Tele j on št. 74. Posamna številka 10 h. , • ftcžti prsjeman: sa 4slo leto naprej 2fi K — h pol leta » IS » — » jetrt. ■> > 6 » SO » »esec » 2 > '20» V sprsvnlStvu prejeman: za »•lo leto naprej 20 K — h pol leta » K t • — • Šetrt » » B,-> Mesec » 1 » 70 » Z* pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, cefrankovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niškib ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan.izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 110 V Ljubljani, v potek, 15. maja 1903 Letnik XXXI Državni zbor. Dunaj, 14. maja. 1'ogodki na Hrvatskem. »Slovanska zveza« se je v zadnji seji posvetovala, ali irs kaj naj ukrene z ozirom na dogodke n« Hrvatskem Kakor znano, je ie poslanec Biankini v imenu »Slovanake zveze« minoli tedon v interpelaciji zahteval pojasnila od vlade., kako more hrvatska vlada zahtevati od vojakov, da varujejo in branilo krivice, ki se gode prebivalstvu. Min. pred sednik dr. pl. Korber "je takoj odgovoril, da nima pravica vtikati sa v izvenavstrijske razmere. H cimo, da je to ntališče pravilno, a radi bi vedeli, zakaj se ogrska zbornica pri raznih prilikah vlika v avstrijske razmere. Sicer pa je armada danes še skupna, in gotovo mora zanimati avstrijske ljudske zastopnike, zakaj zbirajo v Zagrebu in drugih hrvatskih meetih avsHjske polke. Sicer so vsi jugoslovanski poalanci eiini, da morajo nekaj storiti, dasi je vsak korak v zbornici brezvepešen, ker za to vprašanje je pravo mtssto v delegaciji. Vendar pi hočejo Biankini in tovariši vložiti nujni predleg. Nagodbeni odsek Včeraj je nagodbeni odsak šest ur razpravljal parno o členu X., ki govori o konzulatih Večina v odseku je odklonila vse prsminjevalne predloge in tudi več resolucij, češ, da bi so z natistom porabilo pr«-več papirja. Glede izseljevanja je bila sprejeta resolucija poročevalca bar. Schvvegla: »Vl&di se naroča, da temeljito proučuje vprašanje glede izseljevanja. V* ta namen naj skliče veščako iz onih krajev, kamor se iz seljujo največ Avstrijcev. Na podlagi teh poizvedeb in skušenj naj potem vlada zbornici predloži piiaaerne predloge v varstvo izseljencev«. Glede Zitnikove tretjo resolucije, naj bi ■vlada skrbe a, d* sa izseljevanje vrči preko Trsta, omenja poročevalec, da v Trstu ni potrebnih priprav. To j6 letina, a ravno to namerava Ztnikiva resolucija, da domača prometna podjetja zaslužijo milijone, ki jih naši izseljenci na leto plačujejo nemškim, francoskim in italijanskim železnicam in pa robrodnim društvom. Tržaški Hoyd dobiva od Avstrije na leto osem milijonov kron podpore Ali ne bi bilo mogoče, da Lloyd prevaža naše ljudi, katerim ne moremo ubraniti, da si iščejo zaslužka v Ameriki? Zakaj pa je ogrska vlada preko Reke mogla obrniti tok svojih izseljencev ? In če italijanske izseljence spremliata državni komisar in zdravnik, ki nadzorujeta na ladiji in sploh skrbita, da v novem svetu prideio ljudje v dobre roke, zakaj bi tega Avstrija ne mogla ? In Lloyd gotovo ne bi imel škode, ko bi so pomnožil njegov promet. Danes je odsek po kratki razpravi sprejel člen XI. avstro ogrske nagodbe. Ta člen določa, da si obe vladi dopošiljata statistično gradivo giede vnanje trgovine, in da se to gradivo redno obiavlja. Ravno tako naj vsaka vlada nabira in objavlja gradivo plede prometa mej državnima polovicama. To gradivo je za politika velike važnosti, ker kaže, kaj izvaža Avstrija na Ogrsko, in obratno, in v koliko sta državni polovici navezani ena na drugo gleda trgovine, industrije itd. Avstrija še le dve leti rbjavlja to gradivo v mesečnih poročilih. Ta poročila pa morejo biti zanesljiva, ako si obe vladi spo razumno dajati delo. Člen XII , ki je v razpravi, določa, da veljajo v obeh državn h polovicah enake zakonite določbo glede mdirektnih davkov, od piva, žganja, peirolja in sladkorja, ietotako plod* soli in tobaka. V ta namen imata oba finančna ministra pravico, po svojih organih pri dotičnih oblastvih prepričati sa o »lojalnosti«. Izjema je dovoljena glede živinske bo!L Gleda drugih predmetov no mogoče v dogovoru obeh vlad le doklade pri prodaji, a ne pri produkciji. Mej drugimi je govoril posl. dr. Ploj, ki je zahteval znižanje cene za ribiško sol v Dalmaciji. Tu so saline večinoma v zaseb nili rokah ter ceneje prodajejo sol v tuje dežele, nego domačinom, ki jo potrebujejo sa soljenje rib. Vsled tega imajo dalmatin ski ribiči mnogo škode. Cena naj ee zniža, ob enem pa zboljsajo saline. Carinski odsek. Cirinski odsek je včeraj razpravljal o carini od sadja, zelenjave in rastlin. Razni govorniki so priporočali višjo carino od sadja. Posl. P o v š e je zahteval vsaj 50 vinarjev carine od italijanskega sena, ki dela v Trstu mnogo konkurenca notranjskim posestnikom. Pri nadalini točki so zopet zastopniki vinorejskih krajev zahtevali višjo carino od vina. Danes je v razpravi carioa od lesa. G ivoril je tudi posl. P o v š e , ki je s šte vilkami dokazoval, da lesni trgovci iz Odrske in drugih dežel razmerno ceneje izvažajo les v Trsf, nego kranjski. Zavarovanje za starost. Včeraj je dr. Fort soc. polit, odseku predložil nov načrt zakona glede zavarovanja zs. starost. Paragraf 1 določa, da se mora zavarovati vsak zasebni uslužbenec, ki je dovršil 18. leto starosti in ima pri istem gospodarju na leto vsij 600 kron plače; zavarovati se morajo tudi vsi oni, ki so v javni službi, a«o s'cer nimajo pravice do pokojnine. Izvzete pa so one osebe, ki so v službi države ali na ces. dvoru. Ti uslužbenci so oni, ki se izključno ali večinoma bavijo z duševnim ali višjim delom; mej te uslužbence so všteti tudi trgovski pomočniki. Zakon torej ne velja za posle ali take uslužbence, ki se bavijo večinoma s fizičnim delom, četudi imajo nad 600 K letne plače. Zakon tudi ne velja za moške 50 let stare in za ženske, ki so spolnile 40 let. Paragraf 3 določa šest vrst zavarovancev po razmerju plač do 900 1200. 1800, 2-100, 3000 in nad 3000 kron. V plačo se vštevajo stanarine, aktivitetne in funkcijske doklade. Paragraf 4: Zavarovali se morejo letna ranta slučaj onemoglosti in starostna renta zi slučaj starosti, dalje renta za vdove, vzgoj nine za otroke in odpravnine za vdovo in otroke. Pravico do rente dobi moški zavaro vanec, ako je plačeval vsaj 480, ženska, ako je plačevala vsaj 420 mesecev. V torek odseli nadaljuje razpravo. t Bivši minister grof Ledebur. binoči ob '/s8. uri je umrl v Pragi bivši poljedelski minister in član gosposke zbornice grof Ledebur Wicheln po kratki bolezn'. Rojen je bil 30. maja 1843, pravne študije je dovršil v Pr< gi, se udeležil vojske 1. 