJOn □ kartonaia, modni časopisi, razprodaj* □ R VUko Blatnik R R maribor H izdelovalnica vsakovrstnih čevljev Gospoeka uL S Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in znancem maribor Gosposka 1 n MATIJA MESARIC krojač Maribor Krčevina 236 Tomšičeva cesta 6_ _ mi»i*i »nre-irTrTnnrr-J Tru TrirmnrX3GJ Josip Mafdič kolodvorska restavracija Maribor glavni kolodvor Horvat Anton mesar TnniiilllHIlll 1JJULAJULAJUUG m □ □ □ L Mariborska delavska pekarna □ □ □ r. z. z o. z. n H R __□ □ CLl-H a ' 1 nTTTrimnnnfmilKmj LJ S i MARIBOR KoroSka cesta 15 O", □ maribor g uonoDanrn dnooconi a a a a a a a a« h iK g g naDDLiuuuuuuDDODaaaLt.H a a a a H-iuog ^ B R g BT3aaacaDDTCiLuuuu(.a a a a a airmn □ VnSipe ..........................fJUUULILXJDCOIXIOI3-LiJLJ LgJJLi I 7 I 71 fc.r.a.1 l l i i l l i » nucoo □ celestina vstdm3ses □ P gostilna in prenočišča Josip Karničnik modna trgovina B B VUHRKD maribor Glavni trg 11 □ niiiniiiiiiimnm nrrrrfi □ 5 p □ □ UH 1 i H » b a « i H rTTXTTTXIXEDCl KAROL PREIS saloga pohištva in preprog g °TOTmrmrTTnminnni3 Hoooooooooaoooooonooooooooooi- ............. □ ox3000mmmacx30CDDcm™ mmjuuuu^^ 'n",nrT N P m R firoJlnn In V»w1o novo leto Želi _ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem □ g svojim cenj. gostom ter se v nadalje j-j □ priporoča □ □ Lndovik Vlahovič g g gostilna in mesarija MARIBOR Aleksandrova cesta ^Ljudska □ jr-n »mir itvttctijliiji a a a mnmr g rouuuuLajLnDoaDaaDLajL^ samopomoč^ § 9 .□ □ v Mariboru ANTON TAVČAR tovarna mesnih izdelkov MARIBOR Jurčičeva ulica H M i i i li N II II B L ilJLUUULLJLLJLU: MARIBOR Gosposka ulica 20 □ g ^vnrnnr rnrxrxTTTTin! TTTTXlTif m»11 rrn ŠTEFAN BREMFC modno krojaštvo ^ MARENBERO □ ! jpinmimi n nnnnrt rrnrrn mT B !f "innrmn. n t f y ^ R PETER KOVAČ pj gostilničar M SV. ANTON NA POHORJU □ p. Vuhred P r i» n i a i a a a a a mm«t o a i muO nn [j_jlp finmiiii a jujLa-OJJiJJUULLa U N Srečno nvoo levo želi MAKS PUCHER MARIBOR Gosposka 19 HOTEL »PRI ZAMORCU« PAVLA JANČAR g □ MARIBOR Gosposka ulica 30 □ □ Telefon 13 R □ □ PlUULILILm Srečno ln veselo novo leto želi EKSPORTNA HIŠA LUNA (lastnik ALBIN PRISTERNIK) trgovina galanterije, pletenin, vezenin, drobnarij in Igra« NA DEBELO! NA DROBNO! MARIBOR Aleksandrova oesta št. 19 u. F E c HOLDRIJAN ANTON splošno čevljarstvo vtthred ulju a a a b aa n b »ii b imnmasamacobt nra i a a a a a a a a u rm iLOJizsDnrTTTT-rg MRAVIJTAK VTKTOR ^ gozdarstvo Jn žaga j=f VUHRED Sv. Lovrenc na Poh. P iorTinf-rrrTima Modni predmeti za dame in gospode, P-uo. pietenine a g §r4>(>nu n0%,0 teto i»as I li B W H 1 1 1 »nrrinnrTTrTCTinrTril B ULUD g j. '-".i«" lj lj miluluuu __-- nnnnmmnnnrS gmmammjuuuuu^ mmm »uuuamannrHir ____________________________U MINAftTK PA\"el trgovina z mešanim blagom Sv. Anton na Pohorju VUHRJED □ C 3 Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom TTTnnHnnrTir* n b b h h g n jl.ijunmaadaadljuulijul^ c ------------- □ ,,CVETLIČNI DOM" IVAN SAMEC, MARIBOR j im m D B 11 B a a ajuuuuuunnnr JAKOB KOS tEdedovalnica bakrenih Izdelkov in brzoperilnikov MARIBOR Glavni trg 4 ter se za nadaljno naklonjenost priporoča _ TMII.i.n i ,,,limillllll R D □ P Srečno novo leto želi R □ □ g FRANJO MAJER B B ^mDDCiacoxiLi b n a a ^jliujlojlijjljijijlljl"j^^ a Mravljak Peter g vdeposestnik, trgovec z rezanim te g stavbenim lesom in žaga □ roanufaktura C MARIBOR _________________________iDUUuuuLajuLLJLajuLLJLa^ a a b a a a a i am ^ u 1111 i l B 1 B H na g i i liLMJUUUUOCm] nOULJUUUUUULX3UUUUU IVAN PEČAR drože, kemikalije, parfumerija, f oto-man u faktura Srečno in veselo novo leto žefi MINKA KUDER restavracija »Narodni dom« MARIBOR Gosposka uCca 11 ^ «1111111111«111. ■ rrmnnnnnD ocxJLiJJULajuuLUUuuu^ a a a a a a a a ajLiJJJJ-LU-i-i-ij-aji Lff ji |i i n i ii fi TTrrnmmin: □ o (Podruiti ca □ g Srečno in veselo novo leto ŽeH □ SCHENKER & CO. Prva Jugoslovanska tiansjk, d. d. □ podružnica MARIBOR — In ekspozitura JESENICE STARKO ROiHER Zaloga manafakfnrn. blaga MARIBOR M«TMi LJULU i a a a a a a a a a a a a a a a i a amx yuuLJUUULiLJULJLa a a a a b a a a a a_uuuLJj^ □ Ifj*L Franfo Fshernik g lesna fcndustr^ vinogradništvo in aad- H jarstvo □ TUUUU » I M I I M I » I I I I I I I III I I UULJL gpnnnmimii iimmiiin . prTrTrTTrTTnrBTnnnn[ii3DC3DDDCEO~ii a a a a, a .a .a a a a a a a ocmii _ § fljuuj w w B p n««■ 111111 a«i jj-o~a ii......a a a a a iJuuuLiJUULUmj^^ .....a a a a i a a a a a a a a a a a v •Mariboru □ Srečno ta veselo novo leto voftčl vs«n svojim eeaj. oMstoovale«n ta se priporoča m nadaljnjo naklonjenost KOLODVORSKA RESTAVRACIJA ZIDANI MOST ln HOTEL »MARIBORSKI DVOR" V MARIBORU TOMO MAJER iooxrax!lijumuli^^ a m i n i a a i a a m » h a a a iujuliuliui. h a ih h i n n i........ (Podružnica zadruge V miiaribcru a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ Ml B.....111 u u ii ii ii ii u u ii ii innnnnnnd Domin. Zamparistta delikatesna trgovina CELJE tinpnnnnnnood ^□□□□mnnonnnuuijijji-iijuuuuliuur^ q« b n b h iuui ju 0juumuuuuuijuixra ' jtj -- " --------------□ □ josip gorenjak s □ □ gostilna »Pri Je enu«, lastna mesa- CELJE T" DERGAS izdelovalnica perila Gosposka ul. 17 CELJE VCDICAR JANKO mizarstvo □ B ~ rija m pi titajevalnica Dečkov trg 6 0 CELJE Kralja Petra c. 37 nprvu-inrrTTnrTTTnnrli n rrrirTTTTTP EK s bi jnno[x]dggprxomauuuljuulj'juadr^ dmmcnulijiji^jl.^juuljjijljlrjljljuuulj ulbjuu i b b b b iuuuliuljjuulji h b n mro ^ m n n _______________□ □ »r k! 'JS5 >v5 >V * Alojzij Planici nasL g. Stromajer ja urar in zlatar CELJU Aleksandrova uL S im m m m ANTON ZONTIC izdelovalnica čevljev CELJE Gosposka ulica ^ m m F. S^onig trgovina z galant. in igračami iM □□^□□□□□□□□□nnnnDnnnnnnDDDCon □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □ T S , P □ CEIJE Krekov trg 4 ivan PEEVOL8EK čevljarski mojster CELJE Gosposka ul. 9 □ □ □ □ □ iDDOODaanDaDDnannPoni nr tmnmpu- □ □ □ □ n CELJE anton dimec urar Dečkov trg 2 nnaaaoouui n n n 't Juum n b ncnnirr; ?m — iijJJJ josip jagodic gpecerija CELJE Glavni trg n Podružnica: Gubčeva ulica ^□m"*-!.""11 * J ioco-iULiLiDco: m MARIJA FABIAN prva speč. trgovina • čokolado in bonboni CELJE Aleksandrova 2 m $ m i! »a im fe s^ss !»S iHH W7r Kša e>fc» Ma!» v. — m m ž«? ifisfi tM č&š F. KRICK modna trgovina Aleksandrova ul. 7 Šg? m m IVAN TA ČEK ml. R prva celjska parna barvanja ln ke- □ mična čistilnica □ CELJE Gosposka ul. 21 q Tinru t iomiiEnxoxjuuuL^ujLJu[i ^□□□□naiJiJ^oJUDr-s otelska družba v Celju r.vi t«« ŽGANJE F. S. LUK AS, NA VELIKO! ...... wmmm 11 Srečno ln veselo novo leto 2eli vsem svojim cenjenim odjemalcem m m ---- t&r (HOTEL ^EVROPA") želi veselo in srečno novo leto m m p ai Drago Cerllnl modna in konfekcijska trgovina ter inidustrija krava« Glavni trg št. 14 CELJE Glavni trg St. 14 p m m m i i te ffls ROZA ZAMPARUTO Eajtrkovalnica CELJE ALEKSANDROVA ULICA 7 m m yM V;^! A ifSfS > JUTRO«it 1 28 Nedelja, 1. L 1933 ev-v; rtt-M rcs^r, i?L£ s® U □ □ □ □ □ MIHAEL KRANJU kleparski mojster CELJE ASkerčeva ulica 9 ANTON DROFENIK JUGUCGaaGGGGGL- CELJE Glavni trg 10 IVAN BIZJAK modni atelje za dame in gospode CELJE □ □ □ □ n □ m m fM w< m T _ Alojz Kroflis mesarski mojster CELJE Glavni trg M a ii m m iiiVi 1 gjMgJV^S w> m tel i ■-/ !x\-s UvV;/ Uv^/ !x\5/ »t/ L-v^f / '»5/ CELJE Cankarjem ulica □ □ □ □ □ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnDu □ IVAN KOREER □ g stavb, in galanterijsko kleparstvo g g CELJE Gosposka ulica 17 g ^□□□□□□□uuLJUuaaouLjLJLiaaauaDGon □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a d 31AKS ZABUKOŠEK g □ modni atelje □ CELJE □□□□UOLiOa □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ VIKTOR ŠKOFLEK V q splošno ključavničarstvo in koncesl- q □ jonirana inštalacija vodovodov □ g CELJE S CELJE mesar Mariborska c. 22 liliR 7M FRANC JAKŠE trgovina z mežanim blagom CELJE Ljubijanslia c. 4 Podružnica: Cesta na Grad X n i':'; il M. A. MIŠJA gostilna »LIVADA« CELJE Cesta na Grad Celjska vinarna d. z o. z., veletrgovina vina CELJE Ljubljanslra c. 10 P m m/, m Cankarjeva c. 7 g ' '^za -j- 1,12 |l GOTHARD NOVAK lončar, izdelovanje glinastih peči USAJ ANDREJ Skalna klet Gaberje □ □□□□^□□□□□□□□□□□□□□□a ifo. p si Dclikatesa hi restavracija STEGU CELJE Zagrad JiffŠ m fM •--i / / bO-5/ ^fi . i V&i 91 Anton Rofeek gostilna »BRANIBOR« m m □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i R KONRAD TERBUU □ □ □ □ □ □ splošno ključavničarstvo □ CELJE Mariborska c. 20 jaaDco.o.B.,11 ii M.BJLmui.'if:ji-.o:,ii.iGi.x». □ □ CELJE Kralja Petra c. 41 H h 5 rxv5 UOfi (xvf/ tvto/ L-v^-f 1 □ RUDOLF NOVAK H g izdelovanje glinastih peči itd. g □ CELJE Gaberje 10 g ii n u a rrnri, ii u b n n n n u ii i n a innni mn m: IGNAC GRILEC mizarstvo obstoječe od L 1907 CELJE-Gaberje Prečna uL I HENRIK OBLAK avtomehanična delaraica CELJE Ozka nL S R. Grobelnik, Celje gledališki frizer Centrala: Glavni trg 17 filiala: Higiena poleg hotela Evrope, kopalnica, pedikura Franjo Kalan trgovina premoga in drv ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□caj R JEZERNIK KAROL mestni stavbenik CELJE Dolgo Polje CELJE A. SOVINEK mlekarna ASkerčeva 4 Franjo Dolžan galanterijsko in stavb, kleparstvo konc. vodovodni instalater fej Ip 'i , /i^cvi /i\N-1 I-« r š CELJE Za kresi jo 4 ^ vjk 7M m ŠTEFAN TURK mesar CELJE Spodnja Hudinja i Ml^S i /J lev, / ^, JSSfs Alojzij DroSenik modna in manufakturna trgovina CELJE Glavni trg 9 m m Miha in Kristina Kos gostilna in restavracija CELJE Glavni trg oaDnDanonnnronnnooGaaanoacicoc n □ o □ CELJE ------------ "!nGCGnDnrnnnnnnnnnnnnDnoDDrr; R ANTONIJA PILIH p H čistilnica in svetlo likalnica G ul U g CELJE Aškerčeva 4 g uGGGGGaaaaaaGGGCGaaaaaGaaaaaL. ^GGGnaaGGGGGOcaaaaGDGGGi u luaan G IVAN in ANA LESKOVŠEK g g trgovina in mesarija g g CEI-JE Zavodna g . /jLjuUuGGGGGOiZiGGGOOGOOGOrinGOL OGGGGGGGGnGOGPGULIUULILIt JUUUUUUn □ HOTEL »HUBERTUS« 3 Bernardi Drago Iv. in Bog. Naraks sodavičarja CELJE Calee v i . \ .^T. i v^" I. \ — • - \ — ' \— . ! v v —. ( . \—j i v V—i Iv V—* K * FRANC BELAK oblastv. konces. inštaL podjetja za elektriko, centralne kurjave in toplovodne naprave CELJE Prešernova nL S Karol Koštomaj stavb, in galanterijsko kleparstvo FRANC KRAJNC frizer za dame in gospode CELJE Gaberje mzmm^mmmm^immmm l>5 I^sii iN,yf''»-. 11u^-/ !N.y» !>A-a'>.\-3>.v5 F. in Beti Krašovec H pekarna ln branjarija ^ CELJE Cesta na Grad 20 Matevž Belaj gostilna ln trgovina z živino POLULE prt CELJU ij^-S !x\5iUV-f/1 - . ts^sT,K-vV,C 1—'^.rL^r.^li^.-Tjj^i^J^J /' I TJiVMJJVSUJ/S.-TM^TJ^ Matevž Zadravec pekarna CELJE Gosposka nI. 3 "'M VŽsK '/JO Anton Pernsozer gostilna in mesarija ■ <-?<-. /C\-\'i /i^l /pfc gMKiisi 5 i^i/ i-N^a Uv^ 1, CELJE Gaberje FRANJO NERAD gradbeno podjetje CELJE Aškerčeva nI. Iv. in Val. Doplihar gostilničarja CELJE Gaberje Tovarniška ulica 18 _ c.v-v, O^.', S-Ofl ffiffl. 1) 29 = ............a B B II B M b b b I b 1 I m I II 1 b b M b b b b b 1 b b b i i 1 b 1 i i i b b b b ii b b b b b r b 1 1 b b 1 b b 1 b ii 1 i b b b 1 b b 1 b i 1 b 1 b b b 1 m ■ i 1 i lil i b 1 b ii b 1 m b b b b b iuuli i ii i h i » m juuum-n j SAVINJSKI IM ŠALEŠKI KOLEDNIKI . ; , ....................... imnnr n utinannnnuitiBnBiinn nrmj 1.1X1 n 111 B i B LlJLJLiJUULlJLJLl^^ B B B B B B B B H HJ B b b H B b B B H II Immul^HI immrm. .u.i ............... JLJULLJLliJUmnna P3DDDDDDDDDDDDDCII3 H n i n i imr franc veršnik g h Iv. In Roza Knnst gostilna In mesarija g g hotel, mesarija in avtoprevoznižtvo GORNJI GRAD g g ŠOŠTANJ h i ii ii n i b i i r ■ ■ ■ ^rrnnnnnnnH ^umuuljlxjlil!uljmuloncnadddac XL^jmLiJauuuuuuaixE]DDnnDDa rximuuuuuuuuuuuuuuuuLXianDanag Katarina Vencik □ □ FRANC GALOF g trafika □ H gostilna □ 4ALEO g g ŠOŠTANJ g ntirraimiiiiimimioaoona □□□txn3Dnmonanonannon[XEODaa HINKO SADNIK g Izdelovanje cemetnih izdelkov □ □ a ------------- pamnrnuijui n n ii a jzaDPrnaDaconan 2 Zonnan Franc in Ivana g točilnica in delikatesa □ 3 ŽALEC g lljliljuuulij 111 ii i njuui. i ii .h imnn] 1 n»BI ■ I ■ I»1111IIB11»111II i umu □ Roza in Fr. Smogavec 0 0 hotel Slovan VRANSKO !jlbjuuuliulii ii ii m lUULrrrnnnonnnrL Leopold Jelen krojaški mojster VRANSKO pri CELJU miimiimmnmi uuu 11 ti 11 uljlljuuulijuac^^uuuULJIJ ALRIN P1ČAH □ B anton valencak □ M N trgovina z mešanim blagom, gostilna g gostilna VRANSKO □lijijljuljljuljliuuul h rrrrnnro-innn i n p « y » »i b h n ii k h ■ ii ■ » ■ i ■ ■ m rmn Anton Ottenschlager B g 8 0 □ VELENJE g ^"ll"l»"»ll»»111 innnrnnma .........................n imnm sedlar VRANSKO □ □ □ □ □ □ I. MRAVLJAK trgovina z mešanim blagom ŠOŠTANJ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LHJUUm □ Ernest Brezovšek □ „ g trgovina z mešanim blagom g- g □ VRANSKO □ n ________________□ □ □ □ □ □ P □□□□□□□□ontxinnnix]cnnnnnannnnp □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g □ ZDRAV&O VASLE □ □ Anton Grahor □ g urar g R klepar n □ H VPdVSKfl □ ,__, □ JLO-ILaJUDOT II OJLOJUUDOODDOClDDLi $te£anija Golob trgovina mešanega blaga VRANSKO pri CELJU JOS. DEMŠIO trgovina z mešanim blagom VELENJE ^ ni ii ii«a n h »ii h ii u.juLiuuuuuGaDDiionoa pnnnnnmnnnnDcnnnnnnnnaDDnnnti J02EF PIBERNIK □ mesar in prekajevalec g VELENJE H !□□□□□□□□□□□□□□□□□ FRANC GOLOB brivski salon vransko j=j urivsui bcuuu □ □ vransko g Boullijulujlji^^ uuuuuuuLLJLjmuuaaanaDnnDDaaDaa □ Srečno In veselo novo leto g M želi svojim cenj. gostom □ □ HOTEL »BAIi« g § VELENJE □ cnmmninimiimoomgi] Malcs in Fani Senica gostilna in pekarna ŽALEC , JlLL JULPJUULLUJILJLAJ^^ Ml g n»»1 a UIIHII iru HII n IIII innnnnnnonn R, in Josipina Hrovat □ . mesarija in gostilna □ □ ŽALEC g bLO-Juuuuuuujuuu-^JuiJuunDDDaaDU I, PIRMANŠEK fotoatelje in zaloga čevljev ŠOŠTANJ □ □ □ □ □ □ rnnmfflrFnTmrnTrmii aonJoenoDonnoonooonononJODona pnnmmnmimmii. n ^^ . ma ALOJZ POCAJT H R FANI PERNARCIC □ J. LAURIČ trgovina z mešanim blagom VRANSKO pri CELJU □ u -------- ------□ nni n h u n u inrTTimnnnnnnnrg-inrirnnrin F >= is □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D rTnrn MiinwHnilUH lllMimmmE PEFI TROREJ hotel in kavama »Union« ŠOŠTANJ ° R □ S ^ R D S □ S FRANC OSET jnn. VRANSKO pri CELJU □ □ □ □ ALOJZ POCAJT čevljarski mojster VELENJE nnnnnnnnnrXTTT]nulajjuliuuddddc g CEDE IVAN □ pekarna □ VELENJE □ FANI PERNARCIC »Hotel pri pošti« VELENJE IJJLJJUlJUUU^mLILJLOL □ □ □ □ □ LL, □ H n n □ H n □ _ n g n II II II H II II □□□□□□□ □ SteS, i s Heletita Zagode Restavracija pri kolodvoru ŽALEC □ S n □ □ U □ □ □ __□ omamuLJLtJLiJLJUu^^ □ □□□L □ IVAN SADNIK kleparstvo ŽALEC Marija Marši s g trgovina z mešanim blagom □ BRASLOVCE g DnnnGODnnaonannnnncnnnnoajtjCHn □ □ □ □ 1"! U J □ p □ Vincene Kveder trgrovina z manufakturnim, špecerijskim in galanterijskim blagom □ □ □ □ □ ŽALEC □ □ □ □ □ □ □ □ □ D r=i B B JOSIP PECOVNIK pekarna GORNJIGRAD □ □ □ n n □ □ □□LOjmuumunmiJLJUiJ^^ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ CJ □ □ □ □ □ MILAN LEMPL pekarna FOTO-ATELJE WEISS g t umetniški zavod za mod. fotografijo in povečanje slik □ □ □___- POLZELA R g tmimnimininiiiniiiu □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i g nnoDuuuuuL-iooDDnnanDanaaananoa □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a g CVENK g R nmvfK MITI □ □ VELENJE Bdodi,! n m i iuulb h i i i h i mrmr □□ana^xo3aaoliuuliljl±juu 11 a m tli □ □ □ □ □ □ □ 8 □ □ ________s[xrLjLKJLrja^-ojLEJUi ii i h m mmnf ^□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□^^^^'^□□rtt^ i ii jlbjulh n n F ran j o Žmavc trgovina z mešanim blagom GORNJI GRAD IVAN VIZOVIŠEK trgovina z manufakturo, Specerijo, železnlno, »nJem Hi deželnimi pridelki. Zaloga raznih stavbenih potrebščin ter >^eh vrst umetnih gnojil gostilna ln mesarija SV. PETER V SAV. DOLINI □ □ □ □ □ lesna trgovina POLZELA LUUUuumjuumL^ JOSIP ta MARIJA TAJNSEK lesna trgovina, gostilna VELENJE H II mi l U n D I I II II I H TTTTTTTriDDaal □nm nn xiulxiuuuliuuujulljulo JOSIP OBELSAR g pekarna g VELENJE g nmiimiiii II11J n II i ii 1111 m «_B ■ II II i I « II II II II JULOJmiJJUULLJULim RUDOLF ZUPANC g klepar g VELENJE P i » l l « B B B » Mil 1JUULLJI B H b M B B B B IUL1 p r n i B i H B « B H II B li iJULIUUULiaCIECO IVAN HOFINGER H brivec g VELENJE g julljuuuuuuuuuuu I I IB It □ □□□^^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□P °______ OmiimaGmmaDmOOODmaiDa inrwTnrrTnrTTnn^^ Anica žgankova gostilna SV. PETER V SAV. DOLINI ° S □ □ □ o □ P G □ o r. t - • • —---U u trgovina z manufakturnim, špecerijskim, galanterijskim bla- □ .................n v n rnrrTTTrTTTinnn □ gom in deželnimi pridelki; nakup suhih gob, fižola in masla, nomlra brva in hmsnih kflmnAV u _ "□□cjuuLfuuujouuumLiuuoaDaaaaag g JOSIP ROJNIK g a _ j * ------ — — r> «wtn9nn{wi Wo frnm VIKTOR PILIH razpošiljalnica svetovne znamke kos in brusnih kamnov ŽALEC □ □ n □ □ □ _ □ □ □ □ □ nDnnmDnnnnouLiuuum^ Srečno novo leto že U svojim odjemalcem in prijateljem JOSIP KOZLEVČAR mesar, prekajevalec, avtotaksa ln tovorni prevoz H H ŠOŠTANJ -------- H a _ B B^t^ttttrrm iiuuuuljuuuuuuuuuuuu^^ ......* ■ ' ■ ■ htttnmn^^ Telefon 9 iHiniimm in iLiuuuLft JOŽE KVARTIČ trgovina z mešanim blagom STARA VAS-VELENJE H B H " ■ rTTTnrxwrirrirrTYTTT33 L^nr-r-rmn B B B B B B i.mumi B BTTTT BLATNIK trgovina z mešanim blagem, gostilna STARA VAS-VELENJE j Ifin rTTTTnnrrTrm B u B11 LULJt ANTONIJA PAVLINO trafika in branjarija VELENJE trgovina z mešanim blagom □ POLZELA g n s n □ □ □ □ □ □ POLZELA g g □LO-jmuuiJJuuuiJUuaaDaaaaDOcnnuL g A v g. in !». Cimpemian mesar in gostilničar POLZELA FRANC in FRANJA PRIVOŠNIK gostilna in zaloga opeke tov. Bon, Vel. Klklnda □ pnnnnnrxTTTnnDDDDDDD^ Srečno ta veselo novo leto želita vsem cenjenim gostom ter se nadalje priporočata Melhior ln Antonija Mraz restavracija Rudniški dom VELENJE SV. PETER V SAV. DOLINI pomonnomonnnnooomnononnoon M PETAH VOZLIČ □ rjuuuuuu^^ H pekarna □ POLZELA MiumuuumuuuuuuaDaaaaaaapnol g o^jaauuuuuuanaannDDoaaaaaang g □ □ ALOJZ CVETKO trgovina 7 mešanim blagom POLZELA □ __ □ B ^juuuuuuuuuuumLoaDDaamDaa □ u^JLLJUuuuuuuuuuuuuamDaaacDPna □ S Restavracija „Jelen" g g H n □ M POLZELA □ □ H __□ □ Mqu.j »1 n Bnnnrrit juuuuuDDaaaacDaai g omameojmuuuuuijnnmngDLUUDLg g 3 L. VODLAK g g trgovina z mešanim blagom □ □ □ POLZELA g g CTinmaojmLiiJuuLJDDaciniEDDi g □□ulji h b b b b b b ii b u i h i b b b b bjljuucg Ivan Srebotnjak lesna industrija sv. ml'1'ek v sav. dolini □LB B IB M B B B B B B B B B B B BJ nnumn SREČNO NOVO LETO ŽELI Viktorija Josipina BAT{A ŠOŠTANJ _ „ R " VELENJE □ a □ _ P^nr^innnLEJUui H "»»inr ""t" fl-iuuiJLLJumuuLJLJJ3nDnc3a DLUHiiimiiiininmiin: P H B H □ B □ E B □ □ ULIUUI □ II I I II Ll b b h b b h b iip Kari Tischler □ TTTTTTTrrTinfTmDamrrunrrrirm □ n □ □ □ □ □ „ □ □ □ □ □ □ S o P □ □ □ □ □ D B □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ FRANC ŽMAVC gostilna, prenočišče kegljišče in avtogaraža GORNJI GRAD ............ B B II B b i ii b B i B B B B ri Srečno novo leto želita svojim cenj. gostom in prijateljem ter se priporočata šribar Alojz In Berta restavracija Sv. Peter v Sav. dol. noirmmraoraoDooDDOoam g GORNJI GRAD — CARIGRAD OREŠNIK g g y mesarija in gostilna □ □ g g f=i j=j _n H polzela □ a □ □ ______p^innnnnnnrh h ..M.....nt h b b ii b h lf"i ljouljlbjliljli b b b i h m b b i b b b b b u iliulo R, „ „ „ „ n „ „ „, „ .innrrinrmnncoaDCO □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□oniODu ^□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□ijnnnnanoonnjjnnuD uul OZDRAVLJAJO ii H H n n 11 11 11 B B B 1JUUUUUUUUUULBJCCO ndnnaandnnnnnnnnnnonnnnnnnddd ododmmmmrara^ □ hobel ivan D franc breznik □ □ rudolf stopar □ □ TEREZIJA E1SINGER g □ gostilna pri Matevžu □ pekarna R R gostilna g □ kantina □ □ 6 črna □ ^ R g MEŽICA □ g ŽERJAV R g CKNA - LnnrrnimDnmmanSZnd %anonaocnnnannmnnnnnnoDanncE švnnonnnnnnnnnnnnnnaannnDuonn ^□coumuuuuuuuuuuumc^D ^^v« Q ^Smmniirp □□□□——mi— oamnni—^ n g □ ana krampersek R R rudolf cizej □ □ " H njmmnmmnmnimii I II B p II I B B B I B B B B H II H II I I ■ U M H I CECO n n h AUTOPODJETJE KRIŽNIK □ B B □ CRNA-PREVALJE g □□LAJULBJUULflJUUL HTT B- If FTinnrinCODO l_IUUI B B I B B ILIUULlLlJUULJUULBJUm^ □ □ □ CRNA-2ERJAV-ME2ICA D filipic anton brivec □ □ □ □ □ GUTENBERGER-dedičl trgovina z mešanim blagom MEŽICA □ □ □ gostilna Tof □ JJ trgovina Z misauim oiaguui q B B 2ERJAV R □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O uuuuuuuuuuuumuuu^^ MEŽICA gostilna in pekarna ČRNA axBnnnonrrmmaatx^ g^^^ooco^oo^oon n^^^^no^ g r-TS- § B ^ mesar«a B B —ka restavracija R g CRNA-PREVALJE □ R MEŽICA □ g POLENA 3 0 □ □ □ □ 1 m i m i 1 noooc. CKNA 1 B ME4I0A O ___ jptinrtinrttttnti □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □□□□□□□aJamaaOUULILB i b B b b B U lflTl anton di ft krojač g črna □ IJUULOJUIJLII B H B B B I« B H B b B b I I M a □a Gozdarska uprava grofa Thurna MIT SENIK pri CENI [[■■■■■■■BBBBbiiiibb bajuuull . B B B b B b B b B b b B B B B b b b b » n l. b B B B B b b b b b B B.....II 11 » II I1IHII it LlJJLJJJUULJJLLiJJLlUUULJUU^^ I 0 I II H HLI I I M M » UUUUULLJUJLJLll^^ PDDDDDDE l~Q PTUJ IN LJUTOMER 11055 I R 111 n n n » n b b innni n n n n n h ii b b b mm n h ii h ii h b n u u 11 n m n u ti ii n n u innrTTTnnrnu; mm mmnnnnnt n 11 ojuulo ii m imeni IVAN ŠERUGA trgovina deželnih pridelkov in branjarija Cd □ □ □ □ □ □ iPJLiLJUULJumumuuuuuuumuuL) GooouuuiJUGGaoooooaoooaGaGauuLii ■□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n^ (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d ZA VERSKI IVAN mehanična delavnica koles in šivalnih strojev PTUJ Ormoška cesta 10 □ □ □ □ □ n J. KOS trgovina z mešanim blagom □ □ FRANC PINTARIC mesarska stojnica JOšKO -vVGADIN stroj, mizarstvo za ponii>Lvo in stavbe. — Izdelovanje posteljnih vzmeti. PTUJ Vrazov trg 2 luaoaaaauuiJuuuaDaaaGGaaaaaaaaa naoaaaauGuoaDnDnaoaaaaaaoaDcn RESTAVRACIJA »NARODNI DOM« PTUJ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ JANKO in KUNI RAJH modno krojaštvo za dame in gospode PTUJ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D MARTIN ŠTERBAL tapetnik in torbičar P1UJ Vseh svetnikov ul. 9 H D S r S O 5 O P O □ □ VINKO PERNAT mesar in prekajevalec JOSIP KUNC - PTUJ automehaničar in str. ključavničar LJUTOMER □ □ □ □ □ R. J. PETEK trgovina vseh vrst stekla in porcelana PTUJ Panonska ulica S n H D S n S n B ° □ □ KARL KOSSAR ml. restavracija in mesarija PTUJ Srbski trg št. 6 laaaaaoGUGOuuuijaaaaaaaaaaaaoon ipnnLJUULiULTJunnnnnnnnnnnnnnnnnn DASCH HERBERT trgovina z mešanim blagom v PTUJU MARIJA MANKO restavracija »Ljudski vrt« PTUJ □ □ □ □ □ □ UCnUUUUUUUUUUUUUUUUJLnJUDDDnDD ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ut ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□glj. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l g KONRAD NEKOLA g □ frizerski salon za dame in gospode □ □ trajno kodranje □ □ ptuj Cankarjeva ul. 9 § g J. O:\IULEZ Lj □ slikar, pleskar in trg. z barvami g □ PTUJ □ □ FRIZERSKI SALON »LUIZA« trajna in vodna ondulacija PTUJ Slovenski trg 3 □ □ □ □ □ □ ALOJZ BRENČIČ □ □ □ □ □ □ FRANC PODGORŠEK mesar in prekajevalec PTUJ □ □ □ □ □ n L □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ manufaktura drobnarija, pletenine in krojaške potrebščine PTUJ Nasproti pošte □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□mnnnnnauuuuLjOJUlJiJLJLJLJLJLJULji naaaaaaaDaaacaaaaaoaaGaaaoar^ Zanimiv hodnik v ptujskem muzeju. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i [j EDUARD RASTEIGER § □ obl. kon. instal. vodovodov 3 □ U □ PTUJ Aškerčeva ul. 12 D □ □ □ G IGNAC VAUDA trgovsko in umetno vrtnarstvo PTUJ □ □ □ □ □ □ Slavno mesto g po svoji g preteklosti g in po cvetoči g obrti trgovini g in industriji g v današnjih g dneh R □ □ □ □ □ □ •lj □ □ □ □ □ □ u □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ n □ □ xx3mnaxinnnom^ § ACKERMAN & KINDL § □ ur ar j i in draguljarji g g PTUJ Krekova ul. 1 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a nnnnrnnnnnnnnnnnnnnnnnnnapnDH □□□□□□□□uuuuuLJUuuLiJuuuuDDDnnai □LjLiLiiJLiLLjaGa00Qa000Qa00QQ0000Gi g IVAN VTNCEKO^ IC g □ umetno trgovsko vrtnarstvo C □ PTUJ Ljutomerska cesta 14 □ SNOJ 8 URBANČIČ veletrgovina z galanterijo in fekcija perila TOMAŽ KLEPAC, PTUJ izdelovanje gamaš, potnih kovčegov, damskih torbic ter aktovk in vseh drugih galanterijskih potrebščin En detail En gros □ □ □ □ □ n □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni □ a □ □ § IVAN CVIKL g □ manuitfkturna trgovina □ 9 B □ PTUJ □ □ □ □ □ □ □□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□mnni □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SKRBINŠEK JOSIP □ mesarija in prekajevalnica PTUJ Hrvatski trg "g iujugggijliuulji juulj JiUGOooooogod □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ jr^jnnnnoi kon- □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ PTOJ xiaaGaoaamaaaomcPGi RUDOLF FIJAN mesar BREG PRI PTUJU □ □ □ □ □ □ mLUjmuuLL'n[xicmnuL,ojuuuLgjL.o n METOD SENCA R □ prodaja usnjenih suknjičev, klobukov, § športnih čepic LJUTOMER □ n □ □ □ □ □ociooraiioooDoaTDDocmcmm □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a i n flAH .................""'ir"" n f, it 'B v H ii □ FRANC IGLIC p □ trgovina z mešanim * agom □ □ BREG PRI PTUJU P □ Na debelo! Na drobno! q □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ n □□□□□□□□□□□LOGGGGl" Anton Brenčiš trgovina z železnino, zaloga orožja in municije PTUJ Na drobno Na debelo u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ FRANC SENČAR trgovina mešanega blaga — Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov — Zamenjava bučnega olja Avto-bencin postaja LJUTOMER Mala Nedelja □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ MATILDA STANITZ gostilna BREG PRI PTUJU □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □uuuuuuuuuuuuLonuuuunnnnuuLJLi! oxjuuul'gnnuijuuuumuuuulilojlju! f josip PLETERŠEK g ^ brivski in čes. salon za dame in gosp. g S_,_E □LuuuLrjuuuLuuuijJiJuuuuuunnonnD I a- b m b B H II il H II II H II O (i II II II B II H n ff H h n f a □ □ □ □ MARTIN BRENKOVIC stavbno in ornamentalno kleparstvo PTUJ □ □ □ □ □ o[XEDL.uuL^iJDJtjmuuuLjjmnnDODnD' luuuLnjLEEnoaaaaaaoaaaaaaaooaan g FRANC KRAVINA □ □ trgovina z lesom, stavbnim materija- § □ lom in gostilna * □ □ PTUJ Ormoška c., Pri sejmišču R nnznimmmnmiDirdD aaoaaaaaamaaaaaaDmoaonaaoDn R STANDARD OIL COMPANT □ □ OF JUGOSLAVIA jH □ skladišče in zastopstvo □ R. TONEJO PTUJ R naocc □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □n: PTUJ JULIULU-JLOJULJ a.n WH B B H jij □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ Ignac Poterč stroj, mizarstvo za pohištvo ln stavbe Na skritem 5 GOOoaoaaooaGaoooooaoaoorimooai u □ □ □ □ □ IVAN KRISTANIC ~ kroj. atelje in izdel. usnj suknjičev B PTUJ Cankarjeva ul. 4 g FRANC SEBŠEN veletrgovina LJUTOMER □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□UUUUUUUL'L!UIJUUUUU1JLLJLP B H C II U ALr^RT SIREC stroj, mizarstvo za pohištvo in stavbe PTUJ Aškerčeva uL 8 □ □ □ □ □ □ □□□□□OnnULOJULJLJLJLilJUULULlJUUULIlJI , cmnonnocnGcmnuuuuuuunDnonr- □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□r v. KODELLA I DRUG pekarna PTUJ □ □ □ □ □ □ FRANC NEDOG modna trgovina PTUJ □ □ □ n n nimiioononomnnnBcnnD 000000000000000000000000000001 EGacaoGaaGaaaaaaaaaoGaaaoaaao H R. KRUPAN rj trgovina z elektr. potrebščinami g L; PTUJ Prešernova ul. 10 g TTTinnGGOGOOOGGGGGDGOOOOOGOGOGu □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O n Rozalifa Pavlič brlv. in česal, salon za dame in gosp. PTUJ Prešernova ulica □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg ln okolico v Ptuju r. z. z o. z. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ANTON TREO mestni stavbenik PTUJ Ormoška cesta Lj □ □ a □ FRANC KORŽE kavarna O g □ □ □ □ PTUJ ALEKSANDER RAJH krojač BUDINA PRI PTUJU jaaaaDOGaonoaccDaDGGGaaaoaaaau ]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ FR. ERBUS trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki ter nakup jajc PTUJ Nova cesta □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ FRANC URBAN mesar in prekajevalec PTUJ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ IVO STUHEC □ izkuh najcenejše in najboljše kave in □ □ čaja. Točilnica brezalkoholnih pijač □ □ PTUJ Panonska ulica g DDnaGDDLJJJlJLIUUUUUOaDDDDDDDnnD IGOUUUUUUUUUUUUUUUi-jUDDnaDGGDnn □ □ □ □ _ R PTUJ Ljutomerska cesta g oaaaaoaoaaaaaoaoaooaGaaaaaaGu ZUPANČIČ MARIJA gostilna in prenočišče LEOPOLD STERN trg. z lesom in stavb, materijalom PTUJ nGaaaaanaGannLJUuuLJcaijjuuuuar □ ADOLF SELLINSCHEGG g trgovina n mešanim blagom g PTUJ □ G G G G G G G G G G □ FRANC VOGEL zaloga stekla in porcelana imetnik: JUL. TOGNIO PTUJ □ □ G □ G □ G G G G G □ uaaaaaoaaaaanaaaaGaGaaoaooaaa uaaaououGaauuuLuuuuiJijjuaaaaGui nanuuuuuuLJuuuucaGnoGLjmuLJLJLiULJ □ □ □ □ □ □ □ □ _ G PTUJ □ □ JULIJ 2ILAVEC mesarija u G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G g G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G M SEMLITSCH-a nečak ALOJZ ICRAINZ Ljutomer Tekstilna fn Špecerijska trgovina —. Zaloga stavbnega ln rezanega lesa — Tovarna opeke, umetni mlin in žaga Posestnik vinogradov - Vino na debelo Zaloga vin iz lastnih vinogradov Gre-sovščak, Slamnjak, Rinčetova graha, Hovci-Hermanci in Gomila Ignac šlnigoj G aoooooooc USNJAR Ljutomer g g g g g g g g g g g g G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G □ MAKS VVEISSENSTEIN g g" mesar, prekajevalnica, gostilničar ter □ p trgovina z mesnimi izdelki G G ptuj g s FRANC HOINIG, PTUJ trgovina s kratko robo, pletenino; damsko in moško modno blago, konfekcija in zaloga čevljev iamaaaaaaGGGGLjaGuGuui_iuu[XEiaGi_ GcaaaaaaaaaaaGaaaaao LJUDEVIT MURKO □ a a Cankarjeva ul. 4 G oaaaaaaiJiJUDuuiJiJUGGaaaGaaaaaau laaaaaaaaGaaaP' nnnf strojno mizarstvo PTUJ □ G G G G n ^~,r-]aaaacanr* hgg: a a a G G G c G G G G G ]GGGaaaGaaa. a M. MACUN gradbeno podjetje PTUJ — M. MATZ kavarna in restavracija »Evropa« avtotaksa in avtospedicija PTUJ Florjanski trg D G G G □ ALFONZ KAISERSBERGER sedlar in tapetnik G G G G inDGaacaDuuuuanaaaaanaaaoancon PTUJ Muršičeva ul. 12 g □ G G G G H TOMA2 BREZNIK trgovina z mešanim blagom PTUJ Prešernova ul. 11 G G G G G G G G G G G nnnnnGnaaannGGnaaaacE HINKO KREFT trgovina s špecerijskim blagom Nakup vseh poljskih pridelkov, jajc, masla, fižola, pšenice, suhih gob, orehov, vinskega kamna, čebule itd. Brezplačna zamenjava bučnega olja. Vsak dan sveže žgana kava PTUJ JLIUUI H H II »UUUUULOJLOJGl nnGGGGGQOQOOGGGQGGGGQQGOOQUUlJIJlGGOOOULILJULOJ § RIHARD WREGG* gostilničar in mesar 3 g LJUTOMER _g □aaaoaaaaaaumuLJLiLJUL^^ lGGGGGGGGL JULUJUL J JUUUULODa[XDDa313XEL^^ G imuuuuuuui mm j.ijulijlljouuljljloj^ ALOJZIJ P1NOZA urar in draguljar PTUJ Krekova ulica 8 G R G □ a R G □ ° R G □ G G G G G □ G G G Chevrolet zastopstvo, Steyer kolesa, Vakum olje FRANJO SIREC trgovina z motor, kolesi, bicikli in šival, stroji. Mehanična delavnica PTUJ (Telefon 71) G G G G G G G G G G G □ Monopol ska veleprodaja soli A. SENČAR in SIN trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki — eksport jajc — zamenjava bučnega olja — zastopstvo Vacuum Oil Comp. — tovarna žveplenih izdelkov ln žvepleno-apnene brozge: A. Jurca nasl. MILKO S EN CAR Podružnica: PTUJ, Slomškova ulica 11 Na debelo! * Na drobno! VENČESLAV VILAR Ljutomer Trgovina z železnino, zaloga smodnika, dvokoles, šivalnih strojev, delov za dvokoleea in šivalne stroje Specerija ln zamenjava raznih poljskih pridelkov UUUUUUUULOJLJJL G MILAN SESSLER G G 11 ■ I n»IHIII»n n n II nrnn n muunuuun G □ G □ □ □ □ □ □ □ G G G G G G G □ veletrgovina LJUTOMER 0x00000000000000000000000000 ^pnnnnnnnnnnnnnnnnnnrrnnnnr^ OOLJUULUUUmm^^ ..................................................»i.......................................................................... Slov. (Bistrica, {Konjice in . t i 111an i» h rrinnnnnoaGcaGGOGi:* □□JUULJL^U-LJUUULJULJmumULJUUUUUnt ULULJ JUUUUUULJUUUUUUUaUUUUL^ Q| g B i B B O B B B B B II B B B B » B U B B B B B B I unimnm..mnmm.iu OJLJJULAJUUGGLJLlJUUlJLJlJ[ IVAN TOMA2IC kleparstvo SLOV. BISTRICA JURIJ ACKO slikar in pleskar SLOV. BISTRICA H a P n □ H B □ □ cdlb b b b b b luuuLBjmnon g ilojulujud uainiECEocniininniiimLj □ □ □ □ RIHARD MCLLER Q D trgov, z meš. blagom, prodaja: Port- □ n miiinmmamm n iujululujlj a □ ERNEST RAZBORŠEK r b L galanterija, čevlji, perilo, igrače itd. P P SLOV. BISTRICA pri PoŠti 11 ■ b i b b m i b b11b b» b b b h b b » b n fi iaaGaaaaaGaaaaaaaaaaaaaacaaaaa g pgui ii ii ii iguggliuuululjuuuulojlluga ^uuuuuuulogouijuuliuljgooogooog1^ g G p IVAN 2URAJ les. Indstr., trg. z lesom ln det prideL SLOV. bistrica G G O R n R a □ ANICA OTOREPEC trgovina slov. konjice peter MAGERL lesna industrija POLJCANE G G G □ G G G mm b B b B b B b b I B b I b b b b b b b b b I PODu rillllliiinuiii TTOGOGGGGaaa B ILU n B b B B B B b B B B H B B B B B B B I G □ ~ G DRAGOTIN MIHELJAK splošno kleparstvo konjice ■ ii ■ B ■ ilj I B H B B b B B BJUULBJLOIDGGGGGGGGGClGg k r h fravn TTA RTVF1J r.t □ n n r8^; \ t G OU1. n B B B H B BTH B B H B B B B B B B B B B B B B ITI G U U land in Roman Cement, živega m ga- j=j _ □ g šenegaapna__SLOV^BJS^CA J UULJLJULJULLLUU IIMBBHBBBBBB 3GGOg □ .............uiibbiibbiibb ,TTTt franc HARTNER, dediči gostilna in mesarija poljcane JOSIP PELKO JAKOB PA USA FRANC SORČNIK gostilničar in mesar slov. BISTRICA FRANC LESJAK brivski mojster SLOV. BISTRICA G □ hrii 1 i il II ti Ii ii 11 II II II il ii II il II li-H H -o h u h IL1D -D" IVO PRISTOVNIK nakup in prodaja dežel, pridelkov SLOV. BISTRICA uGn[XOJLLJLJUJJLIIJ B B II B I B B B g B B B IPt H nOGLOJULJl B H II II H OJU B B B g B B B »TTI1 □ i-UijJCAiViS G i g B g g B BJLBJUULIUGaGGGGGGGGGGt G fl-ILB UBBBBBUJBBBHBIBBBBIMIIBIBB1!