62(5. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„[)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1 ‘50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10’—, četrtletno K 5"—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina st «:
V Ljubljani, sobota dne 20. septembra 191 S.
Leto Sl.
pošilja upravništvu. Telefon številka 118.
:u
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev*
Ju	Uredništvo in upravništvo:	av
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase •e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pola pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
k	Telefon številka 118.
:st
a
Zadnja razkritja.
Navadili smo se raznih razkritij že tako, da nas nič več ne preseneti »Podplat je koža čez in čez postala« — tako bi lahko rekli o nas'samih. Nič več se nam ne zdi nemogoče, vse se zdi nam razumljivo — najne-znosnejše razmere gledamo nekako ravnodušno in si mislimo: Saj bo minilo.
Razkritja Kamile Theimerjeve so vzbujale s početka zanimanje — potem pa smo jih sprejemali z rezervo, kot nekaj, kar se nas ne tiče. Čakali smo sodišča, sami pa se nismo pripravljali na obračun.
Kamila Theimer je obljubovala nova razkritja — mi pa smo mislili, da bodo zopet lepi članki brez gotovih dejstev.
Kar je prinesel »Slov. Narod« predvčerajšnjim, to je marsikoga osupnilo. Vedel] smo, da ni vse v redu, toda to, kar se nam odkriva v tem članku, to je več nego navadno Sumničenje, to so dokazi o čudnih manipulacijah v klerikalnih denarnih zavodih, ki so se vršila leta In leta.
Kamila Theimerjeva piše: Kakor Pavšlarjeva afera, smrde tudi razmere v »Ljudski posojilnici« naravnost do neba in jih je treba enkrat javno nribiti. Tako ie na primer »Ljudska posojilnica« vplačala v fond za pokriije 100.000 K. za ostalih 19 miljonov 900.000 kron vloženega kapitala pa zadostuje najbrže božil blagoslov kot pokritje, v kolikor ta denar še ni bil predmet notranjega posojila. »Ljudska posojilnica« dela po statutih popolnoma nedopustne bančne kupčije in vrši pod egido deželnega glavarja in voditelja čisto agrarne stranke ter pod vodstvom g. kanonika Šiške razkosanje posestev v velikem štilu. Prečastiti gospod Ima sploh za duhovnega dostojanstvenika zelo razvit trgovski čut. Tako je med drugim fabrifleant parketov in vozov in v svojem pičlem prostem času, kadar nima posla z dovoljevanjem popolnoma ali delno nepokritih posojil v »Ljudski posojilnici«, ie poleg tega še odprti družabnik firme Zajc <k Horn za proizvajanje umetnih kamnov in družabnik famozne tovarne za čevlje Kozina & Comp. 1 a po-poloma in delno nepokrita posojila »Ljudske posojilnice« tvorijo poglavje za sebe, čigar podrobni studii bi nujno priporočala nekemu splošno ne zelo priljubljenemu državnemu funkcionarju. Na čelu teh nepokritih posojil se nahaja posojilo Nj. škofijske milosti g. knezoškofu ljubljanskemu, dr. Antonu Bonaventuri Jegliču % 900.000 K, za katero dosedaj prav gotovo niso bile plačane niti obresti, potem sledi posojilo ca 1 in pol milijona kron — popačeni sVet pravi celo 2 milijonov kron — tovarnarju za usnje in bratrancu g. dr. Šušteršiča Karlu Pollaku, ki med brati ni toliko vredno, marveč k večjemu dve tret-
jimi te vsote. Sledi posojilo tvrdki Zabred s 700.000 K, tvrdka pa je cenjena na približno 300.000 K. Sledi nadalje večje le delno pokrito posojilo Mengškl pivovarni in tako naprej z gracljo. — Da je marsikaj gnilega v državi Danski, dokazuje če nič drugega, že edino to dejstvo, da so se razne posojilnice v drugih mestih protivile zvezi z ljubljansko »Ljudsko posojilnico« In da dvigajo duhovniki sami kot prvi svoje vloge iz te posojilnice, ter zapuščajo posojilnico kakor podgane potapljajočo ladjo. Vest, ki pa še ni potrjena, ve celo pripovedovati, da je deželni glavar m bivši predsednik »Ljudske posojilnice« prodal svoj delež In da sploh ni več član.
Tako gre obtožnica naprej. »Gospodarska zveza« — »Zadružna zveza« — »Ljudska posojilnica«, vse sloni na pesku. Ko človek prečita ta članek — išče odgovora na vprašanje: Kako so mogli ti ljudje s svojo vlado ustrahovati celo Kranjsko? Kako je moglo Iti to cela leta naprej? Alj so čakali rešitve od boljših časov? Kje so bili poklicani faktorji, da tega niso videli.
Isti ljudje, ki so hoteli gospodarsko uničiti Ljubljano in so gnali vsako malenkost do najvišiega sodišča, so sami v svojih zavodih trpeli razmere, zaradi katerih bodo dajali trd odgovor!
Dovolj!
Slišali smo v zadnjih časih toliko o klerikalnih sleparijah — cfa mora vsak pošten človek reči: Sedaj je konec! Prišel je čas obračuna.
Gospod Pavšfar je razkril kupčije z vodnimi silami, ing. šuklje je pokazal Završnico in znanstveno vrednost »ing. Tschermaka« — Kamila Theimer pa je razkrinkala delo v gospodarskih zavodih. Kaj potrebujemo še prič? — Kai je treba še več dokazov?
Neznosne razmere, pod katerim! trpi vsa dežela, so Izpametovaie že marsikoga! — Kdor Ima odprte oči — vidi, kal se godi in beži iz stranke. Od vseh strani se oglašajo glasovi, desetletni grehi gredo na dan.
V klerikalnih vrstah ie panika. Klerikalci molče. Komedija s katoliškim shodom v Ljubljani se ni posrečila. tla se matlek) pod nogami.
Vse čaka. kaj bo sledilo iz tega. Vsakdo ie prepričan, da sedal pride preobrat. Toda položaj te treba izrabiti :
1. Vsa razkritja zadnjih časov je treba v brošurah in letakih razširiti med ljudstvo.
2. V deželni zbor morajo iti napredni poslanci dobro pripravljeni In energično nastopiti.
3. Treba ie Iti nemudoma na deželo z delom za samostojno kmečko agrarno stranko.
Prišel je čas obračuna!
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Precej resna reč. Kongestifa... Gospodična potrebuje popolnega počitka ... da se osvobodi jabolko krvi, ki ga je zalila nenadoma. In šele nato...«
» .. .Bom smela zopet peti« je menila ona trepetaje.
»Sele nato bomo vedeli zanesljivo, kako in kaj,« ie odgovoril zdravnik.
Spremljaje ga ven. je zaprl Flo-restan sobna vrata in ga vprašal na stopnicah čisto tiho:
»In zdaj . . . povejte mi resnico, gospod zdravnik . . .«
»Resnica ni posebno tolažilna. Kri se ie razlila v levi glasnici. Ali se jo posreči ozdraviti tako, da za-dobi spet svoja prejšnja svojstva ... tega. ubogi gospod, vam danes nikakor še ne morem povedati.«
S tem trenotkom se Je začela bridka Kalvarija tesnobnih dni in noči brez spanja, ki odneso z vsako svojo minuto nov košček upanja — ker spoznava človek venomer, da traja zlo in se ustavlja tako času kakor zdTavilom . . .
Vnetje le bilo zdaj skoraj odje-njalo . . . Gilberta je govorila. Go-
Slovenska zemlja.
IZ ZAGORJA OB SAVI.
Časi se izpreminjaijo in tako se je tudi pri nas marsikaj preobrnilo, na bolje in marsikaj na slabše. — Bralci »Dneva« se gotovo še spominjajo, kako so gotovi krogi napadali našega župana Tomo Koprivca. Mi Zagorčani smo vedeli, da so ti napadi brez podlage — in pustili smo ta-kozvane obstrukcije, da naj si ohladi svojo vročo kri. Kakor že omenjeno, so bili nam znani razlogi za te napade. Toda nam gre za stranko, ne Pa za izkoriščanje posameznih oseb...
Na vse napade ni hotel župan Tomo Koprivc tožiti, ker njemu je bilo na tem, da naj stranka ne trpi škode. — Ko so videli, da se g. Koprivc ne gane. pričel Je njim greben rastj in spozabili so se kot napredni ljudje tako daleč, da so se zatekli k deželnemu odboru... Misleč, deželni odbor ie danes na Kranjskem odločilni faktor in ta bode z veseljem zagrabil naše poročilo, ter na to priporočal deželni vladi, da razpusti napredni občinski odbor. — In pri prihodnjih volitvah si bodemo skupno s klerikalci in nemčurji pod krinko »gospodarska stranka« priborili večino in takrat bi se zopet pričelo nemško - slovensko uradovanje.
To je nekaka slika, zakai da so napada®.
Deželni odbor Je z veseljem sprejel dopis, katerega so nekateri podpisali in je vse potrebno ukrenil. Bodi tudi omenjeno, da na tukajšnji postaji načeljuje strasten klerikalec. Ta mož je z veseljem sprejel nalog za poizvedovanje in se je celo tako daleč spozabil, da je pri poizvedovanju zaupal uradno tajnost drugim. Vse to je prišlo na ušesa g. Tomo Koprivca in le vsled tega se ie on odločil, da le tožil glede očitanja, da
vorila Je z glasom, ki ga je imela prejšnje dni ... A pevski glas se ji ni povrnil.
,Do malega vsako uro je sedla revica h klavirju, udarila s tresočo roko akord ... in poizkusila. Ne, rešitve še vedno ni bilo. Nad njenim krasnim organom se je bil razgrnil pajčolan, ki je dušil glas. zavijal ga kakor v bombaž in ga delal podobnega daljnemu odmevu.
Doba izpitov je bila napočila med tem. Vršili so se vsi po vrsti — tudi klavirski. Ona ni delala nobenega.	*
Revica ni mogla premagati svojega ponosa tako daleč, da bi se bila udeležila samo enega.
