Antonin Dvorak. (Napisal J. G.) Ime Antonina Dvoraka, prvaka čeških skla- tudi tu in tam iz drugih manjših del, predno dateljev in slavnoznanega ljubljenca celega glas- je naša „Glasbena Matica" slovensko občinstvo benega sveta, bilo je pri nas že znano iz nje- seznanila z jednim izmed njegovih največjih govih krasnih „Moravskih dvospevov", morda del: „Stabat mater". S tem Dvofaku samemu Antonin Dvorak. najljubšim delom pa je pokazala mojstra v vsi imenujejo prvaka; gotovo je torej opravičena njegovi dovršenosti, mojstra izvirne kompozi- želja, da bi bil pri nas vsaj toliko poznan, kolikor cije in instrumentacije. so že tako udomačeni nemški skladatelji, tem Dvoraka priznavajo kot jednega izmed naj- bolj zaradi slovenskemu duhu sorodnega duha, večjih živečih glasbenikov, v Ameriki ga v obče ki več ali manj preveva vse njegove skladbe. „DOM in SVET" 1895, št 22. 43 674 J. G. : Antonfn Dvorak. Podati hočem torej prijateljem glasbe Dvo-fakov življenjepis ter navesti poleg njegovih velikih instrumentalnih in opernih del zlasti ona, ki se dado izvajati na klavirju ali,s spremlje-vanjem. Antonfn Dvorak se je narodil dne 8. ki-movca leta 1841. v preprosti vasici na Severo-Češkem, v Nelahozevsi blizu Melnika. Oče mu je bil mesar; po stari družinski navadi je odloČil sina Antonina za naslednika v mesarstvu. Bilo je to tudi najbolj pripravno: mesarstvu se je mogel priučiti brez stroškov doma, posebnih študij pa mu tudi ni bilo treba. Obisko,val je torej domačo Šolo; že kot deček je igral z neko kapelo po gostilnah in pri cerkvenih slavnostih. Ko ga je pa oče poslal v 12. letu starosti v Zlonice k nadaljevanju šolskega nauka, učil se je pri tamošnjem orga-nistu igranja na klavir, orgelj in kompozicije, seve tako malo, da je komaj imena vredno. Dve leti pozneje je prišel na jedno leto v Češko Kamenico, da bi se priučil malo nemščini, ter je ob tej priliki nadaljeval in dopolnjeval svoje prvo glasbeno znanje. Ko je minulo to leto, vzel ga je oče domov, da bi mu pomagal pri mesarstvu. Mlademu, za glasbo že vnetemu duhu Dvo-rakovemu, ki je bil prve težave glasbene vede ravno premagal in začel hrepeneti po višjih vzorih, bil je ta čas neznosen. Nadlegoval je očeta z neprestanimi prošnjami, da bi smel iti v Prago na orgljarsko šolo, dokler se ni oče slednjič udal, izprevidevši, da se za njegov stan niti malo ne zanima. V jeseni 1. 1857. je torej odšel v Prago. S tem se je začelo za Dvofaka novo življenje: čas, ko je imel obilo prilike, zatopiti se v dela prvih glasbenikov, ob jednem pa tudi Čas krute borbe za življenje. Do leta 1862. se je živil kot vijolinist v praškem' orkestru, 1. 1862. pa je pristopil tedaj na novo ustanovljenemu gledališkemu orkestru ter tam ostal celih jednajst let. L. 1873. je dobil mesto organista pri sv. Vojtehu ; ker je bil slabo plačan, moral je vrh tega poučevati po hišah. Četudi mu je šla trda, ni obupal. Vso to dobo borbe je bil neumorno delaven; ker ni imel po dnevu Časa, proučeval je partiture glasbenih mojstrov po noči; po noči je tudi zlagal prva svoja velika dela. Nakopičil je cele gore partitur, ne vede, je-li pridejo kdaj med svet; izmed skladeb te dobe jih je tudi res malo znanih, ker jih je Dvorak pozneje, ko je prodrla njegova slava, večinoma uničil. Toda ta Čas za Dvoraka ni bil izgubljen; naslanjaje se še na glasbene klasike, spoznal je temeljito vse oblike klasičnega zloga ter se izuril v tehniki in uporabi instrumentov tako, da se je mogel njegov izredni talent, poln fantazije in novih mislij, prosto gibati. Stoprav 1. 