^ 11 i B i u b i n , , , , , , , „ „ , inmnnnnnnnn^ □ g K. HREPECNIK H R maks sumer ^ u G trg. s meš. blagom in dežeL pridelki J n H G G import-eksport 3 □ mesarija »Pri Mahoričuc □ R g SLOV. KONJICE □ S POLJCANE R g UULH I I I B B B 1 B 1 I B H mmmi 1 a 1 M B B 8 i ni B B B B B B B IUUULXJUUUL'LlQCGGOaQOG[ G U B B B I B B B B B B B I B HJUULF B g B g B B B B KRI LC JOSIPINA Hotel >Beograd«, restavracija SLOV. BISTRICA ANTON MARČIČ usnjar o g B Q g g g g k. HASENBtJCHEL trg. s usnjem in čevlj. potrebščinami slov. konjice Ffl il B i b b b b b B b i B b b TU B II i b b b i i b i ! JU b b b b b b b b b b b b bjuuuuuuulb b b jul trgovina s mešanim blagom, usnjem R to železom, dobava dolomitnega peska g iz lastnih kamnolomov G __POLJCANE R IUIBBBBBBBBBBII1TT03C-------- IVAN Ž U RMAN pekarna SLOV. BISTRICA SLOV. bistrica g FRANC BLA2EVIC pekarna _ KONJICE □ □ "" " 1» ■ rinnnnrinnnnr VIKTOR MAČEK trg. ■ fipecerijo, železnino in manof. SLOV. BISTRICA JOSIP DORN trgovina s sadjem SLOV. BISTRICA u s G G G ti h II n B i h mR OJUUUULUJULI b b ii B I b B g B B B B B B B b h t n n......I n 11 n 11 11 i 111111 l i im n i i m m i m i m i n n i n FRAN JO POLENEK krojaStvo konjice _ inBHBBflBBBHBgBBgBBBBBIBBBEBIlill lojljulojlojljjljljjgulj ii h 8 b bjululj ' MARTIN PLEMENITAS pekarnar konjice PR AKS bogomir sodar SLOV. BISTRICA OGLOJLJUGI ni B B I b B I B H H B B B H II P H B B 1 H B B I II H « B II FRANJO KAC B n p= trgovina z mešanim blagom G __________ b b slov. BISTRICA B H...........o__1 konjice R n pgggjlojncb uitu tnnn b b b b b b b h HJ h, , , , , , , y g ........imrninJi oajulijulultjlojuu^^ O B B B B B b b l H b B I! H H Hfl H b B b b B B B B H IR t) O BRANTSLAV MONDINI apotekar SLOV. BISTRICA G PETER BUGNAR pekovski mojster SLOV. KONJICE rx3aaaoQaaaooor iuliljuuulbjlbjuuuliij O. J. LANG g mesar in gostilničar P g omGGoaaDaa b b mnnmn nna g □ KAROL PRISTONIK G y □ g čevljarski mojster g G -D g SLOV. BISTRICA R inn n 8 ll H I I I III H............... h h H B I H B H I HI I I » I« B I II B I I B B B b b b b J n c g L CERIC Gostilna »PLANINSKI BOM« Alojz Flis trgovina, kegljišče □__POLJCANE P lb 'b b b b b b b g g B g g b rrrttngggggcojj i b b b i a b a b b b i b bjulijljuuuuuliljlijul1 g ivan USENICNIK g S trgovec g POLJCANE □ i n a b i a 11 a ijuulkjuuljljjui a a b b b b b » b rm i i i i i i i t n i i i i i h r»»j n r. iljljljl J trg., ma^^u^^rijo, ^ | tf ■ M JUUUULlLJUUUmiJUag g R nlno in deželnimi pridelki G P ALFRED F. GEUER a _ pekarna G PEKEL-POLJCANE U b b b b i b b i b b i b b b b b h ii h b m ojugo, h i i b i b b i i b b b b h iliuuuuuuulajadl^ jLjGGaaonmi h b b a a a g b a a b b a a a b h b in iniHiiiiiniiiiiiiiiiinnirt noa HERMANN PERSCHENONIGG trg. vrtnarstvo, trgovina s sočlvjem in južnim sadjem ■ s SLOV. BISTRICA ^ ::3iGGGmGaacaGmacxnx3[XixmG h ' ^ J. CAR o trgovina z mešanim Uagora g □ ZG. BISTRICA p. Slov. Bistrica G G ____G nminiJiiniiniEm a a b h a in juui B h h B h i h h h ^ slo u ii g b ii B B hhit fotoatelje ANTON PEMIC trgovina z mešanim blagom slov. BISTRICA G G KONJICE g rniiimniiiiiiiiiiiiniiin J g G! II B B B B B JUUULJJUULXJLJLHJLXXIOIOr - 3 IVAN SENICA PETRIN HENRIK avtotakn slov. konjice n aigggg bb BgigggaiaaaBBaao I b b b b b b B B b b B b B b 8 B II » l il II H II H II B H !T HOTEL BAUMANN PEKEL-POLJCANE "a □ o B" — friiv n i rrvuiiufuiiii f~l □ « niiiiiiiniiiumniiminini 3j a ln gostilničar __P G konjice ujlpjuui ii b b mm b a a a a a a a a a m g____ __ i 'Hm.................111111 » n ...............noa.....b iii i i i i b b b b b b b b b b b E. TOMA2IC g trgovina g □ ZG. BISTRICA p. SL Bistrica G acioDGGnr^mrnmrTrhnrn^^ c£ix01gaojllllliliuuulil^^ ii b ii" fd IGNACIJ RESMAN □ pekovski mojster g . za. HESTPJCA p. SL Bistrica pM B B B B B B rmm g m m rini i ii a h a IJXEQ ^iju^ixium'juuuuLiyuuuuuuuuuuy g G G G G G Mihael Rasteiger mesar in gostilničar SLOV. bistrica B »J m ■■ ■ i ■ ■ ■ ■ n ■ ■ ■ ■ ■ ■ ii □ p ul JOSIP FICKE urar o g slov. konjice _ G P_ G G O 1 I i i 1» 1 i b 3 ■ b b b i H b b b b b b b b b b im B u y b a b b b n b a a a n ujULJULOJULJUJiJii b b FiLiprrscn štefan b gostilna in mesarija g konjice G Franc Gologranc gradbeno po^MJ* SLOV. KONJICE ibibibiibibbbiibbbbhb8bibh titr? □ G b RARL SIMA B trgovina x mešanim blagom n Hiiniminiiiiiiiiiiii mnr □ G G G G Mr. Pli* V. Prorazll Lekarna pel »Mariji pomagaj« SLOV. KONJICE bl\ks ozd1ic vrvama SLOV. BISTRICA G G G G ~ G G IG. BOCK kooc. elektr. podjetje, trg. električnih šival, strojev, koles-motorjev In brzo-parilnikov, elektr. In drug. potrebšč. g ULULU.I B b b b b b b b b b b b B b b B b b HEO b b i i i » » . i i i i i 1 b b b 1 1 b b b b b b b 1 . B □□SUUULJUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUI ......................I........ g H FRIM JOSIP H p G modno krojaštvo biJUUULiULjauuLiuuGaaai 11 n n h b bttdg R q konjice ^ q g □OUUULBJULOJLJ B b B B II B i BJ B B BTTT1G g DRAGO FRITZ modni atelje za dame, gospode SLOV. BISTRICA G IGOGOLILO I a m ILU □ slov. bistrica Pil » B B » I I » B B B g II U H H b I » I b B b b b b B " b b B b b B « b IUUULXAJULJUUULJ g __g A. RADIO H R IJ B B n B H B b B1 B B B B B B B B B B b B b B B .B .JULO G frizer G g G b slov. konjice ~ """ IVAN ŠTRUCl g [□□□uuUUULJLILHI b B b B B B O II HA.bjuuuu G ANTON PETEK trgovina s meSanim blagom nra b b i b b ll b B Bil.OJlJULH-IJI ŠTEFAN RUMEŽ G G kroj. mojster, prodaja raznih oblek in perila lastnega izdelka G SLOV. BISTRICA g slov, konjice qn b b b ib b b b b b b b i i i i i b i i i i 1» i m > pekarna SLOV. bistrica 2 Vsak dan sveže pecivo G lUULIUUULOJJLOJUUULIUUL^ §□000033 b B b B b b B lUUUUUUUULB DED b IGNAC in MARIJA PENIČ g R gostilna ln mesarija g G □ KONJICE G P G G XjG G G G G G G JlJUUUUmLBJULIUGUUGaGULJJULILlU^ LJUGUIJU B a a § C & Srečno in veselo novo leto ^ w želi vsem svojim odjemalcem m prijateljem P. ŽURMAN mešanim blagom bi gostilna 10 IPJOOOOOGUUUUULJUULIULJl B mHH BJLIULJI « II D G ub b b b a b b a a b b i a i b a a b i a i um VUjem Topoliek trgovina z mešanim blagom slov. konjice H □ H D H □ P □ G G R n S □ H □ R n G n »SALON F ANI" OTON HEIMGARTNER brivec in viasuljar trgovina SLOVENSKA BISTRICA JLOJLiLJmLJUUmuULim b B B B B pod rimiimiiiiiiimiiiiiiin ILU II n h ii H bII b bb» Ml" SLOVENSKA BISTRICA GUDOGOCOJI. H I I I I B n 3 B B B g g g a B I C I, m ■»»b b biib b bi ■ ■ 11« i mi iii a i mr G. PAMICH elektro-podjetje GEJLfuJUUUUUUUULILIUUGUULILLJUL^ D G G G G Srečno in veselo novo leto želi svojim gostom in prijateljem G P n b b G G G G G G G G G IVAN FRANGES restavracija SLOVENSKA BISTRICA □ R G P D R □ H G P ANTON MARINŠEK zaloga čevljev lastnega ln tovarniškega Izdelka SLOVENSKA BISTRICA j slov. konjice R )oocooooauLJU,i.i b b i b b b b i i b i eni ..........................iTrmri n r r. ANTONCIC n G trgovina z mešanim blagom □ G POLJCANE §□ Z današnjim dnem v nekdanji trgo-g vini Schwelz Q ...................i um pcmpeSevate tf {f^ceme, mdiMfri;« in obrti IB b b b b b b B B gJUULB b b b b B b b b B b b K B B B B b B B B B b B JU SREČO v 1933 prinašajo zjnaGnnaaaaaaaaaaaaaaaoaaaaaaacaaaaaaaaaainaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoai uguuliulbjuuliliullojljjlij^^ b b b b b b b b b b b b ■ b ■ ■ □ a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a Okrajna hranilnica G G G Srečno tn veselo novo leto Sen L. LAURICH tovarna nmja KONJICE lUUUULIJLIU.B B b B B II i B B b B b b b b b b b i b b b i b b b b b b i i i b B iiuuuuuuuuulijuijul^ b b b b i b i julb a b b 11 irn o G G G G □ □ □ G G G G □ □ G G v Slovenski Bistrici G □ g B Srečno ln veselo novo leto ieB 00 nA L F A* Industrija čevljev KONJICE srečke drž. raz. loterije ZADRUŽNA HRANILNICA I G a □ □ □ o □ a □ a *x *0 x *z m omaaaommnmnnnrTTmaaoouuuuijLOJucm GoaooGaauuajuuaaaLiLiuuuuuLii b b b b b ii b h b b i. p b i b m LJUBLJANA Sv. Petra a 19 FB b b B b B HJLB B a a b H B O B B IULH a a B a B G G G O G □ O G G B -inrmnru nimiiiiniiiiiinilllllllllllinilllllll tU IZ ŠTAJERSKE ČESTITAJO ...........................................JUULH H B B B H n B HJUULOCO □ .................................» ■ ■ » i u ■ i i m . » » ■ ii i » » » i i » « ■ ■ i ■ » ■ l ■ ll « ■ i i i i i i ■ ■ i i i i ii ■ » i » » i i ii i i ■ » iii » ■ i h i i i i ■ i i ■ » i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ » » ■ « » » "» " " » « mjuuuu-jmjlo Ori ■v oz m n n f ° »'■■"'"»»»«MJLi miimniiimiiini mu b STANKO RIZMAN, d. z o. z. g i n ii h 11»1b11 h n n a 1b j nnnioD § FRANJO AJLAT1Č) H ■aloga strojev in pretiskanjs g □ ORMOŽ g nimininm rTrrTTTrTTnrvTr-innri. . trgovina z me&tuiim blagom (eksport ljutomerškega in ormoSkega grozdja in sadja) SV. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU oco jlijulhj; m mi i m i m» ii mu i im Gor. Radsrona IJUUULLJL □ □ S O _____ □ u 11 i 111 n 11 n a n n n a i a n a inrmnru □ JOŽKO GOLOB brivec oonnimniinmBEniEn^ □ y □ TOBAČNA ZALOGA □ □ M g ORMOŽ □ ...................................»um: 3 TOVARNA PERILA JANEZ CVETIC Murska Sobota □ □ □ □ □ □ □ □ —i □ □ □ ORMOŽ i n n ii i n n i g n a n n « n h h n n n n n rini t m .i in g " APOLONIJA KLJUN g strojno pletilstvo □ ORMOŽ □ □ IjjUULAJUUUUUUUUULJ^^ g iiinmrn imaajDDunDmmnnriD g g ORMOŽKA KLET g lastnika Rudolf in Antonija Anderlič □ ORMOŽ JURIJ CIJRIN čevljar ORMOŽ RIHARD HAVLAS mesar in prekajevalec ORMOŽ podružnica SREDISCE □ □ □ □ □ □ ALOJZ JUR8A vinska trgovina in vinotoč GORNJA RADGONA ojljulb mm irxirrrTTTTinrrrina □LIUUULJ.il BJULJJUUUUUUUUUUUDDJDDH1 g FRANC KOROŠEC, mL B 5 trgovina špec. blaga in železnine ^ t « i » i i b h h ii b ■ i ■ i » ■ ■ ■ ■ m ■ « ■ ii i ii » l i i l i ■ l i » i b n a t a mnrimnnnnnnnn □□□□□□□mnoanoon^ g MATEJ mir g trafika GORNJA RADGONA Sp. Gris GORNJA RADGONA j^UUUULBJUUUUUUUUULO II B I BTTTTmU □□□[xiiiouuuua3aoaxro IVAN PUHLIN y pekarna GORNJA RADGONA VEKOSLAV R^TER moški in damski modru atelje slovenjgradec □ □ □ □ □ VINKO PUNCER trgovina z mešanim blagom SLOVENJGRADEC n; r u h u rTinnnrTinnrinnnnrirrirTirrinr n > imniuuj iJ.BJUuama=CDaoDi=oau f B H B H H b ira b11 u rTTTTnrrrinnnmDD^ g FRANJO SULEK g U čevljarstvo □ ORMOŽ a RADO POLAK domala žganjarna pristnega žganja in trgovina z mešanim blagom ORMOŽ ijuulpjlljuuuuuuuuli B b b B B B B b b b iui - FRIC ZSILAVECZ H p usnjarna g □ GORNJA RADGONA g □uuuum man rrirTinrrrTTTrripnn □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i g g DRAGAN KOVACIC g □ urar in zlatar □ □ □ naLUJULiX0JL0JLit.,]nmnDaaDaanr^ g ORMOŽ □ FRANC ROBINSAK g nnnnaanannDnnnanDnnnnnnannnna ......nuni TTTinrinrHTnnnnr i □ □ 9 8 ORMOŽ □ □ n__□ UJULJULLU.il. B. H B H B JUULCTDDDDaDCDDa □ □ Fr. in Hilda Hešič mesarija in prekajevalnica GORNJA RADGONA n □ □ Zadružna elektrarna r. z. z o. z. v ORMOŽU □ □ □ Ss R B □ - □ □ □ □ □ □IIOJULlJUUlJULILODULIULLJULODDCDDn □ g RUDOLF PEVEC g g g trgovina sadja na veliko g g a..........orm°2 b g □ □ Duulijlojuuuljjuuuuu^^ unDonnnDoononna^DanaoDOconoDi □ □□□□ULLOjmnoauuuuooinnDonaom FRANJO TROP g krojaštvo g □ ORMOŽ □ l M ■ H a u H ■ u H li M ti i! oinnnnnnnnmDDD uuulojuuui b B b b B B t b b b B b b b B b b b B I uulbj, H b b B b B B b B b b b b b b B b 1. H. 11.1 bj A. FIDLER | manufaktura ln fipecerija 5 GORNJA RADGONA R Sloven | g-radec § COJUUUULJJJULBJUUUULAJL^ § IVAN ŠILIH o pekarna g □ SLOVENJGRADEC g □i f b b b b b b b11 ii m ii irrrTnnrTTTTirinn OJDUUUUUUUUUL^ IGNAC SMEH g m pleskar P SLOVENJGRADEC g ojuuuuuulh b b b b nro b b b b b b ihhd nnnm Restavracija SOKOLSKI DOM Teta Lavra SLOVENJGRADEC □ □ □ □ □ lj b b B B b B b b B B B B B iOJUUUULlUUULJUUG □ □ □ IVAN ROJNIK □ □ □ b ANTON KROFL konc. tesarski mojster SLOVENJGRADEC □ □ slovenjgradec n b~b b b b h b b i b b B b II b UUJLULlJLlUULIJljd jLB. 1. IL J-IJUUUUL1LIUULO. J JUL JULUJLEJULJn §D ANTON DEBELAK modno krojaštvo p P SLOVENJGRADEC S IBIIlilllliiiB nmrinrrii i « i i m f O B B B nPLUUI II B m □ I! B II P J. JLLJUULKJL' MARKO ŠTUHEC gradbeno podjetje ORMOŽ □ □ □ □ b uanDn[XjaaoamnnaonDoaonDcojDO pzojljlujuuuuuuulctjuu^ □ MAKS LESJAK □ □ brivski salon U □ □ □ ormož g □□□□□□□□□□□^□□□□□□□□Dacniona m B « m b 11 H 1 B I B n H I I H I 8 H I a I I I H fl.MJ g RUDOLF OLER g pDCDaUUUUUUUUUUULLJUJULJjannDm g gostilničar (sobe za tujce) g g IVAN VESELIC g vinogradništvo in trgovina □ ORMOŽ □ llljuuuuuljuuu . B n K B b B11B n n H n H n flmnannnnnnnDCO □ n JAKOB HA BJ ANIC □ g krojaštvo □ □ u □ □ □ ORMOŽ g g P3nnaxoDoncxonDDaannnoncnDDn B FRANC ŠTUCL □ □ izdelovanje cement, izdelkov, zaloga □ □ o »»i»i......1111111 n 111111 ii i uuuuuulb b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b g STANE CIVIDINI § Sesalni salon za dame in gospode, trajno kodranje las, ondulacije, vod-□ no onduliranje ter barvanje las s P L' Orientol Henn6 niiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii mmn fl H b b b H b II b m h b HI N HI JI J b b i b b II H IU KAREL ROJNIK SLOVENJGRADEC juuuuluuuulo. b b b b b ilb b b b b btttto b h b b b b h h b h h ii b m »tnmntttttttro IVAN BRUNKER - Vekoslav Vibomy damski ln moški frizerski saloat SLOVENJGRADEC II B B B BJ.JLJUUUUUUULB B I B B 8 8 ijzhia B B B B B B B B B B B B I I I II B I B B 8 t E aHT i □ nagrobnih spomenikov, apna, cemen- g |-i ta, strešne opeke itd. □ □ ORMOŽ g g m □ □ Arh. Fric Fekonja stavbenik v Gornji Radgoni SPODNJI GRIS ST. 6 GORNJA RADGONA □ _ □ hjuuuuulb b b j b b b b b b b b b b b b b b b b b o uuuuuuulbi ,b j h b b b « b b b b b b b b '-juulh □ PETER ROZMANIH manufaktura, Specerija, steklo, dež-pridelki GORNJA RADGONA _H r> h b t bib b a i»■ 11111»1111ii mm joc b, B b B b b B B B B H B B B B B bjuuuuuuu Centrala občinskih opekarniških podjetij GORNJA RADGONA GUSTAV OZMEC vinogradnik in trgovina z vinom ormož g ngaaaDaaanPDaDDDD^ □ □ n □ □ □ □ □ □ izdelovanje žime SLOVENJGRADEC □lhjulb.b b b b b b b b i TTTirrrinn b b b b b i uuuulb b b b b b b b b b b b b b b b b b b mnod b b IVAN MIKOLIC tovarna meril SLOVENJGRADEC .....................milil y|iMilllllllMllllllllllllll d b Srečne novo leto ŽeH eenj. gostom g FRANC MARCIČ H kolodvorska restavracija □ □ SLOVENJGRADEC g ljjuuuulbjul i b b b b b b b b b b b b b ix3jdq bjuuuuuuuuulbjuuulb b b b b b b b bictjdn V. M. ROZMAN manufaktura in medano blago Srečne novo leto žefl cenj. gostom in potnikom hotel in kavarna GoQ SLOVENJGRADEC □ □ □ § □ □ ni B B B IULB b B B B B B B b I B I I! 8 fti 1 l BJUCL dravograd imimiminunninnuM Srečno novo leto žeti □ maks PSIndeb urar P □ DRAVOGRAD H n b b b B b b b b B B B B B PnaTDimiE.J KONRAD LORBEE zaloga opeke S DRAVOGRAD g |.|i | b b b b b b » b b b b rmmmrmrmn ^ □CXI B B B b B B B B B 8 B P lULBJUUUULgJUULCi npnnnrTVTTf-TTrinnnrnnnnnnm g MARIJA HORVAT gostilna pri >Solncu< Veletrgovina LUDVIK KUHARIC v ORMOŽU ormož Srečno novo leto želita svojim odjemalcem in gostom ter se nadalje priporočata V. in Eliza Paterasl mesarija in gostilna □ □ □ SLOVENJGRADEC H DRAVOGRAD ^ □ul J.t b. b HIHHIII illxjjuaagcodd mmouuuuuuuuuuuuun Srečno In veselo novo leto Selita svojim odjemalcem in g g □ □ Okrajna poseplnka v ORMOŽU □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ MESTNA HRANILNICA v ORMOŽU gostom KAJETAN in ANA WOLF strojarna in gostilna DRAVOGRAD □ □ □ □ D H □ □ □ □ u_ojuuuljuuuuuuuulux]l^ B-B BTTTTTT1U g rajODaauLUuuuuuLOjac^^ □ □ c ° □ □ unaan{X3DODDanOOOncOOnODaaDaD^^ g Srečno novo leto želi svojim cenj. gostom ter se za na- p □ --------------,i nn □ dalinio naklonjenost priporoča □ □ " □ □ KONRAD TEMEL sedlar, tapetnik, lastna izdelava vseh smučarskih potrebščin (špec. impreg. smuči) DRAVOGRAD h JUULBJUUUmUULJUUU^JJLJLJLa^J □ a c s □ 9 D p p □ □ □ r. z. z o. z. n □ □ □ VALENTIN DREO eksport sadja, trgovina z mešanim blagom SV. TROJICA V SLOV. GORICAH □ „HOTEL KOMAUER" ^^Jt-ll—H-JUJUL. DRAVOGRAD jlajuuuuuuuuuuuuuulbj^ □ IMnrika Sobota i« t. d. HJUUUUUUUUUUUUULttJLiUL R B B B BUnTC JOSIP TURK [ gostilničar in mesar t MURSKA SOBOTA E h n n » n ... Ml n I n 1111 n ■■ 11111II11» 1111111111. M ■ 11 » 11111 » 111 M ■ M . 11......... 11 m i n i n i H l II111111111111 HI 11» iuuuljlj mum rrig □ □ □ □ □ _ nritonm n n n . n « » h » n n ii n h umi rtnnnrtnrtnrmtnttnn^ » n b b en b h u a mi m u nn u ii n g ii b b ii ii11 rnrnmn, bhh1bmmmbm nmnmrm » b b"b b b b b b b b b b i B i b BUDU IIMimil ilajuulojlojljuuuijuuu POZDRAVI! IZ POSAVJA nrirmnnrs i b b b « » g t i i nit M I! I! b b b b H b I B B B B B B B b ,B U B b II HJUUUUUULB II K B II U leopold zoric g q krieger edvard □ splošno kolarstvo g G lesna trgovina, mesarija in gostilna £ KRŠKO g □ v KRŠKO ^ EGULUJJUUUUUULiJ II H a U B ifTTTimi , fll II B B R B II B U B B B II B B B B i H II inTOimu trnmrn »11 ■... n 11111 111 m n n ii 11 m m m » umi lODLJULjUUmUlJIJULJLL]^^ J. a. STRITAR 0 □ »Hotel Gregorič« g g □ KRŠKO P ^ n ^ u □ □ fcjagaulrjixjliuumuuliuuujdanrrinlt- □ □ JOSIP KRIVEC trgovina mešanega blaga, nakup deželnih pridelkov FRANC SRIBAR mesar in gostilničar RAKA pri Krškem 3 8 □ □ KRŠKO QDmn[XCTmaauuuuuu^^ DLIULU »mminimimnim aaaaacaaaaaoaaaoooaGaaaaaaaopt . e. start g g B slaščičarna P G □ □ □ g KRŠKO ^ G □□uuuuLOJcnjmuLijaaaaGGaaaaGG a a □ □ TOMAŽIC g a a Rr. Slumpret tiskarna, knjigovezenica, zaloga uradnih tiskovin IVAN JAZBEC čevljar RADEČE pri ZTD. MOSTU OGaaaauumuuuuuGLjLiLJui .LiUGGGGGn g rudolf knez 3 q g ključavničar to avtopodjetnlk ^ g RADEČE pri Zidanem mostu ^ 8 jJi.iuiiLJLiurjGnni iGr;jrax]aGDGGGaciGL* i inmGGDGrTTTTTTinrTTinrr^^ g □agaaaaaaaaagaui-iuuuliugdggoggg -toggul iuoouuuuuuuuc oauuuaaxjun S n □ R Mr. Ph. MIRKO HOČEVAR P BLAŽ JERIČEK G R lekarna pri »Mariji Pomočnici« trgovina z meš. blagom in dež. prideL H B B b B B B b B B b B 1 B B BJUUGULIUX]aJCO franc trupej q gostilna g šmarje pri sevnici g rn.iniiiiiimi rTnmraooGcricp ■ i b b b b b b b b b b h II lLBJLIULILIULIUUmD| anton gabric § mesar g smarje-sevnica g ii ju b B B I b b h I B BJGGGGDGLIGGGGGGGlj 3301 B i J. LlJUUlAJLlXJLfl Jl-il JLJULX3L3PGGOn G JOSIP STARC g g H trgovina z mešanim blagom g g KRŠKO ob Savi g g ioj n i m im b ii nittrrrroxxxeo □ Vinko Bon vinska veletrgovina KRŠKO RAJHENBURG g □aOGGDGOaaGGGUUULIl-O II B II ftJUDOOC G O a radeče pri zid. MOSTU jGoamGGGomnmi r m o- v n irrrrrrini □uuujl-IULB II B B BTTTB b i B b b B II 1.1 b.JJLB R. rebernik brivnica g__1015X0 □ G nn »»i 8 II a i h h v " i n-T-ir^Hrrir ¥ tt nnni G g FRANC ŠILO VIN AC g g g brivec g g KRŠKO g g 1GUUI li nJULiUCO B 11 LJUUUUULLJULILIUOO □ G c p □ p Franja Krieger-Bolinškova sodavičarka MGIAEL ŽMAVC trgovina z meš. blagom to dež. prideL g gggggul03gc ŽANE HALLER gostilna □ RADEČE pri Zidanem i_i H b b ^ u MHI II b » ii « i b i « b i » b i b b ■ ■ ■ i b ■ « i y II iifimimiiiMiniiiiiiiMiii. želi vsem srečno in veselo novo leto! b b b b » r»nmm b b a g inrrrTTnnmonpt FRANC »n ANGELA CEVEPER6EK g brezalkoholna gostilna g SEVNICA g 3ggo ulj ,18 b b lUULAJUUUGGDmUUUUUUGGGp U FERDO ' RBIO □ čevljar g SMARJE-SEVNICA n h « b b ■ b b 1 ■ b b b b innnnnnnnr-B b b b b bI ulj b b b b b jljijuulbjuuulbjljuljlo FRANC ZUPANC R mizarstvo P SMARJE-SEVNICA g " i 111 » H ' 1 ' ■ » mnnrrrmfT-irinnn I m b I ■ I I b B b b b b b b b b b B b b b H b B B B b g inDQGQGGomGGGGQGGGrxxinrrirTTiG^ g IVAN JEVSENAK B 5 Franc Urbas in Bitenc B R vinko dolenc h mesar B SMARJE-SEVNICA g r> i ■ ■ i n n n 111 innnnrrTrTxrTTnrin KRŠKO IGUULLlUUUmLLJLJLJJJLJUUlJUUUL^ R □ R ° R ° P □ □ G OGLRJLJIJLJIJLJUIJI .JLlULO.JUi JUGGGOGGGn IGGGGGGGLILJUULILLJULJJ II H HJUUUUGaDr JOSIP POCIVALŠEK trgovina z mešanim blagom KRŠKO □ G G G O G ie JUUULJUUL rjrjnanonnnmGoannaor i ANTON PLIBERŠEK § zobna ordinacija (dentist-tehnik) g KRŠKO P u G G G G G G G G G G G izdelovalnica kotlarskih izdelkov to avtogenično varjenje BREŽICE OB SAVI Roza Kune! restavracija VIDEM - KRŠKO G G G G □ G G G G G G B B G G G G G G - G jGOGGGGGULHJULII B nrTXTTTTTT3EXO- kleparskl mojster RADEČE pri Zidanem mosta uO B b i b b b b i » i i » » b ■ i i b i ■ » i i b b U □uuuuuuuui i i b B B B b B b B b i B BJLLJULCT VINKO GRABNAR trgovina in gostilna pri kolodvora BREŽICE OB SAVI □ G b s G G G G □ G - § FRANC CVELBAR pekarski mojster RADEČE pri Zid. mosta b □ inoonnooaaaaaop g IVAN JERMAN P 3 pekovski mojster in gostilničar KRŠKO Edo Ivanuš trgovina z mešanim blagom KRŠKO B B 8 I n R □ G u g hgljuuuuuliuggogoggoggggol JED B II H B B B b B b B b H B b b B B B b JL O IL1UGI Srečno novo leto žeH g ANA JAMMA p gostilna G KRŠKO □GLjU JU.X*;JUUUUL JLJIJULUJUOGGOOOOOI y G G □ □ R B § g jmuLjjmiJuuiJuuuumijmLiuuuuuuJL a KORENT hotel »Narodni dom« BREŽICE Srečno novo leto Seli cenj. strankam Gustav Paidasch frizer za dame in gospoda BREŽICE ULJI B b B b B b b B B B B B B b b b B b b b b b b i B H H H.iiiiiiiiniimmiH mnm JOŽEF te JOŽEFA MERC g kolodvorska restavracija g SEVNICA g I »■■ 11 n 11111 m 11 i ii n i m i; 11 » 11111111 n 111 n » mm ii g i»ir^ marua rathey g pekarna in gostilna g rajhenburg g UULJ B B I B I B B I B B B jJQTTTTXX3LILJULIIJU iniimninii ii tttnnrthnnrttttnn franc vranetic g □ □ □ 5uuul.b ii b b B B b ILJLPGOGlJUULIlJULlGGa pekarna to gostilna RAJHF^BTTRG J. schener mesar ln posestnik rajhenburg R □aannaaaaaaaaGaaGaaaacGGcnaGai -laaaaaaGaaaaaGaaaaoaaaoaoaaaat jhiiiiiiiiihihiiiiuii iuuut y n «« ... _»—.»—! nn s a R — B G G G B G □ai: JOŽE KASTELIC sodarstvo D R □ R n R u R G G » b ,1 b I! Ii II in HII a n n a nrmGGGGGGGi'a KRŠKO Naznanjam, da sem otvoril vrvarsko obrt v Krškem, ter se bom potrudil stranke postreči z dobrim blagom to nanižjimi cenami. Obenem želim srečno in veselo novo leto. Marifan Ivasiš vrvar krško 4Lxnx$3Ga3aauL 8 I s s 0 H b b Srečno novo leto želi ce:.j. gostom gostilna to prenočišče IVAN BOGOVIČ BREŽICE nudi p. n. občinstvu po najnižjih cenah, najboljša domača vina to jedila. Srečno novo leto želi Miško Radanovič mehanik to ključavničar BREŽICE 3ULJUULUUI b b b b b II b b b b ■ b 11» i rTTT b b b b b b b b b b b uomamamiD □ □ □ a □ □l.b b i i i i i b b b b b b b LJDDLgJUUUUGUJLl uuui b b b b b b b b b iuuuxjljmuliljuliljgn FRANC ROSTOHAR ^ trafika ALBIN VVAULAND slikar jGGGGGr " g G □ G □ _ rajhenburg lju.i i i i i b i b b b b IULPJULIUULOZPGOu i b b ■ 1 B b b B I b i b b b b b h b b lili H h b b b b tlj fani žuželj rastavaradja pri kolovdvorn rajhenburg □ G Srečno ln veselo novo leto žeU 3 P JOŽE BERLOŽNIK splošno in umetno vrtnarstvo ni □goggoooooooogolhjuuiji b.ll .h h bjulb i b l b iuuuuuuljuljdd a a a a a a Bac a a □ n i i b ib b b b b b b b ITHJI B H B B B IZPOD FRANC GRAZER modno krojaštvo BREŽICE G G G . __ „ N GDUIJUUUUUULOJDDUUUUUDDULI^ LllJLHJULILJUULlJmiJLlJUUUGLIUGl^ » b b b b b b IIb b b b b HJ. VIDEM pri Krškem ___________ ^ lacaaaGaaaGaaaaaaaaaGGaaaaaaaaaGGaGaaaaaGaacn roGaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa: a ~ - □ □ □ nDOGDaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaGG g FRANC KUŽNIK g G mesar m gostilničar G p G G G G □ G S R S P b b G G PETER SETINA trgovina z mešanim blagom RADEČE-ZIDANI MOST □ VIDEM pri Krškem R n □ G » t" * Q - Ijjljuljliljlijuggogggggggoggocoggl g □ □ □ □ IGNAC In REZI JUG »HOTEL TRIGLAV« ,JADRAN" R R Srečno novo leto želi g g HOTEL n G G RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU R R ter se priporoča tudi za naprej. j=j — y Na razpolago tujske sobe, prvovrstna kuhinja po zmerni □ rl I B I I B I B B B I « H II H II H H Ui II » I I H U franc miklavcic n trg. % meš. blagom, zaloga opeke in □ kamnolom g rajhenburg g i i i i b b i b 11 b b b b b OTTTTTI b b b b b bi Ji R. II J. JLJLJLJLJLJIJLJTJLJIJLJLE-AJLJUL^^ martin završntk g □ □ rajhenburg p brivec SEVNICA ar] iN a razpolago Lujsne suue, vuvioum auuuija ^ i_l g ceni, prvovrstna dolenjska to štajerska vina, avtobusna zveza G □ □ Zidani most; avtotaksi v hiši to avtogaraža. N O G G G M. ROGELJ_G R RAJHENBURG_ ^ franc knez □ GaQaoaamnmnnnnDQaaDDGOGaaGQQuuuuuuuuLJULJUuo uGaGaaaacaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaat^oDLjjjuat uuui nnnnm »mnnm mnxD G LHJLILJI b b b b b b b b b b b b B B II b B II lULOJUG uuguullljlojuuuulaj^ b b i .o g franc sotosek R n mizar ta gostilničar g rajhenburg □ G krojaški mojster VIDEM pri Krškem g g GGGGnnnmnnnoG g G n a KRISTINA ARNšEK H G R B S G gostilna DaGGaaaaaDaaaaaaaaaaaaaaGGaacaaaaaaaacaaaaGGi bb s S Br G G □□i b I II b b b b I b B b B « I U I B I iroji B I e VALENTIN K0ZLEVČAR mesar in prekajevalec G VIDEM pri Krškem G □ PiH b b h «« j ii n m g .TinnnnnnnnnrmriHpr ■ ° RAJHENBURG - KRŠKO FERDO LAZNIK strojno kolarstvo želi vsem odjemalcem in prijateljem srečno in veselo novo leto ter se obenem še nadalje priporoča za cenjeno naklonjenost. RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU Q xm nnnnm ulji b i b m Julijana Verbič trgovina z mešanim blagom sevnica J B b B b i b b b b I 1.1 Janko Štrssbeff urar, zaloga ur, zlatnine, poročnih prstanov, šivalnih strojev in dvo-koles krško n i □ ii i n i □ i "1 l.1 1 n 1.1 1 □ n □ 1 n i n g 1 □ 1.1 1 n i g ! LUDVIK KHŽIŠN2K trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami in nakup vseh vrst surovih kož u G RAJHENBURG (proga Zagreb-Zidani most) g G Mnnmmiiiiuiilliai i B b b b b b b b b b ■ b b b b b b B H b b b b b b dght josip novšak brivski salon LAŠKO uuuuuujlj1-hj.i b b h b i.b b b b h b JOSIP HOLT diplomirani lasni čar, frizer za dame to gospode □ G □ B □ G □ BREŽICE podrui. Rog. Slatina B iuu-JLI I I I I I B 8 » I I HI H I I I H I h h I C 3 t I i Z LAHKEGA G G G □ □ G □ C G G G G Obal Aleksander trgovec LAŠKO nziGaaooGaoaoaoaoaoaGGGLiLiGGuuc Srečno novo leto želi HOTEL „S A VIN J A" LAŠKO 12GGrxx3DDaonnmnno n irmmn g ALOJZIJ COH g brivski salon za dame in gospoda LAŠKO - l1juuulaj 11 ILJULBJUUULBJLlJLLiUUDDDgi SIPEK JOSIP ključ, mojster ln vodovod. taStaL LAŠKO OJUU1 B B II B I B B B B B B B B B I B B B B B » B BI O-lu iiiiiiiiuiiiiiiiin »nxU □LIULJUUUUIJLIULIJUU^ JIJLLtJUUULLJIJQ HU B B B B B B iJUUUULBJUULLJLXJJUL^ OJLUUUL B B B B B B II B B B B I I H JUL&JUUUU JOSIP in MARICA PODERGAJS gostilna pri »Pepčku« LAŠKO □n I 1» I n B I I B Ml B B B B B B B B OCCOf ANTON URSIC fotoatelj® JUG GASPAB čevljar LAŠKO LAŠKO B I B I B I I I B B B B I I B B B B B B IJLUUULO ALOJZIJ PRINCIO trafika te trgovina s sadjem LAŠKO O.I B I ULJU I I 1» t I I B B B B B HJDDDDDDD cnmULnJU'JLXjOGGQGUmULJULIL1000GG 00000000000000000x0-11-11 ii b oggc it■ k b b b b iijlx3goouuuuliljijulxjuliulo ijlx1lililjlbjliuuljijui-iljlii »m n » ioh mm B H B B rnmmn d B M B B g B H H B il.uljuuljljulbjljji I b b b b i b » b b ■ I b I b I B I B » B B b ii B g B I B B g I ii bto G G G Srečno novo leto želita svojim cenj. gostom ter :3 za naklonjenost še nadalje priporočata Joža in Magdalena Igričnik hotel Tadina LAŠKO O G Ivan in Kati Šket gostilna ta mizarstvo G G n LAŠKO EmGoaGaaooaaDaaaaaaaDaoaaGamaaaaaaGooaaaoa IULIULJLJULIUULIUU IIIHUHImoaoc KAROL in FANI SOMMER dosedanja najemnika Mestne pekarne v LaSkem, vljudno naznanjata, da ste se preselila v svojo lastno hišo nasproti mestne pekarne, kjer bosta v moderno urejenem in higijeničnem lokalu pekarne nudila vedno priznano dobro pecivo vseh vrst, kakor tudi razne druge delikatesne jestvine. — želiva vsem cenjenim odjemalcem prav srečno ln zadovoljno novo leto in se jim za nadaljnjo naklonjenost toplo priporočava. KAROL in FANI SOMMER. X3LXJLBJUULX3D0DDDDDLIUUUL^^ B I I B IJLJ.IJI B J J.M.l JLllJiiJUUUUUL^^ U»lllll B B Bllllnnilinillllini1lllllllBB««Bll»Hlllllll»»»girillllBIHII»llllgMIIMIIIIIIIIIDIHIIII1IIIBIIII ILI IIIMIIIIIIIIIIIIIIIBMHIMIIIIIIBBBin»ii»»«i»»»in»niii«iiB ii »Z ZASAVJA ČESTITAJO C t g m /Mmmd /ML* M 1 X* \v i im^t ^ m m m jk \wxjt □ H m \w w * > w 1 _'__□ □uuuuuuuLiumuuuu^^ ipmra luaaauuljljlojuuuuul^ a a a a b.ilb a a a a b i' b a a a b b a b a a b a a iuuouliljuuulijuu^ ii ii h b mm pnnrTTTTiacajLJiJULoaaa^ □ FRANO FILIPOVIC □ frizerski salon za dame in gospe g TRBOVLJE-VODE D □ □ □ □ □ MATIJA HRIBAR mizar TRBOVLJE □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Dl- □ □ FERDO ROS gostilna HRASTNIK U □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ZUPAN MARIJA trgovina zelenjave in kanditov □ □ □ □ TRBOVLJE □ g □ □ □ □ """ □ □ □ □ □ HERMAN KUHAR umetno vrtnarstvo TRBOVLJE U ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LJ a m □ g □ 0 ŠTEFAN CIME™,IAN zaloga klobukov n O VALENTIN CESTNIK strojno mizarstvo g n TRBOVLJE n □ [j TRBOVLJE g □□mnuuuuLJDaaaDDaannaaanaDLi: □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i '□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ □ □ Srečno In veselo novo leto ŽeH □ g FRANC ŠETINC g g trgovina mešanega blaga g n H □ trbovlje ^ □ tnik-Jevševar TRBOVLJE H !r ululmjlj[xjjuuuuuuliuljuuuljl1! ii 8 b b ii g JERIHA FRANC g modno krojaštvo g šmartno^PRI^ LJTOI^^ ,innnruT- '"ILJLILJUUUUU1 11 11 " " .!' " " " UUUULiLlULajn S F. N. ŠUC 9 □ trgovina z mešanim blagom in dežeL H □ pridelki y Vi ŠMARTNO PRI LITIJI g -i. j „ i, i- ii iT j u.i irnn □UUUULBJUULJLOJLJLOJ1JUULJUUDD □□□ 'g g JOŽE BORIŠEK □ g mesar, prekajevalec in gostilničar g □ LITIJA g ioxx3uuuuluulajuuum rini ii b b s u n r b b b e b s t b b » H fi rr D MATKO PISKAČ B □ □ P. um □ □ □ brivec ŠMARTNO PRI LITIJI '"■»»"»Mili rm n DRAGO LOGAR gostilničar HRASTNIK □ □ □ □ □ FRANC ZUPAN gostilna H P S a 0 □ TRBOVLJE n g □ VALENTIN ACKUN sedlar in tapetnik (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni n 0 u g Fotograf SLAK □ □ □ r=i 1 S n R □ TRBOVLJE □ g □ HRASTNIK U )JZIJA AGKEŠ trgovina z mešanim blagom HRASTNIK □ □ □ □ □ d FANI POVŠE gostilna TRBOVLJE u □ □ □ □ □ BOHINC FILIP mizar HRASTNIK □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi ter se priporoča cenj. občinstvu Jakob Gabrijel krojač (v hiši g. Meterc) S TRBOVLJE M □ □ □□□□□□□iiiimaaaaaaarTrirroJticitiDi □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n o H □ □ Srečno novo leto žeH □ □ g g Dragotln Rade) □ g trgovina z mešanim blagom □ □ ti □ TRBOVLJE Petelinova vas 0 □ & □ _ _ti utiuumuuuuaaatiuuLBJULiuuuuuDana ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□titititinnn □□□titioduulijuljulljjumuljd^ g JANKO RONCAR □ □ trgovina z mešanim blagom g □ litija □ ojulilulu a a a a a a a a a a a i a a oodcoj o.juuliul loju jlijuuuuljl1a iljuuuuuu g LJUDMILA PREŽELJ g □ parna pekarna g g _LITIJA g DLLAJULAJLaJUJULJLLJUL^ DLIUUULIULIULIUULajLnJL^ M IVAN KAUŠEK g □ splofi. čevljarstvo in trgovina z čevlji □ □ ter čevljarskimi potrebščinami □ g _ ltilululila. a b a b ululi. li a njuuuocpaa nunnmiiiimHiimMumi g FRANC BERLOT R g splošno sedlarstvo □ g_B fn b a a a a a a a a a a a a b a a a a a a a t a a 11 g a UUULlUUULaJUUU^ DZDDD g ALOJZIJ VERHOVC g □ mesar in prekajevalec g_^^^ □ [ \\ a » I B b B I b B.....b b b b ii I b k 1 B l I li li nUULaJLKJULH B B B IULP B B B B HJ « B il B B 1J( ti ti Srečno novo leto želi g SLAŠČIČARNA g ^ n ""jtiLiJuuuuLa b a a hdtttttttt a b i b m rTznnnnnnnaaiinnnonocncnnooonn □ ROCAK & DRUG □ g stavbeno podjetje g □ TRBOVLJE g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a ]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g MILOŠ HERCOG g D avtobusno podjetje □ HRASTNIK LJ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi Miloš škerblc krojaštvo in manufaktura za dame in gospode TRBOVLJE H □ □ □ □ □ □ □□UUlJJLlJLEJLULULILBJULUUm g IVAN LAP □ g gostilna g LITIJA g MARTIN OMERZELJ splošno čevljarstvo TRBOVLJE Petelinova vas PETER BAUERHEIM g splošno mizarstvo □ ^ HRASTNIK □ ]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ LJ AVGUST DOLINŠEK gostilničar in čevljar, mojster HRASTNIK u □ □ □ □ □ □ □ ti □ □ □ ti □ □ □ □ P Srečno novo leto Zeli JAKOB BOŽIČ mesar in gostilničar TRBOVLJE u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ . jauuuuuui a a, a a a a b a a a i a imrmatj erJPUUUUULILILlULJLOJLBJU^ □ STANKO ZEVELL □ g sedlar g g _P ulajuuuuuuuuuuulbj h h a b b nmnrPD » n n b b b b b b b a julmajuuljlajliuuljujlil qixr"~'rrTTrrTTnnnni» »»« i 111 m n ■ njLJUUULiLiuLJULOjmiJUL^^ b a a a a a p □ FRANC KUNSTLER g D parna žaga in mizarstvo □ g Utlja uuumuui muu mrni a a a a a a a a a a. I ILJLJULIUUULOJLJLJLJLJULJLO □ Q ti □ □ MILAN GERNEDL splošno čevljarstvo LITIJA ti □ □ □ □ MARTIN VOLK čevljarski mojster Litija B«i ■ ■ a ii a« ii y rinnnnnnra a a a 11 b n nauLJLajJUUuuLUuumuLiuuu nrrrro g EMIL KORIVNIKAR □ mizarstvo R _____________q OUUUUI.J B B h HJULU-H-TJLi a B B B B BTTTTI n "'□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t □ g SARTORY EMIL g H 0 urar 0 g DOL pri HRASTNIKU g ^□□□□□□□□□□□mnnaamnnnnmnaj ,, innnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnf Petelinova vas !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[ p □ □ □ □ p ERNEST OBEKMAJER splošno mizarstvo TRBOVLJE H D S n S a S a S n p p ALOJZ STRAUS trgovec HRASTNIK pppoDPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPni p N □ A' R § A R □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi 3 g B B Jože E3ank □ □ □ podjetje g majuuuuuuuuLBJLiLB.a a mrmrnu domcricpmuuuulb ulilb a a b ii i a a n n pnuuuuuuuuuLU^ MAKS in ANCI LAJOVIC gostilna LITIJA □ □ □ P □ □ m b a a u a a a a a b b a a ■ a a a a i a a a ajuuuLi □ □ □ Srečno novo leto žeH GOJKO VIDO VIČ aplofoo krojaštvo LITIJA U □ □ □ HDnnanLJUULJUL^^ BdjLLJLUummiULB BBaaaaaaBaa.ilj' □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t EPPTDPPPPPPPpgjpppppppppppppa L P D □ n FILIP JUG čevljar P P □ □ 5 S BIRTIC gostilna in mesarija □ □ □ □ □ _ P g HRASTNIK g (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□PDnaaPD ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t TRBOVLJE Vode □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Trbovlje g FRANC HRIBAR trgovina z usnjem LITIJA g V LRAGO KOVAČ -11—1' i_I)_]]_II_II_II_II_ILJL-JI—ILJI_IL-II—1UJI—II—11—11—11—11—II—11_I i_II_ILJLJLJLJl IO □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i □ g KRANER IVAN g trgovec □ P ti P P P P JDUUULJUlmmmOODmODDCPDDDDl nnnmnnra b a n b b b ii a ujuumlbjulbjul □ H □ □ □ Srečno novo leto želi zvočni kino □ P g § ,Svoboda4 Trbovlje □ g Delavski dom g □ P □ ■ s □ 1 g II H □ □ g Najboljša zvočna aparatura, najlepSi — □ zvočni filmi P P ujppppppluuluuljluulbj b b b mce ti ju i b a a na.a a a a a bjljluululilululili FRANC KRAMAR mesar UUUUUU1JJUUU b b a a a b aj b a a a a nmq y g Srečno novo leto iell □ p LITIJA n P Frane Dobravec dtnmlkar LITIJA □ P P •uLUUI-0-uluuljl..a, ilb b b b II b b b mtltd ^.illojluulululjjuljlbjluulu^ □ PAVEL in ANA KOPRIVNIKAR g □ gostilna pri Kamničarju □ P LITIJA ^ ulj b b b.lll jui. a a a a b jlajlju. Sloj, b b b a b a b b b b bjulbjl nimnmmi n i n Ji Ji a ajnnm: P □ JUSTI ZIDAR modna trgovina P P LITIJA aJLULJLJULB b B B b b B B b b b B b b b B m b B a b BLAŽ KIMOVEC čevljarski mojster LITIJA o b b b b b b b b b h h b ■ ii b b b b it b b b b b i ji b b □ P H i h a a a a a a b b b II B lUULIULBJLBJi mmi □ □ g Gostilna pri »Urški« g 0 zaloga piva g P □ p H □ LITIJA □ „ _ _ □ IULBJULIUULJULB B B BJUULAJLJUULBJDaaDCL-; Al b B B B B B B B ULBJLft B B B B b b b b b b b j Iv. in KaroHna Robavs § gostilna ln mesarija □ ŠMARTNO PRI UTUI R ^□ulululululj b b b b b b b b b b b bjpplil >jutro< St 1 35 K Nedelja, L L 1933 iiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiimniniiii inrTT miiiibiibbbbbibbbbBBBBBBBBIIBBBBIBBBB BBC ,■■■,,..». 111 ■ 11.... i......i ii 11111111111 nmo IZ DOLENJSKE METROPOLE n. ■ ■ ■ ■...........................i.....■ ....................... i ■«» m biiibib»hb«bbbi» n » n »i n n b i a b ■ 111 ■ 11»■ ■ i n ■ i ■ b b ■n ii ■. ■ ■■ ■ ■ '" ijuuuuuuuuut "'■"iinmn irn-ir □ mimiimi«iiinmill l_LLIHJL) H M I I I I I I Bil II I I I I I B I » H II I I I B LJ Ml H B B B I B HH 0 □ Trgovina z mešanim blagem in dežel- " " nimi pridelki ADOLF REMI C, Mirna peč □ ŽeH vsem svojim poslovnim pri jate- □ □ giifl ANICA damskl salon NOVO MESTO l kali8nik trgovina s čevlji ljem in odjemalcem veselo novo leto. NOVO MESTO Glavni trg . .....................»mi alojzu moke sodavičar in posestnik, tovorni avfco- promet NOVO MESTO LB y I » II » UJUULIJUUUUU^^ □ □ ,----- g valentin vkhovnik zidarski podjetnik NOVO MESTO ________________________________Fn h « ■ ■ ■ » b ll > h mu ii ii o ii b i i i » ■ » m ii in ujlbbbbbbubbbbbbbiibmbbbibbild buuuljul^ljuljuul^ h h b r b » ih B mnnnnnmnnrr^nmnnnmnnnnmn IU'du^lillxjuuumumljljljjulluuuuu juuuuuuuuuuuljuuljuuuuuuul^ uuuuljuuljuulju^l.uu^l^o nnn ijljjlljljlxjjuuuliulil^ h b b b b b iu MURN BERTO g □ medlčar, slaščičar in svečar g g □ NOVO MESTO g g ixjulojul B B i b B i b rrtammrrtnrridt-i □ □ r»i » a i i.....n m 11 n n a » i a m i □ □ I. KLEMENCIC JAKOB STALCER modno krojaštvo □ B □ NOVO MESTO 3 □ □ □ P 5U trgovina s čevlji, ročnimi deli in galanterijo NOVO MESTO ° H □ □ CJULIULILILILILILILJIJIJIJUUJL!(JUUUUUUUUUUl B □ ILIJA GOLEŠ g g rj trgovina z man ufakt uro, pekarija ln g o □ mesarija □ g Q _ □ g uDLiLnjuuuuuuuLUJummLiumaDaDu □ □ □ Srečno novo leto žeH svojim cenj. odjemalcem trafika na trgu kraljeviča Petra NOVO MESTO □ □ petre alojzij trgovec in gostilničar □ □ □ h dolenja straža □________□ uizhjuljlj B b B b h « iuuuuuhi b b b b b ituti Franc Dolenc mesar in prekajevalec NOVO MESTO KERAMIKA tovarna peči, štedilnikov, kamenine in Samotnih izdelkov L Klemenčič, družba z o. z. NOVO MESTO □ □ □ □ _ □ □ □ a S H H □ □ n n n H B ■ w u n n fl U 1 ■ ■ M ■■■ II ■ ■ ■ B a ■ H U B H . □ Srečno novo leto želi cenj. gostom gostilna M. Seidl Marija Bratina toči lastna pristna domača vina NOVO MESTO □ B □ □ □ □ □ josip kobe trgovec s špecerijo in delikateso NOVO MESTO □ UUUL l. bjuuuuuuumuuulojuljljulb b 11,1 n UUUUUUUUUUUIJ IIJl.JI J1JULJIJUUUULILJUULJ □ u Srečno novo leto želi vsem cenj. go- O ^ — stom brivskega in damskega salona — IVAN SVETEC zastopnik »Burgitac NOVO MESTO I b b b b b b b b b b b b b b n b innnnnnrira u b b b l b b b b b b b b b b b b b b b h ii b iih b b h b b b b bj □ O □ □ □ □ OL1LIUUUL1LJULUUU1JUU VERBIC JURIJ čevljarstvo NOVO MESTO □ □ ii i; b n b a b ii i ii ii ii ii i! nmoiminnnnaj n m I I 1 I 1 I I n trXTTrXTWTTTTTTTTni H x —ANO PLESNO g □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto ŽeH x —ANO PLESNO gostilna ln trgovina ftUIHEL, pri NOVEM MESTU Jevšcek Karol tovarna pohištva in sploš. mizarstvo NOVO MESTO □ n □ C □ □ □ □ □ □ □ □ amn II HI nrTTTTmTTTnnmm] gCDUUULJULJLJLinnnnni B B b b II ulujull n n □ n □ □ josip zunc gostilna pri »štemburju« □ □ □ NOVO MESTO □ franc erjavc trgov, z usnjem in čevljar, potrebšč. □ □ □ □ □ □ □ g UUUUUIJJLUJUU rinrrinnnnnnnnnnorfl BILLJULJULJODCOD 3q naDDna..uuuuDcx]uuLJJuuL±juuuuuDP anaDDDaaGcaaaaa: n n m b a b b ii mero oduuuuuuuui nninimi muuuuu g □ _ _ _ m □ g □ □ □ □ jurij picek trgovina z železnino in Špecerijo NOVO MESTO RndolS B rudar modno krojaštvo NOVO MESTO _n b b b b b B b □ < ,11 b b i b b b B B b b b b b H b H b H b b □ o ii b n 11»11 y»11 n hjui d n n«c n n i b M H "□□□UULBJLILIULIULO.il b b B b b b b » b !33tJ □ Srečno novo leto želi svojim odjemalcem podružnica cenj. cxix]lljtjlliulliuumunanmundnnm □ □ u j. picek NOVO MESTO Florjanov trg 9 M FRANC PELKO ml. krojaški atelje za dame in gospode □ □ □ □ ~~ □ □ □ □ B □ □ § B H ^□□□□□□umuunnuuuuuuuuuuaaaai Martin Hočevar stavbeno podjetje NOVO MESTO B R b § b § □ □ j02e ferli6 splošno ključavničarstvo Srečno novo leto teli viktor tomazin slikarstvo ln pleskarstvo g NOVO MESTO ^ 7! n 11111111 m i > i m......in« r.N b b b b b b i b b b b b b h b b b ii b h ii » b b b b b b NOVO MESTO jouuuuuuuuuuuuuuuuul^ g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□OUULJJLIUaJULILULI n D o JOSIP KOS knjigoveznica in trgovina s papirjem NOVO MESTO Srečno novo leto žeH Alojzi] ValantSč slikar in pleskar NOVO MESTO s a R D H ° H n H □ S n 3 n R n S n S □ a □ Martin Hočevar avtotaksa NOVO MESTO Telefon St. IS □ C □ □ □ □ □ □ n □ □ □ „sanitasw javno kopališče družba z o. s. NOVO MESTO Trg Sv. Florjana 9 vsem p. n. obiskovalcem Srečno novo leto žeH vsem svojim cenjenim odjemalcem Anton Koncilija ln prefcajevalee CpjJUUUUULJUUULfl^^ RUJUOLF SMOLA g U kavarna g ,, NOVO MESTO g □ B □ □ □ □ □ □ □ ___□ II a B II II B H II a B H II II II II II H H II II H II II O □ ČOLNAR MITO g g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□u/ 'ini II II II II II II i|1 innnnnnnrwxirrTnnrr-Tnni II lj H M BIIBIIII n b inm Drogerija „KRKAM droge, kemikalije, kosmetika, foto-potrebščlne, želi svojim cenj. odjemalcem srečno novo leto. splošno tevljarstvo NOVO MESTO viktor kozina □ :X3UULEJLnJI.I! H H B H b H B OJLOJULOJLJUn g P □ □ H ANTON KUSIAN g g □ gostilničar □ □ □ □ □ kandija NOVO MESTO g g rix]amGmmcCTi n luuuuuLiLiuDmaS □ □ □ _ □ □□uuliuuuuuuuuulijulii .B B B L a 'n; n n n n n n b ii ii ii ii ii ii mni b ii » n n n b ii n n m ionaulhjulixjuaacoxb b b b b b b b tam Srečno novo leto želita u Franjo in Pavla □ GROBOVŠEK H gostilna in prenočišče H NOVO MESTO (GostIL MogoDč) D "■■nmimimilllllll ctro nn H b B B b b b b b b 1 Srečno novo leto želi cenj. gostom JOŽE HROVAT gostilna E. Globevnik NOVO MESTO □ □ □ □ □ ALFONZ OBLAK □ TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM NOVO MESTO žeH vsem svojim cenjenim odjemalcem veselo ter srečno novo leto! □ čevljarska industrija HDUUUUUUUUUUUUL11JL1LUUUUUUUUUUM1 r] U □ GRILC & KOMP. g g □ □ g NOVO MESTO g g rjDGlJLllJUUUlJUUUULJJUUUULJJL^ g Lj n _ □ PER FRANC gostilničar Trgovina z mešanim blagom KARLOVŠEK franc p □ □ želi vsem svojim odjemalceir in poslovnim prijateljem □ veselo in uspešno novo leto! p ^□□□□□□□□□□□□□□□□UUUUmULILILlUlJJUULlLB,, b h b b B htid □ B Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom udovic & lampe strojno ključavničarstvo šMARJETA PRI NOVEM MESTU NOVO MESTO □ n □ _□ □ lauuuuuuuuuuoaaaajajlb^ B B b B B B b bjod □ NOVO MESTO Novo mesto ter se cenj. občinstvu priporoča juulj b 1111 m 11111 n i n i irtr » m »i i 11 i i i ia i n a i l l l I 11 I 111 11 MANUFAKTURNA TRGOVINA Josip Košir nasL Martina Košir £eH svojim odjemalcem ln poslovnim prijateljem veselo in srečno novo leto ln se obenem priporoča tudi za na* nadaljnjo naklonjenost Novo mesto Th i t b b b i i b b h b b b b b b b b i b b idx inmaainiiiiiiiiaiaai rrmr Podružnica KOBE JULIJ trgovina manufakturnega blaga _ □ n lmcnononnnmaonnnnonnnn^ R □ □ B H g g Srečno novo leto želi vsem cenjeni mnaročnikom Q □ , § KNAFLIČ & MIRTIČ § § □ LJ 1—1 n □ ključavničarstvo in vodovodne inštalacije □ □ § a B B " □ B □ □ Kandl|a — Novo mesto Srečno in veselo novo leto želi HOTEL - RESTAVRANT „KOKLIČ" n a Novo mesto g &ai3auliuuumloaaittinnnnnuuulbjuulii b h b h b b b b b h iud H - □ v Novem mestu __□ ižjuLLAJuuuumLimLii ii n a ii luuamnnaa p h n ii n n irrn n iljulojuuuuuuuuuliud y novo mesto g uanannDnnnnnannnn?aonnoannnGoi3Xinnnononnc!tx]Gi ouixiULiULOJ[xaJDaacxEUUUUL^ »»■■■ MTTin ^ g n fl H,, u B,,,,,,, B,,,,,, m-m □ MIDOFER & BLA2IC manufakturna in galanterij, trgovina NOVO MESTO n □ □ □ □ □ n □ p □ o Josip Ogoreutz trgovina manufakturnega blaga NOVO MESTO 3 S D S D S D H D S a 9 □ □ □ □ □ S □ □ Windischer hotelir, mesar in avtogaraža Kasidija — Novo mesto 1 g Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem 3 g franc penca 3 g trgovina z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami NOVO MESTO Luuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuul m^mimiJ _________________________^^,-if-^rTrTrnr-irTrnr-rTnnnnnnn ' " ...... l1ullb b b b bi b b b b b b 1 btttttijllli-uj □ □ □ □ M J1JIHBBBIIMB H-WJ BBBHBBIIBBB COXXOIl 3 UUUUUUUUUUUUUUUUUUUULJ^^ □ (ioftag B H □ B n S D H □ □ □ □ Srečno novo leto žeH franjo kastelic n trgovina g g KANDIJA—-NOVO MESTO B □ J)yd(?© □ □ □ □ □ □ □ □ p~|iii..bbbbbbbbbbbbiibbbbbbbb!l H~1 ...........niinmamiiiii □ □ R .....nnrrTinrrnmrmrTTTTTTTm n n i . r ll II B II b b II b b b b H H " ■ ■ ■ inrttrmjuulb b b b b TU iitti b b b i i i b i b i m i i ■ i i i b \ i i i i b b b b b b b b b b b ii b mm hinmniiiiniiiiiminnH^^ .....„„„„„........ n UJuuuuLX^uuuLiAJumo □ MO(VOasi se moramo boriti z gmotnimi težko-čami, kakor vsa druga založništva pri nas in na tujem, nas ni zapustila volja, da preko zgolj poslovnih interesov do skrajne meje, ki je mogoča, vztrajamo pri čim bolj aktivnem založniškem delu. Še vedno pričakujemo. da bo naša lepa knjiga prodrla tudi tja, kamor si d'»slej v večji meri ni utrla poti in da bomo s pomočjo naših zvestih naročnikov srečno i rebili hude čase. Toliko torei glede gmotnega rezultata: v opomin onim. ki nam s takšno neodgovorno kriv'čnostjo podtikajo omahljiv odnos do slovenske kulture. Z moralnim uspehom pa se lahko mirne vesti postavimo. Predvsem poudarjamo, da je Tiskovna zadruga« v letu 1932. posvetila posebno skrb izvirni slovenski knjigi. Tako smo izdali prvi zvezek Tavčarjevih zbranih spisov in ž ni'm zaključili leposlovno delo tega odličnega slovenskega prozaista; slovenski čitatelj ga ima sedaj v krasni, kritično urejeni izdaji z izvrstnimi uvodi in komentarji dr. Ivana Prijatelja. Ce si ogledamo podobna izdania srbskih ali hrvaških pisateljev v beograjskih in zagrebških za-ložništvih. smo lahko zadovoljni, da, ponosni z našim Tavčarjem, našim Jurčičem, ua-šim Podlimbarskim. — Dalie smo izdali obsežen roman Toneta SeJiškarja »Nasedli brod«. Strokovna kritika doslej še ni ocenila tega nedavno izišlega dela. vendar arsmo sklepati ;x> dosedanfh glasovih v tisku in no sprejemu pri občinstvu, da je ta roman, ki ga odlikuje odločna kritika našega povojnega družabnega življenja, v literarnem in založniškem pogledu pozitivno dejanje. V zbirki »Slovenske poti« (urednik Juš Kozak), smo izdali same izvirne spise, iz-vzemši Adanvčevo "Krizo v Ameriki«. Prav ti zbirka priča, kako mnogo je Tiskovni zadrugi do izvirne slovtnske knjige. Poleg del Miška Kranjca, J. Kranjca. J. Vidmarja in Adam ča smo v tem okviru pravkar puhlici rali povest Juša Kozaka »Celica«, ki je v naši prozi zadnjih let docela svojevrsten, idejno in umetniško zajemlfv pojav. Po krivdi neljubih okoliščin smo morali med letom spremeniti program v dve.h točkah, vendar bo tudi zadnja knj;ga prvega letnika >Slovenskih potic, ki io bodo naročniki dobil: prav kmalu, dostojno izpolnila vrzel. Izdali bomo Kreftove »Celjske grofe«: tako bodo v knjigah vse tri povojne drame o Celjanih. Tudi s prevodi smo lahko zadovoljni. Na: 5e*ra Stevensoiia z njegovimi »Prigodami Davida Balfourja« — v dveh debelih knjigah — o'ta staro in mlado z nedvomnim užitkom. To je delo, ki te prisili, da pozabiš nevšečnosti časa. da se zabavaš v najboljšem pomenu besede in vendar učiš. spoznavaš in utrjuješ v premagovanju življenjskih težav in zablod. Ne pozabimo tudi izvrstnega Levstikovega prevoda: naš program je, da daiemo — če le mogoče — prevode prvovrstnih naših stilistov. — Tudi Duliamelovi »Prizori iz bodočega življenja«, ki nam jih pe prevel Oton Župančič, so odlična knjiga v vsakem pogledu- Ni mogoče, da ne bi zanimala količkaj dovzetnega citate] ja. In naposled: Stcndhalov nesmrtni roman »Belo in črnot v prevodu univ. prof-dr. Sturma. Brez tega romana, ki je izšel prav za bož'č, ne bi bila popolna naša prevodna književnost. Knjige, ki smo jih izdali v letu so kvalitetne in potemtakem kultur.no pomembna. Po opremi pa sodi naša knjiga med najlepše na slovenskem književnem trgu. Za l«*to 1933. pa ste že napovedali enakovredne, če ne še lepše književne norosti?! Pravkar je dotiskan naš prospekt Tudi program za 1. 198'?. kaže isto stremljenje po kvaliteti, po kulturni vrednosti naših izdani, obenem pa jamči &'tatelju za resničen užitek z vsemi našimi knjigami. Napovedali smo Murna Aleksandrova v novi kritični redake;ii prof. Silve Trdinove. Stara izdafa je že dolgo razprodana: poet slovenskih polj in vasi ie vreden končne izdaje najboljšega, kar je ustvaril in s čimer je za vedno vstopal v našo književnost. Posebno važnost pa polagamo na Antologijo slovenskih protestantskih pisateljev, ki nam jo pripravlja dr. M. Rupelj. Že zdavnai so nam potrebni izbrani teksti onih, ki so v našii književnosti izorali prve brazde. Ta knjiga bo trajne vrednosti in tehten prispevek k utrditvi naše kulturne tradicije. Iz zbirke »Slovenske poti« naj omenimo »Gledališke zao:ske<. ki jih pripravlia naš znani režiser C Ml Debevec, kniigo o socialnih problemih Slovenije iz peresa odlične- knjige ga poznavalca Filipa Uratnika, Antona Ocvirka izvirne interviewe z Valeryjem, Gideom in z drugimi veličinami sodobne Francije, slikarja Frana Kralja avtobiogra-fijo z ilustracijami, Golicvo novo komedijo »Slavnost v Cmi mlaki«. Dalie se pripravljata za to zbirko Ludvika Mrzela »Trbovlje«, ki bo napol pripovedna, napol repo;--lerska knjiga o preteklosti in sedanjosti naj-večiega jugoslovenskega premogovnega revirja in dr. Mesesnela študija o bizantinski umetnosti. avtor romana »Rdeče in črno« Izmed prevodov posebej opozarjamo na Zweigovo biografijo nesrečne kraljice Marije Antoinette. Ta knjiga je v izvirniku izšla pred nekaj meseci in jo štejejo med najboljše književne plodove Nemcev v letu 1932. Štefan Zweig. mojster stila in pripovedovanja, je v nji prekosil samega sebe. Tako kot on slika dobo pred Veliko revolucijo in usodo potratne in vendar človeško nesrečne hčeri Marije Terezije, w še nihče opisal tega usodnega in prezanimivega ^ časa. Za to knjigo bodo navdušene zlasti žen- Psihologija je kos filozofije. Vprašanje, s katerimi se peča filozofija. n:so taka, da bi se stavljala kar sama po sebi. Ta vprašanja imajo marveč globok izvor predvsem v dveh temeljih. Študij filozofije ne sme biti prisvajanje dejstev, ki se jih lahko naučiš, temveč živo razumevanje in dož vlja-nje problemov. Kdor se peča s filozofijo, mora poznati vsaj še eno drugo vedo bodisi prirodoslovno. bodisi duhoslovno, in s cer ne samo njenih rezultatov, temveč v prvi vrsti njeno metodo. Videl bo. da bo na vseh straneh trčil ob vprašanja, ki so izrazito filozofskega značaja in ki jim dotična veda sama ne more brez filozofije do dna. Dragi vir takih vprašanj pa je življenje samo. Življenje v vsej svoji resnosti in globini nam često zastavi vprašanje, ki nam da misliti in ki ga moramo rešiti. Tudi vsaka psihologija mora biti taka, da odgovarja na obe vrsti vprašanj. Ozrati se mora na moderno vedo in pa na življenje. Zlasti drugo tu odloča- Kolikokrat človek doživi v sebi potrebo, da bi moral samega sebe bolje poznati nego se pozna; kolikokrat želimo spoznati svojega bližnjega. Včasih nas življenje kar prisili, da gremo sami vase in si skušamo pogledati v svoj notranji obraz. Zlasti v trenutk;b. ko človek doživlja v sebi ono strašno čuvstvo razklanosti, ali ko hkrati doživlja v sebi dvoje čisto nasprotnih doživetij, ali pa kadar ob-stanemo pred čudom v samem sebi. Vselej takrat se zamisliš vase in hočeš priti do svoje podobe. Kdo bi ne bil v sedanjih časih vesel Oz-valdove Osnovne psihologije. Saj je to knjiga, ki mu jo je narekovalo življenje 6amo; in življenje samo je v njej. Nič suhoparne teorije, marveč vse prelesti in grozote naše duše se nam odkrivajo od 6trani do strani-Ne govori nam o sodobnih smereh moderne psihologije, nič ne našteva, temveč samo odkriva in odkriva. Tu nimamo pred se-boj enostavnega in enoličnega človeka, marveč človeka v vsej njegovi diferenciranosti. V leposlovju nam ie takega človeka odkril prvi Shakespeare Njegov Hamlet je prvi moderno diferenciran človek, res človek. Vsakdo izmed na9 je svet zase in duševnost vsakogar ima drugačne razsežnosti. Ozvald nam je napisal nekak kažipot v zakladnico naše duše. Kakor sam prizna v predgovoru, mu je bil vešč voditeli pri vsem tem delu nemški filozof Maks Scheler. ScheleT ni napisal dela, ki bi se pečalo samo 6 psihološkimi vprašanji. Bilo je sicer napovedano izključno psihološko delo Antropologija, ki pa je ni dovrš:l zaradi prezgodnje smrti. Ni bila prav lahka naloga, zbrati iz vseh njegovih del vse ono, kar je napisal čisto psihološkega. Zanimiva so že uvodna poglavja Ozvaldo-ve knj:ge. Tu govori o tvarni in duševni istinitosti. o teoretskem značaju in praktičnem pomenu psihologije, o duševnem subi-ektu in jazu kot nositeljih duševnih pojavov. Zelo važni in zanimivi so sledeči trije psihološki vidiki. Prirodoslovno - psihološki vidik upošteva predvsem skelet človeka, na njem ie zgrajena fiziko duševnega ž;vljenja- Poslužuje se pri svojem raziska-vanju v prvi vrsti psihološkega opisa in analize. Psihologija mora svoj predmet razlagati na popolnoma svojski način, ki ;e primeren za neprestano dogajanje, najbolj značilno svojstvo naše duševnosti. Drugi je duhoslovno - psihološki vidik, ki ne izhaja iz psihičnih prvin, temveč iz totalnosti naše duše. Končno je važen še biološko-psiholo-ški vidik, ki mu je duševno dogajanje — življenjski proces. Zelo pomembni in življenjsko resnični sta poglavji o osebno intimni in socialno javni plati našega bitja ter o polnovredni duševnosti vn r>io-n. kih surogat'h. Potem naim najprej oriše gonsko (demonsko) plast naše duše. Že to je nekaj novega. Tu se človek nehote spomni Goetheja, ki je primerjal našo dušo z vodo. ki prihaja z nebesnih višin in ee tja tudi izgublja, a se mora vedno znova vračati na zemljo. Kakor so 9krite globine na dnu reke vzrok nevarnim vrtincem, tako ie tudi sonska stran naše duševnosti v;r nemarnim in često nepričakovanim doživetjem. Te globine podzave- ske. Knjigo prevaja Fran Albrecht. Dr. Stanko Leben bo preložil za našo založbo Louisa Adamiča »Smeh v džungli«, knjigo, ki pripoveduje o usodi naših izseljencev onkraj Oceana in ki jo je ameriška kritika uvrstila med najboljša dela ameriške književnosti v letu 1932. S tema knjigama smo segli v sodobno književnost. Alfonza Gspana prr-vod Zolajevega »Germinala«, romana, ki ga 1. 1932. nismo mogli izdati, pa bo najlepša počastitev imena in spomina pred 30. leti umrlega borca za socalno pravičnost in srečnejše človeštvo, Emila Zolaja. Pri tem ne smemo pozabiti še Županfi čevega prevoda Shakespearejevega »Hamleta«. Največji umotvor slavnega Angleža bomo dobili v novem, končnem, nenadkrilji-vem prehodu- S takim programom v teh časih smo res lahko ponosn'! Upamo, da nas bodo podpirali vsi, ki jim slovenska kultura ni prazna beseda. In zda i še »Ljubljanski Zvon«. fcl je pravkar prebii uredniško »krizo«? Čitalii ste izjavo novega uredništva. Nismo hoteli v »krizo«, ker imamo že drugih kriz dovoli, toda za diktat ene same skupine sotrudnikov nismo mogli prevzeti nadaljnje odgovornost', zlasti če je šlo tudi za našo čast Pojdimo preko te epizode k novemu, pomirljivemu in stvarnemu delu! Novo uredništvo obeta, da bo »Ljubljanski Zvon« poslej redno izhajal; vsakega 15 v mesecu bo v rokah naročnikov. Skrbelo'bo za prispevke, ki bodo dali Zvonu značaj žive kulturne in leposlovne revir: obeta nam razne spremembe, ki utegnejo pritegniti večjo pozornost fitateljev. Tiskovna zadruga je trdno odločena, da izdaja -»Ljubljanski Zvon«, četudi z žrtvami, ker smatra, da ie stara in vendar vedno se pomlajujoča revija slej ko prei potrebna slovenski kulturi. Apeliramo na vse, ki nas lahko podpirajo, da naroče »Ljubljanski Zvone nai se mu ne izneveri noben dosedanji naročnik Zvon nai zop^t postane trd na vez med občinstvom in vsem našim kulturnim stvarjanjem: posredovalec, informator. tolmač, nepristranski vodnik po polih sodobnega kulturnega, narodnega in svetovnega življenja. Za novo leto si Tiskovna zadruga želi mnogo priiateliov, ki bodo razumeli in pravično ocenjevali njeno kulturno delo: ž nji mi ob strani se ne bojimo trdih časov' sti je včasih človeka kar strah, pa je vendar izvor naše moči. Zelo spretno je pisec lu zlil v enoto najmodernejše ugotovitve psiho-anal ze s svojimi psihološkimi ugotovitvami. Sila zanimiva so poglavja o sublimira-njii gonov, o zatajenih gonih in o temperamentu. Demonskemu človeku sledi vrednoten ln čuvstvujoči človek. Podrobno je opisano čutenje vrednot in pa dinamika čuvstev. Glade na štiri plasti človeške duše delimo čuv-stva v čutna in organska, življenjska, duhovna ali kulturna ter osebnostna čuvstva. Zelo tenkočutne so besede o sočutju in nalezljivih čuvstvih. Večji del knjige pa je posvečen mislečemu človeku. Praktično pomembno je poglavje o inteligentnosti in preizkušanju inteligentnosti ter o plodovitem momentu v procesu mišljenja. Nekaj novega je za bralca poglavje o pažnji. Tudi občutki, predstavljanje, prepoznavanje, spominjanje in pričakovanje so očrtani zelo podrobno in jasno. Podobno kakor pažnie je opisan tudi pomnež od vseh strani in v vsej pomembnosti. Lepe so besede o zaznavanju lastne in tuje duševnosti. Končno nam predstavi pisec stremečega in hotečega človeka. Fino je zarezana razlika med željo in voljo. Poudarja četvero strani hotenja: telesni izraz, smoter, dejal-nost in zavest napora. V dejanju vidi preoblikovanje nečesa v smiselno celoto. Mnogo prostora je posvetil motivu ali razlogu hotenja. Zanima ga tudi vprašanje sugestije in avtoritete, vesti, vere vase in značaja-Nekaj povsem novega je obravnavanje trajnih duševnih naravnanosti, ki jih Ozvald imenuje mišljava (Gesinnungen); sem spadajo: ljubezen, maščevalnost, usmiljenost itd. Knjigo zaključuje opis šestorice strukturnih likov poedinčeve duše. Nemogoče je v tako kratkih besedah le naznač ti le širino in globino vseea gradiva, kar ga je v zelo lepem jeziku nakopal pisec kakor iz živega pred nas. Včasih kar začutiš, kako bi se rad zadržal pri kakem poglavju še dalje, česar pa mu prostor ne dovoli. Tu res vidimo dušo kot dogajanje in silo v vsej njeni sloje vi tost.i. Take knjige niso nobeni uvodi, temveč sadovi. Baš o Božiču smo dobil; Ozvaldovo Psihologijo. Božični praznki so tako primerni za razmišljanje o človeku. Mareikomu bo 1a knjiga utrdila zavest, da bi brez človekove notranjosti ne bilo nobenega vnanjeea sveta. Spoznal bo. da ie človek po svoji duhovni usmerjenosti merilo stvari in ne stvari merilo človeka. Kdor ie res duhovno muzi-kalen bo spoznal, da se svet res pričenja v človeku. Knjiga je namenjena vsem onim, ki imajo še vero v človeka in čuda niegove duše, ki s jih lep obraz nepojmljivo gane in jih velika umetnina sili na kolena,« kakor pravi Fr. Werfel. Knjigo je izdala Slovenca šolska matica med svojimi letošnjimi rednimi publikacijami. Franc B»jd- Novi „Zbori" Letošnja predzadnja številka revije »Zbori« je pravkar izšla. Osem let obstoja glasbene revije pomeni pri nas že izredno dosti, saj d mg je vztrajajo povečini le nekaj mesecev, nato pa usahnejo, bodisi zaradi pomanjkanja podpore kapitala, zanimanja ali pa celo zaradi nedostatka tvarine. No, »Zbori« se glede zadnjega ne pritožujejo, nasprotno: urednik