Kako nai se pokaže na Konservatoriju. ko je izgubila vse:	svojo
nadmoč nad drugimi, svoj ponos, svoje upe — vse. vse . . . Kako naj gleda posmeh v očeh svojih tovarišic. fn. kar je še neznosnejše — njih pomilovanje!
Ne. kakor ie rekla v prvem tre-notku: bilo Je končano . . . vse je bilo izgubljeno ...
In ko čez dobre štiri tedne ni čutila v grlu nobene bolečine več in nobenega davljenja, kljub temu pa je morala priznati, da se H ne glede na ozdravljenje ni vrnil! krasni glas . . . takrat le storila velik sklep.
Nekega lutra. ki je bil Florestan Do opravkih z doma, je šla in sedla ponižno med druge bolnike v čakalnici slovečega profesorja na kliniki, kj Je zdravil reveže brezplačno.
Vlada:
Čukec, čukec, čukec, mukec. mukec, mukec. dobro zoblji, dobro lej — vedno dobro se imejl
Jaz zato bom poskrbela, da krivica se ne dela. ker si ti en priden ptič —< kakor doktor Šušteršič.
Ti ubogaš mene rad, zame greš se vojskovat drugi delajo nemir, zdražbo. sitnost in prepir.
Ti po dnevi kje sediš, a ponoči mal zletiš, mal začukaš uhuhu — in odideš spet domu.
čukec, ti si dobra stvar, midva sva najlepši par. zato zoblji, pridno fej. dobro se pri nas imej!
Druge Ptiče vzemi vrag, ti samo si meni drag — in pa razni nemški ptiči, ki v deželo jih pokliči.
Čukec, čukec. čuk. čuk. čuk. mukec. mukec, muk, muk, muk, kadar ti se oglasiš, mi srce razveseliš.
Po deželi celi kranjski, in po stolici ljubljanski svoje duplje že imaš. rad pokažeš, kaj da znaš.
Zvesto bom te varovala, drugim pa bom brce dala ker Ie ti si priden ptič. ti in dr. Šušteršič.
le on kradel premo« kot predsednik krajnega šolskega sveta.
Pri sodišču niso mogli ničesar dokazati. Sam Jernej Škrabe, na katerega so se sklicevali, je pri sodišču izjavil, da ie to slišal od Waketa...
Ko ie g. Koprivc videl, da je Škrabe le žrtev, je zahteval milostno sodbo,; katero je tudi sodnik izvedel.
Prišla pa ie druga razprava, tudji o aferi glede premoga. Tu ie tožil g., Koprivc Alojzija Waketa, ker on je1
H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25.
Samo! K 4*10.
Samo! K 410.
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi na j večja izbera zlatnine in srebrnine ~t:,' po jako nizkih cenah. .............
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „1K0“. : :
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk.
jako dobro idoča samo k 4*io. Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH .
MM
In ko je stala pred slavnim zdravnikom-špeeialistom. mu Je zaupala svoj žalostni slučaj; opisala mu le svojo nesrečo, svojo revščino in svoi obup. Na koncu je dodala:
»In zdaj prihajam k vam. gospod. kakor k neprizivnemu sodniku. Dovoli mlada sem1 še in bom tudi', hvala Bogu, dovoli pogumna, Ida začnem novo življenje, ako je zapreka, ki mi zapira nameravano pot, nepremostljiva. Rotim vas, povejte mi resnico . . .«
Preiskoval jo ie dolgo.
»Ali želite v resnici slišati istino, dete moje?«
»Da«, je zamrmrala in prebledela.
»Torej — odrecite se. Vaš glas se ne vrne nikdar več. zakaj kri. ki se vam je razlila v glasnico, je izpre-menila njeno obliko . . • za zmerom. Bodite pogumni.«
»To bom. Vam. gospod, pa srčna hvala. Zelo . . . zelo s®111 vam hvaležna . . .«
Ustnice so ji trepetale. Toda ni mu hotela kazati svotlh solz. Bleda in vdana v neizogibnost, se je vrnila domov.
»Odkod pa prihajaš, otrok božji?« je vzkliknil Florestan, ki je bil v silnih skrbeh, že ves čas, odkar se le bil vrnil.
»Od zdravnika?« ,
Povedala mu je. od katerega.
»Ah!... Ali te je preiskal?«
»Da. Rekel je, da je vse zaman.«
»Bežj no... Kako more vedeti?«
»On že ve. In tudi jaz vem zdaj. Pogum imejva!«
»Oh. uboga Gilberta!«
»Ne. Ti si revež. očka. ti... ker moraš zdaj pokopati svoje sanje, da me storiš veliko umetnico ...«
»Umetnico? To si, Gilberta, to boš vedno. Ali zavisi Čuvstvo za lepe stvari od zdravja ali od bolezni?«
»No. dragi očka,« ie menila ona z otožnim usmevom, »naj bo. čutila bom umetniško prej ko slej... hkrati pa bom delala kot pošteno dekle, ki si mora služiti kruh s sredstvi, ki so daleč od umetnosti.«
»Kaj pa poreče tvoj klavir. Gilberta.«	'
»To je bore revna reč. Saj nit! nagrade nisem dobila.«
»Lahko jo dobiš... In celo gotovo le to.«
»V Konservatorij se ne vrnem nikdar več. Ah. to. vidiš, bi presegalo moje moči. če se ti smilim količkaj. ne zahtevaj tega od mene!«
»Ubogo ranjeno srčece ... Ne, ne, saj ne pojdeš.«
»In to veš tudi da samo s tisto pohvalo, ki sem jo dobila prvo leto...«
»S tisto pohvalo se že najde kaka pot . . . Seveda, kneževsko to ne bo več. Gilbertica moja...«
»Mar mi je! Koliko je nesrečnej-ših od naju!«
Toda pripomnila le. majaje melanholično z glavo:
»Zdi se pač. da bom nosila prav do konca to svojo modro obleko...«
Zadušila le poslednji ihtljaj:
»No. plakala ne bom zato.«
Pri tistoletnem izpitu je nečakinja gospodične Adeline vendar žej enkrat dobila tisto prvo nagrado. ki> si jo je bila izbrala za cilj svoje trdovratnosti.
In ko so proglasili:
»Prva nagrada za klavir — go-, spodična Leonija de Montanjak, se fe! malo da ne slišalo, kako ie bevsnila Mihelina Robertova s s volim ostrim glasom:
»No. lepa reč! Saj jo zasluži ž« po starosti . . . kolikor časa fe datirala nanjo!«
Sicer pa je bilo skoraj opravičljivo. da je trosila velika rdečelaska takšne predrznosti:
Kakor prejšnje leto. tako tudi letos ni bila dobila niti nagrade, niti pohvale: morala ie zapustiti Konservatorij praiznih rok. Ali ona se je temu le smejala.
Gotovo pa se zdi, dia njen smeh ni prihajal tako od srca kakor smeh' Leonije de Montanjak.
Ko le stopila te dvorane. se j« vrgla odličnjak in la teti okrog vratu.
»Vrlo, Leonija. vrlo. Prav moj-stersko si igrala Šopenov Koncert.«
»AH si me prišla sama posluša?, tetka?«
»Da... V zadnjem trenotku. še bala sem se. da me gospa markiza ne pusti od doma . . .« No. vdala se je. In ko me le bila pripravljena pogrešati. sem sedla davi na vlak.«
»Ah. torej ste zda! na deželi?«
bil najbolje vnet za to. »da mora Ko prlvc tožiti«. (O. Wake le na napredni listi zmagal pri1 zadnji občinski vo-jlitvi.) Tu bi si človek mislil, da tak {Človek si bo vendar zastopnika vzel imed naprednimi odvetniki, a spak ga le nesel k dr. Pečanu. Zakaj, to si ‘lahko vsak misli. Dr. Pegan le videl,
|da le tu grozdje prekislo. In vsled tega ie poslal svolega koncipijenta 'dr. Adlešiča v Litijo, — Sodnik je iWaketa obsodil. — In o tem le bilo dokazano, da so nesramno obrekovali. ter pri tem celo uredništvo »Dneva« mistificirali
Na vse to bi še ml molčali, če ‘bi v nedeljo dne 14. t. m. pri volitvi V okraini cestni Odbor ta opozicija ne volila klerikalca Josip Rancln-gerja. Tih in strasten le ta klerikalec, kapram nam si ne upa ničesar zabavljati. ko pa pride drugam, pokaže svoj klerikalni fanatizem. Tako ga Je tudi pokazal ob priliki katoliškega shoda v Ljubljani. da se le zgražal nad gostilno Mikuževo, češ da ni razobesila zastave. In še več sličnih slučajev le nam poznatih. Na to opozarjamo zagorsko napredno Javnost.
Imena zaslepljenih ne objavimo, ker vemo. da so oni brez vsakega resnega premisleka glasovali za klerikalca. Pač pa lih vprašamo: zakaj fda so to nepremišljenost storili?
H koncu pa še apeliramo v prvi vrsti na g. Tomo Koprivca in na ostale, če še imajo to zavest, da so naprednega mišljenja, da naj ne tiralo cele osebne zadeve do skrajnosti. ker bi pri tem imela edino klerikalna stranka dobiček. Komur Je za jdobro stvar narodno - napredne Istranke v Zagorju, ta ve. za kal gre. Uverjeni pa bodite, če vam ni za stranko, nego le samo za osebne časti. da se bodo pričele razkrivati stvari, kar pa — to naprej poudar-
{amo — neradi storimo. Se enkrat, toneč nai bo teh osebnosti. V stranki. ,ki Je toliko močna kot naša. bi se ne smelo kal takega polaviti. — Upamo, se bodo na naš resni opomin razbistrile razmere, katere bodo le blagohotno vplivale v prid narodno na>-predne misli v Zagorski dolini!
—va—
(Prinašamo dopis po geslu: Di Se resnica prav spozna . . . Glede [volitve v okrajni cestni nam je obljubljeno pojasnilo še od druge «tranl.)
IZPOD KRIMA.