1866 ter v TaalVajevi dobi kot zastopnik veleposestva prišel v češki deželni zbor, kjer sa je pridružil konservativnemu plemstvu. V deželnem zboru je večkrat nastopil proti Mladočehom. Ob nastopu Badenijevega kabinet dne 10. uept. 1897 je prevzel grof Ledebur poljedelski ponfelj. Kot minister je imel za razvoj poljedelstva najboljša namene ter se je posebno vnemal za zadružno idejo. V letu 1896 je predložil parlamentu načrt zikona o fakultativnih kmetijskih zadrugah. Ziamenit je bil govor na uradništvo ob nastopu ministrovanja. Grcf Ledebur je dejal pri tej priliki: Osvoboditev našega kmetijstva iz skoro neznosnega pritiska tuje špekulacije, ki oslabi moč in inteligentnost ter enako škodi producentcm kaker konsumen-tom, in je že dovolj glodala na našem narodnem blagostanju, jo cilj, ki ga moramo imeti vedno pred očmi; če se nam posreči doseči ta cilj, bi dovršili veliko nalogo v prid našega narodnega gospodarstva.« — Zal, da Badenijev kabinet ni dolgo ostal na krmilu in se je umaknil že v novembru 1897, vsled česar se niso mogli uresničiti Lede-burjevi načrt'. Pozneje je postal Ladebur član gosposke zbornice, kjer se je oglašal pri rsznih prilikah. Pokojnik je bil mej drugim odlikovan s komturnim križem Pijevega reda ter s križcem »pro ecclesia et pon-tifice«. * delegiranja na dunajski tehniki. Veliko pozornost vzbuja najnovejši sklep profasorskega kolegija dunajsko tehniko, s katerim se je hotel zmasčevati nad povzročitelji zadnjih nemirov na tem zavodu. Sklenil je namreč, da so relegira pet slušateljev tehnike. Relegirali so na dVa nemška katoliška in tri nemško nacionalne dijake. Prva dva sta Viktor "VVimmer, ki je rele giran za vedno, in senior Noricae Uebelhor, ki je odslovljen za tekoči in dva naslednja tečaja. Imena teh dijakov so razvidna na razglasu v avli, ob enem sa pa naznanja da sa z današnjim dnem prično zopet pre davanja. — Da so kaznovali tudi katoliške dijake, je vse kroge tem bolj presenetilo, ker je dokazano, da se jim ne more očitati nikaka krivda in so se le postavili v bran silovitim napadom divjega nemško-nacionalnega fanatizma. Pričakovati je, da bodo poslanci v zbornici opozorili vlado na to nepravilnost. Položaj na Ogrskem. Uazni včerajšnji listi so včeraj objavili vest, da izstopi iz liberalne stranke grof Šte- Q P"*"1 JL K 25-letnici c. in kr. 19. lovskega polka. Spisal Fr. II o e n i g m a n. (Dalje.) Most čez Neretvo je zgrajen samo v eno kolono visoko nad reko in dela pravi klanec pri vhodu v mesto. Naš polk je šel na onkraj mesta, in se je utaboril ob cesti, ki pelje v Buno in d alje v Metkovič iz Mo-stara. Tukaj je bilo precej zapuščenih turških šotorov, katerih pa nismo rabili, da se no bi prezgodaj nalezli nadležnih turških tovarišev. Osoda počitka nam ni bila ugodna, /ia 6. avgusta smo morali odkorakati proti Buni in od tod po dolgi strmi cesti čez goro proti Tasovčiču. Na velikih paSnikih ob cesti in med Neretvo smo se utaborili do 11. avgusta. Od tukaj smo pregnali ne kaj turških, menda pozabljenih vojakov iz tabora. Ti so nas debelo gledali, ko so slišali, da sedaj smo mi tukaj, oni naj pa gredo, kamor se jim zljubi. Kakih 5 ur smo morali čakati, preden je odšel zadnji Turek. Boja še ni bilo. Na potu proti Tasovčiču smo imeli oddihlej v Domanoviču. Kupovali smo pri nekem Turku mastiko (žganje v steklenicah) in druge reči, posebno črno kavo. To so kuhali kar ob cesti. Tukaj je naših vo a iov eden našel angleško patrono v hlevu. Preiskavah so in dobili zakopanih v hlevu mnogo novih pušk repetirk in veliko število p&tronov. Lastnika hleva, starega Turk3, in dva njegova tovariša so pa prijeli in zvezali. Toda kmalo je prišel ukaz izpustiti jih. Avstrijski vojaki nismo smeli nobenemu Hercegovcu storiti nič žalega. Pred petimi minutami je lahko na nas streljal, skril svojo puško pod skalo pa nam prišel nasproti ter klical: »Živili Franje Josip ! Ne boj se, brate ! Nema tu vraga«. Po teh potih si lahko vide), kaj je posameznim kristjanom storila turška druhal. Hiše kristjanov so bile le razvaline. Cer kvice vse porušene. Ostali Btarčki, starice in otroci so bili revno oblečeni, otroci desti-krat nagi. Kar je bilo čvrstejšega rodu, je pobral preje uže Turek ali pa se je poskrilo tudi pred nami, meneč: da pride drugi Turk. žalostno je bilo vse to videti. Govedo si lahko videl, kako je od kuge kar na prostem cepalo, kar ga je še pustil Turek. 12. avgusta smo se po tisti cesti vrnili proti Mostaru. Od Mostara pa smo že 12. avgusta od-išli zopet nazaj proti Domanoviču. 16. avgusta popoldne smo že slutili, da bo nekaj boja. Videli smo večkrat dohajati k nam dva precej priletna človeka, enega moškega in eno žensko. Bila sta naša najeta oglednika. Slabo sta bila opravljena. Prodajala sta leš nike, včasih pa posušene slive. Vselej sta nekoliko ponujala nam svoje blago, potem pa hajdi v šotor k polkovniku! Preneumna gotovo nista bila, ker je ta njiju posel trajal celi čas obleganja in vendar ju ni spoznal sovražnik. Res jo pa bilo, kar smo slutili. Pot od Domanoviča pa proti Stolcu je bila nevarna. Previdno so pa ravnali nsši poveljniki, kar moram tu povedati njim v čast in hvalo. Le malo časa smo popoldne hodili, ko se zasliši prvi sovražni strel. Naše stranske straže so zadele na vst^ša. Odločno smo slišali, kako eo odgovarjali naši vojaki sovražniku iz repetirk. Ker je bila zemlja na obeh straneh ceste obraščena z drevjem, je bil ukaz : Sovražnika poiskati v njegov h skrivališčih! Nekaj vojakov je šlo na desno, nekaj pa na levo. 16. avgusta ob '^(j. uri popoludne je počil prvi strel z mogočnega Uhacijevega topa pri Kremencu. Kmalu je počil drugi strel in tako dalje. Kaj čuti vojak, ko sliši prvi strel iz »kanona«, ti ne morem popisati, dragi bra-vec. Vsak vojak postane v tem trenutku res vojak. Srce mu kar zakipi hrabrosti. Sovražnik se je umaknil. Premagali smo ga. Po prestani prvi praski smo šli dalje po cesti proti Stolcu. Med potjo se je slišal sem ter tje kak strel naših stranskih straž. Zvečer smo prišli na ob časti ležeči hribec Ala-bica Ob levi smo imeli cesto, pred nami pa se je dvigala lepa prostorna kula (turški grad ali posestvo veleposestnika) z obzidanim dvorom. Kdo bi si bil mislil, da je v tej kuli tolika smrtra nevarnost za nas? Ali naš polkovnik pl. Klobus je pač vedel zanjo. Precej v mraku je razposlal ponočne straže na vse štiri strani. Uredil je posamezne oddelke naših vojakov, na površnem okrožju hriba. Ukazal je, da naj izkoplje vsak posamezni sebi prsni bran ali pa nabere pred se kamena. Tako so vojaki delali še pozno v noč, da si je pripravil vsak sebi, kjer je ležal, trdno bran proti svinčeni krogli sovražnikovi. Potem je polkovnik ukazal: „V Božjem imenu tukaj prenočimo!" Silno utrujeni smo kmalu pospali, če tudi pred sovražnikom. Toda kaj je to? Zbudil nas je strel iz naše puške. Takoj smo vedeli, čigav je strel, ker smo svoje puške vse razločevali od sovražnikovih. Vse je planilo po koncu. Vsak je že pri svoji puški. Ukaz so glasi: „Tiho, mimo!" Tudi žvep-ljenke ni smel nobeden prižgati v tej jasni, pa vendar precej temni noči. Polkovnik pošlje oddelek vojakov k ponočni straži pozvedet, kaj je bilo. (Dalje prih.) fan Tisza. Povod tej vesti je dala okolnost, da je imel Tisza dal ši razgovor z minister-skim predsednikom Szellom. Razgovor je pa bil samo o politiškem položaju ter je Tisza mej drugim Szellu resno svetoval, naj vpo-rabi proti opoziciji bolj radikalna sredstva in naj posebno uvede paralelne seje, s katerimi bo utrudil opozicijo Szell je te nasvete odklonil, ker dobro ve, da bi tudi opozicija lahko nastopila z drugimi sredstvi. Vest o odstopu Tisze se pa ne potrjuje, ker »tefin Tisza prej ko slei uživa popolno zaupanje ministerskega predsednika. * O obisku cesarja Viljema v Vatikanu poročajo iz Rima mej drugim še naslednje: Na cesarju Vil|emu se je opazilo, kako globoko ie prepričan o važnosti vere za blagfr ljudstva in držav. Pri obedu pred obiskom v Vatikanu, katerega so se vdoležili kardi nali Rampolla, Golti in Agliardi, in pri katerem je bil govor o sedanjem kulturnem boju v Franciji,- je izrekel cesar te le besede: »Bojim se zelo za ta narod, ker je zapustil Boga.