sporoča ob koncu, da je moral mn.v go zanimivega gradiva odložiti za prihodnje leto. Književna priloga prinaša na prvem mestu živahno koncipiran Adamičev članek o Janku Barčltu, zagrebškem kanoniku, uredniku sv. Cecilije, muzikalnem entuzia-stu in gostoljubnem prijatelju vseh slovenskih glasbenikov Članku je dodana slika. Dve lirični pesmi umrlega pesnika in ljubitelja glasbe. Milana Putrlja. bosta gotovo našli skladatelja. Zorko Prelovec na kratko označuie slovensko narodno pesem — docela neproblematično, zgolj z opisujočega. nekritičnega stališča, kot izvleček iz predavanja v Radio-Ljubliana. V zaglavju »Novosti« so ocenjene, odnosno najavljene nove revije in ediciie. nakar sledi zgodovinski poois razvoja kamniškega pevskega druitva »Lira« (s 6liko), ki je pravkar slavilo svoj zlati jubilej. Koncertna poročila omenjajo ljubljanske koncertne prireditve, pod ^Raznos pa najdeš poročilo z izrednega kongresa Jugoslovenske pevske zveze, počastitev spomina Jurija Flajšmana, spomin na skladatelja Oskarja Deva, posvetilo umrlemu pevcu Otonu Pela-nu, in pevovodji Mirku Kregiju ter razne zanimive vesti. Operni pevec Betetto prispeva odlomek iz intervjuva o razmerah v Ljubljani. posebno glede obiska in prospeha ljubljanske opere. Listnica uredništva in uprave pa sporoča svoje običajne prošnje za poravnavo naročnine. Mislim, da drugod ni takega moledovanja za plačan je prostovoljno prevzetih obveznosti, kot pri nas. kjer se vsakdo da tolikokrat terjati kakor le upnik zmore; sicer pa je morda tudi to dejstvo v ozki zvezi s splošnimi socialnimi prilikami. Glasbeni del obsega Prelovčevo pozdravno pesem za priložnostni sprejem društev itd.. Jerebovo »Pričakovanje preprosto, tudi za manj iz%režbane zbore sprejemljivo skladbo za mešan zbor. Adamičevo :Fantje že vriskajo?, prav tako lahko dostopna in izvedljiva kompozicija, ki bo dobrodošla vsem zborom. ter Juvančev krvatet j Spomin na zimski večer« iz leta 1890. torej že nad 40 let stara pesem, ki pa vendarle pomeni obogatitev naše kvartetne literature, dasi je za danes seveda nekoliko presentimentalna. Anton Jobst prispeva moški zbor * Spominčice« z baritonskim solom, Vinko Vodopivec pa samospev »Žalost«, jako priprosto skladbico s spremljavo klavirja. ^Zbork, ki so namenjeni predvsem podeželskim zborovskim združenjem, so vredni vse pažnie in podpore, saj vrše veliko, pomembno delo, dasi seveda v vsakem oziru ne morejo zadovoljiti kritičnemu pogledu v izbiri skladb. Treba pa upoštevati, da je ie malo zborov sploh, ki bi se mogli lotiti težkih, modernih kompozicij, in v takem primeru je vendar znatno priporočljivejše, cia izvajajo priprostejše, a domače skladbe, namesto plehkih zborov v slogu »Liederta-fek in zunanjega uvoza. L. M. š. Cogoljev „Revizor" z modernim režiserjem Stokholmsko dramsko gledališče je lepo belomarmornato poslopje sredi ponosnega granitnega nabrežia. in njegovo klasično preprosto vežo krasi razmršena Strindber-gova glava. Letos je otvorila drama svolo XXV. sezono z novo predstavo »Revizorja«, ki je postala dogodek. Poleg novih dekoracij so pripomogli k uspfhu tudi skrbno naštudirani plesi in godba. Ta »Revizor nima nič skupnega z navadno klasično predstavo, zato bo morda tudi pri nas, kjer »Revizorja< dobro poznamo, zanimala ta svojevrstna uprizoritev. Glasbeni uvod. same ruske narodne pesmi, pripravlja vsako novo sliko. Ko glavar naznani osuplim uradnikom: s k nam pride revizor«, se razlega za kulisami divji poskočni ples z žvižgom, vriskanjem in kra-guljčki. Ta godba spremlja sani Hlestakova. Strašni revizor in mrki orjaški sluga prile-zeta 9 sani in streseta sneg. ki pokriva kožuhe in kučme. ^Gledališki listi, ki ga prodajajo uslužbenci, poučuje gledalce, da je Ukrajina Gogoljeva domovina. In temu pri- * merno pohitijo revizorju naproti vesela dekleta v pestro vezanih ukrajinskih nošah z rožljajočimi koralami. Oder se zasuče, dekoracije so v trenutku spremenjene, in dejanje se prične. Sredi gostilniške sobe stoji okrogla miza pod plavim žametastim prtom z zlatimi resami. Na mizi stoji popolnoma nov zlat sa-movar, na njem se vidj namesto čajnika arabska ali bosenska bakrena posoda za kavo z dolgim lesenim črnini ročajem. V kotu visi sveta podoba, ki ie povita z ukrajinskimi vezenimi brisačami- Pred njo visi v rdeči stekleni krogljici žarnica, ki mora nadomeščati pobožno lučko. Igralci so izvrstni in jako zabavni. Bobčinski in Dobčinski imata ogromna cilindra: zelen in svetloru-jav, ozke bele hlače in lakaste škornje. Ne moremo si misliti boljših komikov za 1)»-ckensove ali druge angleške stare komedije. Glavar je dostojanstven, *in gledališče se muza, kadar se skrbno oblači za obisk pn revizorju. Tudi jako rezervirano švedska občinstvo se na glas smeje, ko se prikaže stražnik Deržimorda, ki glasno peketa z la-kastimi velikanskimi škomji in se ne odkrije pred glavarjem. Na glavi ima visoko z zlatimi grbi [>osajeiio. popolnoma nevo čelado. Nadarjeni Olaf \Vinnerstraend, ki igra naslovno vlogo, razvija poskočno dejanje v naglem tempu. Nosi svetlozeleno dolgi suknjo, cilinder iste barve in meče desno krilo dolgega španskega plašča preko levega ranema kakor najbolj vnet operni zaljubljenec. Ko obljubi 'rgovcem pravice in nagrade, ga vržejo v navdušenju v zrak. Hle-stakov leta vedno bolj visoko, obvisi naposled na bronasti svetiljki in svečano kroži nad glavami plezaiočih. tulečih pošastnih postav. Med tem ko Hlestakov napada srce srla-varjeve soproge odnosno hčerke, nenadno za-doni cviljenje, hehetanje in iz globine mogočnega divana zlezejo poredni dečki in deklice. Vse to kaže Meierholdov vpliv, ker je bil Revizor s v slični groteskni obliki vprizor-jen v Moskvi in zdaj bo menda še v Ameriki. A švedski režiser je poskrbel tudi za baletne vložke: Osip pleše kozaški ples r. glavarjevimi bišnami v ukrajinskih narodnih nošah, ki si zdaj nataknejo še severno-ruske visoke avbe. Ples je sijajen, in demokratično občinstvo ene izmed poznejših predstav ie celo zahtevalo ponovitev tceke. To ie največja redkost v Stokholmu. >Revizor< se je spremenil v pestro veselo burko z baletom, godbo in zborom. Moderni režiser je storil s klasičnim delom, kar je hotel, in osvojil občinstvo, ki mu ni mar za staro gledališče. Prc£. Adam Antoni Krynski Varšava, v decembru Dne 13. decembra se je na tukajšnjem pokopališču na Povazkah zbrala ogromna množica duhovne elite ne samo vz Varšave, marveč iz vseh kulturnih središč Poljske, da se poslednjič poslovi od splošno priljubljenega nestorja poljskih jezikoslovcev, &91etnega starčka, prof. varšavske univerze A. A. Krynskega, k; je podlegel mučnim ranam, zadobljenim nekaj dni prej pri nesrečnem padcu s tramvaja, pri čemer si je zlomil nogo in usodno pretresel ves organizem. Ta znameniti jezikoslovec ln gramatik, ki ga poljsko jezikoznanstvo z upravičenim ponosom šteje obenem z že umrlimi J. Baudouinom de Courtenay, V. Porzezift-skim, J. Karlovičem, J. L ne k znanstvenemu predstavljenju sodobnega poljskega jezika. Sad teh &01etnih naporov je nad 80 večjih del, ne vštevšd množico raznih drohnih donosov, člankov in praktičnih časnikarskih beležk, ki jih je zlasti v poslednji dobi posebno ljubil. Med deli, ki bodo še dolgo pričala o njegovih ogromnih zaslugah za poljsko jezikoznanstvo, je na prvem mestu omeniti njegovo poljsko gramatiko, prvo, ki je oprta na znanstveno osnovo. Dragocene so bi le zlasti historične objasnitve, črpane neposredno iz jezikovnih spomenikov. Gramatika mu je za vedno ustaMla ime •in bila vse do najnovejših časov, do nastopa prof. fcobera, najboljša. V njej je po obdirni negativni oceni tedaj (1897) veljavnega akademskega pravopisa razvil svojega, ki temelji na etimoloških rn historičnih osnovah, kar je bilo za tiste čase nezaslišna novost in je povzročilo dolgoletno, hudo pravopisno polemiko, ki se je končala šele 1917. z uvedbo novega akademskega pravopisa rn z nastopom nove gramatične avtoritete prof. šobera. Pni poznejših izdajah slovnice mu je pomagal sin Miroslav, ki je kazal krasen talent, a je na žalost 1. 1917. kot 301etnl mladenič umrl, kar je bilo za očeta hud udarec. Skupno s sinom sta tedala »Spomenike staropoljskega jeaika«, s čermer sta omogočila študentom in zainteresirani publiki lahek dostop do •Hnov mater'npga jezika. Poleg tega pedagogično-popularteatorič-uega dela je posvetil mnogo naporov znan-stvu. L. 1884 je ustanovil časopis »Prace fllologične«;, ki Je Se do danes najstarejši In edini Jezikoslovni organ v Varšavi. V njem je videti ves plan avtorjevega delovanja. Ceno teh razprav pozna samo strokovnjak. — Bil je glavni sodelavec in voditelj osemdelnega »Slovarja poljskega jezika?., tkzv. varšavskega (1S9S—1927). Karakteristično stališče avtorja se zfci-sti lepo kaže v knjigi »Kako ne smemo govoriti in pisati po poljsko«. Tu ga vidimo v njegovi naturi nazaslonjenega. Ambicija m trud vsega življenja je bilo čiščenje materinščine tujih primesi in propagiranje pravilnega govorjenja. Nikoli se ni zapiral med štori stene čiste znanosti, nedostopne in nerazumljive za laike. ampak je vedno in povsod stremel za tem, da rezultate svoje vede naredi dostopne vsem, s čemeT je hotel med čitatelj i vzbuditi in ojačiti zavedno ljubezen do jezika. Bil je prepričan, da je prazn-o mišljenje nekaterih učenjakov, češ, da jezikoslovec ni poklican za to, da bi učil, kako je treba govoriti, ampak da je njegova naloga samo preiskovanje tega, kaj in kako se govori. Krynski je sodil, da je ravno točna ugotovitev < pop ravnostjo« neraz-druženo zvezano, dokler nol.iski jezik. Nič manj dragocene niso njegove organizacijske rn pedagogične sile. Vzgojil je. vrsto dobrih učencev in bil soustanovitelj znanstvenega društva v Varšavi, ki je 25. novembra slavilo svojo 2-5letnico in podelilo avtorju častno članstvo. Bil je član Akademije mretnosti in številnih znanstvenih društev ter urednik vpč časopisov. Mili so moji spomini na nizkega starčka, s katerim sem se pred dobrim letom osebno seznanil in ga nato često srečavai na raznih jezikoslovnih predavanjih in bil vedno dobrodošli gost v njegovem domu. Karakterizirala ga je nenavadna dobrosrčnost in uvidevnost; zato je nžlval polno ljubezen celih pokolenj mladine in bil v čislih pri vsej publiki. Bil je vzor dobrotne pravičnosti, nezlomljivega karakte-ra in izredne vestnosti v stremljenju po praviei. Kljub visoki starosti je ostal do zadnjega svež in čil po telesni energiji in živahnosti duha. Ta delavni starec je postal žrtev svoje natnre. Ravno zaradi tega. ker je hotel delati, raziskovat; in učiti vedno novih pokolenj, se je večno spešil z mrzlično naglico s predavanja na predavanje — z elanom mladeniča. Nedavno, šele 14 dni prej, ga je skoro po naključju rešil njegov učenec gotove smrti pod kolesi tramvaja, ko je skakal v premikajoči se voz, ker ni mogel čakati _ kot je sam trdil — 20 minut na naslednj.1 tramvaj. Bolestna in težka je ta izguba za poljsko znanost. Pismeni jezik je izgubil svojega negovalca. Dasj ni več mogel v zadnjih časih držati koraka z razvojem sodobnega jezikoslovja in so mu bile najnovejše struje tuje, je vendarle ohranil toliko samokritike, da je moge! priznati prav svojemu oporekovalcu. Zlasti zadnje čase se javljajo med strokovnjaki in praktiki razni ugovori, ki bi najbrž privedli do očitnega boja med staro šolo in novo. Mogoče je tratenje sil v to snmer s smrtjo KryAskega o Ho. Njegovi bi. sodelavci in tovariši pripravljajo izoanje spominskega zvezka »Prac filologičnihc, katerim je bil_do danes qredalk. Stanfco Knjiga o naši duši Dr. Karel Ozvald, ffOsnovna psihologija" »JUTRO« št. 1 £3 Nedelja, 1. L 1933 Sokolska novoletna poslanica Bratje! Sestre! V težkem času. ko se majejo temelji rednega gospodarskega življenja, ko se visoko dvigajo valovi socialnega zla in ko tudi poštemn zmožen delavec ne clobi niti skromnega zaslužka, naslavljamo tc poslanico na vas vse, ki stojite strnjeni pod sokoJskimi prapori. Vsem nam je znano, da tem hudim materialnim pritiskom in izčrpavanjem pridružujejo cpd-ne možnosti moralnega prc• • tdanja, «*»<• 'e še veda nesreč«, od prve V tem ;ežk«rr času uničevanja in usihanja moralnih in materialnih dobrin n-j lega naroda in vsega sveta se v;; zave damo. da doživlja sokolsko bratstvo najtežjo preizkušnjo. Zlato jedro sokolskega bratstva je v cgnju, da se v*njem izkaže njegova dragocenost, ki ie nevihte tega sveta ne morejo uničiti. Brat pomagaj bratu, sestra numa gaj sestri do najvišje mere možnosti. Ta mera se razteza v širjavo. ki je človek stoječ izven našega števila, ne more dozreti. ker jo dejanskemu sokolskemu bratstvu začrtava največja skromnost poedinca in največja požrtvovalnost celote. Skromnost in požrtvovalnost rasteta iz temelja poštenosti, ki naravnava vsa naša pota m vsa naša prizadevanja k neprekinjeni delavnosti, k moralnemu življenju in kbratskemu sožitju vseh z vsemi. Sokoistvo je osredotočenje moralnega in fizičnega zdravja vsega jugosloven&kega naroda. In še više in (laije sega naša izpoved: Sokoistvo je osredotočenje moralnega in fizičnega zdravja vsega Slovanstva! To spoznati, to sprejeti v sebe m v tej zavesti stati v službi naroda, to je delo in sad sokolske vzgoje. Ta vzgoja zajema čim večje kroge naroda, kar nam služi v dokaz, da so ti široki krogi naroda take vzgoje po njej. Nobena zunanja moč ne more prisiliti človeka, ki opazuje in presoja življe-željri. ker so sami od sebe začutili potrebo nje izven sebe, da bi se proti svoji volji pridružil gibanju in tvornosti sveta, ki ga obkroža, življenje zunanjega sveta mora doumeti, spoznati moia njegovo ceno, doživeti ga mora v sebi, potem se mu preda iz lastne volje: tako postane v široki skupnosti sotrudnik in pospeševalec njenih namenov. stiemeč s celoto k istim smotrom. To naše sokolsko življenje je neprestano valovanje duha. intelekta principov moralnosti. uševnosti sploh — valovanje v širino, navzgor in navzdol, da se izravnava miselnost in čuvstvovanje stotisočev v gladino državljanskih kreposti in človeških vrlin in da v realno življenje množic prenaša načelo sokolske enakosti. V tem načelu, kt mu daje višji in globlji pomen sokolsko bratstvo, se izgubljajo socialne razlike, razredne ločine in družabne razpoke, is iz tega vrelca lastnega presojanja in testnega ocenjevanja vsakega poedinca. iz tega vrelca samozavesti in lastne vrednosti kipi lepota in mogočnost nacionalnega življenja kot celotc, ki živi v taki svobodi, kakršno si pribori sama po veličini, in potrebi svojega kultur-negain socialnega pojmovanja, rekli bi. po želji in gladu svoje duševnosti in svoje državljanske zavesti. V tem rašem sokolskem življenju gre vsakemu poedincu ono mesto, ki si ga določi sam z ozirom na dolžnosti, ki jih ima kot človek in državljan nasproti celoti in v tej celoti kot nje sestavni del, in z ozircm na pravice, ki mu jih priznava izvrševanje dosžnosti. Ker pa. so dolžnosti vsem enake: dolžnosti krepostnega nacionalnega in državljanskega življenja, so tudi pravice vsem enake: delež na vseh dobrinah tega življenja: življenje v svobodi državljana in človeka ! Vsemu temu in takemu sokolskemu življenju, ki stremi za urejenostjo, pravico, poštenjem, skromnostjo, čednostjo, resnico in bratsko ljubeznijo v vsem lavnem in zasebnem življenju, ki si z naporom vseh svojih moči do skrajne požrtvovalnosti in izčrpanosti prizadeva očuvati in okrepiti moralno in fizično zdravje naroda kot najjačjo in Janko Kač: najizdatnejšo njegovo odporno in obrambno moč, je temelj svobodna volja poedinca v službi velike slovanske ideje in največjega idealizma z neomajno v ero v zniago kreposti in viteštva nad rnaterializmom in nemoralo. Vsi dobri, plemeniti, bistrovidni in s slovansko miselnostjo prepojeni državljani so v našem taboru, ako še ne dejansko in z aktivno pripadnostjo, pa vsaj s simpatijami, z milijo in srcem, od koder ni več daleč v naš živi in delavni krog. Na te računamo, z njimi se ponašamo. Sovražnikov pa — in naj so ti kjerkoli med nami ali zunaj naših meja — se ne bojimo, ker je moč ideje in idealizma jačja in trajnejša od sovraštva, zlobe in zavisti. Ko se s pozivom na zvestobo v službi ideje in idealizma obračamo do vseh svojih pripadnikov, naglašamo obenem nujno in neogibno potrebo, da v tej službi neomajno in neizprosno vztrajajo zlasti oni bratje, k) so kakorkoli poklicani, da na javnih in vsem pogledom izpostavljenih mestih in položajih upravljajo in vodijo odgovornosti polne posle nacionalnega in državnega življenja. a vsako ceno moramo mi optimisti vsi kot en mož čuvati in braniti lepoto ideje, veličino idealizma, ravno črto Jngoslovenstva in slovanske sokolske orijentacije! Dospeva čas, ko nam bo omogočeno v do-, volj izraziti in vidni rneri javno, odkrito in iskreno pokazati, kaKo daleč smo dozoreli v svojem notranjem življenju in kako visoko se je dvignila naša pripravljenost v neprekinjenem vzgojnem delu. Stojimo v jubilejnem letu jugoslovanskega Sokolstva. Pred sedemdesetimi leti je bilo ustanovljeno prvo sokolsko društvo v naši domovini: Južni Sokol, danes Ljubljanski Sokol. V zmislu sklepa naše zadnje glavne skupščine se bo v teku meseca junija v proslavo tega jubileja vršil na sedežu tega matičnega društva «■ pokrajinski zlet Saveza SKJ v Ljubljani, ki je sicer obvezen na 8 žup (Celje, Kar-lovac, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Varaždin in Zagreb i, vendar pa se kaže za zlet veliko zanimanje po vseh ostalih župah, tako da se narn obeta velika sckol-ska, državna in nacionalna manifestacija, ki bo toliko pomembnejša, ker nam najav-ijajo obisk slovanskih bratov iz Saveza Slovanskega Sokolstva. V prepričanju, da bomo tudi ob tej priliki premagali vse težkoče časa in razmer, pozivamo vso veliko našo sokolsko rodovino. naj se pripravlja duhovno m tehniško na ta zlet, da v polni zavesti in v neskaljenem optimizmu od tega razdobja dalje namerimo junaški sokolski korak v bodočo slavo in veličino domovine! V tem prepričanju pošiljamo vsem sestram in bratom, naraščaju in deci iskrene bratske pozdrave. ZDRAVO! Beograd, 1. januarja 1933. SAVEZ SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. (i ... da vsebuje popoldansko sonce več ultravioletnih žarkov nego jutranje sonce? 'k . . . da je mogoče dati bakru z novim postopkom v nekoliko urah lepo zeleno patino lil jo dobi inače šele po desetletjih? * ... da so mora.it še pred nekoliko desetletji jemati krave s seboj na vožnje preko Oceana, če so hote1: piti mleko? ★ ... da čistijo v modernih živinorejmeah živ'no z neko vrsto sesalke za prah mrčesa ? ★ . .. da je po nekem starem nap-°u na ozemlju rimske države v nekem času. in sicer v dobi 117 dni, padlo v bojih 4911 gladiatorjev 7 ★ ... da izhaja v New Yorku šest arabsk'h rstov? § AH Urejuje dr. MIlan Vidmar Vsi šahisti, Iti so naročili mojo knjigo, jo imajo v rokah. Na dopise nisem posebej odgovarjal, preveč jih je bilo. Upam, da mi tega nihče ni zameril, želje sem itak izpolnjeval brez besed. Knjiga je šila po vsej državi. Zdi se, da je zares zadela v živo. Citajo jo tudi Srbi in Hrvati, štokavci si pač žele majhen slovar za tehnične izraze. Ne zmorem ga, stroški bi bili preveliki. Znanj hrvatski šaliist, g. Kosta Rožič, me je ljubeznjivo opozoril, da v diagramu št. 125, na strani 273. kralj napačno stoji. Na hI ga morate postav.ti. Hvaležen sem za opozorilo, ki bo seveda vsem čitateljem knjige debro došlo. G. Rožič je izdatno uglajal v Zagrebu in med Hrvati moji knjigi pot. Rad se mu javno zahvaljujem. V složnem dalu bomo jugoslovenski šali gotovo spravili do svetovnega ugleda. Zagrebške »Novosti« so knjigo prela-skavo pohvalile. Vem, da iz recenzije govori ljubeznjivost našega človeka. Vesel pa sem vendarle, da nisem delal zaman, da sem širokemu jugoslovenskemu šahovskemu svetu ustregel — tudi s slovensko knjigo. Od nas šahi9tcv se svet lahko marsičesa nauči. To trdim, kaker se mi zd:, brez domišljavosti. Nam gre res za stvar. Med partijami, ki jih je praVkar prinesel turnir' velikega berlinskega kluba »Berliner SchachgeseT^schaft«, sem našel 'gro, ki je zaradi svoje otvoritve zelo važna. Ker pa je še vrhu tega zelo živa in zanimiva, jo prinašam. Beli: Koch 1. e2—24 2. Sgl—f3 3. Sbl—c3 Črni: Richter e7—e5 Sb8—cfi SgS—f6 Slovita igra štirih skrkačev, ki je dcOgo razsajala po velikih turnirjih. 4. Lfl—'b5 Se6—d4 S to potezo je Rubinstein odprl obrambi pravo pot. 5. Sf3Xd4 --- Teorija še danes ne ve. kako je s potezama 5. Lb5—a4 in 5. Lb5—c4. Zdi se pa, da je udar na d4 najsolicinejši odgovor Ru-bmstein-u. 5.------e3Xd4 6. e4—eo --- Be'i izsili s tem zamenjavo skakačer. Le na videz se igra nato silno poenostavi. 6.------d4 X c3 7. e5Xf6 Dd8Xf6 Zelo nevarno bi bilo s 7. — — c3Xd2-f jemati kmeta. Beli bi dobil premočan napad. 8. d2Xc3 Lf8—c5 Miroljubni igralci ubirajo dru-go pot: 8. ----Dd8—e7+ 9. Ddl—e2, De7-f e24- 10. Lb5Xe2. Neštete remize je v turnirjih rodila ta varianta. Richter pa je očividno podjeten. 9. 0—0 0—0 10. Lb5—d3 d?—d6 11. Ddl—h5 h7—h6 12. Kgl—hI --- Beli hoče napasti in zato razvezuje kmeta na f2. 12. —----Tf8—e8 13. f2—f4 Lč8—d7 14. Lcl—d2 Ld7—c6 črna lovca streljata energično na kraljevo krilo. 15. Tal—el a7—a6 Crn; skrbi za svoje lovce. Nasprotnik bi v pravem trenutku lahko igral b2—b4 in b4—bo. Baš tega pa črni ne mara. 1C. h2—ho TeSXel . 7. Ld2 X el --- Na 17. Tf 1X el ima črni odgovor. 11. ----Lco—f2 in IS---Dd8—h4. To vse ni hudo, toda beli bi potem moral zamenjati dami. 17------Ta8—e8 18. Lel—h4 --- Napaka. Polje e3 je slabotno in lovec bi moral oaziti nanj. 18.------Df6—eS ".9. f4—f5 --- To prav gotovo ni dobro. 19.------De6—d 5 Nepričakovano se je črni polastil napada. 20. Dh5—g4 Te8—e3!! Bridko se maščuje sedaj zanemarjanje polja e3. Poteza skriva strahovito grožnjo: 21.---Dd5Xg2-K» 22. Dg4Xg2, Te3Xh3. Beli je ob kvaliteto. 21. Tfl—f3 --- Druge pomoči ni. Na 21. Khl—h2 bi sledilo 21.---h6—ho, 22. Dg4—g5 f7— f6, 23. Dg5—g6, Lc8—e8 in dama bi bila zgubljena. 21.------DdoXf3! Važna poteza. 22. Dg4 X f3 Lc6Xf3 23. g2Xf3 Te3Xf3 Kvaliteta in kmet sta padla. Zmaga že sedi v črnem taboru. Črni najde tudi kratko pot do nje. 24. Khl—g2 Tf3—e3 25. b2—b4 26. a2—24 27. a4—a5 Lc5—b6 Kg8—f8 Lb6—a 7 La7—d4! 28. c3—c4 29. Lh4_f2 --- Ta na videz izdatni napad bi bil beli seveda lahko poskusil že prej. Črni pa na- j redi kratek proces. 29.-------Ts3 X d3 30. c2Xd3 Ld4Xf2 31. Kg2Xf2 --- V končn:ci samih kmetov onFoča pre moč kmeta brez težav. 31.--- 32. Kf2—e3 33. Ke3—e4 34. f5Xgfi e. p. 35. d3—d4 36. b4—!>5 37. b5Xc6 38. d4—d5 KfS—e7 Ke7—fS g7—g3 f7X^> g6—g5 c 7—c6 b7XcS c6—c 5 Komedija je končana. Na vso eksekucijo beli ni radoveden, zato se je vdal. Ra Nedelja. 1. januarja. LJUBLJANA 7.30: Pomoč živini. — 8: Nasveti za kmeta. — 815: Gimnastika- — S.45: Poročila. — 9: Versko predavanje (škof dr. Rozman). — 9.30: Cerkvena Glasba. — 10: O vremenskih napovedbah. — 10.30: Novoletna voščila- — 11: Glasba Joh. Straussa. — 12: Čas. poročila, plošče. — 13: Perutninarstvo. — 15.43: Samospevi c. Ko-renčana. — 16.15: Veseloigra ? Mat ček se ženi :. _ 17 30: Plošče- — 20: Koncert delavske sodbe »7.ari:w. — 21: Tamburaškj sekstet. — 22: Čas, poročila, salonski kvintet. BEOGRAD 12.30: Orkester. — 16: Narodne pesmi. — 19.50: Violinski koncert. — 20.30: Operni dueti. — 21.20: Orkester. — 22.30: Godba za ples. — ZAGREB 12: Lahka glasba. — 17: Koncert orkestra. — 20: Poljudna komorna glasba — 21.30: Godba za ples. _ PRAGA 19.10: Godba na pihala. — 20.05: Filharnioniiski koncert. — 22.20: .Jazz na dveh klavirjih. _ BRNO 19.10: Ves program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Koncert solistov — 20: Koncertni večer. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 9.40: Godba na pihala. — 10.30: Božične postni. — 1130: Koncert dunajskih filharinon:kov. — 12.55: Godalni kvartet. — 15.30: Kitare. — 16.35: Lahka godba. — 19 2»: Arije in pesmi. — 20: Veseloigra. _ 21.55: Godba za ples. — BERLIN 19.30: Orkester. — 20: Mešan program _ 22.30: Plesna glasba. — K0NIGS-BERG 19.30: Klavirski koncert. — 20: Prenos iz Miiblackerja. — Plesna glasba. — M C'HLAČ KER 20: Prenos opere Čarobna piščak iz gledališča. — 23.15: Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 18.10: Madžarska glasba. — 19.30: lz madžarskih operet. — 21.15: Klavirski koncert- — 23: Godba 7a ple«. _ RIM 20.45: Mešan glasbeni program. Ponedeljek, 2. januarja. LJUBLJANA 12.15- Plošče. — 12 45: Dnevno vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Skladbe Čaikovskega__18.30: Espe- ranto. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05- Orkester. — 16 30: Narodna glasba. — 19- Orkester. — 20: Prenos opere iz gledališča. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20: OjKM-a iz Beograda. — PRAGA 20.35: Trio gozdnih rovov. — 20.50: Prenos iz Brna. — BRNO 20.50: Slušna igra. _ 22.15: Orkestralna glasba iz Bratislave. — VARŠAVA 17: Zborovsko oetje. — 20: Op-ra •Don Pasauale . — 22.25: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30- Godalni kvartet _ 1 *: Lahka glasba. — 20: Plesni večer. — 22.13: Ciganska godba iz Budimpešta. — BERLIN 19.?-5: Skladbe za violno in violo. — 20: Prenos z Dunaja. — Zabaven program. — 24: Pogled v minulo leto. — KoNIGSBERG 19: Koncert solistov. — 20: Prenos plesnega večera z Dunaia. — 22: Prenos iz Ber- lina. — MOHLACKER 19.30: Koncert iz Frankfurta — 20: Prenos t Dunaia — 21: Komična opera. - 23 Nočni koncert iz Mo nakovega. — BUDIMPEŠTA 17: DunatsKa glasba — 20: Madžarske pesmi. — 21-30: Orkestralni koncert - 22.15: Koncert ciganske kapele. — RIM 17 30 Koncert godalnega tria. — 20.45: Večer lahke glasbe. Torek. 3. januarja LJUBLJANA 12.13: Radio - kvartet. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Čas. radio-kvar-tet. burza — 17.30: Dvorakove skladbe — 18.30: Nemščina _ 19' Jadransko mori© tekom let. — 19.30: Železniki. - 20: Prenos orkestralnega koncerta z Dunaia. — 22: Čas. poročila, plošče BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 16: Popoldanski koncert — 19.20: Narodne pe-*rni. — 20: Prenos z Dunaia. — 22.20: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. - 17: Opoldanski koncert. — 20: Pr-mos simfon čnega koncerta z Dunaia — 22.15: Godba za ples. — PRAGA 19.20: Kvart»t mandolin. — 20.15: Prenos iz Brna. — 20 55: Beethovnove skladbe za pihala. — 22.15: plošče. — BRNO 19.45: Godba ni hannonikon. — 20-15: Slušna itrra. — 20.55: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 17: Simfoničen koncert. _ 18: Orkester. — 20: Koncert orkestra m solistov. — 21 30: Volina. — 22.15: Plošče. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. - 13-20: Koncert solistov — 16 30: Orkester — 19.35: -Ch a neon k. — 20.05* Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 22.05: Godba za ples. _ BERLIN 20: Mozartova simfonija v D-duru. — 20 30: Verdijeve pesmi. _ 21.20: Slušna igra. — 22.40: Nočni koncert. — KoNIGSBERG 20.10: Koncertni večer na plo=čah. — 21.10: Ameriške miniature. _ MCHLACKER ir>.:*0: Orkestralen koncert. — 21.10: :;Lov zn zlatom'-. — 22.45: Koncert solistov. — BUDIMPEŠTA 17: Vojaška godba. — 18: Koncert ciganske kapele. — 20: Preno« z Dunaja. — Lahka plesna glasba. — RIM 17.30: Koncert orkestra. — 20.43: Oralorij. — 22.15: Komorna glasba. Največja domača tovarna sukna K »Jutirovim« božičnim nagradam za mlade ugankarje je prispevala tudi odlična industrija volnenih tkan n Vlada Teokaro-vič in Komp. v Paračinu izvrstno blago ?m, kompleten smučarski kroj. Te nagrade bo deležen eden od teh src nih ugankarjev. Li dobi tudi smuči Tvrdka g. Teokaroviča narr nu na il>o?'J-šr primer uspešne domače podjetnosti Da eni, na drugi struni pa primer, kako «e le h ko tudi stara domača podjetja modernizirajo, da bodo v svojo in tudi v še večjo korist konsumentov sledila velikim inozemskim p no d učen ton, ki so pri trgovini Svojih izdelkov izločili vs:f-ličnejsih vrst in vzorcev. V tovarno pa prihaja tudi materijal i/ vseh delov svet3. Ogled ogromnih Jcladišč je pravo potovanje. Skladišče ima v posebnem oddelku n. pr nad sto vagonov avstralske volne. V primerni količini so zastopane seveda tudi drugovrstne surovine, ogromn- pa so tudi industrijski prostori, poleg katerih se "radi še novo pos'opje. kier bodo nameščeni stroji za 12.000 vrettn in najmodernejše statve za finejše vrste oblačilnega blaga. Kakor v Beogradu, Zagrebu in v 17 drugih mestih je tudi v Ljubljani otvo-ri!a tovarna svojo prodajalno, kjer ^e njeni izdelki prodajajo po stalnih, v vsej dT-žavi enHcih in že v to\ami določenih cenah. \*elika tovarna in njeni izvrstni doiki nas morajo navdajati z največjim zaupanjem v nišo domačo podjetnost._ Strašen konec železničarja Tri sklap-Manju vagonov se je te dni ponesrečil na dur!ajif;i postaii 38 letni Leopold Schrittwieser. Ko jc sklopil vse vagone do predzadnjega, je prrtckcl po trac-n:cah še zadnji voz njegove garniture. V trenutku, ko bi bil moral izvršiti sklop, oi se mu je snodrenrlo in je padel na tir-n;ce. kjer so ga kolesa razmesarila, da j« obležal na mestu mrtev. ........................................... VSAK NAROČNIK »JUTRA« ie zavarovan za 1P ^ HlttarHrr? s Dober večer«, je pozdravil Janez svojega učitelja Zadnika. > Lej ga, Janeza, tak si vendar prišel. Že sila nestrpno te čaka ženka,« se ga je oveselil sosed. »Malo te je res vzelo, pa te že Naži-ka popravi.<: Polmrak je vladal v kuhinji, ko je stopil Janez v domačo vežo. En sam pramen svetlobe se je utrgal nekje na štedilniku in luč je plesala na obrazu ženske, ki je zamišljena gledala skozi okno, kako lega mrak na gmajno. >-Nežika!« je vzkliknil Janez in planil v kuhinjo. i>Janez!« mu je padla žena v objem. »Samo da si prišel.« Vsa srečna sta sedela v hiši. ko je prišla mati in po pet in dva„-setih letih spet zajokala. Pri večerji, ki jo je Janez že vnaprej uganil. saj je bila to vsak večer ista in je še vse Wo. je spoznal gospodar svojega novega hlapca. Kakor sebi enakemu je segel Janez v roko in ga posodil na svoio desnico. Dolgo je šel pogovor o letini in križih neuim. Ko je odšel Terentij v hešc-o, je rekla mati sinu: »Še jutri moraš k zdravniku, da ne bo kaj zamujenega. Težko se popraviš, če te na posteljo položi bolezen.« Šele pri besedi postelja je občutil Jar.