Tudi naš kot le obiskala Njegova milost kranjski vol voda dr. Ivan Šušteršič. Sprejeli smo ga kakor Škofa. Po vseh cerkvah Je zvonilo in Iška-!yašcl so mu klenkalJ kakor kakemu ivetniku. Pa sai le dr. Šušteršič naj-Svetejši človek na Kranjskem in njegovo stanovanje Je lepše, ko vse naše cerkve. Ta svetnik Je sedel to-;rej med nami in govoril: »Povejte, možje — kal želite? Vi ste moji, jaz 'sem vaš. Vse vam dam. kar imam.« In Tomišeljčani so premišljevali, kal mu odgovorili. Težko in počasi lislijo. Ogledovali so krasni deželni Avtomobil, se popraskali in dejali: »Takle voz bi radi imeli, da bi se j^ozill v Ljubljano«. Dr. Šušteršič pa je odgovoril: »Dobro, dobite ga. Av-jtomobilno zvezo vam dam. Mol avto io vozil vsako nedeljo čez Škofljico, Ig. Brest, TomišelJ, Jezero. Podpeč ,V Ljubljano, ali pa naravnost iz To-jmišlja v Ljubljano. AH drugih želja »imate?« — Imeli niso nobenih in «o se poslovili kakor lakaji od kneza. Ižanci so prosili celo za novo železniško zvezo. Od Preserja naj bi se ‘izpeljala železnica po ižanskem barju skozi Jezero. TomišelJ. Ig v Ljubljano. Dr. Šušteršič le odgovoril: »Dobra le ta. Izvrstna misel. Železnico dobite!« Nalskromnelši so bili Šolani, Prosili so te za razširjenje fceste iz Golega na Ig, brzojavno.
telefonsko fn poštno zvezo pa Jim Je obljuibil že dr. Pegan. Dr. Šušteršič jim Je obljubil, da dobe vse. po smrti pa še nebesa. Zdai torej čakamo na deželni avtomobil, na novo železnico, nove ceste in na nove pošte ter smo prepričani, da dObhno vse to v enem letu. Ce more dr. Šušteršič za svoie stanovanje izdati 60.000 K deželnega denarja, zakaj bi še nam ne dal par miljonov? Zupan Usnik, ki Je zaslovel zlasti zaradi živinskih potnih listov, ter je pred porotnim sodiščem dobro znan. ie pozabil prositi kranjskega vojvodo za najpotrebnejše. namreč posebno sodišče za Ižance in njih sosede. To sodišče na Igu. Tomišlju ali na Golem bi imelo črez glavo zadosti obravnav samo z nami. zakaj nikjer ni toliko in takih tožbarjev. zdražbarrev in pravdar-jev. kakor pri nas. Dobro bi bilo. da bi nam dr. Šušteršič izposloval sodišče. vsal bi potlej s poti v Ljubljano ne zamujali toliko časa in bi utegnili očejati svoja dvorišča in pota. ki se zdai potapljajo v gnoju in blatu. Če naj vozi k nam avtomobil, je treba najprej gnojišča odstraniti od cest. posušiti gnojnico in posuti ceste. Drugače mora avtomobil obtičati v smradu. Nikjer na svetu m take svinjarije ob cestah, kakor na Ižanskem, in le v stari Bosni so imeli pred 30 leti tako blatne, z odpadki krav in koni ter otrok posvinjane ceste kakor na Ižanskem Naj bi bili Ižanci rajši prosili dr. Šušteršiča, da Jim da odkopati cestno blato, zasuti gnoiišča in posuti ceste z gramozom! Ker Jim stori vse. bi jim to. kar je najpotrebnejše, gotovo tudi storil. Župnik Koechler, ki se ie iz galantnega duhovnika izpremenil v pravega kmeta, bi bil gotovo še bolj zadovoljen na Igu. kakor Je do sedaj. S. L. S. ima v Koechlerju najboljšega agitatorja, ki dela zanjo noč in dan s svojo potuhnjeno spletkarijo. Prevzetna ničla, županček Mencejček Matijček seveda smradu ne čuti. ker je ob gnojnici rojen, pa še sam sebe ne zna komandirati. Zato nas more potegniti iz sedanje povodnji dre—a le dr. Šušteršič. Tudi v Iški vasi imamo blata do kolen, tore! je za dr. Šusteršičevo metljo dela dovoli pri nas. Tudi »Sveto vojsko« naj bi nam ustanovila dr. Šušteršič in župnik Koechler. Takih šnopsarjev namreč ni na vsem Kranjskem, ko pri nas. Naši štacunarji so s šnopsom obogateli. Šnops pijejo lažje in v večjih masah kakor vOdo. Naši »Orli« (čuki) imalo lepo poslopje, a stoli prazno; orodje za telovadbo ie novo, a nihče ne hodi telovadit. Naši čuki rajši šnopsajo ko telovadijo, dasi imajo nadučitelja za nadčuka. Toda ta dolgočasnež le zabavlja čez Ižance, stori pa ničesar. Še tisto mrvico dreves je vrgel s šolskega vrta, kar jih ie ostalo, pa nasadil solato in repo. češ čemu bi gojil sadjereio. ko pa ljubijo Ižanci le šnopsarijo! Kaj če bi spravili »Sveto vojsko« v Cukamo in bi gospod nadučitelj in gospod župnik predavala o nesrečah, ki lih ie zakrivil med nami že ta gnusni šnops? Ljudje umirajo pri nas večinoma vsi za jetiko. A kdo je kriv? Šnops in z gnojnicami okužena
šolsko leto tu itn tam razvedrila, premembe.
Do danes še nismo storili mnogo. Edino, kar j>e imela dosdej od nas. so bile predstave našega »Dramat. društva« in vsako leto eden, dva plesa. Mnogo govorimo in pišemo, kako treba pripravljati in skrbeti za to, da se nas naša mladina tesneje oklene. Zadnii čas je, da predidemo iz teorije v prakso. Samo dvakrat na mesec predstave, nikakor niso zadostne. Isto Je s Plesi. Misliti moramo še na kaj privlačnejšega: dajmo naši mladini nekake družabne večere, poleg predstav ir. običajnih dveh, treh vsa. koletnih plesov. Dajmo večer. k| naj pripomore mladini medsebojno prijateljstvo občevanja, dajmo te večere, da se mladina tudi nas, zrelejših oklene prijateljsko. Daijmo tem večerom primeren Program predavanje, lahko in kratko. Petje, godbo, prosto zabavo, ples itd., v ožjem okviru družabnosti. Napravimo mladini nekakšne soiree. Ne le radii družabne, v prvi vrsti zaradi narodne finese! Do danes nas je videla mladina le zunanje: videla je naše prireditve. Od>-sihrnal pa damo mladini priliko, da z nami ustvarja, z nami dela, živi in čuti... Marsikdo odhaja iz vrst te naše mladine koncem leta, in ne vrne se več: odhaja, ne da bi začutil, za-čuvstvoval naše narodne delo po vsej njegovi važnosti. Odslej naj odhaja naša mladina s semenom narodnega dela. z ljubavjo do nas narodnih mejašev, od nas v svet... Omenjeno naj ne bo le naloga, breme posameznika in posameznikov. Vsi se strnimo v tem delu.
One naše prijatelje, ki so z nami enih mislil, prosimo, da spravijo to predloženo idejo pred enketo narodnih društev v Mariboru. Sadovi bodo gotovo plačali v obilni meri naš trud!
TTO-tršlse srečke
so najbolj Kiuiesljiva loterija
kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja Češke Industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Dnevni pregled.
Slovenski komitl v srbskih bojnih vrstah. Sedaj, ko se odpira v Srbiji procvitajoča bodočnost po težkih dneh nadčloveških naporoy in krvavih bojev, ie vse potno kandidatov, da si naserabiio bogastva in blagostanja v Srbiji, a zelo malo je bilo teh. kj so osebno in z nevarnostjo izgube lastnega življenja pripomogli do današnjih sijajnih bojnih rezultatov Srbije in si s tem pridobili pravico uživati na tej svobodni jugoslovanski zemlji sadove svojega truda. Med temi redkimi le ostal edini Franc Goreč, rojen v Veliki Loki in pristojen v Novo mesto, medtem ko krije enega hladna macedonska zemlja, drugi pa leži, ranjen od izdajalske roke Bolgara, v Paračinu. Sicer se čuie, da je bilo več Slovencev med srbskimi četaši. vendar z gotovostjo
... ~   ___________________ se ne ve ničesar, ker nas Srbi mno-
stanovanja po hišah. Te morilce m la- gokrat zamenjavajo s Slovaki, kate-
dih in starih življenj nai odpravilo z Ižanskega dr. Šušteršič & Comp., na avtomobil in železnico pa radi resig-niramol_______________ Jan.	Bartel.
Maribor
Skrbimo za našo mladino.
Novo šolsko leto je tu. šole so pričele s poukom. S tem bo za naso mladež prišla zopet doba mladostnih skrbij in naporov, čas pripravljanja na bodočnost. Umevno, da si bo i tokrat ta naša mladež želela skozi
rih ie bilo precej. Slovaki so se borili v prvi vojni z Bolgari proti Turkom a v drugi vojni so prestopili na srbsko stran in se borili proti Bolgarom. Franc Goreč le star sedaj osemnajst let in ie za svoja leta močno razvit »kranjski fant«. Komaj se je začela mobilizacija v Srbiji, že je odhitel z dušo in telesom na srbsko ozemlje, preplaval Savo ob Mitroviči in stopil na svobodna tla kraljevine Srbije. Kot »izvidnica« prve prestolonaslednikove armade udeležil se je aktivno vseh bojev proti Turkom In Bolgarom, 'posebno oa kumanpvske.
prilepske, bitoljske bitke ter bitk ob Bregalnlcl in na Redkih Bukvah. Mimogrede nai omenim, da tako on, kakor vsj drugi vojaki trdijo s kategorično gotovostjo, da se Bolgari (niti redna vojska, niti četaši) niso udeležili na noben način bitke pri Kumanovem, Bolgarska divizija, ki je operirala od Custendila proti Solunu — držeč se krajne meje vzhodne Macedonije. ie bila pod glavnim poveljstvom druge srbske armade generala Stepanoviča, ki se je s svojo in bolgarsko vojsko nahajal štiri dni daleč od Kumanova. Zanimive Gor-čeve spomine, ki je popolnoma zdrav zapustil po končanih vojnah bojne vrste, to »Dan« objavljal v malem podlistku, nakar že danes opozarjam. Ker je Goreč odslužil svojo vojaško dolžnost že v Srbiji s tem. da se je udeležil hrabro in neustrašno obeh vojn in ker ga ne vleče v Avstrijo ničesar več — razen sorodnikov in znancev — ostane tudi nadalje v Srbiji, bombe in vojaško obleko pa je shranil za bodoče prilike, ako ga bo Srbija še kdaj potrebovala. Pripominjam še. da ie Goreč poln idealnega mladeniškega navdušenja in Je bil svoj čas v Ljubljani izboren in vnet soorganizator narodno socialne mladine in ustanovni član društva »Bratstvo«. Goreč le sedaj usiužben v častniški zadrugi kot trgovski pomočnik in je s svojim položajem popolnoma zadovoljen. Veseliti nas mora. da le z nevarnostjo svoje osebe proslavil svoje hi slovensko ime v prvih bojih jugoslovanske bodočnosti! — Mars.