1873., torej v 32. letu starosti, se je posrečilo Dvoraku obrniti na-se pozornost Češkega glasbenega sveta s svojim „hymnom na Halkove, DediČv Bile Horv", kateri se zaradi mogočnih obrisov, nenavadne karakteristike in tehnične dovršenosti še sedaj prišteva njegovim najboljšim delom. Odslej je sledila v javnost nepretrgana vrsta krasnih del v vseh oblikah glasbene umetnosti. Kar se skromnemu Smetani ni posrečilo, pridobiti si še za časa svojega življenja vseobče priznanje v ptujini, to je prinesel Dvoraku srečni slučaj. Leta 1875. je namreč prosil za državno umetniško ustanovo; s prilogo svojih kompozicij je opozoril na - se slavnega skladatelja Brahmsa in glasbenega estetika Hanslicka, katera sta imela tedaj prvo besedo v glasbeni kritiki ter bila jako vplivna moža. Po priporočilu Brahmsovem je izdal v kratkem potem znani berolinski založnik Simrock njegove „Moravske dvospeve", 1. 1878. pa, ko so glasbeniki in kritiki navdušeno pozdravili omenjeno izdajo, v štiriročni klavirni upravi „ Slovanske tance". Veliki založni uspehi Simrockovi so pridobili Dvo-rakovemu imenu dober glas tudi pri drugih inozemskih prvih založnikih, kateri so se pri njem oglasili za izdavanje drugih rokopisov, tako, da se je mogel Dvorak, prost skrbi za življenje, z vso dušo okleniti svoje muze. (Konec.) Antonin Dvorak. (Napisal J. G.) (Konec.) , V sa dela od te dobe naprej kažejo Dvoraka v delovanju in piljenju svojih del. V tem oziru na vrhuncu glasbene umetnosti. Veliki uspehi so zlasti njegove orkestralne kompozicije kla-ga niso omamili, da, postal je še bolj natančen sicno dovršene. Z nepopisno skrbjo in ljubez- Paul Louis Leger, profesor slovanskih jezikov v Parizu. nijo so izdelane vse najmanjše podrobnosti pO- fantazijo, izvirnost, strogi zlog, mojstersko upo-sameznih stavkov, tako, da tudi najpaznejšim rabo instrumentov, neizmerno bogastvo mislij slušalcem ni mogoče vsega slišati, kar je vple- kažejo vsa njegova dela. teno v posamezne glasove in instrumente. Bujno „DOM in SVET" 1895, št. 23. 45 job J. G.: Antonin Dvorak. Uspehi Dvorakovi so rastli od leta do leta. Največ časti je doživel na Angleškem; 1. 1883. je bil povabljen v London in Birmingham, kjer je nastopil kot dirigent svojih del. Z nepopisnim navdušenjem so ga sprejeli povsod; v kratkem je postal pravi ljubljenec angleškega naroda, kateremu je zaradi teh uspehov napisal svoji največji vokalni deli ter ju sam večkrat vodil: balado „Svatebni kosile" in oratorium „Svatd Ludmila"'. L. 1888. je bil imenovan dopisujočim Členom srbske akademije v Belemgradu, 1. 1889. odlikovan z redom železne krone; meseca sušca leta 1890. je bil na Ruskem v Petrogradu in Moskvi, mesec dnij pozneje pa zopet v Londonu, kjer je vodil koncerte svojih del. Istega leta je bil tudi imenovan častnim doktorjem glasbe na univerzi v Cambridge in častnim doktorjem filozofije na češki univerzi Karlo-Ferdi-nandski v Pragi. Ko je bil 1. 1891. zopet v Londonu, povabil ga je senat cambridgskega vseučilišča, da bi se udeležil slavnostij, o priliki njegove promocije njemu na Čast prirejenih. Na predvečer slavnostnega banketa, pri katerem se je Dvo-raku izročil baret in doktorski plašč, bil je pod njegovim vodstvom koncert, obsegajoč najslavnejše delo njegovih skladeb. Ob tej priliki je bil odlikovan z izrednim navdušenjem. Od leta 1890.—92. je deloval Dvorak na praškem konservatoriju kot učitelj višjih naukov v skladbi, 1. 