^z, kako strahovito je truden. Kakor dvoje otrok sta se stisnila po dvoletni ločitvi mož in žena ter sladko zaspal. Mati se je pa premetavala vse do svita. Vročična sinova lica niso obetala nič dobrega. Posebno tisti rdeči lisi na podočnicah — Ds je imela Mica orav. ie ootrdil po dolgi nreiskavi celjski zdravnik. šempavelskj rojak Lcdrarjev Tonče. Kakor že večkrat, je moral Kolenc na Rontgenove ža^ke. Dvoie odprtih kavern na desnih, huda zasliženost na levih pljučih. Nič drugega tedaj ni bilo mogoče ukreniti kakor mir in dobro hrano. Domači zrak ln vestna postrežba obeh ž^nsk. ki sta že iz oči brali bolniku vsako željo, sta storila svoi°. da se je v toplem oktobru Janez vidno pooravil in spet oživel. Le v očeh se mu je videlo, da ga nekaj silno teži. Poseb- no v meglenih zimskih mesecih je ležal bolnik po cele dneve v Napoleonovi hiši vznak na postelji in strmel v zrak. »Kdo ve, kaj ga tare,« sta ugibali ženski, ne da bi ga ena ali druga vprašala. Nastopno pomlad je sneg tako hitro odlezel, kakor da se je nebo usmililo gladne živine. Vso zimo so varno, spravljali gospodarji zjedi od rezanice nazaj v parne, da bi jih na pomlad mešali med driskavo tratnico. Toda ziakani erar je našel tudi te zjedi za svoje konje. Še prah so pometli vojaki po parnah in ga spravili v vreče. Ni bilo ne moke, ne svečave, ne sladkorja, ne mesa, samo kart v vseh barvah je bilo obilo, da so jih delili na občinah v nedeljah po maši. Včasi se je dobila res osminka kilograma sladkorja ali pol kilograma moke, da ljudje niso povsem obupali pri samih kartah. Dopustniki in bolniki so se drli z županom in svetovalci za karte. »Še za psa si vzameš cukrovo karto,« je oponesel Zebl občinskemu svetovalcu Mrkulu, »za mojega Petreka, ki je bil dve leti na fronti, je pa nimaš.« »Tožim te! K vojakom po.ideš, sramota sol oh, da te še plačujejo za postopanje po cesti«, je vzkipel starec Mrkula nad Zeblem, ki je bil kot cestar oproščen vojaške službe. »Saj si jih že dosti spravil...«, je zahrumela množica, da jo je komaj pogovoril župan. Še tobak je bil takrat na karte. Pa kakšen je bil! Polovico zre-zanega bukovega listja je bilo med tobakom za pipo. Ker hmelj ni šel v denar, si je nekdo za zeleno mizo izmislil, da bi ga med tobak rezali. Tobakarji so ga robantajoči odbirali od pravega tobaka... Ko so potisnili Talijana proti Benetkam, je utihnilo bobnenje na zapadu. Rusija se je spuntala in sklenila mir, prav tako Rumu-nija. Vedno vztrajneje so se širile govorice o miru. Svet je bil že upehan od klanja in se je spravljal k dremavemu prežveku kakor lena zver, ko se je nažrla. Ko je šla pomlad v deželo in so pričele po peščevnati gmajni že poganjati prve cvetice, rumeni lapuh in velike metle lepinca, je vzelo j Kolencu tek, da je v enem tednu shujšal, kolikor je prej pribral v enem mesecu. Ko mu je zaupala Nežika. da se čuti že drugi mesec mater, se je bolnik bridko nasmehnil, pogladil ženo po glavi in ka- kor sam zase pripomnil: »Ali Tonče nič več ne piše?« »Kristus, Marija! Janez, kaj bledeš, saj je Tonče vendar mrtev!c se je ustrašila Nežika čudne moževe besede. »Nič ne bledem«, je odgovoril Janez in segel s tresočo se roko pod blazino po listnico. Debele srage so mu stopile na čelo, ko ji je dal pismo, rekši: »Tonče ni padel, temveč je bil ujet. Ko sva bila že poročena, sem dobil od njega tole pismo. Nisem ti ga pokazal, morda ga nisem hotel, morda se ga tudi nisem upal. Na srcu sem ga nosil kakor žerjavico...« Kakor da vidi prikazen, je široko razprla Nežika svoje rjave oči, iztegnila roko za pismom in omahnila na posteljo s krikom: »Moj Tonče!« V tem se je pognal bolnik kvišku in hudo zakašljal, iz njegovih ust pa se je ulil curek vroče krvi. »Mama, mama!« je kriknila Nežika v strašni grozi pri pogledu na potok krvi in spustila pismo, ki je pofrfotalo kakor obstreljen golob in padlo v krvavo mlako poleg postelje. Na divji snahin krik je pritekla v hišo Mica in kar odrevenela pri groznem prizoru. Kakor brez uma je zrla v vznožju postelje sedeča Nežika v pismo, ki je tonilo v krvi, Janez pa je hropel s krvavimi penami okrog usten, že bolj podoben mrliču kakor živemu človeku. Nežikin krik je premagal tudi Terentija, ki je baš malo-južinal v veži, da je pogledal v hišo. »Janez umrijet!« je vzkliknil in skočil k postelji ter podprl gospodarja, da je laže dihal. Janez je odprl trudno kalne oči in po-mignil ženskama k sebi. šele Terentijeva prisotnost jima je spet vrnila zavest, da je vse končano. Solze so ju polile, ko je govoril Janez z zavaljenim jezikom: »Nežika — odpusti! Nisem te hotel vznemirjati, ko je usoda hotela, da sem že postal tvoj mož... Poberite, mati., pismo — Ton-čevo je — on ni mrtev Dvismi Terentij!« je še vzkliknil, se pognal v silnem navalu kašlja kvišku in spet se je ulil krvav curek do tleh in zagrnil usodno pismo. Pregled nogometa v dravski banovini v letu 1932 Važnejši nogometni dogodki v območju LNP — O nastopali naše državne reprezentance — Kako bo v bodoče? Bilanca in statistike so suhoparne stvari in tudi za onega, ki j.ih sestavlja, niso posebno kratkočasno delo. Brez ozira na to, da gre za mehanično razvrščanje že davno pozabljenih številk, na katere se človek današnjega «kspresnega življenja kornaj še spominja, ima taksno sestavljanje še to slabo stran, da ie zaradi majhne nepazljivosti lahko površno in so vsi poznejši zaključ-? nepopolni aH cclo zgrešeni. Kljub temu pa je konec koledarskega leta v življenju vsakogar nekakšen mejnik, ob katerem se nehote — vsaj za trenutek — ustavi m ozre na pot. ki jo ie pravkar prehodil. V mislih imam naš LNP. njegove klube in slovenski nogomet, ki se je z novim letom precej približal petindvajset-letnici obstoja, če upoštevamo, da je med vojno počival šport po vsem svetu, še bolj pa pri nas. kjer je pred vojno le v nekaterih panogah pognal šele skromne prve korenine Ta pogled v nogometno 1. 1932. je torej oni bilanca, ki sem jo nameraval sestaviti, toda z malimi pridržki. ki sem i;h omenil že v uvodu Hočem reči, da ne bom mehanično razvrščal rezultatov, ki so jih dosegli ali »spravili« na^i klubi pri svojih nasto-r>ih za drž. prvenstvo, pods-avezno prvenstvo itd., in da pri rvegledu dogodkov morda nisem bil dovolj pazljiv za vse podrobnosti. ki so se odigrale na nogo Tietnem ali »zelenem« polju v preteklem letu. Zato moram opozoriti, di ta nogometna b;lanca -ne bo takšna kot bi jo sestavlja! pristaš kateregakoli kluba za svoi klub ie tudi ne takšna, kot bi jo sestavljal funkcionar višjega no-gometnega foruma, ki ;ma za takšno sestavo vse potrebne vire P(»efcej naj še omenim, da sem seveda glavno rjozor-nost posvetil našim najmočnejšim enajsto-ricam in sem drugorazredne in provincijal-nc klube, ki za zdai širiio nropagmdo za nogr>metni »port v ožjem domačem okolišu, upošteval le toliko, kolikor sta dopuščala čas in prostor. Kakšna »e bilanca? Recimo najprej snlošno: Bilanca lanskega nogometa v naši banovini ni aktivna. L. 1°32 je za klube na področju LNP predvsem vsebovalo pomladansko prvenstveno tekmovanje državne prvenstvene tekme in nrvi del podsaveznega tekmovanja za L 1932-33 Pri teh najvažnejših nalogah so pokazal' naši najboljši klubi (Ilirija. Maribor in Primorje — vrstni red ie abeceden) precej nestalno formo in so nam — z redkimi izjemami — naprtili več razočaranj ali vsaj nepo-t-ebnih neuspehov. Ostali so >e pač z različno .srečo borili za svoje točke. preko tega na sd : Ilirija 4 : 3. Ilirija : Maribor 3 : 2 itd. Pa se spoznaj, kdo je zaslužil kakšno mesto! Mednarodne tekme D'-ugi — v naših razmerah nreveč zapostavljeni — del programa je obsegal reprezentančne in prijateljske tekme, o katerih moramo kar ugotoviti, da jih je bilo mnogo prema1o in so razen tega v njih nastomali večinoma nasprotniki mani znanih znamk. Ugotovitev glede šibkejše kakovosti velja tudi za inozemske foste. — al' drugače. — da v srn lojnem tudi mednarodna srečanja naših nog^mefnih enajstoric niso bili na posebni v:šini in so brez orira na doc»žene us»Vem (proti Primorju) igrala ob svitu reflektorjev in i>p bila nekakšna otvoritev do tedaj na naših *ieh ne^anega igranja ob umetni razsvetljavi. Oba poraza S : 2 in 3 • 0 n:,!+a razočarala niti največji optimistov: bilo ie pač tolik- !i-.®ga, da goli res ni"o igrali naivažneiše vloge. Drug? ino-7»m°iki no«! mnono m^n^epa formata «o h;!i Ti-ioriSTr^k? žflezničarii iz Pe-č^a ki so LiuMjacie samo <; polo- vičnim us-nehom (^morto nad P'imorjem nroti nnrazit proti IlirMi!). Stir? mednarodna t^k^e za nr^to 7 He^etorVo nogomet-H-.Viov so vsekakor nremalo. Bolj živahen in — vsaj številčno na boli-š^m — je b'l g'"He mednarodrih srečani Maribor, dasi tudi tamkaj niso bMa tak^a*. da bi se ž njimi lahko primerjali z os>t<>Ji-mi nogometn;m: središči v državi. Mislim, da i« h''lo nair\^mebne?ise »nočno« oreč^nje z GAK iz Gradca, v katerem je TSSK Maribor v okvirju »Mariborskega tedna« razen otvoritve tekem *>h um?fni luči slavil hid' ponosno zma-go (6 : 3). Drugo važnejše gostovanje je bil poset madž-or^Vega nrovincialup^a kluba Nagv K"niszai TE. s katenm je Maribor igro izgubil prav brez ootrebe Da1?e moramo med inozemskimi rf^vc*; v /^fn^rt«*fi rt-n-Vo t^l^be tvrdfrp Ka<4tne» OeWeT. SiidKahin fp S tur m T oi.bnitzer SC iz Lfpnice in Voits-berger SC ki so se — razen predz<»dnierz pri« iateljstvn« — in pa zares, kot rečeno — samo erfcrat, 'm sicer kmalu po otvoritvi državnih prv tekem proti Concordiji. kateri je po hudem odooru podlegla z 0:3. — V Mariboru ni filika skoraj nič ugod-nejiša. Tudi tja je š'a Concordia — ki je sodelovala v d^ugi ligi — na trening, pa ie zadela na trd oreh in doživela katastrofo. (6 : 1 za domače!). Potem so bili tamkaj Varaždinoi — enkrat celo kot remre-zentanca z velikrn msipehom zaradi odsotnosti »Mariborčanov« — Crvk^-eničani. M urskoso boč a n i m Ljub' iflnčani (Hermes')-Že iz teh površnih podatfleov se dobro v:di. da prijatelj nogometa, ki ni hotel g1°dati v vsaki tekmi samo neizprosnega in ga bo in za točke, res ni impl mno-avčena Sicer pa bo vse dobrine in hibe novega nar-ina tekmovanja pokaizala bodočnost: prepričani *mo. da se bo vse, kar je slabega slej ko pre^ izločilo samo in bodo tramo ostah v narodn- 1 gi •le oni klubi, ki majo dobro organizacijo, zdrave temelje wi ustaljeno formo'! S temi pogoji je pot v njo za vsak klub kratka :n ^ Lav- Struna še vedno preil smučarsko sezono Letos nam hoče zima menda preprečiti izvršitev vseh načrtov in skrčiti že itak l^-sno število terminov za prireditve na minimum. Ne samo nam, tudi Avstrijcetn se ne sodi bolje, tudi Nemc: in Švicar i tožiio. da rasejo rožee po idealnih snežnih polianah. ki so zekne — mesto bele. Zdi se pa. da je sneg v spomladi vse preveč trosil in moramo počakati noveca letn. da dobimo tol ko žel-no pričakovana smučišča- Od vseh načrtov izvršuje edino ^in"čar-ski klub Ljubljana svoi program. Odloč'1 se je iti za snegom, kierkoli pač lx>. in tako je izvršil v redu svoi prvi smučarski tec-ai za tekmovalce, ki ga ie vodil Herb verjetno, da hočejo vse svoje sile posvetiti čini slovesneiši proslavi te'i jubileiev ter — rrčnnaio na udeležbo v=e Evrope! Naše državno prvenstvo v dneh 17■ in ianuaria v Bohinju bo zpIo zanimivo in boj 7H prvenstvo bo izredno težak. nastop Nemcev Leti^olda Marxa in Bogner-a ter Norvežana Guttormsena bo pomenil športno zanimivost zase. tako v teku. kor v skokih, osobito še na Hancsenovi skakalnic'. Verjetno ie. da bodo Čehi skušali letos zopet ori-boriti prvenstvo, ki ga je lani pridobil Ja-kon č za nas. Unanie ie. da pridejo tudi Po-liaki. ki so nam že predlanskim zagotovili po=et. lani pa nam ie padlo prvenstvo na jete dni kot n:;v>ovo V r>-:se»ku ian"ar'a bii-mo imeli iasnost "lede- učehov m Poliakov. Bolgari, ki potu-ejo v Tnomost. lwto nastopili prvič pri na« v inozemst^,. Poseda? <=o imeli le lastna tekmo^•ania Ker i"ia'o T?n-muni v ist;h dneh prvenstvo, kot nr. odna-dp letos trežnocf 5^-odbe bHkansk;h zimskih iger. Tudi Avstrin imaio prvenstvo v isteh dneh kot mi. vendar so eblmbil". da se udeleže nagega prvenstva. Oržavmo p--venstvo nam ie tore- zagotovi'eno kot nadvse znnmrvi orired:tev, l-i bo tudi let^s pokazalo od^čen spori gretov in napredek tekmovalcev. Ob takem stanin našega smučarskega športa pre«enet; staPšče Mariborčanov, ki po obiavHi č'anek 7. ž<*lio. da bi se mariborski klubi ločili od caveza in ustanovili sa-mostoino zvezn 'Jnvez ie razdelil tekme za Vral fikariio za rimskosporini znak in izbirne tekme za Tnomost tam kier ie nai-mo^eiša konkurenca, ker le ta orincin more biti merodaien. Poman»kanie term'"ov >e povzročilo, da se nam tekme na i njihovi tovariši v ostalih nodsavezih. Na tak način se športu ne koristi. Ako odidejo naši akadenrki za akademska svetovna prvenstva v ct. Moritz 6. m-nuarja, bo to prvi nastop naših smučarj v _ seveda, če bo tam sneg! Za božič ;e odpadla vrsta smučarskih tečajev po vsei Gorenjski, na Blokah, na Pohorju. ker ni bHo snega- Ako zanade sed ij, se marsikateri tečaj ne bo mo"el ponov ti. ker ne bo dopustov, vendar se bodo še mnogi lahko izvedli. Važni so novo pro;ektir^ai tečaji za učitePstvo. ki jih pripravlia JI'iT, ker bomo dobili tako možnost. Širiti smu-čarstvo tudi v šolah. Pripravljenega ie mnogo — samo sneia potrebujemo, pa bomo lahko izvedV zanimiv sj-ortni nroTram. ki bo stopnjeval s številnimi prireditvami lepoto smučarske «a športa. Joso Nadaljevanje nogometnega turnirja za brezposelne Ne na zelenem, temveč na belem polju na igrišču Hermesa se bo nadaljeval dan pokalni nogometni turnir za brezposelne igralce. Ob 13. nastopita SK Slovan in SK Ko-rotan. ob 15. pa SK Hermes m SK Grafika. Tekmi bata gotovo zanimivi, ker si bo vsak klub skušal pridobiti čim več točk. Ni izključeno, da doživi,mo prvi dan v lotu kako presenečenje. Ker sre čisti dobiček turnirja v dobrodelne svrhe, bi bilo želeti čim večjega po-seta. Mladinske smučarske tekme SK Ilirije, ki bi se morale pričeti 2. t. m., so preložene na poznejši termin. SK Grafika, Igralci Trpin, PLoan, Meki-na, Novak, Zaje, Potrato, Bežam, Žagar, Štrukelj, Katavič, Strohmajer, Verčnik. Trobevšek, danes cb 13. na igrišču ASK Primuria. Stranski sodnik B"!rkar. Smučarski tečaj za začetnike v slučaju ugodnih snežnih razmer od 2 do 8. januarja v Ljubljani dnevno od 14 30 do IS. Zbirališče pri Cešnovarju na Dolenjski cesti. Prijave sprejema tvrdka A. Goreč, palača Ljubljanske kred tne banke proti prijavnim 50' Din. Tečaj vodi savezni učiiteU g. I. Tavčar. Ameriške oporoke Neki ameriški botanik je napisal pred leti obširno botanično knjigo, ki pa ni xia_ šla med njegovimi tovariši nobenega posebnega priznanja. Od gneva nad tem neuspehom je dal vse izvode uničiti ruzen enega, ki ga je daroval neki knjižnici. Toda med dva zlepljena lista te debele knjige je vtaknil svojo oporoko. Petdeset let pozneje je našel to oporoko neki dijak in je posta! dedič precejšnjega imetja po davno umrlem čudaku. V mestni ubožnici v Los Angelesu je umrl neki berač. Pod podlogo njegove raz-cefrane suknje so našli našli skrbno zganjen žepni robec, na tem žepnem robcu pa je stala beračeva oporoka, iz katere je izhajalo, da je bil lastnik 50.000 dolarjev, ki jih je zakopal na nekem določenem mestu. Načrt ie bil istotako narisan na žepnem rcbcu. Na opisanem mestu so res našli za. kad. A ker je bila oporoka na žepnem robcu neveljavna, je vse imetje podedoval — fiskus. Ameriška justična kronika pozna številne primere oporok, po katerih naj bi de. diči tega in tega imetja postale — živali. Takšnm oporokam skušajo žalujoči ostali« izpodbiti namreč veljavnost pred sodniki. Vsekakor pa imajo v Chic*gu lep krematorij za živali, ki so ga zgradbi in ga vzdržujejo z zapuščino neke stare device. V stotinah dolbin vidiš tam žare 7 upepeljenimi ostark; mačk, psov in drugih zvestih domačih živali. V oporokah °e pojavijo često čudaški načrti, ki onemogočilo izvršitev teb coorok. Tako je ostavil neki odHčni newyorški arhitekt veliko imetje v ta namen, da bi na dojenem mestu metrcnole za dosegle od teh poslov m opravil v poslovnem letu 1932. Pripom nja se, da podlegajo družbe z omejeno zavezo delno pr.i-d-obnini. delno pa družbenemu davku. Pndobmni so zavezane vse one družbe z omejeno zave/.o. ki ne podlegajo družbenemu davku. Poslednjemu davku so zavezane one družbe z omejeno zavezo, ki jav* no polagajo račune, kar je pa dano že tedaj, ako mora podjetnik pokazati poslovne račune izven kroga družabnikov tudi še or* ganu. ki je pozvan, da ščiti javne koristi (družbe, ki so stalne- pod nadzorstvom dr» zave, družbe, ki morajo imeti nadzorstveni svet iitd.). Prijavo za pridobnino je posebej vložiti •za vsak objekt (obrat) kakor tudi za vs. vrsto posla. na primer če ima trgovec cen* tra'o in podru.žmoo moia vložiti prijavo za centralo in po-sebei še za podružnico. Če trgovec z mešan m blagom toči v istem obratu tudi pijače, mora vložiti posebno prijavo za trgovino z en blagom in posebno prijavo za točeni" pnač. Če se krojač hkratu bavi tudi o prodajo izgotov* 1 jenih oblek, mor- * ložiti pr-javo za dohodek iz krojaške obrti in posebej še za dohodek iz prodaje ugotovljenih oblek. Rudnika podjetja, k so podvržena te* mu davku, moraio vložiti pri javo za vs> k rudnik posebej in za vsak samostojni pomožni rov. Prijavo morajo vložrti tudi one osebe, ki so po členu 46 zakona o neposrednih davkih onroščene pričevanja tega davka (mala h:šna obrt itd.) Prijavo izpolni rn vloži: 1. lastnik obrata ali podietja. odnosno oseba, na katere ra fun se obrat vodi. 2. v primeru zakupa zakupnik, 3. za nedoletne njihovi roditelji ali varuhi, 4. za mase njihovi zastopniki. Pr-javo lahko vloži tudi druga oseba, če se izkaže s specialnim ali generalnim poobla* stilom davčnega zave: a n ca. Priijava naj se izpolni v vseh razpredel-kih po vrsti kakor slede v obrazcu, kar najbolj jasno in detajli rano. Ker je predmet obdavčbe enoletni č sti dohodek. f:i se je dosegel v preteklem poslovnem letu, se priporoča davčnim zavezancem, da ta dohodek za svojo lastno korist točno prijavijo. ker se samo na ta način izognejo kazenskim posledicam netočnega or javi jen'«. Za enoletni dohodek se smatra kosmati dohodek po odbitku izdatkov, ki so potreb ii za vršitev podjetja .obrti ali poklica. Izdatki, ki nilso v stvarni zveza z obrata n, nego služijo za vzdrževanje davčnega za« vezanca, njegove ob telji ali drugih oseb. se ne smejo odhiti od kosmatega dohodka. V interesu davčnih zavezancev samih je, da prlože prijavi potrebne dokaze, posebno začetni in končni inventar, odnosno račun bilance izgube in dobička, koreepu.den-ce in slično, če vodijo trgovinske knjige, potem potrdila državnih in samoupravnih o bas te v. bank itd., s katerimi morejo verjetno dokazati točnost prijavljenih podat« kov. Obrtniki naj sc v prijavi Izjavijo, da 6e hkratu bavijo s prodajo gotovega nabavljenega blaga, če obratujejo s stroji na pogon in koliko pamoen kov zaposlujejo v obratu. Podjetniki, ki delajo na akord, morajo tudi to navesti v prijavi. Prijava se mora oddati osebno ali po pošii oni občini ali davčni upravi, na katere teritoriju se obrat nahaja. Kdor ne vlož: pr jave v roku, ki je določen s tem pozivom, to je v času od 1. do 30 januarja 1 1933. plača kot kazen 3 odst. od osnovnega davka m ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku 8 dni, pa 10 oQ«t. od osnovnega davka. Če se v davčni prijavi navedejo neresnične prijave z namenom, da bi c>e izognili davku, ali če se zataji objekt ali vir dohodka. zadenejo davčnega zavezanca po« siedice iz člena 142 zakona o neposrednih davkih. Če davčni zavezanec ne zna pisati ali ne zna prijave izpoln.ti. poda lahko davčno prijavo na zapisnik pri pristojni občini ali davčni upravu. Glede davka na poslovni premet je razlikovati: 1. zavezance, ki so podvrženi občnemu 2 odstotnemu davku na poslovni promet, in II. zavezaa-e, ki so podvrženi tarifnemu skupnemu davku na poslovni promet. Zavezanci, ki so podvrženi občnemu davku na poslovni promet, so: 1. Pavšalisti, to so oni zavezanci., fr obavljajo letni pro« met z blag »m. ki m podvržen tarifnemu skupnemu davku na poslovi promet, do 500.000 Din. Cmenjeni zavezanci so dolžni vložiti prijavo o opravljenem prometu v preteklem letu 1932 hkratu s prijavo za pridobnino do 30 tanuarja 1. 1933 Vsem tem določa davčno osnovo davčni odbor 2 Zavezanci po knjigi -prometa (knjigaši). to so oni zavezano! katerih promet, kakor pod točko 1., presega 300 000 Din Omenie-ni zavezanci so dolžn- vložiti letno prijavo o skupnem prometu celega preteklega Ma 1932. najkasneje do konca jamarja 1933. Tudi tem določa davek davčni odbor na osnovi prijave Zavezanci, ki so podvrženi skupnemu davku na poslovni promet, so: 1. Pavšal -sti, to so oni zavezanci, katerih letni promet ne presega 500.000 Din. pa prodajajo bla«o. ki je podvrženo tarifnemu skupnemu davku na poslovil promet. Omenjeni davčni zavezanci 60 dolžni vložiti priiavo o napravljenem prometu v preteklem pos'ov-Dpm letu 1932. hkratu ? priiavo za pridob-nino (30 januarja 1933.) Davmo osnovo določi od nosi o ugotavlja davčni odbor Osnova, to ie promet teh davčnih zavezancev se ugotavlja za vsako blago, k" 2a prevedejo posebej 2 Zavezanci po knjigi prometa. in sicer: a) vsa podietja. ki so m--vezana javno polagati račune b) vsa industrijska podjetja ne ?'ede ra to. ali so delniška ali ne. in ne glede na višino opravljenega prometa c) vsa ostala P^dietia. katerih promet ie v preteklem letu 1932. presegel 500.000 D;n če prodajajo bla'7n'i vložMi priiavo o celotnem prometu v preteklem letu najkasneje do kon- ca meseca januara poslovni promet. Splošnemu davfku na poslovni promet zavezane osebe, in sicer tako pavšali.sti ka« kor knjigaši, naj izkažejo v prijavi v eni vsoti celotno promet (stolpec 5.). ki ie zavezan splornpmu 2 odstotnemu davku in luksuznemu davku V posebni rubriki (8) naj se pa vp še de1 ni nrrmet. ki od-^de od celotne vsote na blago, zavezano luksuznemu davku. V rubriki (9) pri lave naj se v o'še promet luksuznemu davku zavezanega blaga. /a kaf<»rr» je no spisku luksuznih predmetov (Službeni "list od 27. septrmb-a 1^2) sicer dolžan p'ačati ta davek trgovec, f-a« teri promet je oa dokazano Izvršnn z drugimi trgovci. V stolnec 10. prirave se pa vnese promet iz ruhrke S po odbitku prometa vnlačanega, odnosno izkazanega v stolpcu 9. Promet, ki je zavezan 2 odstotnemu splošnemu davku na poslovni p-omet. raj se izkaže v prjavl spodaj pod oznalko »vsota« in prišteje k prometu blaga, zavezanega skupnemu davku. PrldoVrinski davčni zavezanci se še posebej onoziariaro, da vse rubrike na orvi strani davčne prjave točno in natančno iz« Črno lakiran Din 190,-Poniklan Din 245.' Ostri avtomatično vsa rezila Do'bicvič. ki«, tako naglo zbistrijo, čim so pokipeli, ker vsebujejo poleg obilne vinske kisline tudi še precej čreslove kisline (tanin) Isto opažamo letos tudi pri belih vinih, bodisi dolenjskih ali močnejših štajerskih Nekatera »o namreč že zdaj kristalno čista. kar je pripisati le obilni množini kisline in popolnemu povretju Preobilna kislina kvari zdaj pravi okus, toda ta so v dovršenem vinu počasi izloča ter se že po preteku nekaj mesecev znatno ublaži, zagotovi pa v vsakem oziru gotovo stalnost vina, česar si baš vsak trgovec in gostilničar želita. Glede na te oitolnosti je umestno in koristno. da se kipenje kolikor mogoče pospeši. Pri točasni vedno nižji kletni temperaturi se morajo kleti, v katerih je še neoovreto vino, segreti s posebnim kurjenjem večjih ali manjših peči. V modernih kleteh, kier je električni tok na razpolago, se vrši tako searevanje z elektriko. kar je mnogo enostavneje, ker se segreva vsak sod zase po potrebi. Tonloto (kletno je spraviti na 20 ali vsaj na 15 stopinj C, ker v kipečem moštu ali vinu se temperatura že sama od sebe sorazmerno zvišuje z delovanjem kvasnih glivic do popolnega povretja. Nato pa nastopita m;r in normalno očiščenje. Sicer se še nepovreto. torej še sladko vino v mnogih prmerih, zlasti v prav mrzlih kleteh, v teku zime tudi očisti, toda tako v;no prične pomladi, ko se klet, odnosno vino le nekoliko segreje, zopet kipeti ter se zonet zgosti, in to tem bolj, čim več drož ali gošče vsebuje. Enako prekinjanje kipenja, ki pa ima iste neprijetne posledice, desežemo s preobilnim žveplanjem, odnosno s prekomernim bisu'-fitiranjem, kar učinkuje povsem enako ka-Kor žveplov dvokis (žveolov dim). Glede vprašanja, ali naj letošnja že čista vina pretočimo zdaj ter jih ločimo od sesedlih se drož, ali naj to delo odložimo na pomlad, odnosno do prodaje, je pripomniti naslednje: Ako je bilo grozdje zdravo in nima vino nikake napake ter je poleg tega še zelo kislo, lahko odložimo pretakanje tudi do pomladi, dokler vlada v kleti normalna temperatura. Ako pa izvira vimo od nezdravega, nagnitega grozdja ter ima kako napako od gnilobe, vltritjola ali pa žvepla (dušik, .Itd., potem je bolje, da ga že zdaj in v teku januarja ob lepem, suhem ali vetrovnem vremenu pretočimo in obenem nekoliko zažveplamo, in sicer rdeča manj, bela pa bolj, zaradi stanovitnosti in hitrejšega zbistrenja. Dosedanja vinska kupčija, ki je bila to jesen še dokaj živahna, zlasti z rdečimi dolenjskimi in blzeljskimi vini, zdaj .ponehava in zato lahko vsakdo opravi navedena nujna kletarska dela. Fr. G. Gospodarske vesti = Opozorilo članom Kmetijske družbe. Glede na to, da so objavili nekateri časopisi nepravilne podatke o sprejemu starih in novih članov k novo ustanovljeni zadru. gi, pojasnjuje Kmetijska družba, da vsi dosedanji stari člani Kmetijske družbe lahko postanejo člani zadruge, ako vplačajo po 10 Din kot deleže in podpišejo pristopnice. Nanovo pristopli člani pa morajo vplačati pristopnine v znesku 30 Din in poleg tega kot delež 10 Din. Samo sprejem zadnjih mora potrditi glavni odbor Kmetijske druižibe. Načeln štva podružnic se naprošajo, da čim prej zberejo naročnino za list »Kmetovalec« za leto 1933. po 25 Din in jo poSljejo s prejetimi položnicami in seznami Kmetijski družbi v Ljubljani. — Prva števi'ka »Kmetovalca«, ki bo izšla 15. januarja, se bo poslala brezplačno vsem dosedanjim članom; zato je ni treba vračati. Vse nadaljnje številke se pošljejo samo onim naročnikom, ki so vplačali naročnino za 1. 1933. Na poslane sezname, ne da bi se istočasno nakazala naročnina, se družba ne bo mogla ozirati. — V prvi številki »Kmetovalca« z dne 15. januarja se bedo prilož le pristopnice in položnice za vplačilo zadružne članarine, odnosno deležev po 10 Din. Da ne bo zmešnjav pri nakazilu naročnine za »Kmetovalca« in pri zadružnih deležih je nakazovati ta vplačila stroge ločeno. Zadružni deleži se plačajo enkrat za vselej. = Povpraševanje po naši volni v inozemstvu. Neki tuji industrijski kancem se je obrnil na urad za avkcijo volne pri Zagrebškem zboru s prošnjo, da se mu pošljejo pogoji za izvoz naše volne. Koncem se v giavnem zanima za volno flnejše, a tudi slabše Kakovosti. Potrebuje mesečno večje količine. Plačuje v dinarjih Za dobave v januarju, februarju in marcu naj pošljejo zanimanei oferte na urad za avkcijo volne pri Zagrebškem zboru (Ured za aukciju vime kod Zagrebačkog Zbora) s točno označbo cene (franko državna meja) ln količine ter s potrebnimi vzorci. = Promet novo*pdske blagovne borze v l. /932 je "bil no poročilu tajnika dr. Petroviča na zadnji seji kakih 3000 kvinta-lcv večji kakor v 1. 1931. Promet turšcice je znašal v 1. 1931. 5506 kvintalov, a v 1. 1932. do 24. decembra 8406 kvintalov. Promet s pšenico je bil skero isti kakor v 1. 1931. Pri tem pa je treba upoštevati, da je bila svobodna trgovina v notranjem prometu uvedena šele od 1. aprila in da zunanja trgovina še zdaj ni nrosta. F:nančni uspehi poslovanja se najbolje očitujejo pri borznem dolgu, ki je nastal zaradi gradnje dvonadstropne palače in ki se je zmanjšal za preko 80 odstotkov. = Otvoritev Obrtniško zbornice v Saraie-vn. V sredo dopoldne ie b'la v Sarajevu svečana otvoritvena seja novooenovane Obrtniške zbornice za drinsko banovino. Otvoritvi ie med drugimi prisostvoval tudi ban Velimir Ponovič. Včeraj je imela zbornica plenarno seio. = zakon o podaljša vi veljavnosti zaKo. na o zaščit' kimetov je objavljen v »Službenem listu dravske banovine« z dne 31. de-cem)b*-a. = Hrvatska poljedelska banka v Zagrebu je znižala obrestno mero za vse vezane in nevezane vloge na hranilne knjižice za pol odstotka z veljavnostjo od_ 1. januarja. Znižanje velia tudi za podružnice. = Češkoslovaška narodna banka o svetovnem gospodarskem položniu. Češkoslovaška narodna banka je izdala poročilo, v katerem je rčrtala položaj svetovnega gospodarstva. Med drugim prvi: Težave mednarodne trgovine so se v zadnjih tednih prehodno povečale zaradi valovanja "eč valut, zlasti angleškega funta šterl nga Svetovna denarna trž'šča so bila dalje likvidna. Svetovne cene trgovinskih sirovin se spet ustaljujejo. Gospodarski razvoj Češkoslovaške v zadnjih tednih je korakal v glavnem vzporedno s svetovnim gospodarstvom. pri čemer je onažati večanje zaupanja. Posledice plačilnih težkoč držav v Srednji in Vzhodni Evropi in izvozne težave teh držav vplivajo na češkoslovaško narodno gospodarstvo sorazmerno bolj kakor na gospodarstvo držav v Zapadni Evropi Tržišče kapitala v Češkoslovaški še vedno ne ustreza potrebam glede na dolgoročne kredite. Vlaganje denarja se je popravilo, a še ne zadovoljuie. Nivo cen na debelo je pokazal 1. t. m. minimalne izpremembe m se krije v glavnem s svetovnimi cenami. V zaposlenosti industrije ni izpreniemb. Tečaj češkoslovaške krone je stabilen = Banovins-ki »ubvenciiski merjaščki. Kakor vsako ieto bo oddajala banska uprava tudi prihodnjo leto subvenciiske nrer-jaščke iz najboljš h priznanih rejskih središč. Oddaia se bo vršila v času od 1. junija do 30 septembra, in sicer se bodo oddajali pomlad,m merjaščkj v starost; 3 do 5 mesecev m v teži od 30 do 60 kg. Prošnik bo plačal od kg žive teže 5 Din. Višek nad to ceno in vse nakupne prevozne stroške do namembne železniške postaje plača banska uprava. Prošnje na predpisanem obrazcu je vložiti najkasneje do 31. marca 1. 