Brezvestno razmetavanje težko prisluženega in nastradanega denarja
našega kmeta — ie to. kar počenja Šusteršič-Lampe-Krekova stranka z denarjem ljudskih žuljev. Da bi ta protiljudska in protislovenska stranka obdržala vlado. le takoj, ko ie čutila, da so se začela majati tla pod nogami in da pride enkrat dan plačila, začela iskati zaveznikov. Nemcem ie prepustila koroške Slovence in slovenske urade po naših pokrajinah, predvsem po Kranjskem. Za to krvavo ceno ie dobiila v Nemcih dobre zaveznike. Sedaj je pa treba tej zvezi nadeti masko in obliž, da bo klerikalna politika kljub svojemu protislovenskemu in protinarod-nemu delu izgledala slovenska in jugoslovanska. Kam bi se obrnili? In našli so pot k hrvatskim pravašem v Dalmaciji. Ti so se zdeli klerikalnim panamistom še najbližjii in da bi lih pridobili so izmetali v Dalmacijo okrog 5 milijonov ljudskega denarja. Pokritja ie pa v najboljšem slučaju dobiti kvečjem za 3 milijone. Torej sta šla zopet 2 milijona ljudskega denarja hudiču v goltanec. 900.000 kron je izginilo kot posojilo škofu Jegliču; dolg pri Zabredli znaša 700.000 K, pokritja je le 300.000 kron — torej zopet 400.000 K izgube; pri Šuster-šičevem bratrancu se nahaja pol-drug milijonsko posojilo, pokritja pa je le za dve tretjini tega zneska torej zopet 300.000 K po vodi. Lepa svota 3,600.000 K je zafračkana in ljudstvo ogoljufano za pol četrt milijona.
Protizakonita doba Je razobeše-na v. oknih »Ljudske posojilnice«. Za vse vloge garantira Kranjska dežela
—	tako stoji pisano, dasiravno sklepi deželnozborski še niso sankcionirani Klerikalci sl pomagajo iz blata na vse mogoče načine. Toda to pot ne pojde.
Kako vrše revizorji svoje dolžnosti, kadar pridejo v »Ljudsko posojilnico« o tem bo dognala državna revizija, za katero je že skralni čas. Bogve če bo tudi ta revizija našla vse v tako lepem redu kot revizor pred dvema leti, ki je potem, ko se mu je dovolilo posojilo v večjem znesku našel vse v najlepšem redu.
Gledališko društvo na Jesenicah.
(Konec.)
Tako n. pr. se vidijo na odru vsi stanovi naravnost karikirani, tudi stanovi teh. ki opravljajo gledališko cenzuro. in to Je vse prav. Pokaži pa na pdru n. pr. duhovnika ali oficirja kot j&loveka, da mu ne nadeneš kake nadr ploveške gloriole. ie pri rokah že rdeč pvinčnik. ki prečrta z motivacijo, da Be bo ljudstvo razburjalo. ali pa, da je pržava v nevarnosti. Posebno Slova-pi uživamo mnogo izbornih sadov cenzurske zmožnosti, previdnosti in Modrosti. Ko dobimo potem od petih penzorjev pregledan rokopis nazaj, toaj se še oziramo na politiko te ali druge stranke in prikrojimo delo ta-jco. da bo vsem ugajalo? Ce bi hoteli delati take literarne evnuhe, nazadnje ne ostane nič več za igralca ali pa bi morali izpopolnjevati sami. Dobil tem nekoč v roke Anzengruberjeve-*a »Krivoprisežnika«, ki ga Je Izdala |(at. bukvama v Ljubljani in mislim, da bi vstal Anzengruber že pred sod-pm dnevom Iz groba, če bi ^edeL, tal se dela z njegovimi duševnimi ptroci. Moj prijatelj Izza dijaških let.
neki kaplan, ie bil mnenja, da ne kaže uprizoriti »Divjega lovca«, ker je preveč ljubezni v igri. a to ga ni prav me oviralo, da jo je čez par let s sv^.0 ljubico popihal v Ameriko in kot edini sin zapustil še sedaj žalujoče sta-riše. V neki vasi na Koroškem so igrali »Sv. Nežo«. Dekleta vprašajo župnika - režiserja.r kakšno obleko bodo imele pri igri. Župnik jim odgovori: »Kal pa še hočete, sai imate itak lepe gvante«. In res. dekieta so v nedello popoldne nastopile pred precejšnjim občinstvom v narodnih nedeljskih oblekah, samo sv. Neža je jmela poleg tega na glavi pajčolan z zvezdami iz zlatega papirja. Videl sem tudi ne na nekem odru. ko se je šla kraljica po gozdu sprehajat, to sicer ni nič čudnega, ampak na glavi ie imela zlato krono — iz papirja. Videl sem tudi že mogočne viteze iz srednjega veka. ki so imeli namesto triko spodnje hlače, kot pokrivala pa čepice. kot se po 20 vinarjev prodajajo na predpustnih veselicah. Takih slučajev vem še mnogo, povedal sem jih en par. da bode slavno občinstvo raz-videlo. da mora biti gledališču glavni smoter le gledališče samo, kj naj se iz sebe vedno izpopolnjuje. Zgoraj našteti slučaji kažejo, da take pred-1 stave nikakor n<? morejo izobra&mk.
no vplivati na gledalce in tudi ne na igralce-diletante. S tem je torej napravljen drugi greh. Gledališče ie zato tukaj, da izobražuje, ne pa zato, da podpira kako stranko ali druga društva.
Povedal sem splošno nekaj misli o diletantskih gledališčih. Torei približno tako ie. toda to že davno m vse, kar je treba upoštevati. Gledališče zadene med delom na toliko tež-koč. da jih je mogoče zapopasti le tistemu. ki intenzivno zraven dela..
In kljub vsemu temu bodemo otvorili v nedeljo dne 21. t. m. ob Pol 8. uri zvečer V dvorani pri »Jelenu« na Savi sezijo 1913/1914 z znamenito zgodovinsko dramo »Angelo, tiran padovanskl«. ki jo je spisal sloviti francoski pisatelj in pesnik' Victor Maria Hugo. O delu samem bodemo še poročali. Stojimo na pragu nove sezije in pripravljenega leži pred nami mnogo repertoarja najrazličnejše vrste. Gospod pisatelj E. Oangl je prepustil društvu svoji noviteti »Katka Poljakova« in »Dolina solz«, nadalje se bo tekom sezile uprizorila G. Hauptmannova pravljica »Potopljeni zvon« v Funtkovem prevodu In izvirni igrokaz domačega pisatelja »Naš greh«. Skusili bodemo spraviti na oder tudi Qankarjgyo delo. Za «qt
stovanje smo pridobili članico bivšega slovenskega gledališča v Ljubljani go Bukšekovo in članico slov. gledališča v Trstu go. Drairutinovl-čevo. Vsoeh Je odvisen edino le od obiskovalcev, ki na| pokažejo, da so razumni in. da znalo ceniti gledališče. Saj j$ to edino zadoščenje vrlim požrtvovalnim igralkam in igralcem, Pomislite, tovarniško delo od šestih zjutraj do šestih zvečer in potem se še trudi in uči do polnoči, čez polnoč in popolnoma brezplačno. To ni malenkost in če prištejemo skrbi intendantov in režiserjev, bode občinstvo pač oprostilo kako nedostatnost. kj se zna pripetiti. Stvarnim kritikam se bodemo vedno upognili, zabavljanju Pa nikoli. Kdor ima pa dobre svete za nas, naj ima tudi dejanla m naj pokaže, če sam toliko zamore. Kot tisti, ki Jih kritizira; stopi naj v vrsto aktivnih delavcev in bo s tem le pomagal kulturni stvari do cilja. Ce bi bilo na Jesenicah mani samoljubna 'n politične prostitucije, ter več veselja do lepega, idealnega življenja, bi Jz-gledalo tudi v narodnem oziru drugače kot Izgleda sedaj in ljudje bi znati razločevati, kcfal dihajo svobodno ta kedal so sužnji	8 u,. f.
Nai vse strahovite od tožbe o i „
marnskem gospodarstvu y kleribJn denarnih zavodih »Slovenec« tudj j
eno besedico ne reagira. Šq celo bene izjave ni.