« — Pri vsprejemu cesarjevih pnncev je papež, kažoč na cesarja Vdjema, rekel mej drugim: »Posnemajte vzgled svojega očeta « Splc h pravijo, da je ves nastop ce Barja Viljema napravil na Vatikanske kroge ugoden utis. Iz brzojavk. Poljski klub in § 14. Poljski listi javljajo, da je poljski klub voljan glasovati za odpravo § 14, a le pod tem pogojem. če se istodobno poostri zborniški poslovnik. — Knezonadškolu dr. K o h n u bodo po poročilih z Dunaja svetovali, naj se proetovolino odpo\e škofiji, ter ga nameravajo zato odškodovati s kardinal-sko častio in z nekim višjim mestom pri kuriji. Ce bi se pa ne odzval temu pova bilu, dobi koadjutorja. Mej Vatikanom in dunajsko vlado ni v tem oziru nikake ne-edinosti. — Papežev konzistorij je določen na 16. junija. Pri tej priliki bo mej drugimi imenovan za kardinala nuncj Tagliani, ki pa ostane do septembra na svojem mestu Imenovan bo za kardinala tudi eden nemških škobv. — Kriza v polj skem klubu Mej ministroma Pientakom in \Vittekom je navstalo precejšnje nespo razumljenje, ker poslednji zavira železniški načrt poljskega kluba. Minister Pientak baje vsled tega odstopi, ker ne more vspešno zastopati poljskih interesov v tem vprašanju. — Pruski protestantje užaljeni. Na občnem zboru protestanškega društva v Berolinu je predsednik profeBor Scbmidt izrekel obžalovanje nad cesarjevim obiskom v Vatikanu. Papežu sa je nekda iz bazovalo preveč časti, kar žali čut protestantov. — Plačo ustavili so v lVan ciji župniku v Aubervilliersu, ker je dopustil znani nastop p. Caube v svoji župni cerkvi. — Dogodki na inomostskem vseučilišču. Napovedanih dijaških de monstracij včeraj ni bilo, ker bo nabili v avli oglas naučnega ministra, glasom katerega se najdalje tekom treh tečajev pre meste italijanski kurzi. Zakaj tako? (Odgovor n a d o p i s v „ S 1 o v e n. Narodu« z Dolenjskega z dne 2. maja 190 3. pod tem naslovom). Gospod dopisnik Narodov! Zakaj ste vsuli na Vaše razdirovalno rešeto moj popolnoma pošteno pisani članek v podobi apela na deželno vlado, naše ljudske zastopnike in trgovsko zbornico, in ga sedaj v javnosti rešetujete ? Kaj hočete s tem doseči ? Pred vsem hočem Vam in bravcena svojega članka pojasniti, kako je ta apel nastal. Tekom zadnjih treh zimskih mesecev bil sem večkrat v mešani družbi Novome-ščanov, med katerimi so bili tudi c. kr. sodni, poštni uradniki, profesorji, trgovci, obrtniki, ugledni posestniki in učitelji iz okolice. Prišli smo tudi v razgovor o naših dolenjskih težnjah, in o tem, kaj se je za nas in kaj za druge sodeželane koristnega ali slabega v preteklem času storilo. Tudi jaz sem posegel včasih v debato in ker so navzoči moje tozadevne nazore smatrali zdrave, sem bil večkrat naprošen, naj jih v časnikih objavim. Gospodje so večkrat izrekli, da se z mojimi nazori popolnoma strinjaj". Bil sem pozneje v družbi mešSanov v Črnomlju in Kostanjevici, kjer sem imel opravila; tožili so tudi v teh mestih o tem, da se za našo Dolenjsko veliko premalo deluje in da se naši poslanci za vse bolj brigajo, kakor za nas pozabljene Dolenjce. Kadar pridejo k nam poročat o svojem delovanju, slišimo veliko beBedi, veliko obljub, dejanja pa ne vidimo nič, k večjemu da nas s kakimi drobtinami odpravijo. Naprosili so me, naj svoje nazore in gospodarski popis Dolenjske objavim v našib časnikih. Tako je nastal v »Slovencu" dne 22. aprila 1903 objavljeni apel in podpiBal sem se na istega pod znamko: »—k in mnogo mojih somišljenikov". Ko je bil moj apel v »Sjovencu" pri-občen, in je več gospodov zvedelo, da sem ga objavil, mi je izmed bralcev tistega »Slovenca«, kateri ao tudi večinoma bralci »Slov. Naroda«, nad 30 g< spodov k objavi apela čaatitalo in izreklo, da se s tem apelom popolnoma strinjajo in ga odobravajo. G. dopisnik Naroda! J*z članka nisem pisal, da bi ga Vi ali kdo drugi v cape trgal. Namen mojega članka je bil, merodajne faktorje opozoriti na žalostno stanje večine našega dolenjskega ljudstva, in jim povedat*, kaj naj se v obrambo razstočega siromaštva in iz tega sledečega izseljevanja stori. Z neovrgljivimi fakti sem nasvete podprl. Vi pa, namesto da bi dobro stvar podpirali, sta si izbrali moj v najboljem namenu pisani članek na piko, nastopili ste kakor advokat zagovornik ali državni pravdnik proti nasprotniku, in to brez najmanjega j povoda, nastavili ste mi v svojem dopisu j zanjke, kakor pajk pajčevino muhi, skušali i ste moj in mojih somišljenikov na pomoč Dolenjski kličoči apel razdreti z argumenti, kateri ne morejo nobenega stavka mojih trditev ovreči. Pričeli ste neopravičene napade, kakor je Vaša navada, z bagateliziranjem moje osebe in z nekakim norčevanjem. Lahko Vam je reva našega ljudstva znana; da je pa nočete poznati, dokazuje Vaš na- ^ stop proti mojemu »Poslanemu« v »Slo- i vencu«. V dopisu naj preje omenjate, da je čla- | nek spisal novomeški trgovec —k. Kaj gre j to Dolenjcem mar, ako je spisal članek trgovec? Ali je trgovec manj človek, kakor kdo drugi ? Kdo jo pač dal izključen privilegij juriBtom, da naj le oni skrbe za našo j Dolenjsko ? Ste li tudi Vi, odraščen mož, tscega ' mnenja, da se človek prične še le z dovr- j šenim akademikom z univerze, kateri so { neki po mislih nekaterih nadljudje, mi, drugi j stanovi pa le nekaj nižje vrsto golazni ? i Norčujeta se. da je moje poslano priobčil : »Slovenec«. Jaz in gotovo najmanj 95 od- ! stotkov tistih, kateri so moj apel prebrali, j smo pa mnenja, da ie naravnost; škandal to, da »Slovenski Na- ; rod« mojega apela ni p r i o b - ; čil, nasprotno pa Vaš povsem nevteme-ljeni in neumestni dopis pa priobčuje! To je tembolj žalostno, ker je »Narodov« odgovorni urednik tudi — naš poslanec 1 Omenil sem že, da je imel moj apel najbolj blag namen, navodila dati, kako naj se našemu liudstvu pomaga, dolenjskemu ljulstvu pojasniti, kaj nam je v našo pomoč potrebne, in kam v naših sedanjih razmerah plovemo. Norčujete se nad mojim poročilom glede bogastva naše Dolenjske na železni rudi, premogu in cinku. Lepo to pač ni, če se norčujeta, pri tem pa o tem skoraj prav nič veste, nad čemur se norčujete. O bogastvu železne rude in o velikih množinah premoga sem prav tako poročal, kakor Vam vsak (as lahko dokažem, j ako to želite. O velikih množinah cinkove rude jaz nisem poročal, to ste si v svoji norčljivosti sami izmislili; omenil sem le toliko o nji, mimogrede, da