19933 pri pristojnem sreskem načelstvu. Istočasno ie vplačati varščino 100 Din, ki se bo zaračunala v kupno ceno in zapade, če prošnik merjasca ne bi hote! prevzeti. Prošnje brez varšč'ne, prepozno vložene i>rošnie kakor tudi one, ki bodo vložene neposredno pri b2nski upravi, se ne bodo upoštevale. Prednost imajo člani živinorejskih organizacij in km e t: iisk i h n od r u ž n i c. = Južna Afrika opušča zlafo valuto. Veliki angleški dominion Južne Afrike preživlja danes enako krizo, kakor io je septembra lanskega leta preživljala država matica. Zaradi velikega odtoka kap tala je dominion zapadel v hudo finančno krizo, ki jx>staja tem nevarnejša, ker je ljudstvo zajel strah pred padcem južnoafriškega tunia. Ljudje so zadnje dneve navalili v velikem številu na banke in dvigi vlog se vrše v vedno večjem obsegu, tako da so mnogi denarni zavodi v dominionu resno ogroženi. Zato so banke pmoročile vladi, da so neobhodno potrebni ukrepi, ki bi zaščit li zlato T'odlago državne banke in državno dobroinietje v devizah. via<1a se ie v teh okoliščinah odločila, da prekliče obveznost državne banke za izplačevanje bankovcev \- zlatu, obenem pa je napovedala tudi ukrepe, ki naj preprečijo beg zlata in kapitala iz dominiona- Odkar je Anglija opustila zlato valuto, je Južna Afrika z veliko težavo vzdržala svoj gospodarski položaj, ker ni hotela slediti Angliji, da bi s tem poudarila svojo neodvisnost od centrale. Čeprav je Južna Afrika še vedno največji producent zlata, vendar ne zmore bremen, katere ji nalaga finančna politika. V kolikor je dosedai znano, velja odredba o opustitvi zlate valute samo za notranje dominione. = Kon«urz je razglašen o imovini Ptujske tiskarne, r. z. z o. z. v Ptuju (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ptuju 5. januarja ob 10.; oglasitveni rok do 11. februarja; ugotovitveni narok pri okr. sod šču v Ptuju 21. februarja ob 10.) in o imovini tvrdke Kuhar & Hrovat v Mariboru (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru .soba 84, 12. januarja ob 10.; cglasitveni narek pri istem sodišču 20. februarja ob 9.) — poravnalno postopanje je razglašeno o imovini Prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju, r. z. z o. z. = Likvidaciji. Mlekarska zadruga na Rovih, r. z. z o. z., in železniška stanbe-na zadruga »Dom« v Mariboru sita prešli v likvidacijo. Upniki naj prijavijo terjatve. = Dobave. Direkcia državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. januarja ponudbe glede dobave 20.000 kg portlandskega cementa. Pogoii v Zbornici za TO I v Ljubljani. Dni? 2. januarja bo pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 16C00 kg ješprenička. Oglas je v Zbornici za T01 v Ljubljani. Borze 31. decembra Na ljubljanski borzi je devica na London v zadnjem tednu malo popustila. Tudi deviza na Trst je slabša. Cvrstejše so bile devize na Amsterdam, Berlin in Pariz. Ostali tečaji brez izprememb. Devizni promet na ljubljanski borzi ie znašal v mini-lem tednu L84 milijona Din nasproti 1.64, 2.02, 1.78 in 1.88 milijona Din v predhodnih štirih tednih. Na efektnem trž"'šču ljubljanske borze je bila v preteklem tednu mlačna tendenca, za državne vrednote pa čvrsta. Kranjska industrijska se je v torek in včeraj zaključila po 300. Zanimanje za Ruše je popustilo. Večje je bilo povpraševanje za Vojno škodo, ki je od 27. t. m. okrepila svoj denarni tečaj za 7 točk in beležila 250 Din za denar brez blaga. Edina blagovna notica je bila zabeležena v četrtek z 248 Din brez zaključka. Blagovni tečaj 7% Blaira se je o teku tedna dvignil za 5 točk na 45. Na lesnem tržišču ljubljanske borze se povpraševanja množijo, zaključki pa so redki. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda od petka pred božičem dalje močno narasla. Za kaso se je omenjenega petka trgovala po 240 do 242. a včeraj se je zaključevala po 250 do 252; dvignila se je torej za 10 točk. Za februar (brez kit-pona) se je predzadnji petek zaključevala po 22o in 227, a včeraj po 236. 7% Blair je v istem času narasel od 39 in 39.50 na 43 in 45. a 8% Blair od 42.25 na 46 in 4S. Od bančnih vrednot se je zak'jučevala Narodna banka po 4300 in 4350. Privilegirana agrarna banka pa včeraj po 268 in 270. Promet v industrijskih vrednotah je bil neznaten. Včeraj so bile Trbovlje zaključene po 175 in Isis po 35. Devize. Cnrih: Pariz 20.29. London 17.20. Nf"W York 519.75. Bruselj 72. Mlan 26.01. Madrid 42-425. Amsterdam 208.875, Berlin 123-75, Sofiia 3.76 Praga 15.38. Varšava 58.20. Bukarešta 3.0S5. '4- Novosadska blagovna borza (31. decembra). Tendenca neizpremeniena Pšenica: baška, okoPca Novi Sad 169—171. okolica Sombor 167—169. srednjebaška 170 do 172. gorniebaška 171—173. baska potiska 174—176. ladia Tisa 176—178. gornjebanat-ska 168—170. sremska 171—173, »rednih baška, 78 kg 173—175 Ječmen: baški in sremski. 63-64 kg 91—93. Tnršeica: baška, sušena 56—57. Moka: baška in hanatsta »02< 250—2®. >5< 230—240. 1&5—200. V7< 140—150 >8c 80—82.50. Rž: baška 125-127 50. Otrobi: baški in sremski 58—60. banatski 56—53. Fižol: baški beli 115—118. □ □ POZDRAVI »Z RAZNIH KRAJEV □ □ n □ □ iiLuuumuuuuaDDDDDra^ """"................ " ' 1 " 1 11 " ' " ' ' " ■ '"" Ljnbljana □ □ □ □ matija menard izdelovatelj stopnic LJUBLJANA vn. /ernejeva 14 □ □ □ Razni kraji IIIIHI||pHIHII»lllll»l»HIHI □ FRANC FERKULA Q j=j brivnira g S LJUBLJANA, Ambrožev trg g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D moaaaaaaamuuuiJLHJULJUUuLiuaaao g LEOPOLD ŠUŠTERŠIČ [1 □ Puco-ličar in tapetnik avtomobilov g □ □ □ [3 □ □ JULIJ ŠEMRL modno krojaštvo Ljnbljana Kolodvorska 26 O □ □ □ □ □ M STAVBNO PODJETJE g □ RUDOLF TERČELI g g Ljubljana VII, pri novi šišen. cerkvi g □ n □ Ljubljana Dunajska cesta 41 g innnnnnnnnnnnnnnnnnanDDCoaDDDD oaaaaaaaaauuuuuuuuuuuuuuaaaaa g ŠESTAK ALOJZIJ M □ trgovina z usnjem L, □ Q □ LJUBLJANA Kopitarjeva ulica 1 □ □ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^'-li axioaannanaoaana-Jui,JLii ,H .n u «n > c Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem Franc Delničar mesar LJUBLJANA Šolski drevored n □ □ ,, □ □ □ □ □ Vsem cenjenim gostom srečno in veselo novo leto gostilna „Joštar" KRANJ OJULU H R TTTGGIAJUUUULJUUUULLJUUU □ n Vojko in Jela šribar restavracija na pošti LITIJA aGGaauuuuuuuuaaaLiLnjuuLiuuuaaao kjaaaaaaaaaaaaaaaacaaaaaaaaaaL □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ iiiinimiinmimainmni gnpnnnHnnGJDDDDDDDDnDDDDDDDDn (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OD □ FRANC ANŽIČ § □ mesar g □ LJUBLJANA Vodnikov trg □ □ n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G □ JOŽE in MICI NERED g H mesar □ G LJUBLJANA G D šolski drevored pri Zmajskem mostu g ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□GGl-I Fr. in Marija Jezerlek parna pekarna in trgovina s kurivom g Srečno novo leto želi g □ RESTAVRACIJA »ZEBAL« g g Rudnik—Ljubljana Dolenjska cesta g aaaaaaaaaaaaaaacaaaaaaaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaai laaaaaannaaaaaaaaaaaaaaaaaaaon R T. MARINKO * g G FKAN ŠKAFAR g ri . . .,„„„„ n G mizarstvo s ^irno silo G 3 trgovina z mešanim blagom lj g g H , . ... ' - . „, , □ □ LJUBLJANA Rimska cesta 16 G M Ljubljana Prisojna nI. i H H G □aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaDDGaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaap Veselo in srečno novo leto želi Gaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa araaaaaaGGaaaaaaaaaaaaaaD huog B B □ □ Srečno in veselo ter blagoslovljeno leto želi Jurij Pollak strojno mizarstvo □ G G G MOSTE Zaloška cesta 4 Srečno novo leto želi IVAN GREGORIČ mesar RAKEK 50 podružnica : Rakek 164 u D G G G G G G G G G JOSIP KOPRIVC mesar LJUBLJANA Šolski drevored FRANC GRAŠIC upacčarska delavnica KRANJ Klane 32 naaaaaaaaaaaaaaaGaauuuuuuuuuai B KOMOVEC FRANC g g gostilničar in trgovec g H LAZE Planina g innmmi n n n h n mrinr innnnnnnoa G G G G G G G G G G G G G G G G Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem IVAN KOROŠEC čevljarstvo RAKEK ter se za nadalje priporoča O □ O □ LJUBLJANA KAMNOSEŠKO-KIPARSKO PODJETJE Franjo Kunovar Pokopališče Sv. Križ Telefon 2787 aaaaaamaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaacaaaaaa a o □ Srečno novo leto želi ELIGIJ ERER krznarstvo in izdelovanje čepic G G G G G G G G □ C G G G G G G G G G G G G G G G G □ O □ LJUBLT V NA Kongresni trg 7 ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aaaaaanGnaaaanaGa DaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa o □ a a a a □ a p □ Srečno novo leto želi FRANK ASE modna trgovina za dame in gospode LJUBLJANA Igr». - ul. 3 (za dramskim gledališčem) ter se za nadaljnja naročila priporoča G G G G G G G G G G G G S pojedino, godbo in plesom in petjem, z voščili, poljubi, darili in cvetjem slavili smo novega leta prihode A slavnosti tam so le dobro uspele, kjer v skledah so tečne „JAJN1NE" duhtele, poznane po finem ckusu povsod. G G G G G G G G G G G G G G G G G uaaaaaaaaaaaaaauumuuuuuuuaaai laaouuuuuuuu^ L - s ~ Mnogo sreče v novem 1933 poslovnem letu svojim cenjenim G komitantom g Lavoslav Planišček carinsko posredništvo G G G G G G G G G G G g JESENICE Gorenjsko a imaaaaaaaDDaDaoLJUULJULiLiijm uumumaamo[xra3QaumuuuLJGQaooQQaamQuuuuu^ G a a a a a a a a G a a Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem HIJERONIM DEMŠAR gostilna in mesarija PLANINA — RAKEK G G G G G G G G G G G G aaaaaaaaaaaaaaaooaaaaaaaaaar: n.n«.«imnnmmi»H IIJUUUUUUULJULMJULlJLtf (jpaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaGaGnGGainnaaauuuuuuaaaaaaaauuuuuuuLija gaGaaaGcaaaaaaaaaaaGaaaaaaaao q Srečno in veselo novo leto želi svojim □ G cenjenim naročnikom L U G Srečno in veselo novo leto želi G G JOŽE KARMELJ splošno kleparstvo Ljubljana Stari trg lla G G G G G n G G G C G G G G G G G G □ □ Srečno novo leto želi Pava! In Mafija Šimenc trgovska in pokopališka vrtnarij« LJUBLJANA Cvetličarna Sv. Petra c. 33, tel. 2654, Sv. Križ 53, telef. 2789 aaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaauaD G a □ c □ a a a a a a a a a a a a a a a a FRANC GGL02 mesar in prekajevalec LJUBLJANA VH. Jernejeva 47 G G G G G G G G G G ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□caa laaaGaaaaGaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaao a aaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaGaa G G G G G Srečno novo leto želi c. odjemalcem K. KUKMAN popravila klobukov LJUBLJANA-ŠIŠKA Veselo in srečno novo leto vošči stavbna družba Gradidom, družba 7. o. z. Ogrin Ivan, stavbnik LJUBLJANA Z. KOPITAR G G G G G G G G G G G G G G G G G PLANINA PRI RAKEKU G G G O G G 3 G □ G G uouuuuuumuuuumGoo ou'JGQG0QGaQQ0GGGGaaQ0a0aaaQ00Q00GQG0aQ0aa0GQ □ g g Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem j=j g LOVRO MARINŠEK § P mesar in gostilničar g ° R BG NAKLO P g i II n ii n t Bil'K ajflJUULHJULILJLH. ,H B lUmaoaLJULlUlJLIl Hllllin G G G G G G G □ O G Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim cenjenim naročnikom. Zahvaljujem se za v preteklem letu izkazano zaupanje. Prosim, da mi isto naklonjenost ohranijo tudi v naprej. Potrudil se bom, da, kakor do sedaj, s solidnim in dobrim delom vsakomur postrežem točno in po najnižji ceni. IVAN VRHOVEr krojač ŠT. VID nad LJUBLJANO G G G G G G G G G G G G Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Joško Dolinšek mesarija Dolenjska cesta 23 Zelen hrib Lud. Štrukelj specijalni atelje za splošno črkosli-karstvo Ljubljana, Miklošičeva cesta 16, Dalmatinova ulica 10 caGGaaaaaaaaGGaaGaaGGaaGaacaaaaaaaaaaaaaaaaLi □aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai Gaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa inger šivalni stroji d. d. Podružnica za SLvenijo: Gajeva ul. 3. Ljubljana .. G G G G G G G G □ G C ...................................................................................................................™ »JUTRO« St 1 42 Nedelja, L L »58 ■ »■»IIUIIIHI Uinm iimnmmir P................................... ■ " " ■111 iJUL^JLJJUUULiJGa^^ D □ □ n □ □ □ □ omJuuiiJmniiEDaaninTnrDiiimn IZ STAJERSKE ČESTITAJO I ....................................................................................... Maribor Ptuj Guštanj Razni o^mnnnnDnmnniioDnanDDaaaDmiioaoDnaiiDaDnDaDmDaouijmuuLHJum luuuuLJumuuuuLJua^ mcniimJu^umLiAMimuiJ □ • // □ □ FRANC MttLLERET □ g IVAN VERŠNIK h R Kavarna wAstona" DD *» —~ r= « □ □ □ □ □ □ □ □ LOJZE STREHAH §□□0 Maribor □ □ □ □ □ □ □ n trgovina z lesom in Kurivom pttt.t Ljutomerska c. kraji u GUŠTANJjj "□□□□□□LJLILJmUlJU nnrmmri n » H H ll ll 'H TirTTTTTTTTTTTTTlj □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □□□□□□□□□□□□□□□□□□ULJJUUuanm □ Srečno novo leto želita □ J. A. BEKLJC □ restavracija »Pri Poštic PTUJ BEVC KARL trgovina z mešanim blagom GUŠTANJ MARTIN GORIŠEK mestni zidarski mojster Brežice "* t ■ m »» innnrTTrTTTTnnrrimi b b a n b ii n n UULILILJUUI: □ □ 1 FRANC FILIPIČ pečar MARIBOR Mlinska ul. 31 □ □ □ □ □ □ u □ ANGLO - JU GOSLA VENSKO PETROLEJSKO D. D. u D □ Maribor, Miklošičeva ulica 2. □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t Jat' aannnnninnimnnmj □ BamaDaconDDoanuODnnrTvii « ILOU p. IUUJLJUULLJULIIJLJLUjemmimxiui □□□ULB II M »II U H i H IUUuuuui.ilriJJuLh nrmi u mi m ii b u it B b ll H ll l! H ll ii 11 nmm ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□j P anton glas g □ parna pekarna g □ MARIBOR STUDENCI g □□(^^□□□□□□□□□□□□□□□□uuuuuanaa g ARNOLD POBOLŠAR b □ kritje streh g □ Maribor Koroška cesta 27 g j=j p UJ iriarUKfr JTVVIIvrarvii Krom [-1 ili-innnnnnnnnnnnnnnDaaaaaciaDDaLii □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D g VIKTOR VIHAR g Srečno novo leto 1933 želi vsem zavarovancem Jurij Pihler zastop. zavaroval, družbe »FENIKS« V PTUJU SCIL\TLER JOSIP slikarstvo in pleskarstvo GUŠTANJ □ □ □ □ □ □ VINKO BAVEC fotografski in umetnoslikarski atelje Brežice □ □ □ □ □ □ □ □ JOŽEF HOLZKNECHT mesarija STUDENCI Kralja Petra c. 32 O n □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LtmLlLJLOJLl □ ORMOŠKA OPEKARNA □ □ J -v □ n družba z o. z. » □ □ ORMOŽ □ □ □ □ mesarija g □ MARIBOR Ruška c. 8 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D g FRANC SCHOBER g □ magdalenska parna pekarna g n g MARIBOR Kralja Petra trg 2 Q innnuuuuuuuuuuULiUUlJljUUUUUUUULir ODamDUJI.JUULOJI H It H H » lUUUUUnCT □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O ^ - - - -------------------' Celje □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i n IVAN SLUGA _ g g veletrgovina s surovinami in tovorni □ □ prevozi □ g MARIBOR Tržaška c. 22, tel. 22-72 a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnDDD □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a H GRANDUČ ALOJZIJ g g modno krojaštvo g □ MARIBOR Mlinska ul. 1 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□no g NIKO FURMAN g □ krojaški atelje g □ »TUDENCI Kralja Petra c. 25 R ?□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□! □ □ □ □ □ □ FRANC POCAJT valjčni mlin TEHARJE PRI CELJU F. & J. KULLICH kamnoseštvo, stavb, aela in nagrob. spomeniki CELJE Aškerčeva ulica 8 uaiUUUULIULlJULlUUUOa^ eXJULHJUUUUUULILIULlLXX3^^ □ g Gostilna »CVITANIČ« g □ GUŠTANJ g n SjoannnDammrauuL^^ □ MILLONIG IVAN g g restavracija pri »Pošti« in glavna □ □ zaloga piva □ □ GUŠTANJ g ^iXoauuuLUunaamaaaaaaaDaaanDi iimmill » BJULLI II I B I IULI rTTTTj g IVAN SCHMAUTZER □ mesarija □ GUŠTANJ n ■ »mi ■nrTXTTTTYTi-rinnnnnr» 9 hjuluj tprrr n g ii nm b n b ■ n n n i b g ii n n a s rnr; g KRISTA in JOSKO ROTER ' □ kantina S □ Trbovlje 3 q 11 n i n .if.j!»illjuuttto^acaaaaaad nnnnrg^Ti nimmiiEiii nmnm B Vsem oenjonim gostom srečno novo leto in prisrčna zahvala za dosedanjo naklonjenost. V nadi, da bom tudi v bodoče deležen Vaše gostoljubnosti belež m s spoštovanjem IVAN KAČNIK, autopromet □ n □ □ □ □ □ □ □ IVAN VODOPIVEC brivec ZIDANI MOST ms- Jviv-. 'Si l>0«3ij.'.\>T; ',-^-1 tv^T/ I.-C.-I i.\\-r » ; ~<'\.Vf;II.V.V7--!x\~/'»ti '»-;1 x.\-><>'-v\-• ■ • — Srečno novo leto želi Gregi Anton kovaški mojster Ljubljarska cesta CELJE iiiiiiiiniBl IUULOJUUUU1 B, I II g JOSIP SCHMIDT □ □ splošno čevljarstvo g B GUŠTANJ g □uuuuuuuDoaaanP^^ Srečno novo leto želi □ □ □ □ □ FAM SLUGA gostilničarka 9m Štefan Haselbach celjska avto-strojna delavnica LjubljansKa c. 11 CELJE vžsU I' r &CV, £i^Ksr, fK-r,__ □ □ □ □ P STUDENCI Cankarjeva ul. 11 P ip^ri^s^^'^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I ^ -' ^ ■ '»-/U-0.-, .-V.N-, □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t L ADALBERT SEHAZI g g pekarna g p MARIBOR g g Studenci Slomškova 9 a [□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I g IVAN BEZTAK □ g tovarna bučnega olja g □ FRAM g §□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ '□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g Hohnfes Mihael □ Franc Rebeuschegg CELJE AŠKERČEVA ULICA 1 P ?M m Kavarna, .Merkur" LEGNER IVAN in nasL _ ključavničarstvo in avtodelavnica g GUŠTANJ g | ijjuuLiLKjmuuuaaaaaoaaaDaaaDona 0i □□□□□□□□□□□□□□□□□mannnnnnnnn LJ □ p p p p p p □ □ □ □ OJUUUUUUUUULO H I « B IUUUUUUUGDOj gnDuoaco^inaDGnannnncaaDnnacg MIHAEL ŠKCRNIK modno krojaštvo zidam most št. 14 □ □ □ ULC VIKTOR mehanična delavnica in avtotaksa GUŠTANJ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi cenj. gostom Hotel Jos. Šjforn ml. □ □ ROGATEC □ □ □ ^□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni. ?M vM □ KLUN JANKO g trgovina z mešanim blagom ^ □ PREVALJE □ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom restavraci| a „Lipa" prej gostilna »Franci« ŠTORE Za mnogobrojni obisk se priporoča Helena Klim, gostilničarka □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ CELJE, Krekov trg št. S IGNACIJ LERIČ, kavarnar )l |l W11 »''^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DCOUL tovarna mesnih izdelkov Maribor trgovina Glavni trg 11 — Meljska cesta 18 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Telefon 250 __________ SCHILHAN JOSIP posestnik in trgovec s sadjem na malo in veliko ^ MS H SV. LOVRENC na POHORJU H □ mm <*! 5axinrTTiinmaxpcx^^ g Jtf^C KPfliCf) -----------------------■,...,....... .......... . „ m | n II H H W B H fl ■ » ■ ■ ■ " ■ ■ » TTf? □ m M? □ □ I LJ !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i □ (Podružnica Veli □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n JURIJA GROFA THURNSKEGA JEKLARNA NA RAVNEH DELNIŠKA DRUŽBA GUŠTANJ □ □ □ □ □ tovarna mesnih izdelkov U □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Vesna-akumulator Ing. I. & F. Domicelj Maribor želi srečno in veselo novo leto § □□□□________ g FRANC AMRROŽIC □ specialni atelje za črkoslikarstvo — sobo-slikar in pleskar □ MARIBOR, Grajska ulica 3 — za kavarno »Astoria« P Društvo »Poroka« v Maribora želi srečno in veselo novo leto vsem svojim članom in sotrudnikom. K pristopn vabi tudi vse zaročence in zaročenke v skupnem interesu in za izboljšanje žeuitnih nagrad. V skupnosči je moč v skupni moči pa boljše in finejše nagradno pohištvo Predsedništvo Stolna ul. 5 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ q o D □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novw leto želita S. in J. FABJAN delikatesna trgovina in zajtrkoval- nica MARIBOR Aleksandrova c. 34 MILOŠ OSE T špecerijska in kolonijalna engros trgovina MARIBOR Telefon 2173—2790 Glavni trg Brzojavni nalov: OSE I m m* m ^ _________________________ . ..... _ I I ................. .. _ . ^^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t gnanannannnDnnannnncnnnnnnnnnnDDa^DDDn™1™ ________________________________________________„^^^r-.rnrni^fnmrtrirtrimnnnnnnn m-ir-im nm Himni n n h mrrrrrrirTnnng Srečno novo leto želi Zvezna tiskarna in knjigoveznica, redakcija in uprava „NOVE DOBE" V CELJU z Murska Sobota □ 3 □ 3 □ □ ____ □ onrnmannnnojmuuncDuuuuLJuiJtji.ji TAKO IZGLEDA § skala aparata Super 33 m l !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ntXDUUUUUUUUUUUUL)UUU^ n □ Motel Srečno in veselo novo leto želi PETER TOMA2IČ sodarstvo Srečno in veselo novo leto želi svojim gostom ter se v nadalje priporoča staroznana gostilna »PRI MEDVEDU« □ LUDVIK MEDVED Marihor MARIBOR Cvetlična 35 ter se za nadaljna naročila priporoča □ □ □ SV. PETER ZIDANI most □ D nnnnnnnnmnnmnnDnaaaanaaaaaB ------------------------------------m II M ii ii» H » noiiEraiBnDaiinBOOOOODOonnm nnEoonnnaOTooonooooDaaoDDag maDonnDDDnaDonmmnnnDmmmnomDcrajraTr ~ Srečno in veselo novo leto 1-1 1-1 " * * ^ želi vsem svojim cenj. odjemalcem □ □ O D C D □ □ □ □ □ Zabasa Maribor, Ivan, mesar Vodnikov trg 3 in se priporoča tudi v tekočem letu za obilen obisk. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM PIVOVARNA „UNI0N" □ _g g Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom □ □ V MARIBORU HOTEL JUVANČIČ zidani most JOUUUULBJUUUUUUUUJUUUL^ 6 + 1 cev Elektrodina-mičen zvočnik. Dovršen sprejem vseh evropskih postaj na kratkib In dolgih valovih 15007 dtattdardttadto □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o oauauuuuuuui-iui nn ~ ------- - ■nnnnnnnnnnaamaaamaaaaaaamauuuuuuuuuu^ b 11111 b h i b i rmmcmmm □ Mnogo sreče, uspeha in zdravja v novem letu Vam želi uprava □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n ZDRAVILIŠČA SLATINA RADENCI LJ _ □□□nxdnxainnnr^ b h il 11 ii ii itct: □naaaaa[XCT3aiJuuLjjLJ^ »JUTRO« št. 1 43 Nedelja, 1. L 1933 Nič Vas ne stane, če zahtevate naS v eliti KATALOG Ne 1« »•Učbeniki, temveč tudi vsak dru^i o« našel v njem mnogo zanimivega Pišite torej takoj na največjo otpr. tvrdko glasbil v Jugoslaviji MeineI & Herold MARIBOR št. 101. Mandoline ... 90 Don Tamburice ... 66 n Gitare.....14? „ Ročne harm-onfke . 84 „ Lastna tvornica glasbil in harmonik v Nemčiji. 392 LEPO OPRSJE do*ežete z preparatom »JOLIFEMME« prof. dr. med. Biera. Preparat je naraven, t junanjim uporak Ijanjem. pR| nterazvitih OPRSJIH t. j. v razvoju zaostalih tn apadlib prsih, povzročenih po oslabljenju vsled bolezni ali iojenja do*ežete že v 4—6 tednih njih popolno in normalno obliko, ne da pri tem ojačite telo Id boke. Pspei se pokaže že Xy /sgs.~iaBXta7 \ P1"7* uporabi. Garnitura Din 135.—. f PRI UPADLEM. MEHKEM OPRSJU dosežete z preparatom >Juao« že v nekaj tednih pT votno elastičnost ic čvrstočo. Preparat sta priznalo« ocenila i>o priporočila dr. med. Funke in dr. med. H Majer. Dr. med. Funke piše: »Vaš »Jano« je IsreaprtmeJTM) ereu^tvo za jačanje žen&kib prs.« Garnituia Did 70.— Preparate SCIIRČDER-SCHENKE razpošilja proti plačiln v napTej (poštnina 6 Din) ali po povzetju (poštnina 12 Eto deipo za Ju"vstavijo: »Omnia« odd. 1/3, Zagreb. Draškovičeva 27. — Zahtevajte brezplačno ilustrovan cenik. 15429 IZURJEN hotelske, restavracijske in kavarniške branže, reprezentacije zmožen. dober organizator z dokazljivo najboljšo prakso v inozemstvu, sredi 30 let, zmožen slovenščine, nemščine in češčine in kavcije išče primerno zaposlenje. Ponudbe pod »Uspeh zagotovljen« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 15467 Pers. 916 1932-2. 15458 Mestno nr.čelstvo v Ljubljani razpisuje sistemizirano mesto kosacsptnega praktikanta Pogoji za sprejem v službo so: 1. Jugoslovansko državljanstvo; 2. dokaz o dovršenih pravnih študijah ter dovršenih tozadevnih izpitih; 3. dokaz, da je prosilec zdrav; 4. dokaz, da ni mlajši kakor 18 let in ne star nad 40 let; 5. dokaz, da je odslužil kadrski rok, ali da je vojaške službe stalno oproščen. Prosilci, ki imajo že praktični izpit za političnoupravno službovanje imajo prednost. Prošnje z vsemi potrebnimi prilogami je vložiti pri predsedstvu mestnega načelstva v Ljubljani najkasneje do 7. januarja 1933. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 30. decembra 1932. Zupan in mestni načelnik: DR. D INK O PUC, 1. r. HEBEBSBH Pers. 3911932-5. 15458 aipis Pri mestnem fizikatu v Ljubljani je popolniti mesto mestnega zdravnika - praktškanfa Pogoji so sledeči: 1. Državljanstvo Kraljevine Jugoslavije; 2. starost ne nad 40 let; 3. dokaz, da je odslužil kadrski rok, ali da je vojaške službe stalno oproščen; 4. dokaz, da je diplomiran doktor vsega zdravilstva in da je dovršil po državi za zdravnike predpisano prakso v javni bolnici. V teku treh let po dnevu vstopa v mestno službo mora napraviti fizikatni izpit, prednost imajo pa oni, ki že imajo ta izpit. Pravilne, z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje ;je vložiti najkasneje do 7. Januarja 1933 pri predsedstvu mestnega načelstva v Ljubljani (personalni referat. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 30. decembra 1932. Župan in mestni načelnik: DR. DINKO PUC, 1. r. Više niste naročili skupine romanov tz s-Ju-trove« knjižnice po znižanih cenah ea Naročite, da bo ste deležni dobre dejnega razvedrila! Pozor, ženini in neveste!! Ako si hočete nabaviti fino in poceni POHIŠTVO spalnice, jedilnice, gosposke sobe, kuhinje itd., oglejte si pred nakupom zalogo pohištva Gospodarske zadruge mizarskih mojstrov v Ljubljani, Vegova ulica štev. 6. Tam imate veliko iz-bero vsakovrstnega pohištva in tapetniških izdelkov po najnižji ceni. 15406 DUCUlJJDDaaDOIXDUUUU^^ e • Telefon PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S ifloško si S o za4o>l>!ite že po eni ari i-amo s tisuč kra.' sijajno se ob nesJim. neškodljivim in trajno krepečim speeijal sredstvom ki dela po pridna njo prof Deibi-To praTe 6ude?.e Bo drilo organir £o.pet polna energija in m-oe Va.ru ;te se po tvorb! Cen« 70 Din Ivojtia 120 t» po t>o.lno okrepitev K!0 Din. Neštete za hvolmib Disem Di »kret.no orotH piyv tet.jtn l.—, Po Din I,— Ca besedo M taračunuio noduJte v*> oglasi ti tpttdato p"d rubrika »Kom pa k«m«. »A u t (t- r no term mKupitai*, »f »«f«/in. mPusesT* »l^tktiii« *St& mcrvnnfa oddam tStrnpl* »V rednute* alnlormactle*. mZivaJI*. •Obrt« to« fer pt>d rubrikama • Trgovski potniki* tn *Z.nxlu- tek«, če «• » oglnsn I! 'i N*- J -O »Zmožni« T-koPko »'vanja« ta >s a.sn: oddelek 529-12 1 Plačilna natakarica lai>ko d.- t-nnj [nt' i: a k -i ri'-3 li kave.V* ll>>0 I>t*» dob' 'o ko i slažbo. N-ir- -n v o-s.a-.neni »Uiiclku »Jn fa« 17 1 Služkinja k r.'.''0*o kuhat* in opravljati vsa h sr-a de: i. di''>i ni- s'o na B .''lil. -1f> ;", januaria 1f>'V; t>p-i r""i n ]aa na o-l-J» .••k »Jutr:-« ! Gospodinja ln'o-! ;«r»-nt!' a. mi nt .*-' i. ne 7-i:'ava :*ri nf* rtrr.kt* *)(> y ftur-i. i-l>i a'n •>!>«> pri «s jn*'®T* .iriaviiiom ora>i n:k'i. Xa-I"v v m o-l i »Jn-t-ra«. ."Vi^l 1 (jospadinjo b: v -1 j i. a £T'i ~ t n-o "n m '»ar:.'<>. s-tirejinfni Po-T.r,:tn]f m : n1.- r o-i m '.kii »Jn-tra i Pisarniška moč - nrfti-k«*. ei-r h--a-- 'i; o*'»i«ke S"-r- n**H. vt-^r-a ki;,^ ck h If! fC * 1. lan v C>-'.;"J Dnin*-a t >. k' jr-i'» -s kavcijo 15 d*o Jrt.finft.—. ki poseduj«;,?« TI-m« rpfpr^nPe. na^ t ■ f -to p^TnuIbe na pndnrž T ' T.JllTr:i^ s- Cf'.j'U >Zaupljivo m ■* oSOOSl Prvovrstno kuharico 5T>-''TTr<> fnk■] o p t-k »Jutra« pod >Prv<>vrstna«. Služkinjo T" pr '-pit ^'■ir (ifv•>!«>» in •;k/i-".a Ct-'«>» fk:i 4-J. -:»ka. 44-1 Šofer s kavcijo ■mi (ta k 'tu*-. avto v naVrn t-Tf-n^iP^io iahk.-a rit- dmžabmk. Po II],i h- pn-i ■ a 'rs jr-iv. od d c it-k ».Ilira«. 52SSo-l Dekle z dežele 'n ii-1^. ui'rC7lO. k /itn ki^ tuir n o-i»r a vi at.i v.-a .a Jr'!:i ^čeiii F'<.nuHbH * • • j 1 •. t" k *J'itva«. .">><".7-1 Novi poklici za žr-n r> ' M i "-T:Hl< nf >-niH«i: > k' t>*r:» M r1 Vir v' .^v -iNka 2'2. lina f>n. 1 Služkinjo no. a.n •] 7 n^ : n z a n 1-vi* Kn^piiiT!'-'n k m 'ih n i i :::r:r. na •r.- .•(,-j Df»n ~ r"!» >Sra ua s-!iižba*. 5-7c>M rp#»~:i *a ; vi-v « "^-rn rr-«c;jn. l_M{>'t»f \j 1 -*}»->r!J [Ml J » I Hi-;■••('* lil oi ^a' ■<. 5^740-1 ČevHor. poni.očn«ka r.-\ m-"-a 'i'"-'a. dr-trr. : 7. T> IT i r,''ii r ' 7' j p i a H 2>n ui"a r^kh ^"v^v n (rr.f7»-ripT ^pr^^f-in. Pr>- 'V'1-iU'- hn KSiif-'r.k ^ Tiitr-} [i o-.! ^SnViica r«. Posfo« >din?o i!>rHjm'TTn rakoj 7.a T>,-rir,i7 r: c o. S-; TR- • knvi,:'f r • žr. w; i>f>.^T [i.vrinnnf n;> ■■>:t 2• r *.-• Jvnn P-. ^-n. '■>* varna ?€v!jt*v. K ran s 5-7<>Vl Natal«arico -n*-' - -i k >> ' To-ti' n a I '"d Trati?-. Stari trs ' 00 1 Cekls k= p'f>k::ra na naMkar- -ko ;7.'-lra?/»>. ki h' »ri-av!.la!o <■■■".< b:5'ia tak V N.i''iv v "r'a.-:it-m oddelku »Jutra-91-1 Plačilno natakarico POTiivllie na pod-n?.. Jutra v CVIju [mj-J ».Marljiva«. inO 1 Praktik antin'o >pre.imem in se kasne.le -talno nf.mesti. ako jf Dri dna po^t.sna in hitra. Ponudbe poslat' ood ,>Sern zmožna« ra ogl. odd. »Jutra«. 153-3 Dekle v starosti 18 do 25 le+ sprejmem k boliši mehanski družini. bit1 mora zdrava, snašna pridna za v>a hišna de-ii vesn,.ie mera imet' do kuhanja Naslov ose! odd. .-.Jtitrat. 151-1 Kateri :frn:':t»nj >Ur.-ai» ali trjT'i ve« l>; vzei za uči n ca j ii /.n ni>v«j zdravega. ^>r:dni.-^a ]•> letiifo-a fanta -:rc>io l>r>-7 itar:4»-v? Na kov je po> ari na š-- ^ke uttira\:t'- n v Pivd.prč;. Čiki pri ITevaljah. -i i Kot frizer, vajanka žc^i takoj vt-tep:.« lij et *rara dcki;p;i Nasiov ;>o ve a^-.a-a; od^it-l-k Jutva 5.-.--JU-4.I Kovaškega vajenca / vso nskrt«1 v hiš: i[>rej-ni" F-a ^ve^f-ii, va> Gri>-c e 22. iwšta Gf>lni-k, 52G87 44 Kot trg. \ a:enec r. va>p;! k upriivco v mp-s-n a'i na deželi absolvent k ni'1 -; j~k t- šole. zmn/.en tu ii nemi.-:ne. Cenj. ponudbe na naslov: Sf. K na ns — ■?;edn.3 vas 26. p. ?>• -ig-a. 52762-44 Vajenca ta tipkanje |»>>sr! ebr/h ■''. »UšvtJJ »prejme Ive-na . Mivtui tr" 17. 108-4-i Učenka s 3 razredi meščanske šole. ki se je že učiln 2 leti na deželi, se žel-še nadalje izur-it; v trgovini z mešanim blagom. Naslov se izve v '•ki. odd. »Jutra« v Liubljani 154-4<* m$žtmm j Vsaka beseda .Vi par. j r.a l-i :eti je naslova a!: t.h šifro pa 3 Din. (2) Mesto hišnika v s.redtn.1 merita Sčeta za k'MiC3 bre? otrok k: m« -:t ve^eije 1 "> b šn:h !.-i C' nj oe-rmdbe na >k'. vri 1"' "k »Jutra« skree.i;« ja.jain cena Ceni oonudbe na icrlas. ndle'ek »Jutra« pitd značko »Bilanta« 521)36-2 Mlada gospodična ttiMMveutka trgovske 5-ole. t možna -s! (vvenše :n i- m nem ščine v xt je zgodila velika nesreča, -lune je sedeia na prostorčku, s katerega je vsak da:i oprezala, ali se ne bliža kaka ladja. \ svoji zamišljeno^tj ni slišala, kako je nekaj lomastilo po džungli, niti nI videla, kako se je plazila proti njei čudna postava. D\ ojica kosmatih šap je zadušila dekličin vrisk in jo po bliskovo odnesla v goščo. Klinika ncf.avic A. iiaring. Novi trg o (proj Tutjaški trg), trgo v "in a. 26-2 Služkinja z do'g-i>.eWi in -(ji ;cevalom. vajena vsakega d"-mačega dola :n kiibanja. išče službo pri bo.}jši n te! ji. — Matija Uus. Cvc-n. L;u'o-iii er. 52«!»1-2 Šiviljska pomočnica išče mesto kterk-o-li. Na-., »lov v oglasnem oddelku -Jutra«. 25*92-2 Za malo začetno plačo bi š1 a v boljs-o go^ršln-o za natakarieo. Naslov v osla sne m oddelku »Jutra« S-2 Dekle z gospodi:i-.»'o. vajeno _kuh» in drugih del. išče službe. Nas ov v r.gi. Oddelku 'Jutra«. (HKHM-2 Trg. poslovodja papirne ra ga!a.nterijske stroke, verziran v nakupo van.,u fin prodaji, vtestran sko -z' bražen zanesliiv tn ■zkušen v trg p-t-lovanju. želi srčno '»'užho a-M za stn-rie-tva Dot»ve na igla«. idde!el; »Juto« pod šifro »Porabna moč«. 52770-2 \ sestransko zanesljiv inteligemten domačin pr>i-: za finžbo kot s;uga al: ;,nd bno. Noslov v etr'::-. (ulic! k u »Jutra«. 52SI7B-2 Absolvent drž. dvorazredne trs. šole v Ljubi :an- išče primerne sta nanieščenia (kot prak tikaiiti. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š:f-e »1. ja»ua->. 52019-2 Kuharica z.tr.0'ŽTia samio^ioj^i-f^o s|K>d:n vt-va :n ve-h b?»n'li de!, želi službo pri sam le »to'.nem 2"S-piid.ii -i'b->':š-družini. Do-ivse na podruž-nieo »Jutra« v M a ribe-u !K«d znaitko »Zanesliiva«. :>j0ll9-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost. verziran t-rgovine z me.