Sinov! albanskih roparje^
izraz nekaterim gospodom na 5ču menda ni všeč) se vzgajajo račun avstrijskih davkoplačevalce^
— tedaj tudi na račun koroških Sle yencev v najodličnejših avstrijski! zavodih. Koroški Slovenci mora< plačevati za vzgojo sinov ljudi, niso avstrijski državljani, temve enostavni tatovi in roparji — za pritepence morajo plačevati korošk Slovenci — sami pa nimajo od A\ strije niti ene slovenske šole. »SM venec« pravi, da bodo delegacije na* stopile proti temu škandalu. — Mo* rebiti — toda gotovo ne bo med te* ml. ki bodo proti temu resno proJ testirali — slovenskih klerikalnih po^ slancev in ne dr. Šušteršiča. Kaj« če bi se klerikalci potegovali za Kow roške Slovence — potem ne bi za svoja stanovanja porabljali 60.000 K,|
Da je Bolgarija odstopila TurčiK Drlnopolje in Lozengrad, to je po dokončani seji naznanil žurnalistoni sam generalissimus Savov, zmago, valeč v Traciji, v krajih, ki jih ji moral sedaj odstopati — premaga^ nim. »Riečki N. List« pravi, da sfl mora priznati, da je to dejstvo zgodovinska stvar, ki bo hvaležen predk' med za filozofsko razpravo. — Da!,' res Je; samo, da bo tista razprav;| morala obravnavati, česa vsega je —<• zmožen cinik, ki je obogatel pototrt Koburžana Ferdinanda, kateremu Je bil interes naroda deveta briga.
O moralnem vzgojnem sistemu med vojaki je napisal neki stotnik zanimiv članek v »Danz. Armee-Ztg.«1, Mož razvija s svojega stališča pray/ lepe nazore — seveda slone a priorl na napačnih nazorih. Zanimivo pa jo, kar pripoveduje ta stotnik o skušnjah, ki jih je imel z vojaki. L. 1913,
Je prišlo v kompanijo 36 rekrutov-^ novincev. Med temi ie bilo 15 Nemcev. 20 Čehov, 1 Mažar. Po § 62, mora stotnik staviti nekatera vprašan nja. Stotnik je vprašal n. pr.. »Kaj ste?« in je dobil sledeče odgovorei 18 »Jaz sem Čeh«. — 2 »Jaz sem Nemec«. — 1 »Jaz sem Mažar.« —
3 »I bi a Wianer« (jaz sem Dunajk čan). _ 12 »Jaz sem Avstrijec«. Stotnik pravi, da so edino ti zadnji doma iz patriotičnih krajev. — Drugo vpra-šanie: »Kdo je najvišja glava v dr-, žavi?« Odgovor je bil: 12 Franc JoJ žef I. — 5 cesar (brez imena). — 2 češki kralj. — 1 Franc. — 1 Klofač,
—	6 brez odgovora. — Cesarskq himno je poznalo 25 rekrutov. prvq| kitico so znali samo 3. Na vprašanje, zakaj da so prišli k vojakom, je dobii stotnik sledeče odgovore; 10, da M bil vojak, 8, da se borim za domovino. 7, ker sem moral, 5 jaz ne vem,
4, da se naučim eksercirati, 1, da služim cesarju, 1, da se naučim vsega kar potrebujem za vojno. — Na vprašanje, kaj sodijo o tem. s kom bi se bojevali. Je dobil stotnik sledeče odgovore; 10 proti Nemcem (Čehi), 4 proti Rusom (Nemci), 11 proti Italiji (Nemci — pa Je bil najbrže tudi kak Janez vmes!) 1 proti Srbiji (najbrža je to bilo še pred izbruhom balkanska vojne), 1 kakor bodo cesar rekli, 9 proti sovražniku (pod tem pa si niso nič gotovega predstavljali). To so torei skušnje stotnika — niso brea zamimivostl — a še dolgo ne bo boljše — če ne celo slabše, ako ne bodo razmere drugačne.
Uslužbencem v restavraciji Zl-danmost se zdi nepotrebno znati slovenski jezik. Popotnik zahteva jedilo po slovensko. Uslužbenec se posmehuje. Na vprašanje, zakaj ne zna slovensko, se moško odreže: »Ne po-trebujem.a S tem najbrže hoče pokazati. da ne potrebuje v restavraciji slovenskih potnikov.
Inteligentni mladenič, zmožen vsakega pisarniškega dela kjerkoli se toplo priporoča oninu ki bi ga potrebovali. Ima tudi trgov, izobrazbo.
Deklamacijski večer v Mariboru, Gg. Milan Skrbinšek, režiser in igra>* lec in Josip šest, igralec priredita v sredo, dne 24. t. m. v mali dvorani »Narodnega doma« deklamacijski večer. Opozarjamo že danes na to prireditev, ki le za mariborske Slovenca nekaj povsem novega. Imenovanal gospoda sta priredila pred kratKinj tudi v Ljubljani prvi slovenski dekla« macijski večer in žela s strani občinstva in kritike mnogo pohvale.
»Misijon« v Tomaju na Krasu. Ker pojema bogaboječnost in se Jal začel klatiti Antikrist po naših kra* jih, so priredili oo. franč., v naši vasi misifon. Pričakovali smo poboljšanja, toda vrag se le smeje hi nam kaži zobe. Ukradenih reči ni nazaj, poke rilo se le stare ženice* solza ni ve$ v očeh; kam romaš tl ubogo slove jko ljudstvo? To le znak luči, menije prerojenja:. Vse prkJtee s© magale malo ali nič; ostaja potemtfl kem le prokletstvo nad nepoboiK Jjlvci, ki se zadnji čaisi bolJinboH tujujejo lažem farizejskih menihov, bi polnili radi svoje bisage na naš rjfe čun Pri drugi priliki bomo pokliukafl
tiste mlačneže, ki so tolerantni na-pram nasprotnikom, vsaj v tem slučaju: prijatelji, odločnosti se bo treba priučiti, čeprav trepetamo časih! (Pa brezpomembno in v zgubo lastnemu ugledu.) Oo. franč. želimo enakih uspehov, nagim ljudem pa še lepših poti. Kakor vidite, ne pomagajo več angeljčki, kakor tudi ne razne kon gregacije. Znamenje, pa ne časa.
Kulturni škandal v središču naše domovine kriči že tako čez meje Ljubljane, da se bodemo sramovali 'tistih, ki so veljali do danes v tem .oziru še vedno za poludiletante. SIo-jvensko gledališče v Trstu je danes v tem oziru prekosilo naše mesto. Pripominjamo tudi, da tržaško slovensko gledališče ne uživa niikakih pod-
£or od magistrata. Nekdanji domači der stoji danes glede predstav na vi-feku. (Maribor ne prihaja toliko v poštev. ker ni popolnoma rednih predstav.) Primanjkuje samo še. da se ustanovi dramatično društvo v Gorici. potem bomo ponižani pred vsema. Koliko časa bodo trajale take razmere pri nas?
Vzete šolske tiskovine. K dokončnemu šolskemu in učnemu redu je izdal deželni šolski svet kranjski tudi »Izvršilne predpise« in na podr-.stavi teh predpisov tudi nove šolske tiskovine. Slovenski prevod nemške ga izvirnika »Izvršilnih predpisov« je ,s pomočjo deželnega šolskega nadzornika preskrbel okr. šol. nadzornik Fran Gabršek, ki je bU tudi soured-Jnik slovenskih »izvršilnih predpisov ki jih je z novijni šolsk. tiskovinami (Vred založila in izdala po naročilu [deželnega šolskega sveta »Učiteljska •tiskarna«. Seveda ne brez stroškov. !»Učit. tiskarna« je po višji želji so-jurednika za njegov trud dobro nagradila. Poleg tega je morala »Učit itiskama« dati brezplačno po eno jpbirko vseh slovenskih in nemških novih šolskih tiskovin vsem okrajnim išolskim nadzornikom, vsem okrajinim 'šolskim svetom in dež. šolskemu sve (tu. Vsaka taka zbirka novih šolskih (tiskovin, ki je bila zložena v lepi, v jplatno vezani mapi, je veljala »Učit. tiskarno« 12 kron! Ko so bile vse tiskovine lepo urejene, je pa prišel vEfialt, Slomškar-uskok, ki je po ovin-(kih takorekoč — vzel iz »Učit. tiskarne« vse vzorce šolskih tiskovin iter jih nesel v Kat. tiskarno, ki se jih jie polakotnnila ter jih brez predstro-jškov ponatisnila ter jih danes prodaja do isti ceni kakor »Učit. tiskar-na«.^— Taka je torej zgodovina novih šolskih tiskovin, in te tiskovine, ki se tiskajo v Kat. tiskarni, imajo jmadež izdajstva in greh prokletstva nad seboj!
j Iz liudskošolske službe. Absolventka Karolina Križajeva je imeno-!vana za provizorično učiteljico na enorazrednici v Dolenji vasi pri Senožečah. Suplentka Kornelija Cerme-Ijeva ie imenovana za provizorično učiteljico na ljudski šoli y Cerkljah, {Provizorična učiteljica na ljudski šoli jv Blatni Brezovici Albertina Vajdi-ceva je premeščena v Borovnico, v Bevke pa pride kot suplentka gdč. Koza Svetličeva. na mesW zaradi studii na dopustu se nahajajoče gdč. Marije Sodnikove. Za suplentko na mestni dekliški šoli y Ljubljani je imenoyana gdč. Aleksa Lindtnerjeva na mesto zaradi študij na dopustu se nahajajoče gdič. Leje Levčeve.
Aretacija potepuhov. Preteklo soboto je orožništvo v Podsmreku pri Dobravi in v Kozarjih aretiralo troje postopačev in jih izročilo okrajnemu sodišču v Ljubljani. Med aretiranci se nahaja tudi 371etni delavec |Jože Bremkt iz Visokega, občina Šenčur pri Kranj«. Možakar ima na desni roki globoko in dolgo rano, ki 'Jo je dobil malo poprej pri nekem pretepu.
\ V znamenju noža. Pretekli četrtek je sunil neki delavec med prepirom svojega tovariša 451etnega cestnega delavca P. Šavsa iz Škofje Loke z nožem v vrat. Šavs je težko poškodovan.
Orožnova koča. Dne 15. t. m. se d	Orožnova koča na črni
.od iste se nahajajo pri JVUjo Oroboteku na Bohinjski Bistrici
Nesreča vsled splašenega konja! Dne 9. t. m. je bil semenj na Zgor. [Jezerskem. Tam se je splašil v voz Ivprežen konj nekega posestnika. Konj ie dirjal z vozom naprej in je 'podrl v begu šotor neke prodajalke, ki je zadobiia pri tem znatne poškodbe na nogi. Tudi lastnik voza je panel raz voz in se lahko poškodoval. ,Oni pxodaja!ki je bilo več blaga poškodovanega.
t m ^eSl1 I6* V pondeljek dne 15.
sil v	Ropoi,udne se je obe-
?x n n V lni rudar Franc Kanduč. Pred kratkim mu fe uniI.la
Hipna blaznost je bila najbrže vzrok (samomora.