se nahaja v Trebelevem nad Bostanjem in pri L tiji, dostavil sem pa, da bi je, ako bi je iskali, tudi najbrž še v mnozih druzih krajih našli. Norčujete se iz mojega poročila glede pomanjkanja vsacega zastopnika iz cele Dolenjske. Izgovarjate so, da edino le zaradi večjih stroškov k zborovim sejam nI napredna stranka za polovico prebivalstva dežele, za celo Dolenj-iko niti enega Dolenjca kandidirala. Kako morete kaj tacega v javnem listu trditi, in tistega smeš ti, ki je ogorčen nad takim postopanjem ? Kdor tako govori in ne rellektira na nikak zastop za Dolenjce v tej važnej zbornici, tisti ni Dolenjec, tisti ne bode nikoli imel srca za Dolenjsko, in tistega njegovo početje že samo obsojuje. Dalje pišete, da uredništvo »Slovenca« ni spoznalo, da objavlja s tem spisom obtožbo obrtnika, ki neposredno toži duhovščino in njega gospodarsko politični sistem, da je grobokop Slovenstva. Na to odgovarjam sledeče: Jaz nisem v svejem apelu o celokupnem Slovenstvu nikjer pisal, pač pa sem poročal le o našej Dolenjski. Tudi o našem duhovništvu nisem nikjer kaj omenjal, ker se sploh v politiko ne utikujem, poleg tega sem pa popolnoma prepričan, da ni le en Btan, temuč da bo dolenjsko ljudstvo vse merodajne oblasti kolikor toliko zanemarjale. Vse drugo je navadno zavijanje resnic in povsem krivo tol mačenje mojega, dosti jasno pisanega apela. Pišete tudi: »Mož je imel glede dolenjskega naravnega bogastva čudna očala, vsaj močno povekšalna.« Na to sumničenje, ka tero hoče toliko reči, kakor da nisem pisi resnice, ali da sem pretiraval, Vam naravnost povem, da Vam o tej zadevi odrekam sposobnost vsake kritike, ker o teh zadevi razumete toliko, kakor Blepec o barvah, ker se niste za te stvari brigali po širni Dolenjski nikoli, še manj pa raziskovali, zatoraj prepustite poročati o takih zadevah meni, ki sem rojen Dolenjec in sem našo Dolenjsko po mnogih krajih raziskoval ter sem pač kom-petonten o taciii zadevah poročati, katerih istinitost sem pripravljen vsak čas dokazati. Nismo vsi laž?m podvrženi. Kakor sem že povedal, se jaz v politiko ne utikujem in naravnost obsojam sedanje časniško bratomorno klanje. Knjiga Wernerjeva o »modernem ka pitalizmu« in spisi »Marna« (!) — mislite morda Marx« — in Eogelsa so meni čisto neznani in bi jih tudi ne prebiral, ko bi mi jih kdo brati dal, ker bo le splošnega teoretičnega, v praksi pa brez vsacega pomena, in v nikaki zvezi z mojim apelom glede pomoči zanemarjeni in zapuščeni Dolenjski. Kako so starodavna pol divja lovska ljudstva postala poljedelska, da so bili Slovani eni izmed prvih, ki so se poljedelstva lotili in ae vsled tega bojaželinosti odvadili in v po-slednosti postali robovi in tlačani druzih vedno ee bojujočih ljudstev, je znano vsakemu tretješolcu. ki se zgodovine uči ; vse to pa tudi ni z mojim apelom v nikaki zvezi, in so najbrž Vaši citati \Vernerja in drugih in zgodovinske opazke v to svrho pisane, da bi ne Vaš dopis kakor nekaka posebnost od mojega apela odlikoval in s pomočjo Vašega norčevanja iz moje osebe v očeh inteligenca pridobil večjo veljavo. Ta moj odgovor na Vaš dopis bi prav za prav spadal v tisti lmt, v katerem ste Vi svoj dopis priobčili. Kor sem se pa prepričal, da je ta list le organ nekaterih privilegiranih takozvanih liberalcev, ki so pa vse drugo, kakor liberalci, tudi ne morem priobčiti tega odgovora v tem listu, in ga za to priobčim v neliberalnom »Slovencu«. Konečno bodi še omenjeno, da svojega apela nisem pisal, da bi se po časnikih radi njega prepiral, temuč, da bi se pričelo po Dolenjskem povsod gibanje v pomoč našemu liudstvu, kateremu naj bi se dala sredstva, da bi se doma zamoglo pošteno preživiti in mu ne bi bilo treba v Ameriko odpotovati. G. dopisnik »Narodov« ! bodite prepričani, da mi Vi ne bodeta nikoli s svojimi dopisi zabranili pošteno in r<'snično dopisovati v korist naše zapuščene Dolenjske ; Vam tudi v naprej povem, da Vam na take neutemeljene hapade ne bodem z lepa odgovarjal. Moj dopis o dolenjskih razmerah pri-neso tudi »Ddenjsko Novice« z dne 1. maja, 15. maja in 1. junija. —k in mnogi somišljeniki. Dnevne novice. V Ljub I lani 15 maja. Javen shod radi dogodkov na Hrvatskem v Trstu Gg. profesor Mat-k o M a n d i c in d r. Otokar R y b a f sklicujeta za nedeljo predpoludne ob 10. uri javen shod v telovadnico » T r ž. S o k o 1 a «, ul. C^roneo 15 b sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Razgovor o položaju na Hrvatskem. »Edinost" pristavlja k temu: Pričakujemo, da se naše občinstvo Trsta in okolice udeleži tega shoda v velikem številu, da tako izrazi svoje sočutje, simpatije in solidarnost s hrvatskim narodom. r ftgflntjfi UiitMtotee^teSkftftJl&.rtf1!^ - Po vseh avstrijskih mestih mrgoli tajnih policijskih agentov najvišjega policaja na Hrvatskem grofa Khuen IIedervaryja. Ti agentje razvijajo posebno delavnost v Ljubljani, "Gradcu, Dunaju in drugod. Ti agentje si bodo skušali pridobiti vstop v hrvatske in slovenske družbe, da bi mogli najti kaj za svoj namen, za to naj bodo Hrvatje in Slovenci previdni napram osebam, katerih osebno ne poznajo. Tudi v Trst sta došla dva zagrebška detektiva. Eden od teh tajnih političnih špijonov hrvatskega bana, ki se nahaja v Trstu, je visok, mršav, svetle brade in ima zakrivljen nos. Drugi, nizke stature, prilično debel, obritega lica, rudečega nosa. Oba sta bila oblečena precej fino. Tržaškim Hrvatom in Slovencem daje »Edinost" svete, katere naj upoštevajo napram ta j nim agentom hrvatskega bana udi Hrvatje in Slovenci po rugih krajih. Hrvatje in Slovenci naj bodo jakooprezni, kadar se nahajajo po gostilnah in kavarnah, glede tega, kar govore med seboj o poli tičnih dogodkih v Hrvatski in o novostih, ki prihajajo iz Ljubljane. Osobito naj ne iz g o v a r j a*j o polnim imenom imen onih političnih oseb — ki so proganjane od hrvatskega bana Khuena-Hederva-ryja, ne samo po tajnih njegovih — političnih cgleduhih, ampak, katerih imena so po sredstvih politično-admini-strativnih faktorjev na Dunaju, in to po želji hrvatskega bana, priobčena ne samo političnim oblastim na Kranjskem, ampak tudi v Trstu in v obče v Primorju. Torej: Pozor — Slovenci in Hrvatje! Blrmovanje ln kanonično vizi-tacijo je završil premil. g. knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič včeraj v žužemberški dekaniji. Birmancev je bilo 3. maja na Krki 242, 4. maja v Ambrusu 221, 5. maja v Zagraduu 106, 6. maja na Seiih pri Šumbregu 52, 7. maja v Dobrničah 233, 9. maja v Ajdovcu 92, 10. maja v Žužemberku 256, 11. maja v Šmihelu pri Žužemberku 81 12. maja na Topli rebri 80, 14. maja v Hmjah 324, skupaj 14S7. Važno posvetovanje. Na povabilo g. Korošca so se zbrali včeraj dopoldne v Mariboru nekateri rodoljubni možie in mladeniči, da se posvetujejo o organizaciji izobraževalnih društev in mladeniškega gibanja. Promocija. Gospod viktor Pavli-ček, avskultant c. kr. deželnega sod šča v Ljubljani, je bil danes opoldne v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran doktorjem prava. j Klin s klinom ! Deželni