šan. blagim ■n Jeli.kat.esn.mii iSče nameščen je Naslov v oglas, oddelku »Jut-i a«. 53010-2 Slovenka ižče » februa r:em sltižb" k druži™ brez otrok — Ponudbe na op'as. oddelek »Jutra« p>od »Pridina«. 52930 2 Kdor želi . dobiti stilno pa nima osebne p-aviee. mu dam jaz samo da imam službo pri njem. — Ponudbe na og a s oddelek »Jutra« pod »Zm-ožnio in zanesljiva« 52.ki;0-2 Pek. pomočnik ki cre "ad-i kot delovodja, ■šče siužbo Ponudbe na r-odružnieo »Jutra« v M3 :'beru pod značko »P" iten-u-st«. 52S47-2 Dekle močno in pridno. vaj-pno vseh -ie' 'tud; težkMi) — :šč.e pr'.morno zaiw'slitev Cenjene ponudbe na n« s''ov Mic: K. Ljubljanske pr.tv vila Ela. pri s m "d nišnieah. 52S96 ? Samos^-^n vrtnar priden šče službo Po nu-ibe na '"•^'asn' >d-de-l»,li »Jutra« pod »Vrtnar« 520(17 2 400 Din dam t-c-.-' ■ tnu k4 nri preskrb"' -talno s!t)-/bf> v frffov'ni ali t>ri pndn thi N«s'ov v •i-glastiem oddelku »Ji",ra« 52872-2 Absolventinja trgovc'ke 7, dve'etn-0 prakso, vešča vseh pisarniških del. 7 zna-n:em n-m-ške in s'ov, st^ oos-iifi.'« dobra korespo-n-d ntitija. -šče s!n;br. za • k o i ali rwv?ne'e Cr-n'ene rvnnodbe na oddeVk »Jutra« pod značko • \b s-olventi-nja «. 5it70C 2 Mlad fant i7u'"n !n:7ar narketar. že': »'iižbo k ie.rk-oli Prinrav'i"n ie sprpte.tt kakrš-n-e-k-oli le. 1 n — Ponudbe na Og^n s-ii oddelek »Ju-tra« s:f-o »Mi-zar«. 52&37 2 Mesto praktikanta v manufakturni tre. išče šofer za dobo iui** nv^nrev Gre ih lira no >n sitan-ova nie. Po-nudbe na oglasni odd 'ek »Jutra« pod Š:frri »Praktika-M«. 52829 2 161 Trda noč je že bila. ko se je velika svečenica La vrnila v sobo mrtvih ter prinesla Tarzanu hrane in vode. Luči ni imela s seboj, a skozi raznoko v kameniti steni je prodiralo baš toliko mesečina, da ni bilo popolnoma tema Ko ie Tarzan spnznal dekle, je vstal iz temnega kota in ji stopil naproti. Trgovski ra>mo™ik meša n p strdke. vo:aščine 7 znan:eim s'orpn V-'ne. hrvaščine tn delr^no nemšč:n.'. s petletno orak so. rr"c'n tr'«aru'i Po-nudihe na ojl. odd'"'pik »Jutra« po.l š'f-o »Zmožen nekaj kave-tp« 52814-2 Natakarica čedne zunanjosti. 7.m-07na t-aveMe *5ep -11 iHe v bo'1 ši o».-.«t,i1.n-i Naslov v o?] oddelku »Jutra«. 52789 2 Knjigovodja- hi!ano»«t nerfp.kt^ ^lorenaki srbo h "v tn nemški kore~t>on d »nt. ' loleoletno prakeo želi »akoi a« s 1 Itnaat ;em zarod- 1r,j-7,;n«kib 'a« rppr m«n !at? službo Cen: '»•• nndbp na »ir'*i« »ddptpV »Tii^rfl * STf^ft »T,bih '•■«.03 ali bližnja ok-nMea« Samostojna kuharica s-naina in redoljubna, išče s;u>z.!ki pri bo jši dniž'ni ali pri eaniiskein j-os 1 i.-d u. Nastopi ahko takoj a,t s ;r.. janiiarjim. Na s!-" v v oglasnem oddelku »Jutra. S5-2 Upokojenec išče pri-merno - uv.1h>. Gtp t ud: za oskrbnika a'i za biš.ii':.ka. Naslov ngi. chU el ek »Jutra«. 105-2 Trgovec verziran v zelezn-rn n me šani ctroki, iš,'-e mesto poslovodje. Ponudb*' na osr oddelek ».Jutra« pod šifro »Trgovec«. 112-2 Služkinja pridna in pošt-e-na. $e|t itr 1 iinfn:.*i me^to — najrab k družin; z otrokom. Na o v nove oglasni odd- M-• Jutra«. 99-2 Službo sluge ali kakršnekoli iščem Sem oženi en in položim kavcijo. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 103-2 Dekle — kuharica išče mesta k maniši družini ali samostoine-rrtu g-osnorlu kot ftosno-din'o. C°riene nonudb«-z tiorpd^o pod t>Varčna kuharica«. 134-? Mladenič va1 en mizar^h del striiženia parkotov želi kakršnekoli 7flT>o?llt.ve. Ponudbe pod šifro »Mizar« na os;l. odd. r Jutra«. " 163-? K (tur išče mesto p>H nika, plai» za vsako biised-o 511 pa.r: za da janje naslov« »li za Šifro 3 Drn - Kdor sprejema potnike, pla 6a ie-sei} ti po 1 Din; z« dajanj« naslov* ali za šifro t« 5 Din. fo) Potnika si potuje [>o Sloveniji 1 tvtio-midr lom la >b'tkiijp •udi manjše Kraje »č-m ia prodajm »portnih čepe :>rot; proviziji Ponudbe na A lomu Oompanv ano-D ina :n reklamna družba Ljubljana. pod »P n str a n -ki za*.-.;žek«. 53001-5 Zastopnike sprejtni-nH) za poverljivi [►os»l vee kraje drav- sko banov itn e. Pomutlibe je poslati pod »Stalni zasu ža.r; za dajanje naslova ali za šifro p« 3 Din. (7) Žago venecijanko ali maniši pulnojarmenik kuipim Por»udl)e n« naslov J. l-avrič Ljutblja.ua ?!H. 520S3-7 Otroški voziček dobro >h.ra-njen kupi m. Ponudbe ua očitat? nKidelek »Jutra« Dud »lVjceni« 52717-7 Dva avteplašča rab jena. 720 X 120. ku p-m. Ponudbe rta poštni prt dal 2S. liro nj 52S70-7 Foto povečevalni aparat kvadratično kamero 10 krat 15 ev večjo, Weit-vvinkel objektiv ln druge fotografske potrebščine kupi s-Fototehni-fca«. Prešernova ulica 9 140-7 f^rrmt Kdor t »če tasiužka, plača za vsako bese-lo •Vi par; za naslov al i šifro S Din. — Kdor I nudi zastlužok. pa ta vsako besed* 1 Din. za daianje naslov« ali ».s Sifvo pa 5 Din. (3) Šivilja sprejme vsakovrstno krpa nje perila na dom. Naslov v oglas-mm oddelku »Ju tra«. 33-3 Zastopstva #o'iidn"h. veHkih doma 8 h 'n tu-"li v. r-i.k spec.alno za Zete ko banorino fCrno iro^e) p-evzame i-obto or gsiuizirana firma »Promet« trgova£ka ajre:>tn.ra : ko-nisi-on. P od gor i ta. 52562 5 Množinski predmeti za gospodinjstvo, absolui na novost zadnjth let. — Enormni ra zpe^pval-ni 10 litnarsk; predmet S»ri.'oz v asenti protrl najviij; nrovint ij iti p'aoi na.i «• nferiraj-o. >Pieo«, Dun.ai-tika c. 15-S Pozor šoJerji! Kdor mi vnovči dobro ohranjen »Fia.t«-av*o. d-ob-Din 1000.— nagrade. Na 6':se na p—jružieeo »Jutra« v Celju pod šifro »Ne čaka'«. 53* »>4-3 100 Din na dan lahko vsak /t.t- n/J j w >ja sor to peš: k t,- 2 Din na naslov; »Ba jo«. L:-ub-ijana. predal 270. 52&ST7-3 7.a tteseda I Din: u, da janje naslonra ali s« šifro 5 Din Dijaki, ki iščejo instrukoij«, pla čajo vs3ko tvs«-dn 50 par, za šifro ali za dajanje na slov a 3 l>in (4) Šo»erska šoia E. Ceh Fv-it-v« 'Dunajska> št 36 Zabt-evajt* proste k' Dame, pozor! Redni |>ouk v krojnem «-sa tij*u in prikre'evan:n d-imenih oblek, za dom !n poklic, se vi ši pri stro kovno izp-ašani učiteljci ter lastiiticii nnodnega a'p |jp;a 1107a M'd-<-d Ljub Ijana. Mestni trjj 24'I na sp »ti ni;:i;i-i Fnstniktorra za ;»>;»oidanske ure ižče m k 12:etni -iekici I. grm nazije. Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod -'fto »Inštruktor«. 52971-4 Nemško konverza-ci'o in pouk midt- izobražena gospa po 10 Din m uro. Poljanska cesta 113. U, levo. 52922 4 Nemško, rusko govoriti m teorijo se hi t-ro vsi n a u .č. e po moji na"bol'š- metod'i. — Uspeh zajamčen. In formacije od 2.-4. ure i,n zvečer. — Ljutova. Rttljeva c. 13 1. 80-4 Francais ensi Tirne par fra.nca;sP Mč thod« pratique rafide. — Dunajska cesta la.Ul. 117 4 Francoščina nemščina Privatni pouk (tudi pomožni, učencem nižjih ln višjih šol dajr diplomirana učiteljica Pismeno pod »Večletna praksa« na ogl. oddelek »Jutra«. 52028 Franca^s legons particulieres par dame aiplomee. Prepa-rattions aux examens; rčpetitions scolaires etc Pour tous renseigne-ments s' adresser »ogl odd. »Jutra« sa »Le-?ons«. 52011-4 Vsaka poseda 1 Din. za dajanje naslova »li šifre oa 5 Din (9) Rad#oa;»arat 220 volt., kupian. Ponudbe z navedbo cene 1 "d : S,-Iek ti ven« na oglasni odde lek »Jutra«. 25—9 Radio t ro e* e k t to* k—kt. kom,; »leten 7,1 7iKl Din prodam ali ra menjam za fotoaparat, kilo ali g-a mofon. G':nee cesia XI 12. 52:M7 'J Štiricevni radio na Mterije zamenjam za gramofon. Naslov v ijgla«. oddelku »Jutra«. 52i>i5 9 Prodam Uglasi trg. značaj« po 1 Dio beseda; za da janje naslov« »Ji ta š;fro 5 Din. — Oglasi s-Mtialnega značaja vsa ka beseda 511 par; ta dajanj« naslova ali ta šifro p« 3 Din. f6) j Vse delikatese te* najf;nejša vina i-e tf-kerje d^ tbite najceneje v delikatesi M. RAVTAR. Ljubljana. S'an trg Po-sebuo pnporoi5am krvno vino »Jadransko kapljico« ta po bo■ e7„m osabele o-e-be r>o 20 Din litpr ter venivikt f»o 20 D:-n litpr 52265 Premo?, drva, koks prodaj« Vinko podohnik 1 riaška &es-i« 16 tel. 33^13 Špecerijsko opravo poceni prodam. Po:7.ve «e na Resi je vi cesti štev 23. 52780-6 Bogata izbira šablon ja rottia irla g'»be] :n» k<4rm dela volne. svile n«ki*a in veeh CMS :»r:l>orov žun-anje. jntla n}e 'amburiranj«- ve?enj»-monosramov in k'iitika no Savic hitro tn »opdnn » »g vin' n ifpijeHi Kuro SeviA. Za S ' e b Rad^evs •Dn^a, iliea 5 <979 Ko žu ho vi no od knnci^v ns*-o;pno pro d* Krerat. Monte, Z*'" šia CLt-U HO.—. 21-« Prodam sani en«- in 1 vovprežne. 4—5 sedežne. Na ogled v avto •raraži Stu^Kca, Slomškova ulica 6. 3282Ž 0 Puhasto perje 15 D"ti fr-)h«no 32 Din :.nb 140 D".n kilo^-am w volno in žimo jroda.a W»fov« [; CevIH na obroke .|p.H«>« G1e,iaiiška ul 4 Mar M Slovenska «1 lf n Celje. D-čkov tre 4 5IS37 e Nov a v topi a šc 1 zračnico znamke Konti netila!« 880X120. 2 avto plašča, n-aio rabljena brez zračnic iste znamke it ve 'ikosti. 1 tokomer elek trični šterec z varova k t-ofazni 7.3 vrtilni tek Drelietroml 3 X 220. 3fi Ain-p. 50 1'er. Cena t»o do ^nv^rti, Do^rlsi pod šlf-;> - .V\TtopIaš,"ti - Goiiatlsk-o". 39 6 Sodi! vkup'io to 110 številu od 100 do 300 !' ca 21} hI. — Pod: so skoraj še novi im -ti na ;tr'tr. 53011-G Omaro za obleko malo saionsko oma.ro z pr.da i fSebubladkasten). akn'£ro m zo za ra7.ti'gnj ti- vse rn a ve barve, iti 2 veliki sliki Jezus Ma rLja v 7.1atili okvirjih, prav pocen: prodam. Pred škofi'') 21/111 levo. 53016 6 Krtača Ttillerabflrstt-eV kti i>.sesaTa prah. nadomešča draTtga teesoraia t>rotra. 70.—. elegantni gramofoni v kov če £11, najboljši fabrikat 250.—. trajni koledar ;m.i tacija usnja 15.—. da mast ni nanrzni prti. posteljne jarni-tiure. jedilni pribor, nihalne ure, sladkorne io. ze. 1-ikerni servisi, po pa lov"lčni'i conah radi opu s-tj. Onvnla. Duna.lska c. 36. 47-6 Oaloše za ?rosi*ode 40.—-. otročke sne-žke :!<•.—, damske n-o-saviee, ^^'a z vo-no 30.— Omnia, Dunajska c. :SC. 4'V-6 4 sani 3 v obl:ki za pravi jivč-ka ifl 1 v obliki koletflja — t^r 2 koleseljna poceni proda sprejme pa kovaškega vajenca M VoVska. kova« Rodica pošt« Domžale. 525l>4-6 Psiho iz frošnjevega 'psa. s 3 osrlednli. za 1< 10 I>'-n proda Rud. Sever. Marijin tr? 2-528H9 6 Peč na žaganje nova. t>od ceno naprodaj radi opustitve obra'a 7.' o priprav-na za segrevanje delavnice, dvorane ali ia-raže ViVoko I.OOm. pre-D'i'f 0.<>. m. — Ponudbe na otr'a« oddelek »Jutra« pod Mačko »Zlnia — tako*« 52830-6 Razno manufaktur. blago Mo. nogaviee itd. p-o. dam. Za plačilo sprejmem tudi hranilno knl-'žieo Krp dime Ponudbe na nira-ni oddelek »Jutra« p d š:»-o »IJaztno«. 52599-6 Tračnice 7,3 widir-;ri'jiski t;r in dve 'okomotiv' proda Rudolf 7. >re, Ljubejama. Gledališka ulice 12. 62 C Otroške vozičke najmodernejše in na:eeoej šp d'i-b:tp tudi na olirnkf pri Kucler, Celovška c. 42 119-6 Instrumente več vrst. ;n sanke ucod-no prod->m. Naslov v o_ as. nddeiku »Jutra«. 13S-6 Knjižno omaro črno. tridelno, ugodno prodam. Naslov v o*rla«. oddelku »Jutra«. 149-6 Vsaka Poseda I Dio. 1« dajanj« aaoiotv* alt u Šifro pa 5 Din. (101 Naprodaj: tovorni vozovi, lovski voz. poi krita kočija, landuver. brn.u 1^-r komati alik: Težk: Vprašaii:*i naslov14: na osr'a«ii oddelek »Ju •ra« pod »1'godmi nakup« 18-10 Motorno kolo ■azne b**nzir' mo*t»pie ,»tr kn'arko na vorn akumn atorie ma irtietnike 1"tia me zagan:oč ežaji ra r>—viai. — Frarv Krifan Dunajska 54, Ljubljana F. N. 350 motorno ko o v dobrem stanj« prodam aii zame njam za lahki tovorni uv •»> al: blago. Juričan. t-s p-evalje. 9 10 Kupujem pokvarjene, stare, rabljene •vtomob:io in motorje. — F-p.no Kristan. L~ Pijana. Dunajska cesta št. 54. Motor na ogl?e 12 IIP, »Oi.rs»«, izvtften. ter oprema žage na 9 listov ceno naprodaj vsled >0 "ztit. Skrbinštik. Hajdi na. Ptuj. 10-10 Lokomobilo 24 Ke in venecijank-o oro-da Kovačič. Artiče pri Brežicah. 52551-10 Avto »Fiat« odprt, dobro o h to njen. proda ij«-i>lci-'a lurk v Ljubljani. 51*797 10 Tovorni avto najmodernejša te:'ka konstrukcija z avtomatičnim kipanjem na tr" strani nosilnost 5 — 6 ton in za priklopni vor nadaljnjih 5 ton. skoraj nov in neobtabljcn. prodam. Povpraša se v ogl. odd. »Jutra«. 88-1 r Kolesa » Oesedo Oglasi so cijalnega značaja po 50 i>a.T beseda Za da jan.e naslov« ali 'a šifro 3 Din. oziroma 5 Din. (il) Športno kolo tudi dirkalnega, ali di-kain« s.i sistem« kup ni takoj. Nae ov |»jve og'as. oddelek »J iitra71-11 Pohištvo Vsaka bose:n. kuhinje 950 r>:o izdeluje po last nih in podanih nač-tih in sprejema jtopraviia po n:7 ki ce-ni. 52987-12 Pohištvo spalnice ..... 2'00 D'n omar« ....... 425 „ po^tel 'p .... 225 „ ktihim.jsil;« ofirave 9"0 „ knh. kredenco . 475 ,, V»e i m so :>'►!'- š'vo se io-br najceneje na >br-vke — Stireiemajo 'p *ud: vsa nravila >0 konkurenčnih ■t-nah Mzarstv- »Sava« Kolodvors-ka ulica štev IS. 'Vinasks *es:a St-r Telefon 27-80. 5250M2 Dve spalnici -,'-«kani. po lee«-ga srca. v tebelmt >d 25—6" :m kn pni«., vei vagonov — Pi» nnibe 1 navedt»o doha» nega roka kraja (M*eka :.n itenv /a fra.riko vair n nakladalna postaja na "»a siov: Remec Ji Co. Ljub tjana Kersnikov« Štev 1 52<2»- »5 Bukovih drv la«t!*e pr-*>-J uikv-ije. t»ttjve1 :ioma suhih prodam 1INI tn" Ponudbe na ogias-ni '>-i'ie .»k »Juttra« pod »Brez po fsredo va nja «. 6-15 V najem Vsalt„ ne*eda I Din. u dajanj« nasiova ali ta «fro pa S Din 07) Gostiln^ oddann v najem takoj a3i pozneje Naslov v og as. 0 i»itoro 1 d s'n-udbe tia oglastiti oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna e"1 -- -»i-: 7 V taka b«ie«l» 1 i>ui. ta lajanj« naslova ali ta fcifro 5 l>'rn (161 Hranilno knjižico tjubljan»k« kredit, banke 1 vlogo 45.Oi)0 Din pro-tiam protj gotovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« (»Hi šiilro »Gotovina«. 52049 10 150.000 Din posojila iščem za kratek rok orou prvovnstiM sara-niSji. Pla čara mesečno sihhi Dn k--t obresti. P-ofiiuibe na r^-.. otl-iel ek »Jutra« pod š'fro »Gotovina«. 52050 16 Brezobrestna posojila /a od.kufi dolga, nakupi o '.idavo pode._u.je: »Kreditna iairuga«. Ljubijati*, poši-n: ar»-dii 3o7 Sprejme zastrt' nikel 1€ Kdo posodi samost-ijtii so>4»ej T-. s*t".- mw*-no dobo lt».«*> Dl:i pro rt popotn-' g.-itan«'-.-.. — C'-nj. jx.mudbe na o.^ias«i: oddelek »Jutra« ]i«d »PtoW-nos; 11». 4,1-.16 52a63"15 Hranilne knjižice p.olj^ke t-.-e do lin 60.000 iti Mestne hraniln1-cp Maribor do 1>™ 1<*>-000 kwpim proti garan«t:ji n na rsig»ir'HH in dsvbre m.p sečne obtoke. Ponudbe na •Krasit o, 1*1'-'-k »,IuH.ra--po,i »Metecuo :v.t». r. ■ " za jamčetio«. 52to 1 Družabnika po možnosti krojaške stroke s 50 do IOO tisoč dinar jev sprejmem za ustanovi tev v dravski banovini še n« p rte t njene obTti. f^eni. ponudbe pod značko »Obrt« na oglasni oddelek »Ju tra«. 4-3-16 Prodam 2 knjižici Mestne hranitrnice ljubljanske im Kmetske posojilni vlogo lahko najvarneje obre^-ln-jete naimanj ;»o 90 % — Ponudlie na oir^as .ddelok »Jutra« pod »250.000« 52934-16 20—50.000 Din posoMla i«čem na prvo mesto nove vile v Z< 52£E>7 .6 Hranilno knjižico Por-oj": n-ice M a-'bor — i« HV> iiki I>,n kn.p«m Po-nmdbe na podnrž. »,tn*ra« v Mariboru ;>ud »D b-T kupec«. 52t-H>- 6 Družah »Va z nwm.- m kapitalom — evont. *,u«ir v hraniln: kn'š-ž'C Kreditne banke k: ma d«'b-e zveze v strok" — sprejmem v mam-ufaktu-rno in modno trgovin«- v Ak-giebu. Pos«! dober. Ponudbe na ogiasnt ei«ie-računam. Ponudbe ra »s-. («1ds-leli »Jutra« pod šil » :H-a;ri'tas. 2.5600-16 30.000—60.000 Din poselila iščem po 6 Si išč< m najma.nj za 1 leto. proti vknin-žbi n» prvo m t sto zemi j no^-p hiše v vred no,-ti P n !50.'ifhi. Ponudb« ta ]«»-driratvlc-o »Jo*ra« v V vv- n uii^tu p"d šifro »T- 52730 6 Posojila samo ročje r.rt.ske na prvo mesto daje kitkaoiro Mnrt-i.kni konccrn. I'š-"o na o-s a sin-; odde ek »Jntrt « 1] Šif-O lAvrt, *>! .6 H ranih ss knjižice Praš'«dIon« ali Ljubljanske krcdltm« beok«. r v ..-ffo do 200.000 Din Vtip-m. Ponudbo na o-'-«. odde'elc •-.In-nra« pod š fro »Takoj denar«. ffi 15 Hranilno knjižico Kmetske i-oso-kn-Ve LjuH-Ijatia. z v ■ - »—».in« Din kn-p:tn if t ■'. Ponudb« na oglase-' odde ek »Jutra« ikbI »Kai-*>ka po^oji nica« 1.15- :<» Kot dnižabnica želi pristopiti k podjet-ju s 50 do 100.000 Dm trgovsko naobražena. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Do-biCe-t 33«. 107-116 30.000 Din posojila ju »in proti me-i-ooneitr«! o-iplač-'lu po 2000 Din. — Prevzamem tudi bra n''no vlogo PoHvudibe na ogla-, oddelek »Jutra« pod šli » »Odplač-V z. 135- -6 Iščem posojilo 250 000 do 300.000 Din v gotovini p-otl dobrim obrestim za eno do 2 let. Kot jamstvo za povračilo nudim intabula-cijo na prvo mesto r.a posestvo v Zagrebu s štirikratno vrednostjo. Ponudbe na Publicitas dd.. Zagreb. X1!ca 9, pod šifro »Absolutno jamstvo!. 1677 Družabnika fco) iščem za dobro id.V-o rpt-stavraeijo v letovišču. — Ponudbe na podruž. Jut'« v C-e ju pod »Podje-ten«. 169-flS Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Liubljani za 40.000 Din prodam tako* proti gotovini najvišjemu ponudniku Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 143-1S Lokali Vsaka Ot-.-t-,!.-, 1 Leti. ta dajanj« naslov« tli r.a šifro pia 5 Din. Trgovski lokal na batK«v'nsk: c.-sti. W:?ai farne cerkve oddam takoj v najem. Dopse tla p«-drnžnieo »Jutra« v Mari-boru po«i »ifro »Trsov«*«. 52522-18 Skladišče veMko in suho. s-edi mesta takoj odda šp-dicija Tu-k. Ljubljana. 52795-:9 Lokal z opremo 7.3 mod - o trgovino — na a godnem mest« T.jubl.i«n»', 3.i «iroo opremo froceni prodam Naslov je pus'iti v oglasnem >1de;ko Jutra pod značko »33«. 52S3S-19 Delavnico in klet oddom e 1 januarjem al' 1 februarjem >" :rt to; a m sobo z 2 posteljama električno r« tsveiljavo :D posebnim v h itd o m Celovška ces-ta 41. 5296S-19 Frizerski salon 7j> gos;e>de o dame moderen p-odam »ii swej-mem Inržabuika « 8O.1HHI Din k«p'tala Ponndbe na ogla« »ddelek »Jntra« ood šifro »Februar 1033« 52301 19 Velik lokal na Me«tnem rgu Mev !7 v Ljnbljan- iddam Pojaa-nila » tnjovio* Kenda 51851-1» Modna trgovina staroznana dobro vpe-llana se proda ali sprejme družabnika - Ponudbe pod »Center Ltubljana« na oglasni odd »Jutra« 51847-18 Več te skladišče tščem i>r moitn-is^ 7 ma-'rm 'okni 001 na pro,ti)c/t,n4 *oSk" miW'anp Ponudb« na lir' a «ni odd»l«4t »Jutra« pod »Skladiž?®«. saoee-.« »JUTRO« St 1 — - ^----------------45 — Nedelja, 1. L 1933 Nedistinje pozor! Dobra eksistenca! T .u Siovenij«- j-g-tHfiK' tJ.iprodaj za primerno »e a ■ aaj boljše vpel jan« mori-stenja m predt.u»karija t vsem inventarjem Vzrok p odaje preselitev v £a g; eb. Pismena po;a«Jws dii;e: Lea Matašto. Zagreb Vlaška II :evo. 20-19 Trgovino 5pec.eri.1skt. ji delikatesno s trafiko na prometnem k-a'u Maribora f-a ko; pro dam Naslov v podružnic »Jutra« v Maribora. 52849-10 Lokal kier je bi.J losedaj trgo ■vin« t. usnjem. na zelo prometnem kra»u na deže-fi brez konkurence, oddam v najem Na razpolago stanovanje. V poštev pridejo trnovci z ms- n -m. eventiucino tudii z '.eznioo. Najemnina nizki. N aelov v oglasnem oddelku »J:»t-rac. 52875-10 Lokal za trgovino v Dol Toplicah oa sr-mtn™ kraju XI d.im takoj > inventarjem v na-jern Pojasnila daje T? a c Sirar. Toplice ;>r iN vem mestu. .>2084-19 . r sovino s stanovanjem ru ie t> prometnem kraju. t.-i čet't ure od Ljubljane takoj predam ali oddam v najem. Naslov v oglasnem od 1-ifcu »Jutra«. 82-19 Trgovino doVo vpeljano. prodam p"'' ugodnimi pogoji. Po i»i-if>e na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lahko takoj«. 81.19 Velike objekte «t tovarno aH delavnice, ob državni ct«ti v bližnji okolici Ljubljane oddam. No-iov v oglasnem oddelku »Jutra«. M«-10 Lokal rr. 3 sob to priti k "n. posebno pripraven za sv ^.ruv, takc-j oodam. Po-se- na Miklošičevi ce-r- H. 18,T. 162-19 j V^aka Oeaeda 1 Din, j sa d t tanj« ta»!ov» ali j z« šifro p« 5 Din. (20) Krasno posestvo oVw:f!p 12 93 oralov — travnikov. njjv ta lepega Mdonosnika, 25 oralov in 53 >»a'«v lepega r«zda * »rekffria* to bukovino. polovica takoj «a sekanje. :d gospodarskega po vse v najboljšem 1 n ru. pol ore M cerkve in šole. prodam za 310.000 r>i Pi str. ene oonudbe n« orr1 is oddelek ».Jutra« pod snaoko »Itedko«. 52273-20 Sredi Maribora {Mlinska 81 '^m«n;n,m aH r rim m,;n So trs'W®kn moderno aišo 52565 20 Hišo eno- ali večdružtosko. v B":w da: bliži-i centra Posredovalci tzklju f-rii. Ponudbe i navedbo icisiova in cene n« osrl-as O'1-ir-IeU »Jutra« pod šifro »Denar«. 52701-20 Stavbni prostor Ltobljan- kupim jr-->-v»vtmi. Naslov v ogiae. o-Meiku »J Jutra« 52754 20 Radi preselitve p-o-lam svojo hišo i vr-tom n raraio — Inž A. 6't-b; Rožna iolina cesta X st 6. — Zg-lasiti se Je ii. j0 \ž. ter 2. to S »ro. 52431-20 Prijateljem gorskih letovišč! Kanrodaj krasna stavbna p;,'ce!a na Jezerskem pr: F "anto Interesenti n-a j po I nas'ove na oglasm* O-idelek »Jutra« pod šif"0 »K- . 3253S 2<' Lesni trgovci! Sa^H na voda; pogon je n,- t-ltto naprodaj na Jeter 6! 'm t>ri Kranto kjer je gredršče tnecefnovtb 'j) smrekovih gozdov Intere Bent- naj pošljejo tin xraani oddelek Jutra pud značk" »Žara« 52589-2*' Enonadstropna vila le.-i IvoAtanovauj&ka. » parket: to wm; pritikH-nem:. vo-lov,4i>m ter elek t" ko » :iVi mJ vp'.;ko par ee!» J . j po ugodni cenj pro da t {'••, spni a d« :e Felike T-i-ar. Vodice nad Ljub ija-io 53117 20 Lepo posestvo • • '"i-»no. okrog 4f» '>ra l"v r.idi utrrti na proda; 15.0fi0 D:n. PotrebeD knrr-a (j,.noo Din, ostalo J" Pojasnila div 'i -insik B!a-/.. pojest a:k pr; poljčanab ______ 11-21' Skoraj novo hišo l dv-nia sobama, kuhinjo i - o drvarnico, i vodo To.-V.rn. z malim udirm Jp ' '.~n«dii»iin vrtom j^-,) d., m Prip-a»»M> z« k*ke p i-wikojenca aH Oin. 28 20 Hišo t neJcaj tftmp pr! Cerkvi !vir»»ri»»k< »eoti t 0» p.s-edri: blitin! LjaMjan«-b.i r^^nra krajo a a't' v »Kil Z> •••iv na ta j>*tji«»o. ftr ki-:;o '.renrim, »t) m«»> rr:o rero')«« Ona po ie-ai Hiša d •• ■* suno-v« nai elektriitos razsvetljav« vrt. «t»de ner pr.! ore od Marihora t»k'>; igodoo n« prodaj Vprašati: Ce«t« na Brezje 42 fubreij« Maribor 50006-30 Novo vflo itirt9tano-va.njisko blan »v. Jožefa prodam Naslov v •ig.ae.nem oddelku »Jutra« 52935-20 Hiša i gospoda »k mu po«l opjem to vrtom ua.prodaj v »r« di,nt St. Vida štev 33 pri btobljant. Stanovanje pro «o. 52S79-20 Stavbne parcele za ?radinjo vil. v mee-tn prodam. — Pojasnila daje Mirosiav Zupan, stavbenik v Ljubljani, 52771-20 Nova hiša tri3ta.novanje.ka, i vrtom, v bližini S'adiio.na napro ■ta j. Potrebno 80.000 D.n gotovine, prevzem hipoteke. druzo na hran knjižice. Vjt>:ov pove oir'asni oddelek »Jutra«. 52331-20 Lmetni mlin, žago, več hiš in 10 oralov zemlje, v blnžtni večjega meeta poceni naprodaj. Podjetje brez konkurence. Sprejmejo »e tudi knjižice denarnih zavodov. Ponudbe n« podružnico »Ju-tra« v Mariboru šifro »Dober promet«. 52534 20 Lepo posestvo v Mostah pri Ljuibljani, ne toleč od cestne železnice, ima vej- stavbnih parcel, posebno pripravno bi bito za trgovino in mesarijo, kakor tudi za drugo obrt. prodam. Ree.nj reflekt.tnti naj pošljejo avoje naslove na oglami od elek »Jutra« pod šiifro »Prometna leara« 57-20 Novo hišo »no.sta.no va.njsko v Spodnja Šiški. Vodnikove cesta 27 na lepem kraju pri gozdu biru tramvaja ugodno prodam. 75-30 Enodružinska hiša visok oprifr'W«a. n godno na proda j samo proti gotovi ni. Kariovska cesta Jt. 5. 00-20 Enostanovanj. hišo novo, z vrtom, par minut od kolodvora na Škofljici, -ib gavni ce^-ti prodam. — P0.i7.ve se v Ljubljani. §va bioeva ulica 7 — Trnovo. 113-20 Enodružinsko hišo 700 m vrta prodam. — Lahko prevzamem 60.000 n: vidam. Pomudbf na Oglas, vid elek »Jutra« pod šifro »Udobno«. 53543-31 Dvosob. stanovanje « kabnetom oddam takoj ali s 1 februarjem na Du na j; ki cesti štev. 98. 52585-21 Stanovanje aiii štirisobno. 3 kopalnic. 'n veemi pritiklinam-. ter souporabo vrta oddam 3 t. januarjem aH 1. februarjem za 1OU0 Dto. — Oficirjii to > ž. uradniki 10 % ceneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 52723 51 Pristopajte k Društvu stanovanjskih najemnikov. Vegovi n! 8. 373-21 Štiri sob. stanovanje komfortno. samsko stanovanje ter zračne to svetle pisarniške prostore odda zavarovalnica »Du nav« v svoj* pa toči na Aleksandrovi cesti. Infor m a oi je se jo (vi to iatotam v tružbeni pisarni. 52947 31 Sobo in kuhinjo ta 180 Dto oddam v No vem V,vi matu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 52927 21 Enosob. stanovanfe < kuhinjo in vrtom >ddam v Zelen' lami. Ljubljanska ulica 57. 52931-23 Večsob. stanovanje 2 predsobi, solnč-oo. na sproti* »pure -akoj ali f februarjem >zi*roma pozne }» oddam v Gieda';Sk: al. št 4 — Vršič. Pod na jem nika dovolim. Telefon 33-04 52792-21 Dvosob. stanovanje visokopntJiSno. oddam « februarjem Naelov pov-rglasnd oddelek »Jutra« 52S55-2; Stanovanje vi.wfcopritlič-n-k »Jutra« pod »Točen 222«. 55-21e Parketiraiso sobo in kuhinjo čisto, za takoj ižče »am-?kar orad.nica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna«. 52900-21/a Stanovanje 2 sob. ali sobe to kabineta. čisto, išče za februar točno plačujoča stranka brez otrok, s tovarniško rw»v»m pohištvom. — Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod »Staino 200«. 52-5195-2l/a Sobo in kuhinjo za februar ali marec išče zakonski par bre/ otrok, ki plača do 250 Dto. Po-ifud.be na oglasni oddelek »JJutra« pod šifro »Točen plačnik«. 53306-21/a Dvosob. stanovanje s kabinetom in koiialnioo, eventue.l no tud.i dvostanovanj. vilo vs« 10 minmt od centra to z vrtom, vzamem z aprilom v najem. Ponudbe na ogl. odde-iek »Jutra« pod šifro »Stalen to točen«. 328:©-21/a Komfortno stanovanje 4-—5sobrw>, v centru mes-ta iščem s 1. majem. — Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod >Pett5obno«. 52302-31/a Mirna stranka štirih odraslih oseb išče dvosobno stanovanje s pritiklinami. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« z navedbo cene pod »1 februar 1933«. 89-21a Sobo in kuhinjo takoj ali pozneje oddam v Podmiitečakovi ulici št. 5. 1136-31 Dijaške s obe Vsaka beseda 50 pv: aa dajanje naslov* aH M šifro 8 Din. (22) Dijakinjo n:žjo gimnazije, sprejmem v popolno oskrbo. — Ponudb. na ogasrai oddelek »Jutra« pod mačko »K svoja hčerkic. 52991-22 1 ali 2 dijaka (inji) pridna dijaka (dijakinji) sprejmemo na vso oskrbo. Separirana soba e kopalnico, nemška ln francoska kon .-erzacija. Naslov v ogl. odd. »Juti a« 131-22 2 dijaka (inji) sprejmem na stanovanje. Nadzorstvo, pomoč pri učenju, nemška kon-verzaclja. — Na Kode-ljevo 13. 145-2? Sobo odda Vaaka beeeda 50 par: ta dajanje naalova aii ta 4 ifro 8 Don. (33) Sobo s separatnim vhodom oddam 1 aH 2 gospodoma Naslov v oglasoem oddelku »Jutra«. 52583 23 Prazno sobo parketirano. veliko, s po sebnim vhodom, eivemt. s souporabo kuhinje oddam Vprašati v Spodnji Sišk:. Cernetova »lica štev 32/1 52817-23 4 pisarniške sobe v pritličju oddam • t. fo bruarjem. Pojasnil« 4« je Rojina. Kolodvorska a lica št. & 51669 23 Opremljeno sobo separirano, čisto In solnčno ugodno oddam boljšemu gospodu aH gospodični — Cesta v Rožno dolino 44/11 52856-23 Prazno sobo oddam v Glinski ul. 5/1. 5291S-23 Pri Tivoliju oddam lepo sobo v škrab čev" ulici 6. 52990-23 Lepo sobo opremljeno. 9 souporabo kopalnice, elektriko in parketom, takoj oddam solidni in distitog-virani osebi v Beethovnovi ulici štev. 16/111, vrata 14 — desne Jtopojice. 52952-23 Opremljeno sobo zračno to svetlo, z elektriko ta posebnim vbodom, v bližini vadnice na Re» ljevj cesti takoj oddam solidnemu gospodu. Na slov oove oglasni oddelek »Jutra«. 52911-23 Prazno sobo aH oprem jeo«. a p<»eb rim vbodom, parket, eiek traka, event- t.udi s kub njo, takoj oddam. Roin. dolina c. VIII/2. 40-2:: Gospoda sprejmem na stanovanj« event. wid: hrano. Nasio% v oglasnem od-doiku »Ju tra«. 23-2« Sostanovalko sprejmem event. z vso oskrbo. Naslov v og as oddelku »Jutra«. 30-23 Opremljeno sobo za eno ali dve osebi s po sebnim vbodom oddam. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 32-23 Preprosto sobico z električno razsvetljavo ter eve.ntuelno z vso oskrbo takoj oddam. B!eiwei sova cesta .Vili. desno. 12 23 Sostanovalko sprejmemo. Sv. Petra cesta 76, dvorišč e. 14-23 Dve lepi sobi s posebnim vhodom v S)H>dii'ji Šiški oddam. Ce na nizka Naslov v ogl. odd. Jutra«. 15-23 Sobo lepo to sej«arira.no, iščem pri mirna obitclji v bližini sodišča za januar. Cenj. poirad.be na og a-sni oddelek »Jutra« pod »Izobražen gospod«. 00008-23 Dve gospodični vzamem na stanovanje eventueino bra.no v cerctrii Naslov v oglas.nem odtiel-kn »Jutra«. 7-23 Lepo sobo oddam solidnemu skalnemu uradniku p.^ nitki ce ni. Stari trg 17/DI. 00001-23 Čedno sobo preprosto opremljeno, takoj po ceni oddam zakon sketrau paru a'i 2 gos.po-druna. Sekiič- šiviija. L>g-nar>eva 4/II bii »u bolnice. .729,V>-23 Sostanovalca priproste.ga, solidnega, sipreim"m v sobo k enemu gospodu po nizki ceni. — Cegnarjeva ulica 4. za glubonomnic-o na d>vorRčn 52958-23 Preprosto sobico v centru mesta oddam takoj. Elektrik«, peč. Naslov v og'c*ti?nj oddelku »Jutra«. 49-23 Prazno sobo s posebnim vbodom, v pritličju. za 150 Din oddam v Aljaževi ulici štev. 3. 529(35-23 Sobo oddam takoj 2 gospodoma Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52985-23 Opremljeno sobo s strogo sepa rirarrim vbodom oddam ua Frifk oven št. 3. 52924-23 Prazno sobo oddam takoj v Rožni tri. št. 23/1. 52899-23 Lepo m svetlo sobo 9 tekočo tx>p'o in rn.rz.io vodo. oddam 2 solidnima osebama. Naelov v oglat, oddelku »Jntra«. 52910-23 Sostanovalko s brano, v zakurjeno *oho »protoiem takoj za 4t0 Din meseitoo v Sp. Šiški — Goriška ulica Štev. 31. (52842 Sobo lepo opremljeno, s sepa ratntoj vbodom, oddam •akoj 2 osebam« za 250— 300 Dto v Spodnji 5;ški. Gorižka ulica 6u-v V. 52S41 23 Lepo sobo .>didam 2. er-ent. t gos=po-dn na Erjavčevi cesti 4/1. vrata 4. 52908 23 V Celjn poceni oddam lepo oprem t j eno »obe z vso oskrbo. Parkhof. MikJavški hrib 6 — Celje. 52850-23 Opremlieno sobo 1 vso osikrbn ali brea oddam 2 bo .iš'ma trospodoma ali dijakoma v Rožni dolini. cesta VI Stev. 4. 52834-33 Prazno sobo oddam budi zakoncema brea otrok. Naslov pove oglasni odde-k-k »Jutra«. 53791-33 Separirano sobo lepo opremljeno, z elektriko. hrano ali brez oddam eni oziroma dvema soli d nima osebama v Ciril Me tedovi ulicj 19/1. levo — pri sv. Jožefu. 52744 23 Balkonsko 9obo opremljeno z eno ali dve ma posteljama, zračno to solnc.no. oddam e 16. ja miarjem v Podmi.lšča-kovi trlioi 41. — Poseiben vbod. 64-23 Hišnik Irživni uslužbenec z ženo. ki lopo pospravlja, brez j t rok. dobi veliko sobo f štedilnikom to neka; pla •e. Sredina mesta. Naslov v oglasu eni oddelku Jutra 65-23 Več opremljenih sob in sobic s pe^ica.nv oddam v Flo-rija.i)6ki uiicd 24. 79-23 Sobo epo o^rtemljeno. s posebnim vhodom takoj oddam v Flori.a mski uJici 12/1 _81-23 Sobo .-vanrt. s hrano odda-m. Na sjiov pove ogias^ri oddelek »J-utra«. 83-33 Prazno sobo oddam na Siv. Petra e. 71 70-23 2 gdč. alf dijakinji sprcjimem v poj>ol-rvo oskrbo. Ko^Mlnica in k avir. (gledati med 11. to 14. u: o. Naslov pove oglasn: oddelek »Jutra«. 72-33 Lepo sobo z elektriko, oddam na Vi-dovdanski ces-ti štev. l/T. 74-23 Post rež rrico sprejmem v klet-no sobico brezplačino, ki bi pomagala 0>)>ravi ja-ti vsa bišna dela. Vprašati v Spodnji Šiški, Cernctova uiica štev. .'52.1. 5ewe-2c Opremljeno sobo 9 r. osebni m vhodom takoj oddam. Naslov pove oddel ek »J-u-tre«. 109-23 Ulično sobo vrtliko, s posebnim vhodom Uioj odda Uran, L ju bi ja na. Mostni trg Stcv. 11. 114-23 Opremljeno sobico I»reprostio — z viiodom s vi^pnjic oddam v P irski ulici 29/1. 100 23 Opremljeno sobo solijf.no, oddam s 1. janii ar jem v Ilirska ulici 29'I. desno. KH-23 Na Taboru oddam toplo sobico t posebnim vhodom in elektriko. Naslov pove oglaa. oddelek »Jotra«. 52894-23 Sobo lepo oipremnjenio, s servi-ratim-m vbodom, odda m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 124-23 Opremljeno sobo s posebnim vliodom. odda Verbič, Kariovska c.x 15/11 desno. 1(27-23 Majhno sobo preprosto opremljeno — s hrano ali brez oddam. — l'od istimi pogoji sprejmem tudi sostanovalca v Rortjon4;i ui.ioi štev. 40. 185-23 Blizu bolnice in Tabora oddam takoj aii pozneje lepo aobo z uporabo kopalnice to favirja. Bobo-ri^eva 30, visoko pritličje 136-23 Opremljeno sobo s parketom in elektriko, tik gy>r«njrfkega kolodvoru odda Vodiižek, IV>Iakova u4ica tlfL L37-23 Opremljeno sobo soparlrano, s sour>orabc kopalnice takoj poceni oddam v Siškl. Vprašat: Podjunska 13,1. 132-2? Sobo z eno ali dvema posteljama to posebnim vhodom oddam v vili blizu bolnice — Na Kodel.jevo žtev. 13. «6-23 Sobo s posebnim vliodom, odda.m v »redi ni meso separiratiO, z» takoj išče gospod. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Neodvisen«. 52905-23/a Sobo za kroj. obrt iščem v sredini meeta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kro:ač« 133-23/a Dopisi Vsaka beseda g Din. za dajanj« nsatora a£ Mfr* pa 5 Din. (24) Boli 1930 Nesrečna želi trteno novo leto.__29-24 Bavarski dvor Pismo za potek duš« prepozno. Dvignite na og.as. oddelku »Jutra« pismo št. 1932 - 19ttt. Odgovorite na o"-! as-nd oddelek »Jutra«. 52374-24 Gospodična 3Hm.[»:itičaa. stara 35 let, z nekaj premoženja in pohištvom, dobra gospodinja. želi poznanstva z bol.vtoi značaj ni m gospodom, starim do 45 let. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Sreča v novem letu«. 51-909 24 Simpatičen gospod želi dopisovati s starejšimi »oapodi radi kocverzaoije v diovei»5«;i«ii. Dop^e poc »Simpatičen« na oglasnt oddelek »Jntra«. 9S-24 Magyarul beszčlok jelentkeszenek megiomeskedčs ts ev. osszejovetelek mlatt »Poznanstvo« alatt a kladoba._97-24 Štirje smučarji iščejo dve alt štiri simpatične mladenke v svrho SKupnih alpskih izletov. — Dopise pod značko »Smuk št. 4« na ogl. odd. »Jutra«. 129-24 Knjiga: Moderno dekle mora Imeti katere lastnosti. da si pridobi moža po volji?« Pošljite v pismu 10 in 5 Din v znamkah na poštni predal 335. Pipan, LJubljana.____123-24 Gospod Išče znanja s stareIšo neodvisno, osamljene gospo ali gospodično. — Ponudbe poslati pod »Bes ljubezen, ne izkoriščanje« na ogl. odde-Isk »Jutra«. 152-2' i .Mi juiinijumi iiji'j 1 imiiViAbum I vsaka Oeseda 1 DUi. ' za dajanj« naslov« ali tar. želi takoj po roč.ina simpatično, do 26 letno g«t^K>dično, katera bi mu [Kisodila 8000 Din za pol Ma. Idealna Ijii-bav to sijajna bodočnost garantirana. Slika zaže Ijena. Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Artist 19c«<. 52986-25 Gospodična idealna, a sama. žoli zna nja z iskrenim gospodom v svrho ženitve. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Viitka 1492« 53008-20 Samostojen obrtnik in posestnik v Ljubljani, 26 let star. ee žHi poročiti s pridno to varčno gosf»o-di.njo, k.; ima nekaj pre m-oženja. Ptomene ponudbe na ogiasTK oddelek Jutra [>od »Radio«. 67-25 Gospodična stara 33 let. s 100.000 dinarjev premoženja, se želi poročiti z državnim uradnikom aH trgovcem do 50 let. Dopise ua ogl. odd. »Jutra« pod »Zadovoljnost 33«. 106-25 Glasbila I Vsaka beaeda I Dto: I m da.ianj« naslov* tU f aa Sfro pa S Dto. (i«) j Črn, kratek klavir skoro nov. tivrdke Wirth, proda Dobrajc, Maribor. Tajrtenbactiov« ulica 21. 52S44-26 Klavir in pianino zelo [ločeni naprodaj na Glincah, ccsita VII št. 21. _ 1.-.7-36 Klavir dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 150-26 Dva klavirja starejšega in novejšega prod a Weixl, Maribor, Jurčičeva ulica žtov. 8. 52846-26 Bas - gosli t.rivetrttoJke, bas - gitaro. trom?iete za g>odb. kapelo un n-'Kte prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 139-26 Pianino malo rabljen, s krasnim giasom, poceni naprodaj. nms'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 148-26 Živali Damske smučarske obleke kompletne ? čepioo. v različnih fazonah kakor tudi same hlače nudi j«o naj-u.ižji4i cenah F. I. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 29 51674 M Vsaka fteseda 1 Din. aa dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Dto. (27 Kobila stara 6 let. brez hib. za tek to težko vožnjo- naprodaj v Ltobljani. Ope karska cesta 31. 52862-27 Psa dveletnega volčjaka poceni prodam, oziroma zamenjam za lovskega mladiča Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ' 52940-27 Vsaka besml* 1 Din, za dajanj« naslova ali za lifro oa "i Dto. f291 Bencin-motor izboren. stoječ. 6—8 PS naprodaj za 3500 Din. avtomatični brusilni stroj za skobelne nože 3000 Din. motor z ge-neiutorjem na oglje 30 PS (Deutz), skoro nov. 10.000 Din. nov trostran-skl skobelni stroj ter več malih mizarskih kombiniranih strojev ter tračnih žag po nizki ceni. Vprašati pri zastopstvu Teichert & Sohn, Gregorčičeva ulica 15/1. 52408-29 Slamoreznico mlto 7« koni7 0 nvleti, *e- lezniške t-račjniee. rebraste cevi (R ippenrohre) proda Mihael Kavčič, Zg. Šiška. - 29 V»aka Beseda ] Din: j •A dajanje naslova ali I šifro na 5 Din r»)1 I Prevajanje v razne jezike, ra-zmnože-vamje — Uvdz — Tvrš<-va št. 1-5/1. "383-30 Stampilje Sitar & Svetek, Ljnbljana, Sv. Petra c<»-ta št-ev. 18. 341 i Vsaka Beseda I l>i.n ! la dajanje naslova aH za šifro oa 5 Din. (33) Fino seno poc-cni napnjdaj v L.tob-ijani. Opekarska cesta '-ll. 52S61-33 Orehova jederca domače m istrsko brin.;« ter lige za ž^anj-kuho nudi najceneje Sever « Komp., Ljubljane. ;>7 Krompir in fižol na veliko kuipuie Re-snilc, Zogreb, Petrinjska ul. ".9. 53012-^3 Seno zdravo in suho, predano v proda L. Nouš.-ik, Bos. Dubica. 9"-::3 V Celje bi dostavljal ni.eko po 2 Din liter. Ponudbe na |«o-druinieo »Jutja« v Celju pod značko rMn-t-'. C-e: -. « 150-33 .»a beseda | Dni ta lajanje r»aslov» al1 M Vfro t» 5 Din ^35 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje tSafmer.ja lrag u kovin. Lju.bja.ua. (i:r-k» ulica štev 36 — vbod z Vidovdanske ueste. pr: g •iti.': tL- M oži na. "0 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenaO CERNE - juvelir l.iubiiana VVolfova ulica S Dukate beneške, bizantince in druge prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko: »Nu-mismatiKa« 158-35 Gostilna »LJUBLJANSKI BV0R" Kolodvorska 28 vabi cenjene goste na BREZPLAČNO CAŠICO LIKERJA in specialne KROFE. Obenem želi vse najboljše za novo leto. 1684 M. ČEPIČ. ODEJE IZ PUHA iz francoskega leskečega satena cca. 130 X190 cm Din 850.-iz svilenega brokata .... cca. 130X190 cm Din 9S0.-na obeh straneh iz svil. brokata cca. 130X180 cm Din 1280.-V vseh modernih pastelnih barvah. Vzorci po želji brezplačno. Navedite barvo, ki jo želite. »POSTELJENA« H. WEISS, ZAGREB, Ilica 76-e TP Neizmerno potrti javljamo, da je naš predobri soprog, oče, sin, zet, svak, stric, gospod JERIHA MIHAEL posestnik, krojač in izdelovatelj čepic v Gorenji vasi št. 50 pri Ribnici, 39 let star, danes ob 12. uri po daljši in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 1. januarja 1933 ob 11. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Hrvači. Blag mu pokoj! 1675 V Gorenji vasi pri Ribnici, dne 30. decembra 1932 Žaln ioča sonroca z otroci, oče in ostalo so rod«tvr Vsaka tteat-fla i Din. dajanj« oa&tova ali u Sifr« pa 5 Din. (37 Spoznavajte reklamo! Rftklatna je m-oft fc: pre mšl j eno str« n.ru ta-preko vol" ix> u^-p^ha Za btf*v3jt■ - Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri oče, stari oče, tast, gospod Jožef Zcmljič nadučitelj v pokoju v petek, dne 30. decembra 1932 ob 23. uri po dolgi in mučni bolezni, v 87. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, za večno zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 1. januarja 1933 ob pol 5. uri popoldne izpred mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju na Magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. 1676 Maribor, dne 31. decembra 1932. Avgusta Žoher roj. Žemljic, hčerka — Maks Žemljic, učitelj v p., sin — Milan Zemliič, višji poštni kontrolor, sin — Eiiza Hrom roj. Žemljic, učiteljica, hčerka, in ostalo sorodstvo. kosih ali po poedinih storitvah, je pristojno razsodišče, na čigar področju se je opravila ali bi se morala opravljati služba ali izplačani zaslužek. Stranke smejo zastopati njihovi pooblaščenci; kot taki smejo nastopati tudi rodbinski člani, poslovodje, člani po možnega osobja aLi delavci dotičue stroke, kakor tudi predstavniki strokovnih združb službojemnikov in službodavcev Stranka pa, ki se bo dala v sporu pred razsodiščem nastopati po odvetniku. bo morai-a trpeti stroške za to zastopanje vedno sama, pa naj dobi aLi izgubi pravdo Postopanje pred razsodiščem je ustno in javno Razsodba takega razsodišča se sme izpodbijati s tožbo pri pristojnem sreskem sodišču samo v primerih § 691, točka 2—9 novega civilnega pravdnega postopnka Vsako drugo pravno sredstvo je izključeno. ★ Ravnokar opisanih razsodniškili odborov pri upravnih oblastih pa ne bodo ustanovili tam, kjer že obstojajo obrtna sod šča, ki obdiže svojo funkcijo tudi v bodoče To pa je v naši banovini samo v Ljubljani, kjer ostaneta potemtakem še nadalje obrtno sodišče j.n prizivno obrtno sod šče z dosedanjo pristojnostjo v smislu avstrijskega zakona o obrtnih sodiščih z dne 27. sept. 1896 drž. zak. št. 218. Ker pri obrtnih sodiščih v odlični meri sodelujejo poklicni sodniki — v prizivnem sodišču so poleg dveh sodnikov laikov trije sodnik] deželnega sodišča — je naravno, da bodo izreki teh sodišč v precejšnji mer.; vplivali tudj na obrtna razsodišča pr; sreskih na-čelstvih. Zato bomo v bodoče objavljali važnejše načelne odločbe obeh ljubljanskih obrtn in sod' še. Novoletni pozdravi Vso srečo v novem letu želijo prijateljem « rojafcucn: Iz rudnika »Mirna« v Bregi pri Koprivnici: Ivan Gautar Ivan ji Kumgunda Se* tinšek, Kari Agata Gabnč. Viktor m Eiiza Ribič, Leopold .n Genovefe Ciimtk. Anton in Verunika Frl-an. Franc in Koza Budna. Rudi in Justina Oižmttk. Sommediene (Francija) Dom.n, Malka m Jože Marolt, Franc Pavčič. Jakob Hočevar. Bloke; Ludvik Debel lak. Franc An/.elc. Joško Krneč. Jože Oražcm m Ludvik L«v-rič, Malilog - Loški potok; Jože Graji in Ivan Žagar, Prez.id Zemun. Vojaki: heliirijan Slavko, Ribnica; Bitenc Ivan. Mozirje; Zavdovšek Ivan, Bočna; Balon krnil. Trbovlje; Senica An* drej. Ižakavci. Pntari-č Franc, Dckležov-je; Ka-c Herman, Slovenjgradec, Marin Ferdo, Mežioa; Prelog Ciril, Vrhnika; Gorica n Stanko, šikolje; Perš Zoltan, Da-manjševci; Glogovšek Drago, Brežice; Hr-šak Alb.ii, Stramar Adoll, Glufoak Vlado, Zagreb. Sremska Kaneuica. Gojenci orožnike šoe: Premk Ignaic iz Trojan, Hribar An= ton iz Podkorena; Modic Anton iz Jške vasi; Robič Anton z Sv Križa: Kocbek Alojz iz Radgone; Dvoj moč iz Zamtškega; Sedej Ivan iz Brezij; Knez Fran so iz Svetine n«d Celjem: Furman Franc iz Celja; Vallher Franc rz Maribora; Pavlin Anton iz Rot: Svečnik Franjo iz Vrhnike: Rus Mar-t'n iz Sv. Jerneja: Kovačč Vinko iz Brežic; Meznarič Štefan iz Bukovce: Jereb:c Martin iz Mur. Sobote; Kobale Konrad iz Fr;ma; Leskovar Matija iz Oplotnce in Šober Jos

e sejmi živine na naših sejmih ne dvignejo je to. da imamo pri nas malo res težk*ya blaga, kakor >",c /a popoldansko predstavo veljajo znižane cene Zvečer ob 20. se ponovi po običajnih ce-nab n.f rr-ta • Pri belem kenj čku« S!oven-ka mladina v «h'ži»i d<»brodrIn-t-ti. Prireditelj* dobrodelne akadem ie v četrtek eb 20 v vs"h prostorih Sokolskega doma na Taboru, sr, imeli orav srečno ile:i. ;o jr,vabili dva mlaoin^ka kornusa. ki r, naj-večio vnemo rfrta umetniški program na sodelovar je. Koncertni spore.I dobrodelne akademije, ki trnja pr hPžno eno uro izvajata. 'n sicer pevski ude! odi čni mladinski zbor Trboveljski slavček. ki v noben-°m tw>-g!e bi ne za. staja prav nič svetovno zt-a-r.ima mladmskima zboroma na Dunaii n Erfurtii v Nemčiji. Zbor je že dvakrat nas'f>-!>il v Ljubliani. Tokrat nastopi z mlado solistko, k i ALIŠCE Nedelja. 1.: Veseli dan ali Matiček se ženi. Začetek ob 30.15. Previ se bo ponovila tretjič izvrstna Linhartova komedija »Veseli dan ali Matiček se ženi;-, pri kater: na«topi skoro celo'i i ansambel. Sijajne domislice in komične situacije dičijo to staro naše delo. Obe dosedanji predstav sta bili popolnoma razprodani. Posetite! Vstopnice so v predprodaji v veliki dvorani Mestnega doma od 10. do 12. in od 15. do 17. Začetek bo točno ob 20.15. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 1. januarja (»b 15.: Friderika. Znižane cene. — Ob 20.: Viktorija in njen huzar«. Prvič v sezoni. — Gostovanje tenorja Petra Otirje. Ponedeljek. 2.: Zaprto-Torek. 2. ob 20.: Nevihta. Premiera. B. Iz mariborskega gledališča: Novo leto: Popoldanska predstava bo Lebarjeva meto-dijozna in privlačna opereta "Friderika■-. ki zaradi svoje izredno lepe, mestoma povsem operne glasbe splošno ugaja. Veljajo znižane cene. — Zvečer ob 20. uri bo prva letofnja uprizoritev Abrahamove, lani tako uspele, operete ^Viktorija in njen buzar«. Po dolgem času nastopi sp^t na mariborskem odru Peter Burja, simpatični tenor, ki je mariborskemu občinstvu še v najboljšem sponi nu izza [Kkdednjib mariborskih sezon. Pozneje je bil stalni član oper v Bratislavi in Olomucu. vrhu tega pa je z zelo lepimi uspthi gostoval tudi po velemestih (Berlin. Dunaj, Praga itd.) Nastopil bo kot Štefan Koltay. Prihodnja dramska premiera bo v torek, 3. januarja. Uprizorila se bo prv č na slovenskem odru »Nevihta . učinkovita drama Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega. ki je najplodovitejši Jruski dramat k (napisal 's nreko dramskih del) ter je poleg Gogo-Ija prav za prav ustvaritelj ruske drame. V tem delu je zaposlen ves dramski an-sambl. Re'ira J. Kovic, ki je delo tudi prevedel. Red B. Javna Ljubljana. 31. decembra. Odbor Jugoslovanskega novinarskega u druženja. sef;cija Ljubljana, je mel te dni sejo. ki je na nji prireditveni odsek poTo-čal o letošnjem novinarskem koncertu na narodni pra/n k 1. decembra. Iz poročila se vidi. da je bit uspeh prireditve zelo razveseljiv. Odziv javnosti je bil taiJUTRO«St 1 Sfiichel Zčvaco: 230 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Zakaj bi obupa vali, madame? Tako globoka in brezmejna ljubezen, kakor je vaša, mora nazadnje zmagati.« Leonora je bolestno zmajala z giavo. » 1 udi jaz sem tako mislila,« je odgovorila z mračnim glasom. »A danes ne upam nič več!« Bilo je, kakor da bi se razživljala. »Saj ne veste vsega,« je nadaljevala- »Ljubosumna sem! Tako ljubosumna, da izgubljam pamet! Čeprav me Concino ne ljubi — moj je vendarle, zato, ker je moj soprog; branim ga in ga hočem braniti proti vsakomur — najbolj proti njemu samemu, gorje meni! Jn moje življenje, ki je že tako dovolj žalostno, je zaradi tega še bolj mračno in neveselo: vsak trenutek moram trepetati in trpeti, ker me muči misel na Concinijeva sedanja, bivša m bodoča izdajstva! Koliko iznever sem že zaslutila in preprečila! On edini to ve. ln vendar ga ljubim!« S krčevitim naporom je obrzdala svojo bol. »Vse to sem vam morala povedati, da boste razumeli, zakaj sem vas rešila Concmijevega objema. Nisem vas poznala, bili ste mi tujka, ničesar mi niste pomenili... Zato ni treba, da se mi zahvaljujete — saj mi niste ničesar dolžni. Kar sem storila, nisem storila zaradi vas, ampak zaradi sebe. Ali me razumete?« »Razumem vas, madame-« -Mislili ste, da vas nameravam tukaj zapreti. Te misli vam ne zamerim. Naravna je. A povedati vam moram, da ste se zmotili. Moj namen je bil, da bi vas imela skrito, dokler ne bi Conoini pozabil... Pri njem gre hitro — prehitro!« Bertille je trepetaje od upanja planila pokoncu: »Kaj, gospa? Res ste tako velikodušni, da bi mi hoteli odpreti ta vrata?« »Rekla sem, da je bilo to moj namen,« je popravila Leonora-»Danes na žalost ni več mogoče.« Bertillina radost je ugasnila. Temna slutnja ji je upogmla glavo. Z dušečim se glasom je vprašala: »Zakaj ne, madame?« »Zato,« je s preračunano počasnostjo odvrnila Leonora, »zato, ker je bil Goncini bolj spreten in bolj premeten od mene ne«- ■ tree... Ko sem zdajle prišla, da vas potolažim, sem našla hišo zastraženo. Za tem;!e vrati stojijo Concinijevi opričniki! Brez obotavljanja bi me zaklali, če bi vam poizkusila vrniti prostost-.. Concini prihaja, da se vas polasti! Še uro — še nekaj minut — pa bo tukaj!...« Bertille je obupana pogledala okoli sebe. »Izgubljena sem.« je zamrmrala. »In nobenega orožja! Ničesar, kar bi me moglo rešiti sramote!« Leonora se je mrliško nasmehnila in pritrdila. Da. izgubljeni ste! Izgubljeni, ker vam niti jaz ne morem pomagati!« »Oh, raiši umrem, kakor da bi se vdala v to sramoto!« }e vzkliknila Bertille in vsa prepadena sklenila bele roke. Leonorin smehljaj je postal še ostrejši. Vstala je, segla v nedrije in počasi izpregovorila: »Življenja vam na žalost ne morem rešiti, zato pa lahko reškn vašo čast. Ali hočete, gospodična?« BertMle je planila k njej, jo krčevrto zgrabila za roko in vzkliknila tako strastno, da je Leonora vztrepetala od veselja: »Kaj ne bi hotela! Govorke, madame, za Boga, govorite!« Leonora je potegnila roko iz nedrij. V roki je držala drobceno stekle niko. »S temle,« je hladno odvrnila, »ste gospodarica svojemu življenju. Dve kaplji te tekočine — pa uidete Conciniju.« »Oh, dajte mi jo, madame!« je vzkliknila Bertille in željno zgrabila steklenko. Leonora jo je pogledala in s čudnim .poudarkom dejala: »Rada bi vam storila več, a človek ne more zmerom vsega, kar bi hotel.« Bertilli, ki je zdaj vedela, da se vsaj s smrtjo lahko obvaruje Concini ia.'ko se ga drugače ne more, se je vrnila vsa hladnokrvnost. Mirno in tako dostojanstveno, da je Gafeajka nehote osupnila, je rekla: »Vaša usluga, madame, je neprecenljiva. Grdo bi bilo od mene, če se ne bi zadovoljna z njo.« . Leonora jo je še enkrat ostro pogledala, se globoko naklonila m rekla z nekam sočutnim glasom: »Z Bogom, gospodična!« Bertille se je ljubko priklonila. »Z Bogom, madame.« .ie dejala s svojim jasnim, pojočim glasom in z izrazom globoke hvaležnosti. »Bedite mi blagoslovljeni!« Leonora je splavala iz celice kakor senca, ki izgine v mrak. Za vrati, o katerih je bila rekla, da so tako silno zastražena, ni bilo nikogar. Niti zaklenila jih ni, le zapah je skrbno porinila v sl^ ol^o Nato je počasi odšla, bleda kakor mrlič, vsa zlovešča m pošastna ... »Da, kakopak,« je mrmrala sama pri sebi, »rada bi bila storila še več! Srce bi ji iztrgala — kakor bi ga rada iztrgala vsem, ki me izpodrivajo s svojo lepoto in mi izneverjajo Concini je vo srce!... A kaj, ko nisem utegnila. Concini mora vsak čas priti... Le hiti, Concinetto mio, dirjaj, leti po Cahrentonski cesti! Prehitela sem te. Concino! Tvoje razprostrte, od strasti trepečoče roke bodo objele mrtvo truplo... In to pot niti ne boš mogel trditi, da sem jaz tista, ki sem jo ubila!« 38. Poldanska ura se je bližala. Solnce je navpično pripekalo na ravan. Težka vročina je puhtela od izsušenih tal. Pokrajina je bila tiha in zapuščena. Čas počitka ... Ob vhodu v stari Reuillyjski grad, v kotu, ki je bil tako pripraven za zločinsko zasedo, je čakal človek, potuhnjen za enega i-zmed ogromnih vogelnih kamnov, ki sta stražila pri vozna vrata. Bil je Ravaillac. Že od desetih dopoldne je stal tu na preži. Njegova des- nica ie pod telovnikom krčevito stiskala ročaj skritega noža. Njegove oči, žareče od temnega ognja, so požirale cesto, kakor da bi klicale žrtvi, naj se podviza. . Bliizu vrat Sv. Antona, zunaj mestnega obzidja, se je sknvaJ Saetta za neko kočo, in kakah deset korakov od njega je stal osed-lan konj in mufcl travo. Enako kakor Ravaillac, je tudi Saetta upiral oči v mestna vrata. „ . Skozi vrata je v dir pridrevila kočija, zaprežena s sestorico iskrih konj. in oddrdrala po Charentonski cesti proti Reuillyju »Kralj!« je pomisKl Saetta, in sirovi obraz mu je zasijal od divjega veselja. Takoj nato je pa nemirno zgrbanč'1 obrvi: »Samo da bi res prišel!... Per la madonnaccia, če me ni Concini nesramno zvodil za tk>s--? ... Ne — evo ga!« Dva jezdeca sta bila planila iz mesta in kakor peklenščka zletela za kočijo, ki je bila pa že toliko pred njima, da je nista mogla zlepa dohiteti. Vzlic sitni vročini sta bila ta dvda jezdeca do oci zahomotana v svoja plašča. Saette. ki je bil sam ves zavit, to m presenetilo. Sicer ju je pa vzlic plaščema dobro spoznal. > Jehan!« je zaškrtal s satansko radostjo. »Le hiti, sinko, hiti svoji usodi naproti! To pot te ne reši nihče. Niti tvoj tovariš ne. ki ni — to bi stavil — nihče drugi kakor gospod vitez de Par--da lian!« Zdirjal je k vratom, stekel v mesto in smuknil vzdolž velike ka-menite zgradbe, ki so }o imenovali Bastiljo. V ulici Sv. Antonn. je z bistrim pogledom opazil krdelo jezdecev, ki so v skok drevili proti izhodu. Tedaj se je vrnil h kolibi, zajahal konja in kakor vihra prhnil v predmestje. Predmestje Sv. Antona je obstajalo tiste čase le bolj po imenu. Od mestnih vrat pa do samostana se je širila gola pokrajina, posejana z redkimi kočami. Pravo predmestje se je pričenjalo šele nekaj korakov pred samostanom in ni segalo dosti dalje od njega. Saetta je obstal pri prvi hiši v predmestju. Za zidano ogrado te hiše so stali v zatišju, tako da Jih s ceste ni bilo moči videti, Concini, Roquetaille, Eynaus in Longval na čelu dvajsetorice oprtnikov. »Nu?« je po italijansko vprašal Concini. »Pravkar se je v kočiji peljal mimo. Jehan in njegov oče dirjata ti!k za njim. Prišla bosta prepozno. Veliki prof os ta trenutek zapušča mesto- Dospel bo za časa, da prime Jehana.« Concini je bil videti mračen in v skrt>eh. »Počakajmo!« je rekel z zamolklim glasom. Čakanje ni dolgo trajalo. Kmalu je v skok pridirjal jezdec m zasigal: • »Storjeno je, vaša svetlost! Mož je opravil svoje delo. En sunelc je zadoščal. Pot je prosta!« Tisti, ki je toK brezbrižno sporočal strašno vest, je bil postranska oseba. Očrvidno ni vedel niti tega, da je bil zabodeni mož v kočiji francoski kralj. Izmed vseh, ki so obdajali Concinija, ni nihče razen Saette poznal resnice. Vsi so mislili, da gre ja Jehana Hrabrega hi za njegovo dekle, ki mu jo bodo ugrabili, ko ga ubijejo. m Mita * /r 'ia titn eokotad Sadvita Hatfita Le liosilroliraii A i ^ tf* Jf Y6 L " _ T« im ho rice in jeUia r«.-l>il« najboijie ttrune. prib«. not«?. §o!e i® t>"t)riv-3» T.se.h eia.-hH po Mjugrni nejftih '•enah 3*£ Moški, POZOR! Spolno slabost 3d*tra.m«« i »porabo neAkodljfrv«^« gred-*tva ia okrepitev »l* Er<*« Deluje v rs-aki člorttti loh>. • pre*eoeUJiTim us^p*-trem Vidrini* »ekeu^Jfl« moč do starosti Na tiM>6« priooanj. Cn» 60 Din. nvo&neji« 100 Din. — Ifcpe* ia.jam^«n. r usprouiem dn^ajv ▼ r o « m o denar Havelkova ordinačni laboratof Pošt. Kbraaki t 17, CSR., Praha-Nnsle, Božetrchova ul. 10/A. 4. M45 979 IZNENADENJE PRIPRAVIJO ZA VAS V NOVEM LETU Z 1ZBERO ODLIČNO KVALITETO IN NIZKIMI CENAMI OBLEKE Zahvaljujemo se svojim odjemalcem Vrsta 3661-00 Otročičkom za zimo visoki čeveljčki iz rjavega boksa, s podplatom iz krupona. Val. 19-26. vrsta 7042 Tople copate iz volnene tkanine, z močnim podplatom in toplimi vložki obvarujejo Vaše otroke pred prehlajenjem. Vrsta 2851-05 čeveljčki iz laka ali rjavega ook-sa za naše najmlajše odjemalce. Vel. 19-26 Din —, vel. 27-34 Din 49.—, vel. 3L-J8 Din 69.—. Vrsfa y891-60 Nepremočljivi otroški škornji iz lakiranega gumija, v katerih otrok lahko hodi tudi po največjem nalivu ali blatu. Vel. 19-26 Din 59.—, 27-34 Din 79.—, 35-38 Din 99.—, moški za štrapac Din 129.—, lakirani Din 149.—. OTROŠKE NOGAVICE; Fine iz sukanca, vel. 2-4 Din 8.—, vel. 5-8 Din 10.—, 9-12 Din 12.—. za zaupanje, ki so nam ga izkazovali skozi vse leto pri nakupu naše obutve, SVOJIM DOBAVITELJEM za točno in dobro preskrbo, SVOJIM SOTRUDNIKOM kot tudi sotrudnikom naših dobaviteljev za požrtvovalno in vztrajno delo na skupnem cilju t eliti boljšo obutev za čim nižjo ceno. Naše prizadevanje bo, da tudi v novem letu nudimo svojim odjemalcem za manj denarja še več službe, a svojim sodelavcem še več zaslužka. Vrst 242 Lahki čeveljčki za telovadbo, iz močnega črnega boksa, s krom-pod-platom. ženski Din 35.—, moški Din 39.—. Vrsta 5662-00 Otroški čevlji fleksibl, iz finega boksa, s podplatom iz krupona. Vel. 27-34 Din 69.—. Vrsta 2945-11 Okusni čevlji iz rjavega ali črnega boksa. Neobhodno potrebni vsaki gospodinji za nedeljo in praznik. Isti iz najboljšega laka za Din 99.—. Vrsta 1315-03 Okusni salonski čeveljčki iz finega baržuna ali satena. Vsaka praktična dama mora imeti ta čeveljček v svoji garderobi. Primerni za nošnjo v snežkah. Vrsta 1845-03 Udoben čeveljček iz baržuna za urad in trgovino. Ravnotako iz satena za isto ceno. čeveljčki iz satena se lahko nosijo v snežkah. Vrsta 1865-01 V nažih snežkah lahko nosite tudi sredi zime lahke, udobne in elegantne čevlje iz satena ali baržuna. Oba para čevljev vas starata skupaj samo Din 128.—. Vrsta 9805-07 Ta čeveljček iz finega laka daje Vašim no-žicam lepo linijo in posebno eleganco. Neobhodno potreben za ples in družbo. ŽENSKE NOGAVICE: Močne maco Din 9.—, debele volnene Din 12.—, fini flor Din 15.-Din 19.—, svilene Din 25.—, tople volnene Din 29.—. najfinejši fi*»? Uli>. Vrsta 704? Po dnevnem naporu se boste najbolje počutili v teh udobnih domačih čevljih iz tople tkanine Vrsta 9817-61 Ta lahka gaioša iz najboljšega gumija obvaruje Vam čevelj, obdrži nogo suho in toplo tudi v največjem blatu. Vrsta 1937-22 Trpežni čevlji iz črnega ali rjavega z nepremočijivim gumijastim podplatom. Primerni za vsakega, ki zahteva predvsem trpežnost čevljev. Vrsto 3967-23 Udobni čevlji iz črnega boksa z nerazug-ljivim gumijastim podplatom. Zelo primerni za tiste, ki so s svojim delom prisiljeni, da mnogo hodijo. Vrsta 1977-22 Visoki čevlji iz dobrega črnega ooKsa s prožnim gumijastim podplatom. Posebno trpežni in vendar elegantni. kg Din 10.—, 14.—, sivo Cohano Din 24.—, 32.—, belo čohano kg Din 44.—, belo čo-hano gosje s puhom kg Din 64.—, 96.—. Beli puh Din 160.—. Blazina, polnjena, dober, gost Inlet 45X60 Din 20.—, 60X80 Din 35.—, s čohanim Din 55.—. Pernica polnjena 120X180 Din 135, s čohanim Din 198. Vzorci brezplačno Odprema po povzetju. Naročila preko Din 350 pošljemo franko. Neodgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar. 13602 „Posteljma" H. Weiss, Zagreb, Ulca 76-e POSTELJNA PREGRINJALA s puhom iz francoskega svetlega satena ca. 130X190 cm Din 850.—, iz svilenega brokata ca. 130X190 cm Din 980.—, z obeh strani iz svilenega brokata ca. 130X190 cm Din 1280.—. V vseh modernih pastelnih barvah. Vzorci na željo brezplačno. Navedite barvo, ki jo želite 13602 ,Posteljnina' H. Weiss, Zagreb, niča 76-e Izdelujejo se naj novejši modeli otroških .n 'grač nih vozičkov, tri-•iklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene Oenild franko. »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles in Otroških vozičkov. Ljubljana, KarlovSka c. 4. Tovarna POHIŠTVA I. L NAGLAS, Turjaški trg št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. ZAHVALA □ b □ Z. H □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OI □ □ □ □ Stavbni ln kreditni zadrugi z o. □ javnih nameščencev v Novem mestu, □ □ ki nama je izposlovala v sedanjih težkih gospodarskih pri- □ □ likah, potreben kredit za gradnjo nove stanovanjske hiše. □ P Istotako se kar najtoplejše zahvaljujeva trgovcu g. Edmundu P □ Kastelicu, ki nama je dal v teh časih krize na kredit ves □ □ potrebni materijal, kakor tudi za brezplačni dovoz, štejeva si O y v prijetno dolžnost, da gori imenovana naslova kar najtoplejše S □ priporočava cenj. občinstvu. Podpisana pa jima izrekava □ □ najino najiskrenejšo zahvalo. □ □ □ § Novo mesto, dne 27. decembra 1932. S □ □ □ 15395 Kovač Ivan in Elza. □ □ □ Samosto ne ZASTOPNIKE ki so popolnoma vešči trgovine izdelkov iz jekla in različnega orodja za: Dravsko-, Savsko-, Primorsko-, Vrbasko, Drinsko-in Dunavsko banovino proti 20% proviziji išče velika nemška trgovska tvrdka. Samo strokovnjaki arijskega pokolenja, ki stalno potujejo in so dobro vpeljani pri podjetjih in obrtnikih in vestno poslujejo, naj pošljejo svoje v nemščini pisane oferte s sliko pod šifro »Technik 777« na ogl. odd. »Jutra«. 15394 Jtdeča /eoGarda je sijajen roman, ki ga morete Citati le s pritajenim dihanjem. Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45. Naroča se pri upravi >Jutra«. V ZAKUP SE OAJE HOTEL UNION -KRALJEVIČA tik ob pristanišču, jako renomiran, brez inventarja. Informacije: Ing. Z. Cihlaf, Zagreb, Zvonimirova 27. 15379 STANOVANJE eno trisobno in eno štirisob• no se odda s 1. januarjem na Bregu št. 20 15419 /ioltne^.odDm daljej Gitape....- •• 168-Mandoline -»iO&r -Harmonike »«1[5. - katera 'Vas bodejo popolno zadovoljila. najboljši kakovosti po jako "zmerni ceni dobite ppi največji domači oappemni tvpdki KR^IJEVSKl dvoru! DOBAVITELJ CHNEIDER PROIZVOD GiLAZBIU IN PPJBORA Tiikolič e\fa ul 12/c 'Havajske giiccne, Jcromafrčne harmonik^ ipube, seksofoni i (xl. po najnižjih cenah. ZPJJTEVJjJTS BREZPLAČNI kokošje, p ur je, gosje in račje, naravno, s strojem čiščeno in čehano, dobavlja v vsaki množini E. VAJ DA, Čakovec Po znatno nižjih cenah Telefon štev. 59, 60, S, 4. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko V zdravem stanju niso vaši zobje niti rumeni niti brezbarvni Uporabljajte en centimeter KOLYNOSA na suhi S6etld zjutraj bi zvečer! Po treh dneh bost« videli, da so postal) vaši zobje za tri stopinje bolj beli KOL VNOS gladi zobe. odpravi barvo, ozdravi usta in dela dih vnnlitv. 340-d KOLYNOS antiseptično sredstvo ■»{izdatnejše sredstvo za negovanje zob. - Ca centimeter zadostuje Urejuj« Davorin Kavijen. Izdaja za fconzorcu »Jutra« Adolt Bibmkat. 2a Narodno tiskarno (L (L kot uakamarja fianc JeaectieiL 2a '"tvm del je odgovoren Alojz Novak. Vat c Ljubljani