1892. pa je dobil iz New-Jorka zelo laskavo in ugodno vabilo, da bi prevzel proti letni plači 15.000 dolarjev vodstvo novo ustanovljenega „National conservatorv of America" ; še isto leto se je s svojo družino preselil tje ter deluje na tamošnjem glasbenem polju s sijajnimi uspehi. Dasi se je ohranilo le malo Dvorakovih skladeb iz prve dobe, ker jih je pozneje sam brez milosti uničil, vendar je narastlo njih število neizmerno. Bilo bi preobširno in tu neumestno, ocenjevati njegova posamezna dela, saj imajo v sebi snovi za celo literaturo. Zatorej jih hočem razvrstiti po njihovi glasbeni vsebini in vrednosti. Dvorak je, kakor pravi Chvala v svojem spisu „Cetrtstoletje Češke glasbe", prototip absolutnega glasbenika, ki vse v glasbo pretvarja, česar se loti; vse zajema iz bujne, v svetu melodij, ritmov in harmonij gibajoče se fantazije; katerega besede bolj motijo kakor navdajajo; kateri tam največ doseže, kjer je popolnoma prost in prepuščen fantaziji, to je v komorni glasbi in simfoniji. Poleg tega je Dvorak pravi instrumentalni genij, najveČi živeči virtuoz v orkestru. Prav zaradi tega je imel največje uspehe v orkestralnih delih. Izmed teh naj omenim ta-le: simfonije (Es-dnv 1874, F-dur 1875., Z)-dur 1881., d-moll 1885, g--moll 1. 1889. in „Z Noveho sveta" 1893.; od teh sta najslavneji Z)-dur in ,o& leta 1873, oratorija Stabat Mater (1876) in Svata Ludmila (1886), s katero je dospel Dvorak do najvišje stopinje glasbene umetnosti, Svatebni kosile (1884), Maša (1888) in Reauiem (1890): vsa ta dela kažejo Dvoraka v največji meri mojstra v uporabi modernih umetnostnih sredstev orkestra, zborov in solovih partij. - Dasi klavir ni glavni stroj Dvorakov, vendar je število njegovih klavirnih del dokaj obsežno; mnogo izmed njih se prišteva'k najboljšim Dvo-rakovim delom. Slovanski plesi (Slovanske tance op. 46 in 72 v dveh serijah po osem številk) donesli so mu prvo slavo. Poleg njegovih legend (op. 59), slovanskih rapsodij ^op. 45) so posebno znamenite in priljubljene skladbe: furi-anty (op. 42), Valčekjr (op. 54), Ma\urky (op. 56), dumka (op. 35 in 12), impromptu (op. 52), poeticke ndladjr (op. 85), Slavnostni pochod (op. 53) in Ze Sumavy. K njegovim najlepšim pesmim prištevajo se: Moravske dvoj\pevy (1878), Večerni pisne, Cikdnske melodie in šest pesni i% Rokopisa kralodvorskeho. Glavni založniki Dvofakovih skladeb so: Novellv v Londonu, Simrock v Berolinu in Fr. A. Urbanek, prvi glasbeni založnik Češki. Poslednji je izdal do sedaj razven oratorijev in kantat večino Dvorakovih skladeb za veliki orkester; kvartete, tria, za gosli s spremlje-vanjem orkestra, kvarteta ali klavirja; kvintete in sextete, klavirne skladbe za dve, štiri roke in za dva klavirja. Pod mrklim nebom. IN e čakaj z neba lepših znamenj, Da vržeš tovor s trudnih ramen! Zastonj vse želje nestrpljive! Le nosi k rebri težki kamen; Uide skoro ti nizdolu. Kdaj neha peči solnčni plamen? Ko s tovorom prispeš do groba, Otereš las si rosni pramen Nekdo začrta v kamen slova: Počivaj mirno v zemlji! Amen. 12. Tolažbo v mojo dušo sej, Kam idem naj, prijatelj, dej! Premotri zvezde vrh neba, Ce moreš, biserje preštej, Ki skriti so na dnu morja. Ves zemeljski sijaj preglej, In reci mi potem vesel: „Tu bivaj zdaj in to imej! Ugasne ogenj ti želja, In srečen živel boš poslej." Jaz vzkliknil bi: Nikdar, nikdar, Dokler ni duhu ožjih mej, Ni danih srcu trjih spon. Iz raja v raj, naprej, naprej . . . Vse pretesno, vse pretemno! Naprej drevimo se . . . doklej? Zakaj? — Oh, ali ne zato, Ker nismo tu doma? Povej —! Anton Medved. Biserj i. 25, Z^a leščnik je preslaba, Da strla bi ga, žaba. 26. Če trdnih zob ti v ustih ni, Ne griži žrebljev in kosti. 27. Poznata pasja je zvestoba, A sestra jej je pasja zloba. 28. Dokler bolnik še diše, Ne nosi ga iz hiše. Anton Hribar. 45*