Tl ciganastl cigan. Cigan Franc jHudorovič je prodal te dni nekemu (posestniku v Hruševju na Notranj-$kem kobilo. Ker pa ni imel živinskega lista ki je tudi dajal nasprotujoče si odgovore, kje je namreč kobilo dobil, je cigan na sumu, da je kobilo ukradeL
Neumna šala. Ko se je peljala te dni na kolesu posestnikova hči Terezija Cedilnik iz Podgorice od Šent Jakoba domov, ji je prišel na cesti nasproti neki pijan krnet, ki je v šali udaril s klobukom dekleta na kolesu. Deklica je vsled tega padla in podrla obenem neko kmetico, ki je peljala mimo samotež voziček. Cedil ni-kova se je pri tem znatno poškodovala dočim je kmetica dobila le lahke poškodbe.
Lfublfasia,
— Danes Je petletnica onega dne. k] se ne sme imenovati. Zbirajte v narodne namene!
— Nadaljevanje člankov o Novakovi dedščinl smo morali včeraj in danes odložiti! Pride prih. dni.
— Včeraj se je vršila pred tukajšnjim sodiščem razprava vsled ugovora proti konfiskacijam »Dneva«. O razpravi ni vredno, da bi se govorilo. Bilo bi sploh najboljše, da se odpravijo oni §§§. ki pripuščajo ugovore in tozadevne razprave. Naj bi se odkrito povedalo, da se nobem pritožbi ne ugodi in da so zaznambe policijskih agentov nezmotljive. Ne vemo. čemu bi se tratil čas z razpravami. katerih ipid te isti kot po-četek:	utemeljevanje	konfiskacije.
H konci bi še omenili, naj se drugič opuste bagatelizrranla. kakor so izražena v izrazu:	»Gospod	N.	N.«
Naš zastopnik ni noben »g. N. N.«, temveč gospod juriš dr. Krivic z istimi historičnimi judicielnimi in političnimi izpiti kot gospodje n. n. pri sodišču.
— Uboga Ljubljana. Danes smo prejeli plakat »Slovenskega gledališča« v Trstu, ki naznanja »Otvoritev sezone«. Spomnili smo se lepih časov. ko so veliki lepaki oznanjali tudi po ljubljanskih vogalih začetek sezone »Slov. dež. gledališča«. Danes vidimo na istem mestu nemški plakat. ki naznanja prvo predstavo v nemškem gledališču. V izložbenih oknih so se kazale včasih slike novih sit ki so imele nastopiti na slov. ociru sedal se kažejo v Šelenbur-govi ulici člani nem. Ju bil. gledališča. Daleč je prišla slovenska prestolica. Klerikalna banda, ki je zavzela vso deželo, nima niti toliko čuta za slovensko kulturo, da bi »Dram. društvu« odprla dež. gledališče, ki je deželna last. Kako srečni bi bili Slovenci po drugih mestih, ko bi imeli enako stavbo, da bi mogli v niei prirejati predstave? Pri nas v Ljubljani pa stoli stavba zaprta. Ali ni to škandal. k] ga ne pozna noben drug narod na svetu. V Trstu, v Mariboru, v Jesenicah, povsod se bore. da rešijo s skupnimi močmi gledališče — pri nas v Ljubljani so ga klerikalci z enim mahom ubili. In to so storili ljudje, katerih moralna vrednost se kaže iz vsake strani slov. listov.J Ti liudlie so v imenu morale zaprli slov. gledališče! Kaka ironija! Ali nas ni sram, da pustimo sramotiti na ta način slovensko ime pred svetom. AH bomo res trpeli, da nas zaduši klerikalni smrad? Mislimo, da ima slovensko meščanstvo pravico zahtevati, da se gledališče odpre. Dovolj dolgo smo molče prenašali te razmere. Vprašanje slov. gledališča in vprašanje par Hudi — ampak cele slovenske Ljubljane in naša častna dolžnost je. da ga jim člmpreie rešimo.	’
— Namesto gledališča. Piše se nam: Zadnjič ste pomilovali Ljub-liančane. da bodo brez gledališča. Toda pozabili ste povedati, da so drugi poskrbeli za nadomestilo, da ne bo Ljubljančanom dolgčas Le poglejte pod Tivoli ringelšpil. Ta le vedno poln. Oni. ki je bil pred njim. je baje odnesel cele tisoče iz Ljubljane. Drugo nadomestilo ie n. pr. kinematograf. Tam se kar tere ljudstva. Tretje — to je za one, ki ljubijo operete — je dunajska damska kapela. In kdor želi še kai eksotičnega, ta si ogleda zamorce. Tako imajo Ljubljančani nadomestilo za gledališče. Kultura je vendar internacionalna — morala tudi.	’
— Nasvet. Razmere v klerikalni stranki in vprašanje slov. gledališča in bližnji dež. zbor so tako pereče stvari, da bi bilo treba o njih na javnem shodu izpregovoriti.
. »Popotnik« 8. in 9. štev. je izšel in prinaša zanimivo vsebino. Važen je posebno spis »O državljanski vzgoji« in »Ustavoznanstvo na ljudski šoli«.	’
— Danes ob pol osmih zvečer se vrši v veliki dvorani »Mestnega doma« dijaški deklamac liski večer. Na programu so slovenski in tuji pesniki. Deklamacijo priredita gg. Milan Skrbinšek in Josip Šest. ki sta dala tudi g. F. Trampužu priliko, da nastopi v dveh točkah. Večer je sicer namenjen dijaštvu in le zato tudi vstopnina zelo znižana, vendtair ima seveda tud! vsakdo drugi, ki se zanima za ta večer, dostop. Za dijaštvo so takšnj večeri velikega pomena, sai se nikjer toliko ne »deklamira«, kakor ravno v šolali. Ali ono meha-
nično ponavljanje 'doma naučenih besed. brez vsakega logičnega naglasa in čuvstvenega izražanja nima nikak-šnega pomena, je duševna »morija« in izgublja čas. Koliko duševnega dela pa tiči v onem reproduciranju tudi najenostavnejše pesnitve, pri katerem poskuša izraziti Človek s svojrm organom in temperamentom, sledeč svoji fantaziji, vse ono. kar nam je hotel pesnik s svojim umotvorom povedati. In samo. če bi se tudi v šoli na ta način deklamiralo, torej res deklamiralo, bi se učil dijak pesmi z veseljem in zanimanjem. Sai jih je mnogo. ki čutijo in slutijo, kako bi bilo treba pesem reproducirati, ali sram jih je. ne le součencev in učitelja, tudi samih sebe. A ta sramežljivost bi jih polagoma minila, če bi se učitelj in učenci večkrat srečavali na takšnih večerih, kakoršen ie nocojšnji. Upamo torej, da bo poleg drjaštva zastopana na tem večeru tudi večina naših srednje- in fjudskošolskih pedagogov. Vstopnina: sedež prve vrste 80 v. sedež druge vrste 60 v. stojišče 40 v. Blagajna se odpre ob sedmih.
— Nogometna tekma Celovec -Ljubljana. Ljubljanska »Ilirija« ima navado, da vabi v Ljubljano k tekmam vnanja društva, ki so vsaj enako močna, ako ne jačja. to pa iz dveh razlogov, namreč, da nudi občinstvu res športni vžitek in da tako okrepi tudi svoje moštvo. To bo tudi pri jutrišnji tekmi značaj. Celovški atletiki so namreč v zadnjem času prav močno napredovali in dosegli prav lepe uspehe. Po rezultatih sodeč so nekaj močnejši kot naše moštvo. Proti prvorazrednim dunajskim moštvom so se namreč prav dobro odrezali, proti moštvom v področju nemške alpske nogometne zveze pa so dosedaj vselej zmagali tako, da tekmujejo prihodnjo nedeljo z graškimi atletiki, ki so edini močnejši od njih. za bokal graškega zbora. Nasproti temu pa moramo povdarjati, da poda Jutri »Ilirija« občinstvu nekak obračun; ta tekma naii pokaže, koliko so pridobili s sistematičnim trainingom. Tekma sc vrši ob vsakem vremenu in prične točno ob 4. uri.
— Strela ie udarila včeraj okrog pol desetih dopoludne v dimnik hiše št. 4. v Ravnikarjevi ulici. Strela ie udarila skozi dimnik, odtod v stranišče in kuhinjo. Nato ie švignila na ulico, vsled česar so poškodovane brzojavne električne žice na ulici. Zena posestnika omenjene hiše, kjer je strela udarila, ie bila v istem času na stopnicah. Strela jo ie omamila in žena je padla po stopnicah. — Strela Je včeraj udarila tudi v Tonhalfe in v prisilno delavnico.
Čuden slučaj v Zeleni Jami.
Nag nočni potni«. V torek ponoči (okoli dveh po polnoči) je planil v utico užitninskega paznika, ki straži na samoti pri prehodu poleg proge južne železnice, nag mož. že precej prileten. Planil ie s tako naglico v to. da se ga je užitninski paznik pošteno prestrašil. Mož ni izpregovorrt nobene besede. Zunaj je lil dež in je bilo precej hladno. Mož ie bil popolnoma nag brez obleke. Paznik ga je sprejel pod stfeho, kljub temu, da ni mogel od njega izvedeti, kdo da je. Ogrnil ga je s svojo pelerino in mu prepustil svojo klop, da se je nanjo ulegel. — Sam paznik je sedel na stolu in je skušal iz njega kaj izvedeti. Šele čez dolgo je mož izpregovo-ril. češ. da ie iz Vodic. Toda videlo se je, da se mu meša. Pazniku seveda ni bilo prijetno v taki družbi, posebno, ko se je začel mož tresti tako. da se je cela uta tresla, Ker ni bS-lo nobenega stražnika blizu, je moral čakati, da se od kod prikaže kak človek, Ob 3. zjutraj je šel mimo žel. čuvaj m tega je prosil, naj pokliče stražnika. Pa ie res obvestil strašni'-co v Mostah in proti Jutru sta prišla dva stažnika — pa ne z rešilnim vozom — ampak s t. zv. »šubvognom«. Mož je bil popolnoma trd. Stražnik je rekel, da le sploh mrtev. Toda dihal ie še vedno m so ga prepeljali v bolnico. Drugi dan se je zvedelo, da se je slekel v Zeleni Jami. Imena doslel nismo mogli izvedeti.