šolski nad-zornik-g^spod Hubad je silno nervozen, kadar je v našom listu notica o kakem naprednem učitelju. Takrat se treRe za učiteljski ugled. Ako je bral »Učit. Tovariša« številko z dne 1. maja, mora sprevideti, da mi nismo dolžni pardonirati njegovo nervoz-nost. Ravnali se bomo po zgoraj navedenem geslu, katerega je zgoraj »Učiteljski Tovariš« citiral. Iz dež šolskega sveta. Nadučitelj na I. mtstni deški ljudski šoli v Ljubljani jo postal dosedanji proviz. voditelj g. Jakob Dimnik. Na dosedanjih mestih sta postala definitivna prov. učitelj v Strugah g. Fran Petrič in prov. učiteljica v St. Vidu pri Vipavi gdčna Marija Bole. Premeščeni so učitelji g. Martin J u d n i č iz Trnovega v Postojno, g. Fr. M e r c i n a iz Senožeč v Vipavo, g. Jos. Petrič iz Nemške Loke v Črešnjice ter učiteljica gdčna Amalija Koti u š e k iz Vipave v Zgor. Logatec in Jerica L e m 1 j a n iz Tomišlja na Ig. Vpoko-jeni ho nadučitelja gg. Mat. A r k o v Begunjah nad Cerknico in Leop. Božič v Zi-reh ter učitelja g. Stef. B i r k v St. Jakobu ob Savi ter Gust. Grossmann na U b e 1 j s k e m. Kot suplentka na novomeški dekliški šoli je nameščena gdčna Marija D e t e 1 a. — Stirirazrednica v Loškem ?otoku ee razširi v petrazrednico. Z Dovjega nam poročajo tovarniški delavci glede zadnje notice o obiinskih volitvah : Od uradnikov tukajšnje tovarne ni niti eden domačin in ima samo eden volilno pravico, med nami delavci je tudi le eden Nemec. Drugače so v celej obširni občini ne more govoriti o Nemcih, kaj pa še o kakem nemškem ali pruskem nasilstvu. Delavci tu se ne bojimo ne tovarne in ne tovarniškega vodstva in spoštujemo in ubogamo le kot delavci podjetniške družbe naše predstojnike. Nikakor pa se ne damo siliti ali pritiskati od tovarniške strani, ker dobro vemo, kaj smo dolžni našemu narodnemu čutu in ponosu. Tovarna se doslej kot taka še ni brigala za lokalne medsebojne prepire. Gospod ravnatelj ni nikakor silil v naše notranje zadeve, ampak smo ga zaradi njegove vsestransko izkušenosti in izobraženosti sami naprosili, da nam pomaga v našem jako kritičnem položaju. Da se on osebno pote-teguje za naše interese, je umevno, če pomislimo, da stoji tovarna na mojstranskih tleh in plačuje dve tretjini vsega davka. — Tudi delavcev stanuje največ v Mojstrani.— Delujemo tedaj skupno in se tedaj ne more o nemškem naskoku govoriti in pisati.— Povdarjamo, da sploh doslej nismo poznali nemške tovarniške stranke. Do zdaj tudi nismo sploh nič vedeli o kaki nemški in protislovenski gonji, ravno tako tudi niS o kakem ant i k 1eri k a 1nem gibanju. Želimo, da nas obširni slovenski svet ne smatra odpadnikom, da ne misli, da smo tu morda zares že prodali kožo, vero in narodnost pruskim tujcem. Gospodje hribolazci, kateri dohajajo v naš mili kraj, nam gotovo lahko spriču-jejo, da v našem kraju vedno bolj cvete 5 slovenski živelj in da se slovenska, pesem o Triglavu razlega po dolini. — Mojstrana, 14. maja 1903. — Vimenu vseh delavcev port-land - cementne tovarniške delniške družbe na Dovjem: Jože Košir, tovarniški delavec, hišni posestnik in občinski odbornik; Gregor K 1 a n d n i k , posestnik in tovarniški delavec. Občni zbor „Sloven. planinskega društva". Slovensko planinsko društvo v Ljubljani ima v sredo, dne 20 maja t. 1. v restivraciji Narod, doma redni občni zbor. Začetek ob 8 uri zvečer. Na dnevnem redu je: Pozdrav načelnika, poročilo tijnika, poročilo blagajnika, poročilo računskih pre-gledovalcev, imenovanje čaBtnih članov, slučajnost:. Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko se jo osnovalo s sedežem v Mariboiu »Zgodovinsko društvo« bo imelo častno, dopisujoče, redne in podporne ude. Prve in druge bo imenoval le občni zbor, redni ud pa poBtane lahko vsak, kdor plača enkrat za vselej 100 kron ali vsako leto 5 K. Podporni ud pa lahko postane, kdor podari društvu kako manjšo svoto ali kak znatnejši predmet za knjižnico ali muzej. Udnino sprejema začasno g. dr. Rad. Pipuš, advokat v Mariboru. — "gflrnftil 8e je v Gradcu c. kr. fin. računski asistent gotpod Josip Jak z gdč. Ido Lubec, hčerko dvornega svetnika in ravnatelja finančne direkcije v Ljubljani — Umrl je v Gorici gosp. Franc i ZakrajšeH, zasebni učitelj, ki je bil j znan tudi kot pisatelj. — Umrl je na K r -č e v i n a h pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža g. Ivan Trstenjak v 86 letu svoje starosti. Bil je izvrsten narodnjak ter vrl vzgojitelj svojih otrok, ki zavzemajo častna mesta na Slovenskem in Hrvatskem. — Pogrešajo trgo*c» Jožefa Pretnarja iz Kranja. — Nesreča na kolodvoru. Na koroškem kolodvoru v Mariboru ponesrečil se je železniški paznik Karol Siboter. Povoi.il ga je stroj, katerega bo premikali. Zlumil mu je obe nogi, kateri so mu morali v bol nišnici odrezati. A našli so se suroveži, k i so ponesrečenčevi ženi poslali na dom njegove čevlje, v katerih so se nahajali odtrgani prsti noge in kosi mesa. To kaže res o skrajnem posirovljenju čustev ! — Gad je pičil v Kamnjah na Gori Skern dne 6. t. m. v kazalec desne roke vdovo Fr. Lozar, ko je brala listje. Gospod V. Z. jej je trdo povezal otekio roko gori do lakta in jej je vrhu pesti prerezal kožo. Skozi odprtino je na priprost način iztisnil 3—4 četrt l'tra s krvjo pomešane zastrupljene vode. ŽMii so bolečine že odlegle, dasi je še zelo otekla. Tako je g. V. Z. — kakor posnemljemo iz »Gorice« — na priprost način rešil ženi življenje. — Razpisana je služba kancelista pri rudarskem uradu v Ljubliani do 25. juniia, ter služba učitelja-vodje v Zsbnicah pri Skofji-loki do 25. maja. — »Kmetijski teden" na Dunaju priredi od dne 17 d>i 23. mnja c. kr. kmet. družba na Dunaju. Tam sa bo razpravljalo tudi o zadružnih zadevah kmetijskih zadrug. Kakor „Gospod. Glasnik" poroča, bo baron Stiirok, odbornik kmet. družbe štajarske in generalni pravdni zastopnik kmet jskih zadrug na Avstrijskem, govoril o razv.tku kmetijskih zadrug v naši državi, o njih sedanjem položaju in njih prihodnosti. Dne 18. maja razlaga dr. T ii r k , pravdni zastopnik kmet. družbe štajarske, postavo o pregledovanju obrtnih in gospodarskih zadrug. Istega dne predava dr. E r 11 , sek-cijBki svetovalec, o zadrugah z zalogami. — »Zaveza kmetijskih zadrug« na Štajerskem si je oskrbela veliko »pivnico« ali »vinsko klet« pri Gradcu blizo južnega kolodvora. V istej shranjujejo zadružniki lahko svoje vino, a »zaveza« posreduje »po komisiji« tudi prodajanje. Na željo se vino tudi do polovice vrednosti izplača. Za shrambo ni nobenega plačila. Le pri komi-sijonalni prodaji zaveza zaračuna po 2 odstotka za stroške. Ako zadruga oskrbi vožnjo od kolodvora do kleti ali naopak, v tem slučaji se zaračuni po 80 h od polovnjaka, po 1 K 60 h pa za štrtinjak. In klet je kupcem odprta tako rekoč vsak čas med uradnimi upmi. Slovenski del Stajera se je glede zadružništva poskusil pestaviti na lastne noge, a razmere so misel oteikočile. N. pr. v Žalcu se je že osnovala »Zaveza« za slovenski del dežele, sedaj pa je, kakor »Gospodarski Glasnik« piše, tudi zadruga v Žalcu družbenica »Zaveze« štajarske. — Ustanovitev novega izobraževalnega društva. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v St. Janžu na Drav- skem polju je bilo zadnjo nedeljo ustanovljeno i b zelo mnogobrojni udeležbi. Sklicatelj društva gospod kaplan Fr. Gosak je po zdravil došle zborovalce in otvoril zborovanje. Slavnostni govornik g. Fr. Sal Gomil šek, provizor pri Sv. Barbari pod Mariborom, je nato razjasnil pomen in potrebo izobraževalnih društev ter bodril poslušalce k verski in narodni zavesti. V odbor so bih voljeni Bami vrli možje in mladeniči, kateri so nam porok za obstoj in napredek društva, zabaven užitek nam je oskrbel ženski pevski zbor od ov. Birbare pod Mariborom, ki je s svojimi srebrnimi glasovi kar očaral občinstvo. Tamburaški zbor hajdinskih mladeni-čev pa je pod vodstvom gospoda učitelja Pograjca kaj točno izvajal posamezne god-bene točke in posebno zanimanje vzbudil pri domačih mladeničih, ki so si že tudi osnovali svoj tamburaški zbor. Mlada društvo pa preevitaj, rasti in deluj v dušni in telesni blagor dobrega našega slovenskega ljudstva! — Na pomoč pogorelcem v Slov. gradcu! Sloveniegraški Slovenci so izvolili posetien odbor, da nabirajo tudi med Slovenci prispevke za ponesrečence. V odboru so gg.: I. Jazbec, veleposostniki Ivan Kac, Fr. Verdnik, Josip R o -t o v n i k in knjigovodja Jak. Vrečko. Tem gospodom se naj pošljejo darovi, ki so bodo potem v naših slovenskih listih objavili. Pokažimo Slovenci svoje usmiljeno srce! — Visok gost. V grad »Vagenšperk« se je pripeljal 12 t. m. knez Hugo W i n d i s c h g r a e t z ml. iz Konji" Pripeljal se je z avtomobilom. Odšel je 13. t. m. zopet z avtomobilom v Konjice. — Brez komentarja! Iz Štajerja nam piše narodnjak: Te dni je poslala tvrdka Kleinmayr & Bamberg v slovenski Ljubljani meni in drugim tukajšnjim Slovencem v čisto slovanskem kraju slovenski prevod Pana Volo dijevskega v ovitku s popolnoma nemškim naslovom. Brez komentarja ! — Volitve v celjski mestni zastop so vrše 18.. 19. in 20. t. m. in sicer voii III. razred 18., II. razred 19. in I. razred 20. — Nova vojašnica v Trstu Iz glasila tržaškega magistrata doznajemo, da je že izdelan načrt za gradnjo nove velike vojašnice na v ta namen kupljenem zemljišči v Rocolu. Načrt so je že odposlal na Dunaj, da ga odobri vojno ministerstvo. Z gradnjo se prične bržkone ža v jeseni in bi v treh letih dokončana tako, da se bo potem lahko začelo podiranje sedanje velike voj tšnice, i na katerem prostoru so zgradi polem nov | del mesta. — Lovska vest. G Adolf P e r 1 e s je v preteklem tednu ustrelil v svpjem lovskem okrožju sto petdesetega divjega pe telina. jLjiibijaftsfet; novice. Narednika igral. Pred enim tednom ie neki policijski stražnik vstavil narednika Mi haela Emeršiča od 22. pešpolka, ker je bil ovaden, da je izvršil neke gol|ufie. Ko so ga izročili vojaški oblasti je dejal, da je mej vožnjo v Lubljani izgubil večjo svoto denarja in dopustnico. Sedaj se je izkazalo, da je Emeršič iz vojaške službe in da nima sploh pravice nositi naredniške uniforme. Ker je Emeršič v mestu ljudem izvabljal denar in izvršil goljufije, ga je policija sedaj zaprla. Izgubljeno. Včeraj popoludne je izgubil neki potnik na poti po Prešernovih ulicah, Marijinem trgu in Spitnlskih ulicah zlato kravatno iglo z brilantom, vredno 300 kron. Shod »Bodočnosti*. V kszini priredi iu tri ob 8. uri zvečer politično diuštvo »Bodočnost« javen shod z dnevnim redom : 1. Avstro-ogrska nagodba in novi carinski tarif; 2. gibanie na južni železnici. Zveza slikarjev, pleskarjev itd. V ne deljo dopoludne bode v Vetterjevi gostilni v sv. Florijana ulicah štev. 6 ustanovni shod krajne skupine zveze slikarjev in drugih enakih strok v Avstriji. Provizorični paznik Franc Smolej, bivši orožnik, o katerem smo že poročali, da je izvršil tatvino — na 800 kron glasečo hranil-nično knjižico — je že priznal svoje hudodelstvo. Nepošteni služkinji. Jozeli ii Smielowsky, soprogi stavbnega mojstra na Starem trgu št. 8, sta dve služkinji ukradli steklenico konjaka, steklenico vina, 6 robcav, 2 para ro-kovic in 1 brisačo in sta hotela to odnesti v kovčegu, ko sta zapustili službo. Bili sta obe aretovani. Uro ukradel. Postopač Anton Peršič iz Ljubljane je ukradel 11. t. m. kolarskemu pomočniku Val. Gracu, stan. v Podmolniku občina Sostro srebrno žepno uro in je ž njo pobegnil. Peršič se klati vedno po ljubljanski okolioi. S ceste. Anton Logaj. hlapec pri Kun čiču na sv. Petra cesti št. 49 je pustil predvčerajšnjim voz s konjem brez nadzorstva na Zaloški cesti. Konj jo sel sam naprej. Na vogalu pri Skofjih ulicah mu je pripe- ljal nasproti električni voz. Voznik Kirol Srtukelj je še pravočasno zagledal konja z vozom na tiru električne cestne železnice in je voz vstavil. — Na križpotu Gruberjeve in Karlovske ceste bi se bila včeraj ob pol 5. uri popoludne skorej pripetila večja nesreča. Hlapec Viktor Simnec iz Stud pri Domžalah vozil je po Gruberjevi cesti navzdol s tovornim vozom prav naglo, ker ni bil voza zavrl. V istem času pa je pri peljal po Karlovski cesti električni voz in bi bila oba vozova z vso silo skupaj trčila, če bi ne bil voznik električnega voza Ivan Vene električni voz z vso hitrostjo vstavil. Zvita tatova. V Giontinijevi prodajalnici sta včeraj popoludne dva gospodiča na zvijačen način si pridobila nekaj denarja. Prišla sta v prodajalnico kupit razglednic. Jeden je izbiral razglednice in si končno ledno izbral in jo plačal z bankovcem za 10 kron. Ko je prodajalec mu menjal bankovec in naštel na mizo denar, je drugi zahteval nujno jeden zemljevid. Mt>j tem, ko je prodajalec šel po zemljevid, je pustil na mizi bankovec in izmenjani denar, katerega je gospodič urno pobral in z mim odšel. Seveda se gospodiča nista med seboj poznala ? Utopljenca našli. Danes zjutraj ob 5/47. je na Franeovem nabrežju Matija P 1 e š k o zagledal v LjubljBnci truplo voiaka. Potegnil ga je na breg in o tem obvestil policijo, ki je dognala, da je najdeni mrtvec častniški sluga Gotil>ied Prugger, kateri se že od 30. aprila t. 1. pogreša. Prugger je stanoval pri stotniku v generalnem štabu Emilu Krenei-8su na Počivalnikovem pristanu v Mestnem logu in se je tam seznanil z neko služkinjo. Meseca aprila je njegov stotnik bil odšel v Ianichen na Tirolskem in Prugger bi se bil moral 1. majnika odpeljati za njim. Ker ga ni bilo v Innichen so sumili, da je dezertiral, ker je večkrat pripovedoval, da pojde v Ameriko, domnevali pa so tudi, da si je kai storil, ker je bil včasih zelo otožen in posebno zadnje dni pred niegovim določenim odhodom iz Ljubljane. Obdukcija trupla bode pokazala, ali se je Prugger sam usmrtil ali se jo izvršilo kako kaznivo dejanje. Na Šmarni gori ima t ivarniško osobje tukajšnje tovarne papirnega blaga gosp. Jos. PetriČu v nedeljo 17. t m. ob 9. uri sveto mašo in ne na Rožniku \pogodki na Jlrva-^ škem. pešti uravna parlamentarna situaoija. „Neues Pester Journal" pa to neumnost še poveča in pravi, da iz te banove izjave sledi, da so nemiri vprizorjeni z — Dunaja, da bi se tako zlomil upor ogrske opozioije. O ogrskem držav, zboru je govoril hrvatski poslanec T o m a š i č , ki je konsta-tiral, da je financijelni odnošaj postal neznosen, že več let se ni mogel sestaviti lastni proračun, davki so vedno večji, a dohodki manjši. Pogoji nagodbe se ne drže. Po zakonu je uradni jezik hrvatski, a na drž. železnicah se rabi proti zakonu samo mažarski jezik. Po duhu nagodbe je treba uvesti hrvatski jezik in nemiri bi prestali. Z druge strani se poroča, da ie hrvatski ban dejal poročevalcu »Maeyar Hirlapa«, da bo Hrvatje imeli prav, ko s j ugovarjali proti samomažarskemu napisu na prometni zgradbi, ker to ie proti zakonu in umevno je, da se čutijo Hrvatje pri tem zazžaljene. (Zikaj je torej zapovedal, da se razbiti mažarski napisi še enkrat obesijo na poslopja ?) Glavna napaka je v tem, je dejal baje ban, ker so uradniki na drž. železnicah s prebivalstvom deloma intolerantni in často surovi. Ali sa banova prevzetnost hladi? * * * llidi dogodkov v S i s k u je bilo obsojenih 13 oseb na zapor od 1 do 12 dni. Proti mnogim dijakom hrvatske gimnazije na S u š a k u se vrše preiskave radi sedo-lovama pri demonstracijah. V okraju Lika se morajo vsi potniki izkazati, kdo da so, in tudi izpričati namen svojega potovanja. Tudi v G 1 i n i in Pa-k r a c u so bili nemiri. Iz Zagreba je moralo vse orožništvo na dežel o, tako da v Zagrebu skrbi za »red« samo vojafctvo. Iz S i s k a se poreča: S i s e k ni več v HrvatBki. On je nocoj v Makedoniji. Nepopisna razburjenost vlada na vseh točkah Siska. Gostilne in kavarne morajo biti zaprte žo ob 7. uri zvečer. Istotako vsa hišna vrata. Pisma se na pošti odpirajo in konfiscirajo. Z eno besedo : strašna strahovlada! Osobito karakteristična je ta okol-nost, da je sisaško prebivalstvo navalilo demonstrativno s kamenjem in egorčemem na hišo zvestega sluge bana Khuen-H:dervary-ja, sisaškega veletržc* sipuša, kateremu je ban lansko leto izposloval madjarsko nlem-stvo za posebne zasluge, katere si je Sipuš, skupno s svojim nadutim sinom in madja-ronom Ivanom, pridobil pri madjaronske-hrvatski vladi v Zagrebu in centralni mad-jarski vladi v Budimpešti. V P o ž e g i je dijakom prepovedano udeleževati se predstav gledališke družbe K o v a č i c a in Dragutinoviča. Značilno glede aretacije dr. P o t o č -nj aka je porečilo »Novega Lista«, da so vesti o vzrokih te aretacije imeli mažarski listi dan prej, predno se ju izvršila aretacija. Dr. Potočnjak izjavlja, naj se ga radi njegove brošure proti banu le postavi pred sodišče, kjer bo nastopil dokaz resnice (doBlej se je ban temu izogibal), a dr. Potočnjak odločno za-nikuje, da bi on izdal hujskajoče oklice na narod. Vesti o nadaljnjih demonstracijah prihajajo iz Gorešnice, kamor so morali priti vojaki z Ogrskega. V Zagrebu je vlada penzijonirala tasta urednika »Narodne Obrane« dr. Lorkoviča. deželnega zdravniškega nadzornika dr. Krištofa, ker se je potegnil za nekega nedolžno aretiranega. Na S u š a k u morajo biti vse gostilne in kavarne sedaj zaprte ob 9. uri zvečer, hišna vrata morajo biti zaprta ob 8. uri zvečer, otroci morajo biti ob 7. uri zv. doma. Demonstracije sa na Sušaku ponavljajo. — Predvčerajšnjim so bile ondi zopet velike demonstracije. Sedem oseb je bilo aretiranih. V vsem okraju vlada strahovito razburjenje. L udje kličejo razdraženi: »Mi moramo obijati Afriku, Ameriku, Australiju, da obitelj prehranimo i poreže platimo, a u našu zatnlju dolaze druge i dižu nam onaj komad:č kruha, što bi ga doma mogli zaslužiti!« # Ban se je izrazil napram nekemu časnikarju, da so nemiri v zvezi s položajem v Budimpešti, ker so se pričeli, ko se je pričel ogrski parlament boriti z obstrukcijo. Ne I miri se bodo pač končali, ko se v Budim- Balkan. D Rusko-laški načrti. Preko črnogorskega dvora delata Rusija in Italija načrte glede Balkana. Iz Bolgarije se poroča, da v slučaju interveniranja velesil podpira Rusija Italijo, da Italija zasede Albanijo, Rusija bo pa zaaedla bolgarske pristane na Črnem morju. 5 Nemški častniki na Balkan u. Opazuje se, da je na Balkanu mnogo nemških častnikov, ki tam »vživajo svoj dopust«. Preoblečeni so kot civilisti in zasledujejo boje. Tudi leta 1897 so nemški častniki potovali po Turškem kot »privatne osebe«. D Bolgari in Rusi. Na Bolgar-skem je začel izhajati nov list ^Balkan". Ta poziva ruskega carja, naj ne pusti, da bi Turki uničili cul slovanski rod. L;st piše proti Avstriji. ]> Odkod dinamit? Makedonski vstaši dobivajo svoj dinamit z Grškega. Grki so oficielno najboljši prijatelji Turkov, skrivaj pa vstašem dajejo dinamit. To je tista »graeca fides«, znana že skozi tisočletja. Turški poslanik je že opozoril grško vlado na to čudno ulogo. Književnost in umetnost. * Knjige »Slovenske Matice" smo prejeli in sicer je »Matica" razposlala svojim udom naslednje knjige: 1. Zbornik znanstvei ih in poučnih spisov, uredil L. Pintar. Vsebina „Zoornika": Ivan Prijatelj: PsihologiČni paralelizem s posabnim ozirom na motiv slovenske narodne pesmi; Pavel Grošelj : Prešeren in Petrarka, leposlovno zgodovinska črtica; Ivan Šubic : Dr. Josip Štefan, odlomki iz njegovega dnevnika s skico njegovega življenja in znanstvenega delovanja; Ivan Steklasa : Franc Karol Turjaški, karlovški general (1660 do 1713); Dragotin Wagner : Pravosod-stvo nekdaj in sedaj, javno poljudno predavanje ; E L^h : Č r t i o e o ljubljanskem ljudskem štetju, statistična paralela ; L. Pintar : Književne drobtinice; Ivan Prijatelj: Dvoje Prešernovih pisem; dr. K. Glaser: Bibliografija slovenska, slovensko kniištvo od 1. januvarja do 31. decembra 1901 ; L. Pintar :Iz pozabljenih rokopisov. — 2 Vojvodina kranjska, zgodovinski opis s 34 podobami, spisal Fr. Orožen, profesor na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. — 3. Zabavna knjižnica, zvezek XIV. in XV. Zvezek XIV. prinaša: Učenjak, veseloigra v treh dejanjih, spisal F r. D e t e 1 a in dramatičen prizor : Sami medseboj, spisal F. J. D o 1 j a n ; zvezek XV. pa ima naslednjo vsebino: Pogreb, slika iz življenja koroških Slovencev, spisal F. J. D o • 1 j a n ; Brez volje, spisal P a n k r a -cij Gregorc, in Črtica (Ko so zvo novi plakali, zl deveto goro, in t^ilji našega hrepenenja) spisal F r. K b. m e š k o. — 3. Knezova knjižnica, IX zvezek: Na klancu, spisal Ivan Cankar.— 4. Letopis Slovenske Matice za leto 1902 uredil E L a h, iz kojega povzamemo, da je imela »Slovenska Matici" v 1. 1901. 36.428 K 50 h dohodkov in 36 043 K 84 h stroškov. premoiunje se je 1. 1901 pomnožilo za 599 K 43 h skupno število društvenikov zn«Sa letos 30 7 G, lani pa je štela ,Matca" 3223 udov, tt-rej se je itevilo letos skrčilo za 147 udov. — Slovenci, naročajte se na »Slovensko Matico"! * Smetanov teden v Pragi. V Pragi igrajo cel teden Smetanove opere. Obisk gledališka je ogromen. ® Novo zveždo repatico jo našel zvezdogled Grigg v Hamburgu Dal ji je ime »1903 B". Repatica je blizu Onona. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Sohlapoa je pokradel Janez Morel, delavec iz Postojne. Zj lansko jesen je v Trnovem na Notranjskem iz neke odprte shrambe vzel Francetu Barbiču gotovine 90 v. Letos neko noč meseca marca, ko je bil že službo zapustil, je ravno istemu hlapcu iz zakleniencga hrama pobral obleko čevlje, klobuk, 1 predpasnik i. t. d. potem pa pobegnil Morel ne t*ji dejanja, sodni dvor ga je na 2 meseca težke jtča obsodil — Kamen vglavo vrgel. Posest niče sin Janez Koderman in Janez Dane. sta so v pijanosti v Gregorčevi krčmi i Nadgorici nekaj sprla, na k:ir se je priče pretep. Koderman je nato Daneta podil i kamenom v roki po cesti, kričeč za n)im, da ga bo. Ko ga je Danetova žena Jera prigovarjala, da ga naj pusti na miru jej Koderman vrže precej debel ksmen v glavo, tako da se je zgrudila na tla in zgu bila zavest. Izgovarja se, da tegd ni name raval ttoriti, obsojen je pa bil na 4 tedne poobtrenega zapora. — Neprevidna mati. Letošnjo velikonočno nedeljo je Marija Požar na Belskem pripravljala kosilo. Med tem je šla po vodo k bližnjemu stu dencu ter posadila svojega 2 leti starega Janezka na ognjišče. Ko se čez nekaj minut vrne, najde otroka v plamenu, ki je šo tisti dan vsled opeklin umrl. SodišJe je obsodilo Marijo Požar vsled to malomarnosti na 5 dni strogega zapora. Porotne obravnave v Nočem mestu bodo 25 , 26 in 27. t. m., in sicer prideio na vrsto 32letni Franc Hočevar iz Sp. Mlatatiča radi požiga, 23lttai Janez Ihan z Muljave, 651etni Anton Skušek iz Rateč in 15letni Franc Zupančič, vsi trije radi ne-nravnosti. Kttzne utvari. Najnovejie od rasnih strani Frančiškana umorili so v Cataniji neznani storilci. Odrezali so mu glavo, truplo so pa pustili ležati v neki sobi, v kateri sta bila dva psi. ki sta truplo skoro popolnoma oglodala. — Ustrelil se je v Pulju nadporočnik P o k o r n y, ko je bil klican k poveljstvu v Split. — Francoski kartuzianci bodo v okoliei Kra kova v Galiciji napravili tovarno likerja. Nekaj menihov je že došlo tja — D e I r a v-dant Ket8kemethy se sedaj baje mudi na Angleškem. — V veliko denarno zadrego j e p r i šI a T u r-č i j a radi vojnih priprav in gibanja Albsn cev. — Na tri mesece ječe je obsodilo sod'š5e v Deva romunskega duhovnika Stupinianu, češ, da je hu|sksl proti Mažarom. — Velik požar. V zahodno gališkem trgu B.ecz je predvčeranjim pogorelo 49 hiš, mej temi mestna hiša in več uradpih poslopij. Ena oseba je bila ubiti. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 15. maja. V „Resoursi" se je včeraj vršil shod slovenskih visokošolcev za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Navzočih je bilo tudi nekaj visokošolcev dragih slovanskih narodnostij in mnogo slovanskih poslancev. Udelež-nikov je bilo nad 400, med njimi poslanci dr. Žitnik. P f e i f e r , B i-a n k i n i, P1 o j, P 1 a n t a n, Ferri, Spinčič, V u kovic. Zastopana so bila vsa slovanska akademična društva. Jurist Žerjav govori o nedostat-kih na dunajskem vseučilišču in o potrebi decentralizacije univerzitetnega pouka na korist slov. vseučilišču v Ljubljani in eešk. v Brnu. Filozof Grafenauer apelira na slovanske poslance, naj vse sile zastavijo, da pribore Slovencem univerzo. Filozof Kobal govori o italijanski pravni akademiji in protestira, da, bi se pronesla v Gorico ali v Trst. Dalje je govoril poslanec div Ferjančič. Češki poslanpc Karbus govori v imenu češk. kluba, Š rame k za univ. v Brnu. Soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija: Slovansko dijaštvo pozivi je vlado, tla dovrši vse priprave za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani in češke univerze v Brnu ter se sklicuje na memorandum, kateri je bil podan vladi 1. 1901. Slovensko dijaštvo protestira proti prenesenju ital. pravne akademije iz Inomosta v Trst ali •• v Gorico. — Po shodu je dijaštvo demonstriralo pred uredništvom ,.Neue Freie Presse", ker je priobčila znane Jagičeve članke. Nekaj oken je bilo pobitih. Demonstracije so se nadaljevale po Ringu in na univerzi. kjer je dijaštvo sežgalo izvod „Neue F.eie Presse". Na shod ste došli tudi brzojavki uredništva „Slovenca" in „Slovenske kršč. soc. zveze". Dunaj, 15. maja. (C. B.) Na interpelacijo posl. Voglerja glede postopanja dun. mestnega magistrata proti elektr, družbam je izjavil min. predsednik, da bodo preporno vprašanje rešila sodišča. Vlada more le obema deloma priporočati, naj kompromisnim potom poravnata diference, pri čemer jima bo vlada rada na uslugo. — Tekom razprave o vladnem odgovoru v zadevi nemirov na tehniki je posl. Berger branil nemško-nacionalno dijaštvo in trdil, tla so izživljali katoliški dijaki. Dunaj, 15. maja. Vesti, da mislita dr. Pacak in dr. Kramar odložiti mandata. se dementirajo od češke strani. Dliliaj, 15. maja. Pri včerajšnjih Meteorologidno porodilo. Viflina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mj» g OUB opa-5 »ovanju Stanje baro-niotra. t mm. Tempe, ratura , , po Vetrovi. Celaijn -r IS a Nebo « _ S 14] 9. iv»»o. 741-7 [ ii*2 f si. sever oblačno | lol ' |2 po vol. j 74* 2 740 7 9 6 1 si. svzli. 15-9 | si ssvzli. pol. obl » 2 dtž | Srednja včerajšnja temperatura lt 3". normale 13 9* 4$ u ii 6-48 (Efektiv). Dunajski trg Pšenica banaSka......K 7-70 Rž južne železnice .....„ — Rž.............7-1 ;5 Ječmen , » ......„ 6-40 ob Tisi . ......6 70 Koruza ogrska.........6 80 Cinkvant..................7 25 Oves srednji..........6 25 Fižol...........675 do 7-S8 7 38 6 48 5-87 5-fi2 6 49 6 49 do 8 35 " 7 20 * 7 25 » 7 50 » „ 7.?0 „ 6'45 » 13 76 je Zvečer dijak, Ki p 30 kron globe in bil izpuščen, je bil popoln mir. Dunaj, 15. maja. Poslanec Bian-kini in tovariši so vložili danes na domobranskega ministra interpelacijo zaradi dogodkov na Hrvaškem, zakaj se uporablja tam avstrijsko vojaštvo. Dalje interpelacijo zaradi nasilnega postopanja vojakov celo proti ženam in otrokom, katero Hrvate razburja in ne povzdiguje ugleda vojaštvo. Dunaj, 15. maja. Včeraj zvečer se je vršil v Resourci shod tukajšnjih Hr vatov z dnevnim redom: ..Dogodki na Hrvatskem". Navzočih je bilo tudi mnogo slovanskih poslancev. Zagreb, 15. maja. V Bakru so demonstrantje naskočili železniško postajo. V Hreljinu so vse razbili. V Zagrebu so zopet aretirane tri osebe radi demonstracij. metov, kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. Vzorci ua zahtevo zastonj. 524 4 12—9 Na prodaj je hiša in hlev. 53 mernikov posestva n več travnikov, gozdov i« planin in srenjske pravice, gospodarsko orodje m Živina, v S v dobrem stanu. 6.1 4-3 N-tarčn ša pojasnila rfaj^ unse-tn k J. Jesenko v Žerovnici na Gorenjskem. Sprejme se takoj dobro Izve/bana prodajalka špecerijskega blaga proti dobri phči kot voditeljica neke podružnice na deželi. Natančneie po o uaravnistvo „SI'>vencatf. 653 3-3 pSamjal pooolnomu nerabljen, višnie*, ki je stal 160 K in bel, tudi nov ma$ni pla$e, ki je veljal 140 K, sta po znižani ceni na Prodaj 669 2-1 Kje, pove upravni&tvo „Slovenc»". Kuharica, poštenega obnašam«. vešč* dimstvu, si želi službe v nišču tudi v (jr< 8po-kakem žup 6^8 3—1 Nie na*lov pn< č upravnifitvo „s:ovrnca" Iščem mm ki ima veselje