— Štepanjski Sokol priredi v slučaju ugodnega vremena v nedeljo dne 21. t. m. peš-izlet čez Janče v Šmartno-Litijo. Zbirališče udeležencev ob 6 uri zjutrai pred telovadnico pri br. Jos. Anžiču p. d. Soršu v Šte-paniivasi. odhod ob polu 7. uri. Na Jančem. kjer se snidemo z izletniki iz litijske okolice, bo 1 uro odmora z malo južino. obed v Šmartnem. — Povratek v Ljubljano z vlakom ob 8. uri 58. min. zvečer. Vabimo članstvo vseh ljubljanskih sokolskih društev in sploh vse prijatelje Sokolstva, da se tega izleta udeleže v mnogo-brojnem številu, posebno, ker je to sploh zadnji sokolski peš-izlet letos. Vse one. ki so Uh mikali že kedaj prijazni hribi med Ljubljano in Litijo. Jn jih vsled pomanjkanja ugodile prilike in primerne družbe nfso še obiskali, opozarjamo na ta izlet. Pot je prijetna in ne posebno utrudljiva, tako cfa se mu Jie ni treba nikomur straSMi
— Kino »ideal«. Ud danes do pondeljka se predvaja velefina drama »Benečanske sanje«. V torek »Zgubljeni sin«, italijanska drama v 4 delih in Max Lrnder. Za oktober si je nabavilo podjetje veliko privlačnost »Zadnji dnevi Pompeja«. 2500 m dolg senzacijskj film.
Trst.
Na. svidenje J Na zdarl
Kako se podpira slovensko industrijo v Trstu.
Čital sem članek v »Dnevu« od 13. t. m. pod »Protestni shod in njega posledice«, kjer dopisnik mirno i» dostojno razkriva, kako slovenski prvaki podpirajo slovensko industrijo v Trstu. Ker pa pregovor pravi, da resnica oči kolje, oglasila se je »Edinost« od torka 17. t. m. s člankom »Kočljiva stvar«, in se taiko na čuden način zaletava in napada vso slov. industrijo v Trstu, da bi jo ne mogel napadati na tak način niti največji tujerodski nasprotnik.
Jaz dobro vem. od kod vse to izvira in se niti malo ne čudim, ker mi je dotična stran popolnoma znana. Ker se pa popolnoma strinjam z dopisnikom »Dnevovega« članka in ker sem tudi jaz slovenski obrtnik, moram tudi jaz par besedi o tem napisati in nekaj slučajev navesti.
Vzemimo na primer en slučaj:
Dopisnik v »CdinoF,:« ; ravi. it ne govorimo o »Narodnem Domu«. Jaz pa hočem ravno en slučai iz gradiva »Narodnega doma« navesti. Znano mi je. da Je tukajšnji slov en. pečarski mojster svojedobno predstavil stavbenemu odboru »Tržaške posojilnice in hranilnice«, bil pa ni menda pri tem odboru nobeden strokovnjak. proračun za vsa pečarska dela in sicer z jako zmernimi cenami. yideč pa. da ni bilo niti najmanjšega upanja, da bi bil on delo udobil. posebno, ker je imel že zasigurano prednost za dotična dela neki Nemec. obrnil se ie naš obrtnik do tvrdke Greinitz s prošnjo, naj ista prevzame med svoja dela tudi pečarska, katere bi potem izvršil isti slov. pečarski obrtnik. In res tvrdka Greinitz ie prejela poleg vseh drugih del še pečarska. Sedaj pa pustimo izračunati cenj. čitatcljem. za koliko več je trpel stavbeni odbor oz. Tržaška posojilnica in hranilnica, ker je isti pečarski mojster izvršil dela tvrdki Greinitz za ravnoisto ceno. kot ie navedel v proračunu direktno na stavb, odbor. Jaz mislim, da tvrdka Greinitz ne dela zastonj (posebno pa Slovencu) in tako je Trž. pos. in hran., ne le da ie dala tuierodcu prednost dela. temveč dala mu Je mnogo nepotrebnega zaslužka in si s tem mnogo škodovala ne le sefci, temveč tudi ubogemu slovenskemu obrtniku.
Potem pa naj dopisnik »Edinosti« reče. da delajo slov. obrtniki previsoke cene in nai se ne smeši s svojimi dopisi v »Edinosti«, posebno pa ko pravi: ali bi dal »Danov« dopisnik za isto in enako delo mesto 7000 kron 13.000 kron? Menda ni in ne bo nobeden tako neumen, da bi verjel dopisniku »Edinosti«, ker nai sam pomisli, da tudi italijanski obrtnik nc dela zastonj, temveč hrepeni po zaslužku morebiti še bolj kot ubog' slov. obrtnik. Vseeno bi pa svetovali dopisniku »Edinosti«, naj se gre preje učit obrti, potem naj se spravi nad uboge obrtnike, ne pa da jim s svojo nevednostjo dela take neprilike.
Glede C. M. šole na Acquedottu nai toliko povem, da je res lastnica hiše Trgovsko - obrtna zadruga, ali ta nima pri delu ničesar opraviti, ker ie dala v popravljanje celo hišo nekemu pristnemu Slovencu (ki Slovence niti od daleč rad ne vidi) po imenu menda Sfeco, ta ima torej vse delo v rokah in razpolaga1 z obrtniki kakor hoče. Mar mislite, da je vpra^-šal koga za proračun? Kai še. Izročil je delo le njegovim patrijotom in sicer slikarsko delo je izročil Italijanu, pečarsko delo (nikar se ne čudite preveč) regnikolu in kaj še vse drugim. samo Slovencem nič. Vprašamo pa zopet dopisnika »Edinosti«: Ali je Trg. obrt. zadr. prav storila, da ni dela lavno razpisala ter da je dala prednost do dela Italijanu. AH si bo upal dopisnik potem trditi, da so slov. obrtniki predragi? Zatorei povemo dopisniku »Edinosti« še enkrat. poskusiti je treba preje, nego govoriti, ker bi v drugem slučaju znali še marsikaj povedati ali naj izostane za Javnost.
Potem pa naj se ne čucR slovenska javnost, ko pride dan in ne bo nobenega slov. obrtnika več v Trstu. Vprašanje bo: zakaj? Odgovor pa: Zato ker /dela, katera imajo slovenski podjetniki, slov. zavodi in slov. javnost, ne izroče slovenskemu obrtniku. tetnveč tuferoefeu Jn posebno pa Se regnjkolom.
Kakor pa Je «vo}edobno Jnfamno pisal »Slovenec«1 zoper C. M. D., tako fnfamno piSe seftaj »Edinost« zoper sfovensfie^ obrtnike, tako 3a se na 'ta način ljudstvo odvrača od slov. obrtnikov. Zato oa. da slov. dbrtnikJ
ne dobijo od Slovencev! v! Trstu poskrbi že »Edinost« s svojimi članM ki (In z inserati.)
Slovenskim podjetnikom in slovenski iavnosti pa pravimo: Le takd naprej. Prišla bo tudi ura plačila iri morebiti se bodete šele takrat zavedali gesla »Svoji k svojim«.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
NA SRBSKO-ALBANSKI MEJL
Belgrad, 19 septembra, (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«,) Zastopniki velikih sil so zopet intervenirali pri srbski vladi, da bi odpoklicala svoje čete z nekaterih položajev, ki se nahajajo na ozemlju albanske države in srbska vlada je že dala povelje četam, nai albansko ozemlje popolnoma evakuirajo, obenem je pa izjavila, da odklanja od sebe vsako odgovornost za posledice, ki iz tega lahko nastanejo.
Stvar je namreč naslednja: Ker v severni Albaniji ni nobenih rednih oblastni], ki bi skrbele za red in mir, vlada v obmejnih albanskih krajih popolna anarhija in Srbija je radi osi. gurania svoje meje pomaknila sVoje čete malo naprej na samo albansko ozemlje, kjer so one vzdrževale red. Sedaj, ko srbske čete te kraje zapustijo, ne samo da preneha tam vsaka osebna sigurnost, temveč bodo Arnavtl gotovo v večjih četah napadali na srbsko ozemlje, kjer bodo naleteli na redne srbske vojaške čete. ki so sedaj še pomnožene in te čete bodo Arnavte po vsakem njihovem napadu brezobzirno pregai-njale tudi po albanskem ozemlju, dokler jih popolnoma ne pokončajo.
Srbija ie svoie čete iz Albanije odpoklicala, ali na svojih mejah hoče imeti mir. Ako velike sile nimajo dovolj sredstev in moči, da bi pomirile Arnaute. Ima Srbita enega in druze-ga dovolj in bo sama napravila red in mir. Velike sile so bile opozorjene na anarhične razmere v severni Albaniji in one bodo morale te razmere urediti, ali pa dovoliti Srbiji, da jih ona uredi, ker tega vendar ne bodo zahtevale od nje, da bi morala radi Albanije držati vedno pod orožjem veliko število vojaštva. Ta stvar se mora prav hitro urediti.
TRI ALBANIJE.
Belgrad, 19. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Albanska država se še ni uredila, nima niti definitivno določenih mei še in tudi ne vladarja in že se ie razdelila na tri dele. od katerih vsaki Ima svojo vlado.
V Valoni vlada Istnail Kemal predsednik provizorične albanske vlade, katerega moč niti v Valoni ni posebno velika, urade ie pa ustanovil samo v najbližji okolici Valona' medtem ko vlada v ostalem delu južne Albanije popolna anarhija, ker Ismail Kemalovlh uradnikov nikjer ne priznavajo, temveč jih od povsod izganjajo.
V srednji Albaniji vlada branitelj Skadra Esad Toptanl, kj lma svoj sedež v Draču In ne priznava vlade v Valoni. Z njim držijo musllmanskv In pravoslavni Aruauti ne samo t srednji, temveč deloma tudi v severni Albaniji, ker Esad Toptanl. ko\ najpretnožneiši človek v Albaniji vživa velik ugled, ali vendar je tudf v srednji Albaniji dosti krajev, kjer niti Esad Toptanl ni mogel ustanoviti nobenih uradov In zato vlada anarhija tudi v velikem delu srednje At-banlje.
V severni Albanfll Je urejena redna uprava samo v Skadru In v primorskih mestih, to pa pod vplivom mednarodnih čet, kj se nahajajo v Skadru. AD v naivečjem delu severne Albanije vlada tudi popolna anarhija tako, da je najbolje urejena,' v kolikor se o kaki ureditvi Albanije sploh do govoriti, srednja Albanija.
Med »vladami« v Valoni. Draču In Skadru ne samo da ni nobene zveze. temveč dela ena proti drugi In vedno očitnejše postaja, da ie albanska država nemogoča.
ZA ŽIVNINORE.IO V NOVI SRBIJI.
Belgrad. 19. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vlada je prepovedala Izvoz živine, ker hoče pospeševati razvol živinoreje v, novih krajih, ki bodo zato zelo pri-1 pravni, do sedal le Pa bila radi raz-1 mer. ki so vladale na Turškem, zelo! slabo razvita.
To je glavni vzrok prepovedi Izvoza živine, delomia je pa vlada to ukrenila tudi radi tega. ker se )e tuiU ▼ prejšnjih meiah države število žfl vine radi vojne zelo zmanjšalo.
PODPORA.
Dunaj, 19. septembra. Na predlog cesarskega namestnika Korytow-skega bo vlada prebivalstva v Gali-
cltf. ki Jo trpelo vslea vremena velikansko škodo, dovolila podpore 1 milijon kron.
ESAD PAŠA.
Rim, 19. septembra. Tu se zatrjuje, da namerava Esad paša strmoglaviti dosedanjo provizorično vlado In sam prevzeti vodstvo države. Italijani ne verujejo v uspeh.
HRVATSKA KRIZA.
Budimpešta. 19. septemb. Grof Tlzsa Pride 22. t. m. v Budimpešto, da konferira z Rauchom o situaciji na Hrvatsketn. — Grof Tizsa hoče hrvatsko krizo rešiti še pred 8. oktobrom, t. i. pred sestankom parlap-menta.
KONSTANTIN.
Pariz. 19. septembra. Kralj Konstantin }e dospel danes zvečer ob 6. uri v strogem Incognitu. Pričakoval ga je grški poslanik In ordotianč-nl oficir prezldenta. KraH se je vsedei v avtomobil In se odpeljal v hotel. (Tako potuje zmagovalec, ki je v Berlinu preveč govoril.)
KOLERA.
Belgrad. 19. septembra. Od Izbruha epidemije do danes ie obolelo v celi Srbiji 1035 oseb; od teh jih ie umrlo 194.
REVOLUCIJA V SOFIJI.
Berolln. 19. septembra. »Mof-genpost« prinaša Iz Belgrada čudne vesti o skrajno nevarnem položaju v Sofiji. Položaj v Sofiji ie baje tako kritičen, da so tuja poslaništva in tuli konzuli sklenili zapustiti mesto. Belgradska »Pravda« beleži vest, da ]e zapustil francoski poslanik Sofijo ln odpotoval preko Belgrada v Inozemstvo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Gosp. Fr. Zorec. Martinova cesta. Potrjujemo Vam, da niste v nobeni zvezi z notico: Nova posredo-valnica za Ameriko.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda B vinarjev. Na|manl$l znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Dva lepa štiri mesece stara bern-hardinca se proda. I ržaška cesta št. 19 (nasproti tobačne tovarne).
877—2
Fošljite naročnino, ako je ie niste!
Razna divjačina I
okusno prirejena se dobiva skozi f celo jesensko sezijo vsak dan v
gostile! „Leae"
Florjanska ulica štev. 6. Dobra pijača. Zmerne cene.
Salonska obleka za normalno osebo, skoraj nova, samo 3krat nošena se ceno proda. Kolodvorska ulica 26, I. nadstr. pri g. M. Odcha-zel, (ogleda se lahko vsak dan, tudi v nedeljo dop.) _____________887 1
Novoporočenca iščeta stanovanje z dvema sobama in kuhinjo, za takoj ali november. Naslov v »Prvi anomčni pisarni«.	886—1
Laška kuhinja
'rr
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Ternn iz deželne kleti Parenco.
r
i
Modistinja
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše ižvrše.
Šolske
i
vseh vrst priporoča
FBAN KRAIGHER
IcroJeisšslriL mojster
Gcspcska "CLlicet šteTr. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek j><> meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno	na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje	oblek in popravila. —	Cene	zmerne. —	Izdeluje
vsakovrstne svetovno	znane gumbe Iz svile	ln blaga, trpežne	tudi 7a
eksport po morju.	229
N
Fotografske aparate
ln vse potrebščine ima v zalogi drogerija in fotomanufaktura
„ADH 1J A“
v Ljubljani, Seleuburgova ulica 5.
Zahtevajte cenilce -
za krojno risanje, prikrojevanje In Izdelovanje ženskih in otroških oblek
Ljubljana, Mestni trg štev. 24, II. nadstropje.
Pouk se vrši v tečajih, ali pa posamezno. — Prodaja vsakovrstnih krojnih vzorcev za angleški in francoski način. — Naročila sprejema od 12. do >/*!• ure dopoldne in od 6. do 7. ure zvečer.
Mednarodno ®pedioij»ko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
Ueteaa.ovljerLO 1S78.	Telefon, feta^r. 60.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. jul. železnice. — Carinska agentura c. kr. olavneea carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. L Reekspedicija m skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 8. — Centrala in skladišče: Cesta na Južno železnico 7. — Podružnica: Olavnl carinski urad, južni kolodvor.
Oglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
:: šolsko mladino ::
v trgovini
Sr »Pri Škofu“
Liubliana, Pred Škofijo štev. 8 — zraven škofije — nasproti gostilne ,,Pri Sokolu*.
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo ln vsako modno blago.
Solidna tvidka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi,	:i
3 CZ
Modni salon
Stuchly-Maschke
3 Ljubljana, Židovska ulica 3
priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- z mskih klobukov in športnih čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno In ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. Priznano čLoToro "blag-o —	cene.
\
Ji
Zli
IBH
■	vovii	v i ai piipuiuva
| Marija Tičar,
■ St7\. ^etra, c. 20 xi.a£rprotI j| „7Jate kaplje*6.	P
) Simon Praprotnik
■ Jenkova ulica 7.
‘J priporoča slavn. občinstvu svojo 5 veliko zalogo ledenikov, vrtnih I :: miz, stolov ::	■
S in sploh vsa v mi-j zarsko obrt spada-p joča dela.
! Delo solidno, zmerne
■ cene, postrežba točna.
S Ceniki se po&il)ajo
; franko in zastonj.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg St. 9
priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesijoniranl optik ln strokovnjak »voj
erotični zavod.-«
Daljnogled«, toplomere, in zrakomere vseh vrst Očala, ščipal-nlkl natančno po zdravni-ikem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poit-nine prosto.
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase In brado »Neril* po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
Vsled sklepa c. kr. deželnega kot konkurznega sodišča v Ljubljani z dne 5.|IX. 1913, opr. št. S 10|13j4 se bode
trgovina Fr. Igliča
prot. trgovca v Ljubljani, Mestni trg 11
nadaljevala,
vsled česar se bode v konkurzno maso spadajoče blago in sicer: papir, zvezki, pisalno orodje, galanterijsko blago oprava za turiste, žepni in stenski koledarji in dr.
na drobno razprodajalo po globoko
pF* znižanih cenah.
DR. FRAN NOVAK,
odvetnik v Ljubljani, kot začasni upravitelj konkurame mase.
Za jesenske ie zimsko sezijo sem !! (M nad 30.000 komadov!!
blaga najnovejše mode in sicer:
nad 6000 oblek za dečke in gospode po K 8 — 10-— 15-— in naprej
2000 raglanov ali površnikov :čk '
po K 10'— 15— 20-— , , ,	3—	4-—	5-—	,
Izdtlu
uje vsa lasničarska dela solidno in okus-Kupuje zmešane in rezane ženske lase
za dečke in gospode „ 2000 otročjih kostumov „ 2000 štofastih hlač in modnih
telovnikov	,	, 4— 5*— 6’— » .
„ 1000 klobukov za dečke in gosp. , , 2’— 8-— 4— » »
, 8000 pelerin nepremočljive
najboljše kvalitete po K 51— 6’— 81	10"	„	.
nad 15.000 damske konfekcije kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice najnovejšega kroja po
Dalje se dobijo tudi pristni pariški modeli.
Postrežba točna in solidna.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Ustanovljena leta 1831.	Ustanovljena leta 18*1.
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države V	1	B	*	  *____n nm ni
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem tem.
Zavaruje zoper požar na poslopjih pohištvu in blsgu tathi8W vlorn^škode^v||*^r£®ba"aa'kap^taUa^SO^miljonovTon na žMjerVje. -in za doto vP	^-Vmoženje	družbe	znaša	nad	48,	nllljonov	kron.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavaiovalnlca.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smti z manjšajočimi se vplačil!.
Rezetvui fondi KS?*"*	J	A46	5rtmT»iertox|VS»«»»k®-“rodno upravo,
odškodnine in kapitaltje K 123,/5/.i»o //.	77	j
v ■?. ti j e m n o zavarovalna t> a n 11 a v »	^	________
Vsa pojasnila daje	'
Generalno zastopstvo v Ljubljani
čigar pisarne so v lastni bančni hiši
Gosposki ulici št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj -kulantneje. Uživa najboljši sloves, Udu posluie.
Pozori Sprejema tudi zavarovanjapiotlvlomsk tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekti