NO. 142 IERI$k/t DOMOVINA -/%' fl/1' ERIc/l HI— HOIIUE Ah.. ICAN IN SPIRIT PORfilON M LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING. JULY 21, 1948 LETO L - VOL. L Poziv za vpis v obvezno vojaško službo IX SLO VEIIIIJE DRŽAVNE GOSTILNE NA.ljem, kaj kmalu spoznaš, da tu ne boš postrežen in da se ne boš okrepčal. Gorke ali mrzle jedi ne dobiš. Pivo in jabolčni sok, to se dobi; tako ti hitro pojasni uslužbenka. V njenih očeh vidiš skromno željo, da bi se čim prej odpravil naprej. Popolnoma isto doživiš v gostilni krajevnega odbora pod Ivančno gorico, kjer ti dobrodušni gostilničar pojasni, da nima ničesar. Ko pa te pot žanese v St. Vid pri Stični ter se utrujen vsedeš v gostilni krajevnega odbora, se ti oči zaiskre ob pogledu na lepe prostore pa si misliš: “O, tukaj pa bo nekaj." (MIH na t mnan DOLENJSKEM. — Večina go-stilen je sedaj podržavljenih. Prejšnji gospodar je sedaj tam nastavljen za postrežnika. Ker so mala državna podjetja večinoma v upravi občin ali krajevnih ljudskih odborov, je tak nekdanji gostilničar nekak občinski uslužbenec. Ker ni gostilna več njegova, se tudi ne briga več, da bi bili gosti postreženi. Naj navedemo v naslednjem iz “Slov. por." (13. jun.), kako je sedaj po takih oštarijah. Nekdo tam piše in se pritožuje takole: "Če stopiš v gostilno krajevnega ljudskega odbora na Grosup- IZ RAZNIH NASELBIN CHICAGO, 111. — Naša spoštovana rojaka, Mr. in Mrs. Gregor Gregorich, sta se podala za en mesec v toplice v Arkansas. Pišeta, da sta prav zadovoljna. Želimo jima, da bi se prav okrepčana povrnila domov. Na počitnice sta udša v New York tudi naša čč. gg. Jerome Sellak in Claude Okoren. Obema želimo, da bi se dobro oddahnila in se zopet povrnila nazaj k nam. Umrl je naš dobro poznani ro- lansko leto. Oba sta dosti trpela v bolezni, toda vse sta lepo pre-našla, vdana v božjo voljo. Zapuščata enega sina in eno hčer, oba poročena. Naj počivata v miru, preostalim sožalje. — J. M 7Qof" WAUKEGAN, 111. — V krogu svojih dragih domačih in številnih prijateljev sta obhajala 25-letnico srečnega zakonskega življenja Joseph in Annie Grom, 1312 Park Ave. v North Chicagu. Vsi so jima čestitali z željo, da bi zdrava in zadovoljna učakala tudi zlato poroko. Priprave za vselitev beguncev Washington. — Katoliški zastopniki dobrodelnih organizacij so pridno na delu, da se organizira administracija za vselitev beguncev, ki imajo pravico, da se vselijo v Združene države po novem zakonu. Šest ameriških duhovnikov je odšlo v Evropo, da obiščejo vsa taborišča in skupine beguncev izven taborišč in izdelajo predloge kako bi se upravni postopek pri sprejemanju beguncev poenostavil in uredil, da bi bilo m ■ Beg se jim je posrečil Frankfurt. Nemčija. — Trije češki generali in bivši češki minister za prehrano Mayer so pribežali v zapadno Nemčijo. Mayer je takoj nadaljeval pot London. Generali, med katerimi je tudi bivši tajnik za vojsko, so prinesli s seboj precej gradiva o sovjetskih namenih v Evropi. je Novi ameriš|p vojni zrakoplovi za Nemčijo London. — Namestnik USA konzula v Glasgow-u je izjavil, da bo ameriški nosilec avionov prispel v škotsko 4. avgusta in pripeljal 75 Shooting Star Fighters, ki bodo bistveno pomnožili ameriško vojno zrako-plovstvo v Nemčiji. Londonsko časopisje med pregledi o položaju v Berlinu zelo odkrito piše, da smo v nevarnosti vojne s Sovjetsko Unijo. Londonski Times pravi: Nevarnost Berlinu zahteva hitre, jasne odločitve. Dokler bodo Rusi ostali trmasti, bo nevarnost rastla. Obe stranki sta potiskani k to; čki, kjer spopad postane neizogiben. Nobena stranka sicer vojne ne želi, toda ko se namno-žujejo sovražne odredbe in pro-tiodredbe, raste tudi prepričanje, da samo uporaba sile more prinesti razrešitev in v takem razpoloženju se prav lahko vname požar, tudi če ga nihče noče. Vladni listi Daily Herald pravi: nihče na tej strani železne zavese noče vojne, pravtako pa nihče noče, da bi ga vodili za nos podpisniki sporazumov. Poizvedovalni količek Vehovec Uroš, profesor v Trstu, bi rad zvedel za svoje sorodnike, ki jih ne pozna in ne Preko Zveze Narodov prihajajo teroristi v Združene Države Washington. — sjtate Department je uradno informiral Kongres, da preko raznih dovoljenj in pooblastil uradov Zveze narodov prihajajo v Združene države cele množice komunističnih teroristov, ki so bili izvežbani v sovjetskh deželah. State Department išče način in pot, kako bi se ta nadloga preprečila. Ker imajo ti ljudje papirje Zveze narodov kot žurnalisti, fotografi, poročevalci in uradniki, State Department in pa imigracijski urad nimata nobene moči, da bi preprečevala tako naseljevanje. Potrebna so iza to nova postavna sredstva. Komunisti na Koreji streljajo Amerikance Korea. — Na meji ttied severno in južno Korejo je Straža iz severne Koreje, ki je pod sovjetsko vojno upravo, btreljala na grupo Amerikancev v južni Koreji, Ki je,pod amerikansko vojno upravo. En amerikanski vojak je ubit in eden ranjen. Korejski vojaki, ki so streljali, so takoj zbežali nazaj v sovjetsko cono Koreje. Poročajo tudi o drugem napadu na Amerikance. Grupa kakih Tri na dan Mi ne verjamemo, da bi bil predsednik Truman tako poreden, da bi nalašč poklical kongres v Washington v teh pasjih dneh. Mislimo, da je za tem vse Pravl pro*n^8-kaj več kot pa navadna politika, Bomo kmalu videli in slišali. Zastopniki (National Catholic Welfare Conference, kjer je član tudi Slovenska katoliška Liga so dobili zagotovilo, da sponzorjem ne bo treba Ustavljati običajnih affidavits niti ne bo treba zalagati denarja :a vožnjo preko morja. Sponzorji bodo morali skrbeti pred vsem za stanflvanja in zaposlitev, ki bodo morala biti vnaprej zajamčena. Iz pisarne Lige bodo sedaj vsi, ki žele dobiti kakega begunca sem, dobili vprašanja, ki jih morajo takoj odgovoriti, da se pripravljalna dela pospeši i i. Na seji, ki je bila v Buffalo, je zastopal Ligo Dr. Krek. Seja je izdelala predloge, ki jih je treba staviti State uepart-menlu in program, ki ga morajo izvršiti ponvžne organizacije tu v Ameriki, da se bo začelo izdajanje viz v r.vropi. Kakor rečeno, je sedaj glavna in najnujnejša s var dobiti kolikor mogoče veliKO zaposlitev in stanovanj za begunce. Prevozni stroški niso več težava za tiste, ki so v taboriščih in bodo sprejeti od IRO in ameriških uradov. Mora pa imeti vsak, ki neče priti sem, zasi-gurano stanovanje in zaposlitev, ki ga bo preživljala. To bo treba izkazati predno se na- Washington. — Predsednik Truman je podpisal proklama-cijo, ki poziva k vpisu za vojaško službo. Vpis se začne 30. avgustu. Ta dan sel morajo vpisati vsi moški rojeni leta 1922. Tisti, ki so rojeni leta 1923, se morajo vpisati 81. avgusta in 1. septembra. Vpisovanje za letnik 1924 je 2. in 3. septembra, za letnik 1925 je vpis 4. in 7. septembra, za letnik 1926 8. in 9. septembra, za letnik 1927 10. in 11. septembra in za letnik 1928 13. in 14. septembra. Za letnik 1929 je vpisovanje 15. in 16. septembra in za letnik 1930 17. in 18. septembra. Tisti, ki so bili rojeni po 19. septembru 1930, se morajo vpisati takoj tisti dan, ko dopolnijo 18. leto ali vsaj v petih dneh potem. Vpis je obvezen za vse moške državljane v navedeni starosti, če stanujejo v Združenih državah ali žive na drugih ozemljih pod upravo Združenih držav. Predsednikova proklamacija poziva governerje vseh držav in governerje Alaske, Hawaijev, Puerto Rico in Virgin Islands ter komisarje districts Columbije, da takoj odrede vse potrebno, da se bo vpis mogel v redu izvršiti. Proklamacija ne omenja, kdaj se bo začelo pozivanje mladeničev v vojno službo. Po zakonu se pozivanje lahko začne 22. septembra, to je 90 dni potem, ko je predsednik podpisal zakon. Predsednik poziva vse delodajalce in odgovorne vodje uradov, da dajo potreben dopust vsem uslužbencem za čas, ki ga potrebujejo za registracijo. General Louis B. Hershey je bil zaprisežen kot ravnatelj nabornega urada. On bo izdal podrobna navodila vsem uradom za vpis in vpoklic. Ni sicer še določeno, a verjetno je, da bodo klicani najprej mladeniči v starosti 25. let. Razne najoovejše svetovne vesti Ameriški komandant Nemčije pozvan v Washington -Amerikanci morajo imeti sovjetska potna dovoljenja Britanci vložili nov protest FRANKFURT, NEMČIJA, andant za Nemčijo ie bil ■ General Lucius D. Clay, USA Rum drobne novic« |a Clevelanda h te Poslužujmo— Na television postaji WEWS bo pela v četrtek zvečer ob 8:05 do 8:20 Slovenka Mary Sever, Collinwoodu že odlično znana in priljubljena pevha. Njen izvrsten mezzo-sopran bo gotovo tudi na etrskih valovih zvenel tako lepo, kot smo ga že pogosto slišali v naših dvoranah. Poroka— V soboto 24. julija ob 9 dop. bosta poročena v cerkvi sv. Kristine na 222. cesti Miss Frances Berlan, hčerka Mr. in Mrs. Frank Berlan iz 831 E. 207. St. in Mr. Joseph Krnc, sin Mrs. Ane Krnc iz 1036 E. 72. St. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Mlademu paru želimo mnogo sreče v novem stanu. Pozdravi iz Lemonta— Mrs. Frances Slapnik iz 6620 St. Clair Ave. in Mrs. Mary Starc iz 1096 Norwood Rd. pošiljata pozdrave izi Lemonta, 111. Pobiranje asesmenta— Tajništvo SND na St. Clair Ave. naznanja vsem društveni-kom, da bo pobiranje asesmenta v pondeljek večer 26. julija in ne v soboto 24. julija. V soboto je namreč dvorana oddana. Članstvo naj blagovoli to naznanilo vzeti na znanje. Ta teden ne bo slik— bil pa iz okolice Domžal. Star je 27 let ter je profesor v Trstu za strojepis, stenografijo in telovadbo. Z domom nima že več let zveze, pa bi rad poiskal sorodnike v Ameriki. Naj mu pišejo na naslov: Vehovec Uroš, pri Wolf, Via San Francesco 48, Trieste. Dr. L. A. Starce, 6411 St. Clair Ave., Cleveland 3, O., bi rad zvedel za naslov družine, ki je oskrbela pogreb za pokojnega Joseph Kašiča iz Chicaga. Doma je bil iz Grmade, fara Trebnje. Umrl je v mestni bolnišnici v Clevelandu pred nekaj leti. Njegova sestra v starem kraju bi rada dobila mrtvaško potrdilo za bratom, da more ta-kp dobiti tam dedščino. Komur je kaj znano o tem, naj sproro-či dr. Starcu. žičkar Franc iz Cerkelj ob Krki išče svoje bratrance in znance v Ameriki. Naj se javijo na naslov: žičkar Franc, D. P. Camp, Hoehnkaserne, Land-shut, Germany, U. S. Zone. Ljudmila Hlebš, roj. Pirc, doma iz Kodeljevega pri Ljubljani, bi rada stopila v pismeno Amerikancev še ni objavljeno. BERLIN. — Britanska vojna uprava je vložila protest proti direktnemu ogrožanju varnosti v zrakoplovstvu. Britanci protestirajo proti temu, da so ruski aparati leteli nad britanskim letališčem in preletavali britansko zračno cesto do Berlina. Prvič odkar traja berlinska kriza, so Rusi zahtevali posebna sovjetska dovoljenja za amerikanske avtomobile, ki zapuščajo WASHINGTON. — Združene Države bodo poskusile vsa Vsa pojsnila v tem oziru se dobe v pisarni Lige 10316 Barrett Ave., Cleveland, Ohio. Te-Komunisrti so že izgubili tako iefon po 6885. zvano “mrzlo vojno.” Mislimo, Mezdni spor pri Ford zvezo z sorodniki njenpga stri- Blotor Co. ca Luka Luknerja, ki je doma nekje iz ormožke ali ljutomerske okolice. Naj ji pišejo na naslov: Ljudmila Hlebš, Camp Treffling, Post Seebodem, Ka-ernten, Austria. Zapadita Evropa se boji vojnega spopada Haag. — Konferenca petih zapadnoevropskih držav se je morala hitro končati, da je fran- ,, . . coski zunanji minister George Berlin in vozijo prot. zapadu. T.st. amer.kansk. vozov., k. n.so Bidault odhitel v Pariz radi via- imeli sovjetskih dovoljenj, so se moral, vrn.ti. dne krize. Vseh pet držav je soglasno priporočalo previdno politiko v sporu z Rusijo radi Berlina. Evropske države so več ali manj proti vsaki uporabi sile v tem vprašanju. Francoski zunanji minister George Bidault je omenil, da je Francija pripravljena predlaga, ti federacijo vseh evropskih držav, njihovo vojaško in politično zvezo. Angleški zunanji minister Bevin in belgijski zunanji minister Spaak, sta odgovorila, da sta iv načelu sicer za to misel, rodni SSj™ tohtoizo- dodajali, odvažali velike količine živil na vzhod, rel, da bi se moglo o tem konkretno razpravljati in sklepati, o- slike, namenjene za ta teden, pokazane prihodnji teden. —:—o----- NOVI GROBOVI Rosemary Brunecz V torek zvečer ob 8. uri je umrla Mrs. Rosemary Bruneicz, roj. Mozser. Preminula je v Mt. Sinai Hospital. Bila je bolna štiri tedne. Šele dvaintrideset let stara zapušča soproga sredstva, ki morejo voditi k mirni rešitvi berlinskega spora s Sov- Steve in sedem otrok: Ano, Mi-jetsko zvezo. Vsekako pa Združene države odločno zahtevajo, da ostanejo Zapadne sile v Berlinu kot soupravitelji mesta v smislu potsdamskega sporazuma. Sedaj se pripravlja nova nota, ki jo bodo poslale zapadne sile Sovjetski zvezi. Sovjeti so ponudili) da bi sami prehranjevali cel Berlin, tudi zapadni del. Seveda bi moralo prebivalstvo plačati vse potrebščine s sovjetskimi markami. Taka rešitev, bi spravila zapadne zaveznike v zelo podrejan položaj in odvisnost od sovjetov bi bila bistveno povečana. Poleg tega vsak dvomi če bi sovjeti mogli in hoteli izpolniti ponudbo; ki jo dajejo, ker je znano, da prehrana v vzhodnem delu Nemčije zelo šepa in so Rusi, namesto, da bi kaj * da bi se radi izognili tudi prave vojne. Niso še pozabili, kaj Amerika lahko naredi, če gre zares. če ne bo kake neprevidene “pomote,” ne bo vojne — še par let. • * * Leta 1896 je potrošil Mark Hanna do 15 milijonov dolarjev, da je spravil v Belo hišo Wil-liama McKinleya. Tisto so bile smeti proti temu, kolikor denarja bodo imeli letos republikanci za kampanjo. Komunisti pridejo pred lev v sodišče New York. — Posebna federalna velika sodnija, ki se bavi s preiskovanjem delovanja komur nistov, je zaključila več preiskav. V obtožbi pravi, da obtoženci delajo po naročilu Moskve in v namenu, da prevržejo način vlade in javne uprave v Združenih Egipt proti zapadnim zaveznikom Cairo. — Egiptovski zunanji nja povprečna mezda dolar 52 Detroit. — Unija -avtnih delavcev objavlja, da so njeni člani v veliki večini glasovali za stavko v vseh 46 podjetjih Ford Motor Co., ki delajo v Združenih Državah. 98% glasov je bilo oddanih v korist stavke. Vsega delavstva v tej industriji je 116,-000. Podjetje pravi, da je seda- PARIZ. — Kot naslednika v vodstvu vlade se imenujeta Edvard Heriot in Paul Reynaut. Kriza je nastala, ker so socijalisti želeli dobiti na priljubljenosti radi jesenskih volitev. Predsednik Schuman je smatral, da prav radi tega ne more voditi državnih poslov dalje z vlado, v kateri prevladujejo politične špekulacije, ko pa je mednarodni položaj tak, da mora vsaka vlada prevzeti odgovornost tudi za teške odločitve, ki zahtevajo izrednih žrtev državljanov. _______________________________ minister je izjavil, da-bo Egipt vsakem sporu med Sovjetsko Unijo in zapadnimi zavezniki ostal neutralen. “Po veri in prepričanju naši ljudje nikdar ne morejo postati komunisti,” je dejal zunanji minister, “na drugi strani pa smo doživeli od za-padnih zaveznikov v palestinskem vprašanju toliko nenaklo- državah. Obtoženih je 12 vodil- njenosti in dobili toliko udarcev, nih komunistov, sedem so jih ta- da ni moč misliti, da bi se naši koj zaprli. | vojaki borili na njihovi strani. centov na uro in da je pripravljeno podpisati povišanje 13 centov na uro. Delavstvo zahteva ovišanje 14 centov in še nekatera izboljšanja socijalnega zavarovanja. Zahteva tudi izpre-membe drugih določb pogodbe. Zastopnik podjetja ceni, da bi vse zahteve delavstva podražile produkcijo za 21 centov na uro. Ford je sprejel ponudbo delavskih zastopnikov, da se obnove pogajanja. NARODNOSTNE SKUPINE BODO PRAZNOVALE V NEDELJO V KULTURNIH VRTOVIH Clevelaind, O. — V nedeljo ki imajo dovolj moči za javne na-25. julija se bodo zbrale v svo- jih kulturnih vrtovih narodnostne skupine iz Clevelanda. Liga kulturnih vrtov je odločila, da se zbero skupine v narodnih nošah za ples in skupno zabavo. Podobna prireditev je bila vsako leto in tudi letos ne bo nič manj slovesna. Kakor vsako leto se bodo tudi letos Slovenci in Slovenke odzvale v velikem številu, saj imamo stope. Glede programa je sledeče. Glavni odef bo postavljen v slovaškem vrtu, ki je poleg slovenskega. Začetek programa bo ob 2:30 popoldne. Tukaj bodo vse skupine nastopile, potem se bo pa vsaka podala v svoj vrt, kjer bo pripravljenih nekaj okrepčil. Naše žene in dekleta že pripravljajo vse potrebno za ta nrv- dovolj raznih društev in klubov, slovenski narod. haela, Rosemary, Pavla, Do-nalda in Tomaža. Za njo žalujeta tudi sestri Mrs. Margaret Veres, in Mrs. Mary Luckas ter brata Mihael in Anton. Družina stanuje 1458 E. 71 St. Pogreb vodi Grdinov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. ------o----- Dr. Kernov besednjak zopet v tisku Vsem tistim, ki bo vprašali za dr. Kernov besednjak, pa ki ga jim nismo mogli poslati, ker je bil ves razprodan, naznanjamo, da je nova zaloga besednjaka zdaj v tisku in se bo besednjak lahko dobil že v 4 ali 5 tednih. Naši rojaki, zlasti v Angliji in Kanadi, ki žele naročiti1 zdaj dr. Kernov besednjak, naj ga takoj naroče in naj pošljejo obenem denar. Za Kanado in Anglijo stane po pošti $5.25. Imamo pa še v zalogi dr. Ker-novo “Berilo" ail slovnico. Ta pa stane za Kanado in Anglijo $2.25. Naročila sprejema Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3. Ohio. nošah, lepše bo in več kredita za Škof umrl v ječi Vatikan. — Litvanski škof Teofil Matiulionis je umrl v sovjetski ječi. Sovjetska policija ga stop. Več ko jih bo v narodnih je mučila in preganjala dokler niso v zadnjem času prišle potrjene vesti o njegovi smrti. imBBTAlEA DOMOVINA. JULY 21, 1948 am Ameriška Domovina 4 S « 7 • • ■ KBHIM w b io a a is m 25 26 27 21 » 3* 31 SUBSCRIPTION RATES United State« $8.50 per year; $6 for 6 month«; $8 for 3 month«. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1008, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1870, the Poat Office at »83 No. 142 Wed., July 21, 1948 Frank Leskovic. liške stvari in ustanove podpira. Če smo sklenjeni v zaved- ne in ta bo menda pa Se najbolj ni vzajemnosti, smo močni in pomembni. Pozdravljeni, Pri časopisja in tiskani besedi gre pa Se za več: treba je ustaviti stalen dotok škodljivega čtiva v naše družine, če hočemo, da bodo otroci spoštovali kar je materam in očetom sveto. #' , IIIIIIIIIIIIIIMHItiniWIWW* Na piknik v Randall Warrensville, O.—“Res luštno je tam na deželi, kjer hišca na samem stoji..tako radi prepevamo ob večernih urah pri nas v prosti naravi ob god-bi murnčkov in drugih večernih godcev. Mnogokrat so naši rojaki kaj radi prišli k nam v RandalPoziroma Warrensville. Vem, da je že mnogim rojakom znano, da smo v Randallu organizirali novo faro z imenom—sv. Juda. A svoje cerkve pa še nimamo ; imamo pač sv. mašo vsak dan v zasilnem poslopju. Odborniki fare, kateri so posvečini Slovenci, so kupili prav lepo zemljišče, na katerem bomo postavili svojo novo cerkev. Ta prostor se nahaja na Richmond Rd., med Emery in Niles Ave. Torej na tem prostoru, ki še ni blagoslovljen, bomo imeli v nedeljo svoj letni piknik. Tu so košata drevesa, v katerih senci bomo v nedeljo preganjali vročino s hladnim pivom. In da se bo lažje zalivalo, pa nam bodo naše žene in dekleta postregle z okusnim prigrizkom. Kdor bo hotel ime-ti pa še več zabave, se bo lahko tudi zavrtel ob zvokih domače godbe. Vidite rojaki iz naše širne o-kolice, kako prijetno je na deželi. Da bo pa vse to res, bomo pa že v soboto večer tam na teh prostorih. Vsa dekleta iz Warrensvilla in Bedforda, kamor naš Randall spada, bodo že v soboto večer na teh farnih prostorih in bodo rožice trgale nas je bolj poredkoma obiskovala.—Danes smo tukaj na državnem delu in zelo težko pričakujemo ‘‘Ameriško Domovino,” da ne izumrjemo pri naši lepi slovenski besedi in da smo tudi z vami v Severni Ameriki tesno povezani. Ker še nismo v moči, da bi vsak izmed nas bil posebej naročnik vašega lista, zato prosim, da nam pošljete redno en list na priloženi naslov in obenem nam sporočite, kako naj vam pošljemo denar za naročnino. Ker sem še malo časa tukaj, ne vem, kako naj bi to uredil, da bi bilo bolj prav. Urdeništvu }n Ameriški Domovini želimo vsi obilo napred' ka ter vas vse Slovence širom Zed. držav prisrčno pozdravljamo. Štefan Zadravec. Hnbbardske novice Madison, O. — Četrti julij ali državni praznik neodvisnosti je minil. Zdi se, kot da so bili clevelandski rojaki kar vsi zapustili Cleveland v tistih dheh in se za nekaj dni. naselili tem našem lepem Madisonu. Hubbard Rd. je bil kar napolnjen z njimi in seveda k temu so precej pripomogle tudi počitnice tovarniških delavcev, kateri so bili prišli za en ali dva tedna jv naše kraje, da so se navžili svežega zraka. Seveda je lepo in zdravo uživati sveži zrak za tistega, ki ima kaj pod palcem in si kaj takega lahko privošči, a za nekatere, posebno take kot sem Ravnajmo kot pametni gospodarji Kdo je nestrpen? Kdo je zagrizen? Kadarkoli se katoliški Slovenci v kaki stvari postavijo na lastne noge in presojajo stvar po lastni pameti in vesti, se že oglasi "sto na-prednih,” ki v en glas kriče: glej jih klerikalne nestrpneže. Za klerikalne zidove se hoče jo zazidati, da bi imeli tam svoje ovčice zaklenjene in skrbno ograjene, da bi nobena “napredna” stvar ne bila tudi njim pristopna. Ali je to kaka svoboda! Klerikalci hočejo same zaplankane ljudi. Ali je to strpnost in pomirijivost, ki jo krščanstvo uči? V resnici pa ni tako zagrizeno nestrpne skupine ljudi kot so naši rdečkarji in napredni v Ameriki, ki stalno bero slovensko liberalno-komunistično časopisje. Pri tej skupini ljudi smo se nestrpnosti že tako navadili, da nas niti ne boli več in jo smatramo za samo po sebi umevno. Ali pride komu na misel, da bi pričakoval, da bo slovenski napredni časopis vzel v svoje kolone kako slovensko katoliško stvar? Tudi če je še tako skupna, dobra za splošnost, pa če le po katoliškem diši, je ne vzamejo. Tudi kadar gre za katoliške sirotišnice, za bolnišnice, za farne šole slovenske, ni satlišče tega časopisja prav nič drugačno kot je sedaj v zadevi slovenskih beguncev. Samo pri beguncih je še zagrizenost in nestrpnost toliko hujša, ker tu ne gre samo za slovenske katoličane, ampak prav tako za socijali-ste in liberalne ljudi, ki so spoznali in obsodili komunizem. Ta skupina časopisja je vzgojila tako zagrizene ljudi, da takrat, ko smo med vojno nastopali vsi skupno za Jugoslavijo in prirejali skupna zborovanja, niso marsikje mogli zborovati zato ker napredni niso hoteli iti v katoliško dvorano ali dom, drugega primernega pa ni bilo na razpolago. T* 5S8WS&SS? šrssssssi sicer je pa vsake sloge konec. Ta skupina se obnaša kakor da katoliški Slovenci sploh ne smejo nikdar odločno nastopiti proti njej, ker je to nekaj nezaslišanega, nekaj predrznega. Smatrajo pa, da je kar prav in v redu, da oni vihte bič po slovenskih katoliških stvareh. Ta skupina misli, da moramo katoličani vedno vse potrpeti. Ali potrpeti radi ljubega miru ali potrpeti radi skupnosti ali pa radi Amerikanizma. Še več! Ta skupina ljudi naravnost pričakuje, da moramo katoliški Slovenci vseljene ljudi, vse njene stvari, podpirati. Naj je izgovor slovenska skupnost, naj je Slovanstvo, ali pa kaj drugega, glavno je, da katoliški slovenski ljudje tlako delajo. Rdečkarsko časopisje prav dobro ve kako so šli slovenski katoliški ljudje na tel limanice skupnosti v prvi svetovni vojni, ko so zbrali milijon dolarjev za pomoč domovini, potem pa so šli denarji v socijalistično tiskarsko podjetje. To časopisje dobro ve, da smo katoliški Slovenci krepko šli na isti lim v tej zadnji vojni, ko so rdeči in napredni zlorabili vso lepo skupno organizacijo za titovsko priprego v Ameriki, ko jim je prilika tako kazala. Vse to vedo in se, nam smejejo. Oni dobro vedo, da so take stvari mogoče le, če se stalno nad katoličani vihti bič, ki jih naganja k lažnjivi, škodljivi ponižnosti, skromnosti, strpnosti in odjehljivosti, če se v njih stalno vzbuja strah, da bodo izgledali krerikalno-re-akcijonarni, če z vsem ne potrpe, kar se “napredni gospodi" prav zdi in ji gre v račun in v žep. Tako se tej napredni gospodi zdi samo po sebi umevno, da katoliški ljudje podpirajo rdečkarsko časopisje in ga pomagajo vzdrževati, čeprav dan na dan bije'po njih. Pa ni tako! Vsaka stvar ima svoje pametne meje. Sedaj, ko se je jasno izkazalo, da nimamo niti v slovenski stvari, niti v najosnovnejših človeških rečeh pričakovati od “naprednih” skupin, ki so postale sopotnice komunizma in delajo v očitno škodo vseh nas tu v Ameriki in proti koristim stare naše domovine in se je izkazalo, da vsi blagohotni opomini nič ne zaležejo, vse izkušnje nič ne opravijo, da zagrizenost teh skupin vse prenese, mora biti tudi naše pri-jenjljivosti konec. Kdor jo še nadaljuje v svojo lastno skledo pljuje. Le pomislimo. Mi katoličani moramo s svojimi sredstvi vzdrževati cerkve in šole, če jih hočemo imeti. Moramo sami vzdrževati svoje katoliške organizacije, liste in knjige ter vse kar nam je za kulturno življenje in slovensko katoliško skupnost potrebno. Napredni sopotniki vse to podi rajo. Njihovo časopisje je glavno orožje proti *am. Naj delajo sami med seboj kar hočejo. Toda naj ne pričakujejo, da jim bo le en katoličan pri tem še pomagal. S svojo nestrpnostjo in zagrizenostjo so nas prisilili, da svoja sredstva ohranimo samo zase in za naše stvari. S svojo neumno prevzetijo so nas naučili, da moramo gledati na svoje ustanove in svoje ljudi. Ni še dolgo, kar so demonstrativno odpovedali malenskosten posel našemu Intiharju zato, ker je zastopnik katoliškega javnega slovenskega ži ljenja v Clevelandu. Kaj je bolj naravno kot, da vsak kato-ličan-Slovenee lepo dosledno podpre pri vsaki stvari našega človeka, našega obrtnika, ki v katoliških listih oglaša, kato- Nekaj o mesecu Najbližji sosed Zemlji je izmed nebesnih teles Luna ali Mesec. Od nas je oddaljen 384.-000 km, kar se nam, ki smo vajeni računati z milijoni, ne zdi posebno veliko, če bi se vozili z vlakom, ki vozi s hitrostjo kot n. pr. vlak od Celovca do Beljaka, bi se peljali samo eno leto in štiri mesece. Mnogo preje bi prišli z najnovejšimi moderno opremljeimi letali, še prej pa z raketami * Daljava do Meseca torej' ni tako velika zapreka. Ko drugih ne bi bilo, bi imele prav gotovo že vse večje evropske države svoje kolonije tam. Toda mesec je še nedosegljiv. Nekateri učenjaki sicer trdijo, da bo mogoče že v najkrajšem času priti tja gori, ker je znanje o radijskih raketah že zelo veliko, s tako hitro menda le ne bo šlo. Vozilo bi moralo leteti nflmreč s hitrostjo 40,000 kilometrov na vro vsaj toliko časa, dokler ne bi prišlo iz območja zemlje. Taka hitrost je potrebna zato, da pride vozilo iz območja zemljeske privlačnosti, sicer bi se mu zgodilo tako kakor kamnu, ki ga vržeš v zrak in pade zopet na tla. Polet na Mesec je zaenkrat še nemogoč, ker nimamo nobenega vozila, ki bi vozilo s takšno histrotjo. Precej pa nam je Mesec znan iz opazovanja. V nekaterih zvezdarnah imajo ogromne daljnoglede, s katerimi lahko opazijo vsako posebnost na njem. Opazili bi lahko mesta, vasi in celo posamezne hiše, a takih zanimivost na luni ni. Daljnogled nam kaže tamkajšnje pokrajine kolikor mogoče natančno; a Mesec vidimo vedno samo z ene strani, kajti nam kaže vedno isto polovico. (j verjamete AL PA NE Ravno tedaj, ko so hrabrim,mi. Zdajle, ali pa nikoli, Na- kiobuk ga bom pripela z eno zlato knofelco . ..” Seveda pripenjale jih bodo pa le tistim, ki bodo tam navzoči. Zato pa naj vam povem, da se naša farna veselica prične že v soboto zvečer krog sedme ure in bo traja do polnoči; potem bomo šli pa spat in zjutraj vsi k maši, po maši pa zopet na naše farne prostore. Katera gospodinja v nedeljo ne kuha rada doma, naj kar vso družino pripelje na farne prostore sv. Juda na Richmond Rd. in me bomo pa že poskrbele, da ne bodo lačni ali žejni. Torej zdaj vsi veste, da bo pri novi fari sv. Juda v Randallu cerkveni piknik, ki se začne že v soboto zvečer 24, julija in potem v nedeljo 25. julija nadaljuje od poldne naprej in ga bomo zaključili okrog polnoči. To smo zato tako ukrenili, da bodo imeli tudi vsi bolj oddaljeni priliko udeležiti se našega cerkvenega piknika. Vsem se že vnaprej zahvaljujemo za obisk in vam obenem kličemo na veselo svidenje! — Morda bo kdo rekel, da preveč napisala, pa saj veste, da smo ženske bolj zgovorne, zato vas bomo pa tudi toliko bolj prijazno sprejele in vam lepo postregle. Možje in žene, fantje in dekleta prav vsi prisrčno pozdravljeni in vam želimo obilo zabave in upamo, da boste zadovoljni vsi, Mrs. Alojzija Turk. ——o---------- Iz Argentine Barrio Evita, Arg___Pred e- nim mesecem smo, hvala Bogu, srečno prispeli preko širokega morja sem v Argentino. Zelo težko smo pričakovali tega dne, da zapustimo Italijo ter se rešimo te hude živčne vojne po begunskih taboriščih. Največ j a tolažba nam je bila “Ameriška Domovina,” kate- je pa precej žavtova in me ves sveži zrak ne bo preživljal, pa če ga prav imam na koše. Ljudje, ki pridejo iz mesta, so veseli in zadovoljni, ki imajo groš v žepu in se ne drže kislo kot jaz. Tako sta bHa dobre volje Strnišev Tone in Ivančič, ki sta me parkrat “potreta-la,” ko sta prebila svoj oddih ali počitnice v teh naših krajih, ker sta toliko srečna, da sta zaposlena pri “kapitalistih,” kjer služita denar in povrhu jima dajo pa še plačane počitnice. Pa se še nekateri tako silno jezijo čez “kapitaliste,” češ, da bi jih bilo treba spraviti s poti. Joj in prej oj, kaj mi podeželski ljudje, ki moramo kar sami pihat v svojo pest in smo brez vsake “pede” in ne moremo kar tako brezskrbno reči; poj dni z menoj, te bom enkrat “tretal.” Torej prav lepa hvala obema prej omenjenima za tako prijaznost in usmiljenje, saj vesta, da v tej neznosni vročini duša od same žeje kar hrepeni po hladnem ječmenovcu in kdor si ga more privoščit, je kar srečen na tem svetu, na drugem bo pa že kot bo. Res kar fletno je bilo v teh dneh, ko so bili prijazni Clevelandčani med nami. Farmarji so seno že približno vsi pospravili in sedaj pa pride pšenica na vrsto. Letina prav dobro kaže, a kakšen bo kaj pšenični pridelek, se pa ne more še povedat. Krompir prav izvrstno kaže. Pri našem sosedu Perparju je tako debel, je rekel, da se mu je kar traktor ustavil, ko je zadel na enega, če verjamete al pa ne. Naš pa menda tudi ne bo zaostajal z njegovim. Sadja na splošno kot sedaj izgleda pa ne bo dosti prida. Kar se mene tiče bi bil kar zadovoljen s tem, ko ne bo ne grozdja in ne sadja, se vsaj s tem delom ne bo treba ukvarjat, ampak to je šmerrt, ko pa tudi ko smo zvesto čitali, kadar je cvenka ne bo od nikoder, ko ne prišla v našo čitalnico, čeprav bo kaj prodat. Zim« so ialost- beft glica ali oblaček. Iz tega sklepamo z gotovostjo, da na njem ni ozračja. To potrjujejo tudi hitri in nenadni prehodi iz dneva v noč brez zarje in brez mračen ja. Počasne prehode, kot jih poznamo na zemlji, povzroča ravno ozračje, v katerem se sončna svetloba razbije in razlije. Iz istega razloga je na zemlji tudi v senci gora precej svetlobe, dočim so na Mesecu sence planin popolnoma črne in ostre. Iz tega torej že sklepamo, da na Mesecu tudi življena ni. že v redkejšem zraku v višini 8800 m, kolikor je visoko Himalajsko pogorje, človeka duši, kaj šele v brez zračnem prostoru. Ker zraka ni, tudi voda ne more biti, če bi bila, bi takoj izpuhtela. Zato si oglejmo tale fizični pojav, da bomo lažje razumeli. Znano je, da zavre voda pri 100° C. To pa drži samo nižini, na gorah pa voda mnogo prej zavre. Kaj je temu vzrok? Vzrok je v tem, da je v višini zrak redkejši zato pa tudi ne pritiska s tako silo na zemljo kot v nižini. Zamislimo si, da stoji pred nami lonec vode, pod njim pa gori ogenj. V vodi je pravi vržev, silno majhni vodni delci ali molekule se podijo sem ter tja po posodi. Ko voda zavre, je to vrvenje tako močno, da se gladina vode ne more več upirati, zato začne voda izparivati. Zakaj pa niso molekuke že prej prodrle površine vode? Zato, ker je bil nad površjem zračni pritisk, ki je silno močan. Ta je zadrževal, da niso vodni delci takoj prodrli po-všine- In ta zračni pritisk pa je v nižini močnejši kot v višini, oziroma bolje rečeno, gostejši zrak v nižini ima večji pritisk kakor redkejši v višini. Če pa zraka sploh ne bi bilo, bi voda takoj zavrela in izparela. ‘I Meniševcem omahovale roke, ko so že začeli misliti, da upehani in neizvežbani ne bodo zadržali sovražnika onstran obzidja, je rekel Podražev Nace, tako gre ustno izročilo ob zimskih večerih, ko stari očanci pripovedujejo strmečim otročajem o tistih strašnih časih: “Permejdu-naj nazaj, možaki, tako ga ne bomo hudimana nagraužnega. Dva toporišča pri sekirah sem že zlomil nad trdimi buticami pesjanov, pa se mi zdi, da kar novi rastejo iz tal. Takole mislim, da je še ena, ki bi jo pd-skusili in ugnali golazen turško.” Vikle, ki je imel rokave zavihane, da je ložje vihtel cepin, s katerim je že načel mnogo turških butic, »i je obrisal potno čelo in rekel: “Nace, če imaš kakšno ukano, zdajle jo povej, ko je sila. Komaj da še držim cepin v rokah in-usta so mi suha, da ne dobim sline, s katero bi zmočil držalo, da bi ložje o-prijemal. “Ko smo v naglici pobirali stvari, da bi jih rešili pred Turki in jih nesli sem v tabor,” je povzel Podražev, “sem vrgel karjolo tudi nekaj pajnev s čebelami. Bolj so mi pri srcu, kot vse drugo na svetu, zato jih nisem hotel pustiti doma, da bi našle konec v ognju, če bi ‘turška pošast požgala vas.” “Hitro povej, kar imaš na u-mu,” sili vanj Vkile, ki je bil v vasi največji, zato mu je šla . tudi beseda, “saj vidiš, da se, vs^ okrog zida, da bodo čebele zmene tam zunaj pripravlja, da udari z vso silo po nas. Ne verjamem, da bi ga izdaj odbi- ce!” “Bi rekel,” povzame zopet Nace, “moje čebele bi pognale sovražnike od tabora.” "Čebele, čebele?” se je vse začudilo, ki so slišali to misel. ‘Kako deneš, da bi jih čebele?” “Takole mislim, da bi jih. Že ko sem jih zmotil, ko sem jih vzel iz uljnaka, so bile na vso moč razdražene. Šumelo je v pajnih, kot bi se pripravljale za roje. Zdaj bi pa j ne še nekoliko potresel, da bi čebelice še bolj razdražil, potem pa odprl pa j ne ter čebele stresel na turške glave onstran zida. Meni verjemite, ki se že od pekdaj pečam s čebelami ter poznam njih šege in navade, in vem, da se bodo zagnale v pesjane in jih začele, razsrjene kakor so, pikati da nikoli tega. Ga ni človeka na tem svetu, ki je ne bi vlil pred čebelami, kadar so razdražene. Majhna žival je, pa je huda, kadag se tako uraj-ma, vam rečem. Dajmo, poskusimo, morda bo pa le kaj zaleglo. Ce me vse ne moti, jo bodo širokohlačneži ucvrli nazaj proti Cerknici, da se bo vse kadilo za njimi. Se reče, škoda bo čebel, se ne bodo 'več vrnile nazaj, ampak za glavo nam gre, nam in našim, pa kaj bo taka žrtev v primeri z rešitvijo našega življenja in naše vasi.” “Kaj čebele,” je ves vesel povzefWikle, “drugih ti bomo dobili, da jih boš imel za deset uljnakov! Kar ponje pojdi in potem si bomo razdelili panje ter jih stresli na pasjeglavce li, ki komaj še gibljemo, z roka- Prav to bi se zgodilo na Mesecu, kjer zraka spolh ni. Brez vode pa zopet ni življenja. Oglejmo si še drug pojav, ki onemogoča življenje na Mesecu. Ker to nebesno telo nima zračnega ogrinjala, je izpotav-ljen ves dan-silno vročemu loncu. In dan traja na mesecu štirinajsti dni. Za dolgim dnevom pride prav tako dol-?a noč, Vsa v dnevu nabrana vročina se takoj izgubi v medzvezdni prostor, ker ni zračnega ogrinjala, ki bi to toploto zadržalo. Zato vlada ponoči silen mraz. Lahko bi torej rekli, da na Mesecu ni življenja, ker ni nobenega faktorja, ki bi življenje omogočal. Toda poglej-momo še nek drug pojav: Ko se začne na Mesecu dan, začenjajo temni madeži na dnu nekih votlin (ki izgledajo tako, kot žrela ugaslih ognjenikov), spreminjati barvo; včasih postanejo zelenkasti. Iz tega sklepajo zvezdoslovci, da je na Mesecu vendarle še nekaj razredčenega zraka, toli-liko, da uspeva še kak lišaj, ki dobro prenaša sušo. In ti lišaji najbrže spreminjajo barvo. Iz vsega tega, kar smo povedali, sklepamo: ije je na Me-se kako življenje, je silno skromno. Strogi Oče Franček pridrvi ves prestrašen k očetu v sobo in zakliče: “Očka, očka!” ‘’Nikar me ne moti1” ga strogo zavrne oče. “Ali ti nisem že stokrat rekel, da smeš govoriti samo takrat, kadar te kaj vpra. šam.” “Dobro, očka”, odgovori Franček, “potem me pa vprašaj, če je naš Janezek padel v vodo!” lahko začele z delo;p na vseh krajih. Samo to ti rečem, Nace, da ti tega ne bomo nikoli pozabili, če se bo res tako izšlo, kot misliš, da se bo. Sv. Jernej, naš patron, nam stoj ob strani in čebelam, da bodo opravile, česar ne bomo v stanu mi s kosami in cepini.” Turčini zunaj obzidja so se ravno pripravljali, da bi z novo silo naskočili tabor in da bi ga zavzeli z enim silnim zamahom. Poveljniki so porazdelili oddelke in najboljše ljudi pripravili za naskok. Obljubovali so jim bogat plen v taboru, ki mora biti zares ogromen, ker ga s tako ihto branijo neverniki. In ravno, ko so se oglasile trombe in so planili novi oddelki na obzidje, so se zagnali Menišev-ci s polnimi panji čebel proti njim in jim začeli stresati čebele za vratove. Podražev Nace je pravo uganil, ker čebele so se vse divje zagn,ale v turške pesjane in jih začele pikati, kamor so mogle: v nosove, v brade, v roke. Divjaki so za trenutek obstali, ker se niso prav zavedli, kaj se godi. Pa to ni dolgo trajalo, ker začeli so se otepati malega, pa sitnega sovražnika, ki je znal najti vsako odprto mesto na obrazu. Nastal je vik in krik tam zunaj obzidja. A-lah in Alah je vsevprek rjovelo. Roke so švigale po zraku in se otepavale čebel, ki se pa niso dale odgnati. Ni vzelo tako dolgo, da bi kdo štel do deset, ko so se obrnili hudimani turški od, tabora in celi oddelki so jo vlili iz Menišije po poti, po kateri so prišli. Toda čebele so bile preveč razdražene, da bi se dale kar tako potolažiti, ampak so preganjale sovražnika še daleč iz vasi. V taboru je bilo vse okrog Podraževega/Naceta, ki je rešil vas s svojimi čebelami. Turki so pa potem še dolgo pomnili, kako sitne da so “muhe sv. Jerne-neja,” kakor so jim rekli. Dolgo jih ni bilo nazaj, ampak čez leta so se zopet prikazali, o čemer bom jutri povedal. inmiflgA ponovna, July 21, imč DACHAU ■iz dnevnika slovenskega jetnika Takrat sem tako živo doživel trpljenje in pomanjkanje. Ob-Boga, kot ga nisem ne prej nelčudovali so mojo dobro voljo in pozneje še nikoli v svojem živ-jmoj optimizem. Občudovali? — Ijenju. Bog bodi hvaljen za ta Da, saj niso poznali vira moje moj naj lepši dan! Po maši sem obiskal slovenske duhovnike v 4. štubi. Franček, senjor slovenskih trpinov, me je vprašal, kaj mi je v kapeli najbolj ugajalo. “Ne veip, ali je res, ali sem se motil. Ves čas se mi je zdelo, da se mi Marija ljubko smeje.” '“O, nič se nisi motil. Ta kip je res nekaj izrednega, nekaj, kar še nisem videl na nobeni sliki in na nobenem kipu Matere Božje. Marijino obličje je v nasmehu. 'Kadarkoli sem v kapeli, me ta blaženi nasmeh privlači. Marijin nasmeh me potolaži," je rekel Franček. Na njegovih prsih je častitljiva številka 27,000 in še nekaj čez. Danes gredo številke že preko 138,000. Cez 100,000 ljudi najrazličnejših narodnosti je šlo že za Frančkom preko karan. sreče, ki je ostal moja skrivnost. Ko so raztegnili radi tifusa karanteno tudi nad naš blok, nisem mogel več v kapelo. Ob žici, ki so jo napeli okoli bloka, sem potožil poljskemu duhovniku moje težave: “Veš, Jan, nisem samo jaz. Tudi Oba slovenska ministra želita opraviti sv. spoved in prejeti sv. obhajilo. To ipismo sta napisala za Jakca. Poišči ga na 26. bloku in ga pripelji sem. Pridita na blok skozi zadnja vrata pri ordelu! Naročil bom stražarju, da bo vaju spustil notri. Ti nam boš pa jutri pred zborom prinesel sv. obhajilo." Stražarja pri zadnjih vratih sta bila dva Norvežana, moja dobra znanca. Spustila sta Poljaka in Jakca. Poljak je obiskal svoje tovariše, Jakec nas SLOl/EIHIJE tenskih blokov. Zato je Franč- je pa spovedal. kova beseda upoštevana, saj so tudi njegove izkušnje velike. Takrat je bilo Novo leto. U-gibali smo, ali nam bo prineslo svobodo. “Kaj boste ugibali,” je rekel Matija, “pojdiva raje na partijo šaha, tako čas najhitreje mine.” Matija je bil včasih župnik, v taborišču so mu odrezali roko, rad je igral šah in najraje videl, če je vsakega porazil. Igrala sva in Matija je dobil. Nisem mogel zbrano igrati. Matija mi je priznal, da imam dobre ideje in moj »terske poteze. Drugo jutro nam je prinesel Poljak sv. obhajilo še pred zborom. Obhajal nas jo kar na taboriščni cesti skozi žico. Sv. hostije je prinesel seboj zavite — papir. Kasneje smo prejemali sv. obhajilo v umivalnici, enkrat celo v štubi na postelji. Svet je umiral okoli nas. U-miral je brez bolečin, ker je bil izmučen in izčrpan do skrajnosti, umiral mirno, brez smrtnega boja, brez besed slovesa in krikov strahu, umiral je vdan v voljo božjo, ker je bil v trpljenju očiščen in zrel za večno živ- Pa mi vse to ni pomagalo. Bil ljenje. se mpač take volje, da bi še kaj Le malo jih je bilo, ki so u- drugega dal, ne samo partije šaha. Preveč sreče je bilo v meni. Bog me je obiskal! Kdo je mogel biti srečnejši od mev ne! Kasneje sem hodil skoro vsako nedeljo v kapelo. Trdo življenje se mi je zdelo lepše, napri so postali lažji. Z veselim obrazom sem hodil sredi sveta, ki je poznal le smrt SEDMAK Moving & Storage ALSO* LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 SU KB 6580 Bolezni na mehurju in žlezah Ako imate težave z vodo in vas peče v odvodnem kanalu, ali če morate petkrat na vodo ali čutite bolečine v hrbtu, je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima 15 let uspešne izkušnje v bolnišnici tel posebnosti. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CUNIC 423 Citizens Bldg., 85« Eoclld Ara. Telefon MAIn 6016 Orodne on: 1« do 4 ruen ob »redsh In no dogovora mrli prevideni s sv. zakramenti. -Skoro vsi pa so umrli deležni “božje mliosti.” Tovariši - duhovniki so nosili zakramente tolažbe, kamor so le mogli. Predvsem so to delali na zaprtih blokih, kjer so se mnogi duhovniki prostovoljno jhvili za posle štubakov, pi-sačev in blokačev, ko so stari ujetniki, ki so vršili te posle, u-mrli. Mnogo jih je umrlo. Njihova imena so ostala nepoznana. Prav je tako! časti in slave tako niso iskali. Največji junaki umirajo največkrat tiho in skromno. Pred menoj leži pismo slovenskega inteligenta, ki je v mladih letih izgubil vero in pozabil Boga. V taborišču je dobil tifus in ga srečno prebolel. Takole je pisal iz revirja slovenskemu duhovniku, ki mu je pokazal izgubljeno pot v življenje: "Z neizmernim veseljem sem bral Vaše pismo, saj odseva iz nj^a toliko vedrine in upanja. (Nadaljevan!« > 1- strani.) Toda kmalu spoznaš, da so se vsi naučili ene in iste besede: “Nimamo" če sitnariš z raznimi vprašanji, ti uslužbenec ali uslužbenka vljudno pokaže hrbet, kakor bi hotela reči. “Kaj si pa prišel." Ti greš seveda naprej z ne najlepšim spominom na gostilno krajevnega odbora. človek bi mislil, da so v teh podjetjih ljudje, ki se še niso znašli v novem poslu. T® je i stvar čisto drugačna. V vseh teh podjetjih so ljudje, ki so se poprej dobro znašli in znali za svoje goste poskrbeti, kar si je kdo želel. V nekdanjih njihovih lokalih se je res vsakdo počutil kot gost in je bil kot tak tudi vedno postrežen. Zato je tem bolj čudno, da jim je danes, ko so v službi skupnosti, ta čut gostoljubnosti čisto odpovedal.” Tako se krega dopisnik ,‘Sk>v. Por.” Nam se ne zdi prav nič čudno, da je tako. Kako bo delal prijazen obraz gostilničar, če je iz gospodarja postal občinski hlapec. Tako je podržavljene. VITANJE. — Kako skrbe za gozdne delavce, pripoveduje do pis iz Vitanja (Slov. por. 1. jun.) Tam beremo, da ne dobe živilskih nakaznic po 14 dni in morajo lačni nanje čakati. Pri gozdni upravi se izgovarjajona krajevni ljudski odbor, tam pa na gozdno upravo. In gozdno delo je težko delo. Kljub temu jim ne dajo nakaznic za težke delavce. Taka je skrb za delavca v komunistični držažvi, kjer vlada kup novih “uradnikov,’ deloven človek pa je le delovna žival kot v starih suženjskih časih. BLOKE. — Naslednje priob. čujemo le, da vidite, kako vsega manjka v “novem” raju in kak šne so posledice. Pa tudi zato, da vi mun.------ “Jože Prebil iz Hudega vrha 16, posedujoč 16 ha zemlje in lesni manipulant, zaposlen pri Splošnem stavbenem podjetju v Ljubljani je pred dvema letoma tanju komunističnih listov izkoriščevalca. Ta je predsednik nove od Jcomunistov ustanovljene kmetijske zadruge. Pa se ji« je vrinil za predsednika človek, ki računa na mesec za svoje predsedovanje 3,800 dinarjev, kar je za Cajnarje že kar lep denar. Zraven si na stroške zadruge tudi postreže z jedačo in pijačo. Ima pa v'tej zadrugi štiri nameščence in sedaj je nastavil v slijžbo še svojo hčer, Tako vidimo, da se je neka- komunizma.” terim kar splačalo postati komunist in priti na visoko mesto. Ta predsednik je kar cel “Kralj na Betajnovi!” POSTOJNA. — Dopisnik v “Slov. por.” iz Postojne slika, kako ne zna “nova” oblast porabiti delavnih moči. Tako ima podjetje “Zidgrad” dobre zidarje, ki nimajo pravega dela, ampak posedajo okrog kupov stare opeke, med tem pa pri podjetju Primorje" v Novi Gorici primanjkuje zidarjev. Obe podjetji pa sta seveda državni. V SLOVEN JGRADfcU NI CVIRNA. — Tegale ne ponatis-kujemo radi cvima* ampak ker pove dopis, da so še zmeraj tudi pri državnih trgovinah “boljši” in “slabši” ljudje ločeni. Dopisnik v “Slov por.” piše, da je šel v državno trgovino po sukanec. Povedali so mu, da ga nimajo. Videl pa je tisti kupec, da ga je dal prodajalec pred njim “bolj- CERKLJE NA GORENJSKEM. — Iz pisma. "Morda vag bo zanimalo, da je v Cerkljah se vedno župnik črnilec, ki pa veliko trpi, ker mu skušajo komunisti razdreti vsako dušnopa* stirsko delo. Na Spodnjem Brniku je stari kanonik Grašič, pa tudi upokojeni župnik Dolinar, ki je bil včasih v Kresnicah. Trgovec Radanovič, ki je bil s partizani, ker je mislil, da mu domobranci ne bodo nič naredili, partizanom pa da se ni dobro zameriti, je končno le prišel pri partizanih v zamero in je bil tudi zaprt. Partizanom 'je pčeveč dišala njegova trgovina. Ljudje so zeTo spregledali; tudi najbolj trdi prijatelji partizanov so siti IEL0 DOBIJO I ELO DOBIJO Sprejme se zidarje za jeklarno Jeklarna na zapadu bi rada dobila Izučene zidarje. Podjetje bt posebno rado stopilo v stik z zidarji, ki bi se radi za stalno naselili v Kaliforniji. Izbrani dobijo stalno pozicijo, ker to ni samo začasno delo. Podjetje se nahaja v Idealni okolici, kjer Imate na razpolago cerkve, družabne klube ln tele. Proallci, ki so zdravi ln ki bi prestali strogo zdravnlžio preiskavo, ki M hoteli postati del razvitja JeMsnke lnduetrlje na zapadu, naj pttejo na Herman Stein Adv. Agency, 363 Hippodrome Annex, Cleveland 19, Ohio. .......................................milim..... Pasteur Ludovik Pasteur je bil sin preprostega delavca iz Dole v Franciji. Po končani ljudski šoli, ga je poslal oče, čeprav navaden delavec, v šole, kjer je študiral Z velikim uspehom. Posebno ga je zanimala kemija. Vsak prosti čas je izrabil za poizkuse. Ko je dovršil študije, je bil imenovan za up ra vitelja srednje šole (gimnazije) in 'kasneje za ravnatelja u-stanove, ki naj bi podpirala znanstveno raziskovanje. Z vso vnemo.se je vrgel v delo in si žni. Bavil se je z raziskovanjem mikrobov, to je predrobnih bitij, ki so v veliki večini povzročitelji nalezljivih bolezni. Pokazal je ljudem njihovo nevarnost, način, kako se jih morejo obraniti in kako se morejo proti njim uspešno boriti. Poleg tega so njegova odkritja pokazala poljedelstvu, kemiji, zdravilstvu in higijeni nova pota. Prav po njegovi zaslugi je bilo rešenih milijone življenj, g dop’ jn 5 popoIdne v'delo. globlje v tajne narave. Kljub priznanju, ki ga je žel radi velikih uspehov v znanstvenem svetu, kljub velikim- častem, ki so mu jih izkazovali, je bil in ostal do smrti zvest sin ši ’ gospej. Pa je kupec jezen svojih staršev. Pogosto je mi [»gledal sam v predal in videl, da je še dosti sukanca, toda za slil nanje, na njihovo preprosto, žrtev in truda polno življe- “boljše” ljudi. - Kdo’je sedaj ni® i".9e ^ P6novno v duhu tisti boljši v “novi” Jugoslaviji in v podržavljeni trgovini? Najbrž gospe komunističnih funkcionarjev. Menda raste nova gospoda, kakor se tudi ruski kmet pritožuje, da je namesto nova zahvaljeval za vse, kar so mu izkazali dobrega. Mož je bil nad vse nesebičen. Kjerkoli je le mogel, je potna* Lepa bodočnost V oddelku za prtljago je odprta pozicija za mladega moškega, ki bi se rad priučil transportaciji; stalna služba, 40 ur dela na teden, plača od ure. Predznanje ni potrebno. Prednost imajo oni z višješolsko izobrazbo. Vprašajte za Mr. V. D. Arnold, Baggage Agent, Greyhound Bus Terminal, 1465 Chester Ave. med preprečene velikrnske škode v znanosti in gospodarstvu. Dognal je, kako vre pivo, vzroke raznih bolezni vin itd. Njegova zasluga je zdravljenje pasje stekline, Pasteur je eden tistih znanstvenikov, ki so postavili znanost v službo'človeštva. Mož je umrl 28. septembra 1895. “Srečen ta,” je dejal Pasteur, “ki nosi v sebi vedno jasno podobo svojega ideala in se da od njega voditi." On je bil vnik. prizadeval, da bi še prodrl cim gden kj .g vedeli kaj ho_ » če postati in je vse svoje prizadevanje postavil v službo cilja. Zato je bil velik in je izvršil velike reči. —V letu 1947 so Amerikanci pojedli 33 odstotkov manj sirovega masla kot v predvojnih letih. MALI OGLASI (142) NE MARAJO. Isti dopishik pripoveduje, da celo udarniki slabo odrežejo v državni trgovini, Ti imajo namreč prednost pri kupovanju pred SSS.E.- ve vasi že močno obrabljeno ko- 'z mežiškega rudnika pritožil pn ga Treba se je žrtv0Vati, trpelo za 800 dinarjev. Po dveh letih ^^0«, kar mu ti. tako življenje je pravo in Sobo išče liste. Ideljo 25. julija v dvorani št. 1, ženska za čiščenje nočno delo Plača Zglasite se v Employment Office The May Co. ____________________(143) ženska dobi delo Za hišno delo, 2 dni v tednu, pranje, likanje in čiščenje. Pokličite GArfiled 3474. (1446) Delo dobi moški za obratovanje stroja s papirjem Plača Vprašajte Employment Office The May Co. ___________________(143) MALI OGLASI Iz urada CarniolaTentNo. 1288 The Maccabees Naznanja se članstvu gori so ga svarili in mu svetovali, naj vendar pazi, ker trpi pri svojem delu škodo in živi v nevarnosti, je dejal: “Kaj zato! Življenje je šele tedaj pravo je ta izkoriščevalec prodal kolo Anici Lavrič za 10500 didnar-jev. Parazitski izkoriščevalec se izgovarja, da je prodal kolo po prostih cenah” List mu potem dokazuje, da proste cene veljajo samo za nove predmete. “Izkoriščati” sme torej ljudi s prostimi cenami samo država. Nove stvari se namreč dobe samo v državnih trgovinah. Zdi se, da. se bodo ljudem kmalu vsi pojmi zmešali, kaj se sme in kaj ne. CAJNARJI gotovo niso tako imenitni kot so Bloke. Ker pa so blizu, naj povemo še eno iz te- pa se ženeš.za udarništvom, “saj vidiš, da ne dobiš zato nič več.” CERKLJE OB KRKI. — V “Slov. por.” 9. jun. beremo, da je župnik v Cerkljah na Dolenjskem Jakob žust še zmeraj reakcijonaren. Kaj se je zgodilo? Sedaj povsod zbirajo brigade za delo na cesti Zagreb Bel-grad. V Cerkljah se je prijavilo 6 mladincev za to delo. Toda stari župnik jih je svaril in skušat odvrniti od tega dela. Dopisnik končava, da je skrajni čas, da se take sovražnike ljud koristno življenje I” Iz lastne izkušnje je poznal bol in trpljenje. Bog mu je dal palnica Zgorej. Radi vam jo ga kraja. Tudi tam imajo po pi-1 stva “razkrinka.” 7 soh zal družino Naprodaj je hiša 7 sob za 1 družino, 3 bloke severno od St. Clair Ave. blizu parka in Freeway, 62 čevljev širok lot spredaj, 3 garaže, ena spalnica in toilet v pritličju jako ko-moden vhod, 3 spalnice in ko- pet otrok, pa so trije od njih kmalu umrli. Toda to ga ni potrlo. Iskal je tolažbo v delu, svoje domače pa je tolažil, kolikor je mogel. Dobro je vedel za človeško bedo in revščino in prav želja, pomagati človeku v tej revščini, je bila ena izmed močnih gonilnih sil njegovega znanstvenega udejstvovanja. Delo, ki ga je Pasteur izvršil, je bilo velikansko. Res so na tides njegovi izsledki neznatni, toda za človeštvo so izredno va- Vodja grških rebelov bi se rad pogajal Atene. — General Markos, vodja grških ustašev je naznanil po radiu, da je prpiravljen začeti pogajanja z grško vlal do. I1»U VITAMIN Ctfmtt YOUR IUY WORD st* rSSssr—1 S5SSS3S5S N* 1» «•» — "* ** IftzftKONOMV. tzrjitziže*** pbVMiMa MU LABOtATOUB, Mft Iz urada Slovenskega Nar. Doma 6409 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Naznanja se vsem tajnikom društev, kateri pobirajo mesečni asesment v Slov. N. Domu, da se bo za ta mesec pobiral asesment v pondeljek 26. julija namesto v soboto 24. julija. Vzrok je, ker se v soboto 24. vrši v spodnji dvorani svatbena prireditev. Prosi se vse tajnike in članstvo, da to važno naznanilo vpoštevate. JOHN TAVČAR, tajnik SND —(142) |SND. ob navadni uri. Za ta mesec se bo pobiral asesment potldeljek 26. julija članstvo je prošeno, da to obvestilo vpoštevate in pridete na društveno sejo Prosi se tudi, da plačate redno svoj asesment, ker je le to v vašo korist. Pozdrav! JOHN TAVČAR, tajnik. razkažemo, če se zglasite na 656 E. 93. St. ali če pokličete MU 1310. Q44) Hiše naprodaj V udobnem kraju, za 2 družini, 5 in 6 sob, dvojna garaža, velik lot, na E. 144. St., blizu St. Clair Ave. Za 2 družini, 5 in 5 sob, bli- i Holmes Ave., blizu cerkva Marije Vnebovzete, novoi barvana, dvojna garaža, veiki lot. Vdova bi rada hišo prodala. Za podrobnosti vprašajte Hribar Realty GL 9545 ali GL 2500 (144) S£ffsSi!:ssSS£t^S'm,mi V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI PREUUBUENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE Dorothy Sober ki je za vedno izdihnila svojo blago dušo dne 21. julija 1940. Osem let spiš v grobu, v kraju vetnega miru; enkrat bomo se zdruiili, prosi za nas pri Bogu. žalujoči ostali: SOPROG in SORODNIKI. Cleveland, O., 21. jul. 1948. Soba v najem V najem se odda opremljeno sobo moškemu. Vprašajte na 1070 E. 61. St. spodaj. 2 sobi v najem V najem se odda 2 opremljeni spalni sobi za 2 fanta. Vprašajte na 1157 E. 71 Št. -(143) Hiša naprodaj Zelo dobro ohranjena hiša 6 sob za 1 družino. Prodaja jo lastnik sam. Vprašajte na 1032 E. 76. St. —(144) Lepa zidana hiša naprodaj V bližini E. 185. St., za 1 družino, 6 sob, sprejemna soba, jedilna kuhinja, 1 spalna soba spodaj, 2 spalni sobi zgorej in kopalnica, beneški zastori, storm doors, windows and screens, garaža, vrt z nekaj sadnim drevjem, vse je v dobrem stanju in se lahko takoj vselite vanj. Za podrobnosti pokličite Edward Kovač Realty 960 E. 185. St. KE 5030 <*) •inuraragA POMQYMA, JULY gl, 1948 PREKLETA KRI ROMAN Karel Uaueer “Naša hiša jih ima veliko,” tišči Matevž naprej. “Zavoljo vašega Fonza je marsikateri prišel.” Nežika se čudi, da je Matevž tako odkrit. Navsezadnje ni napak fant. Zabreški fantje ga preveč odrivajo. Prav do vasi sta šla skupaj. Zvečer Vižarjevega ni bilo vasovat. Mrkovec je hodil po hiši in ga čakal. Tudi Nežika je bila slabe volje. Morda pride pod okno. Nežika sedi v kamri na postelji in gleda v okno. Na vasi je tiho, le Vižarjev in Grma-čev pes lajata. Nežiki je tako hudo, da bi najraje vekala. Ne more spati. Saj bi ga ne čakala, če ne bi rekel, da bo prišel. Že pozno v noč se skoplje v posteljo, pa še ne more zaspati. Še zmerom čaka. Morda Tomaž le pride. Med vekom zaspi. Tudi drug večer ni Vižarjevega. Mrkovec z očmi vprašuje hčer. Ne upa vprašati, dokler ne odmolijo rožnega venca. “Kako, da Tomaža ni?” Nežika samo skomigne z rameni. Če bi kaj rekla na glas, bi precej zavekala. "K Vižarju grem,” bruhne iz Mrkovca. Nežika bi rada rekla, naj ne hodi. Nekaj kakor trma vstaja v njej. Ne 4x> se metala za njim. Naka! — Čeprav ga ima rada. Mrkovec gre že skozi vrata. Vse v Nežiki se trese. Le kaj bo rekel Tomaž. Kaj se mu je vtaknilo? Nežika ne more več vzdržati v hiši. Skoraj da se boji, kaj bodo oče povedali. Naravnost v kamro gre in se vrže na posteljo. Na steni vsi lectovo srce v zrcalom na sredi. Nežika je že stokrat ponovila pesmico pod njim. Ljubezen je 'bila, ljubezen še bo, ko mene in tebe na svetp ne bo. Nežica mora vekati. Iz trme in jeze, iz užaljene ljubezni. Da le more biti Tomaž tako grd! Pa naj,bo. Nežika sede in prisluškuje. Morda ?e že oče vračajo. Ne, samo ura hrešči v hiši. In spet veka. Mrkovec se pozno vrne. Nežika pritegne sapo. Sliši, kako oče sedejo k mizi. “Smrklja!” Zdaj so se mati oglasili. “Kaj ipa je spet?” “Kaj je!” zarenči Mrkovec. “S Piškotarjevim je šlo od pogreba. Vbi so zijali za njima. Smrklja zlodjeva!" Nežika tišči roke na srce. Zato ga ni? Jeza jo tišči, da še vekati ne more. Da more biti tak! Lectovo srce visi na steni. Nežiki se zdi, da se ji posmehuje. 4 Ljubezen je bila, ljubezen še bo. ^ “Sofro ve?Ktjao nam ?Rotarjevi napravili,” grize jezo Mrkovec. ‘Nežika mi je rekla, da si Matevža na Brezjah še k mizi povabil.” Mrkovka se vleče za hčer. “Pijan sem bil,” skoraj krikne Mrkovec. “Sama veš, da so preklete krvi. Ce si ti pozabila Fonza, jaz ga nisem.” “Čuden si,” je skoraj jedka Mrkovka. “Kdo je več trpel z njim kot jaz?” Tiho ležeta Mrkovčeva spat. Tako še noben večer. Nežik^ pa ne more zaspati. Ko bi bil Tomaž! Kako bi bila Nežika srečna. Matevževe oči so prav pred rožmarinom. Vroče, da peko. Tudi oči prosijo. "Zavoljo mene ni Tomaža. Vem. Jaz bi ne bil tak.” Nežika ima jok v grlu. Potlej nenadoma zapre okno in se z glavo zakoplje v blazino. Celo telo se ji tsresa od veka. Nežika ima samo Tomaža rada. * Gospodarji so razdelili požin-ko poslom. Taka je navada na svete Ane dan. Dekle so dobile rute, hlapci srajce. Dninarji pa vsak po culo krofov. Zdaj mora ajda v zemljo, da ne bo prepozno. Aleš je že mimo. Skoraj bo Šmaren, ko so muhe zrele. Vižarjev Tomaž seje na Gačah. Pa Nežika ne ve, sicer bi ne Šla z očetom po travo za Majo/,. Mrkovec pa je prav nalašč vzel njo s seboj. Bo le videl, kako se bo dekle obračalo, ko bo zagledalo Tomaža. Vol počasi kobali v hrib. Nežiki mole noge skoz lojtre in še k mari nima očeta. Tako pristujeni že dolgo niso bili. Tomaž seje. Nežika ima vso kri v licih. "Kam pa kanita?” ’ Mrkovec od strani išče njene oči. Tomaž gre ravno proti kolovozu. Na široko mu kroži roka, kakor da širok hrast rine proti poti. Skupaj so. "—ee,” ustavlja Mrkovec vola. Nežika ne ve, kam bi se dela. “Bog daj srečo,” povošči Mrkovec. Zdaj mora Nežžika tudi. Tomaž ji ostro gleda v oči. Nežika .jih precej umakne. "Nekaj trave bom odkosil za kravo,” teče beseda Mrkovcu . Nalašč se mu nič ne mudi. Naj se Nežika otaja. Nežika pa je nerodno. Kar menca z nogami. Da bi ga prva ogovorila? Naka! “Pozen si z ajdo, Tomaž,” ne neha Mrkovec s pogovorom. Tomažu visi sejalnica na roki. "Kar odlašali smo. Danes sem se pa le lotil.” Kakor da nima Nežike k mari. -AND THE WORST IS YET TO COMB —in najkrajše šele pride UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kanovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA “KNGLISH-SUJVRNl RIAD KR' kateremu je znižana cena C O OH in stane samo: 9 C«UU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St Clair Ave. Cleveland, O. Iz urada Slovenskega narod, doma 6409 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO VAŽNO NAZNANILO Tem potom se obvešča delničarje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., da prinesejo v urad S. N. iMrvlfr kronice, da se iste spremeni v članske certifikate. Vsa pojasnila glede tega dobite v uradu. Prosi se vse delničarje, da to važno obvestilo vpo-števate. JOHN TAVČAR, tajnik SND. V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMR-Til PREUUBUENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA Ptc. John Simončič ki je dal svoje mlado življenje za domovino dne 21. julija 1944 Štiri leta v tuji zemlji ie počivaš, ljubi sin in brat predragi zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni trpljenja ne vojske, tam solnce sreče Ti ne ugasne, ker tam vlada presrečni mir.. žalujoči ostali: JOHN in FRANCES SIMONČIČ, starši; JOAN in MILDRED URBANIA, sestri. Cleveland, O., 21. julija 1948. SI PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVAN JR AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6806 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR, totnll ________. Našim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. "EDINOST” v Chicagi, na na slovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne ogla se, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 114« E. Cist % Zjutraj je bil Mrkovec na-brskan in celo jutro je taka ču-masto gledal, da so se mu otroci kar ogibali. Nežika ga ni hotela ogovori-, stari pa je sšmo to čakal. Frklja! Ko je nesla prašiču pomije, je stopil za njo. "Nežika!" “Kaj je?" Še pogledala ga ni. “Tomaž je jezen, ker si šla s Piškotarjevim.” Zdaj Nežika useka. “Ali na vas ni, ko ste Matevža povabili k mizi?” “Vešča,” je siknil Mrkovec. Bolj ga ni mogla zadeti. Kar odmotovilil je za hišo. Da je moral na Brezje! Prekleta pijača! Grize se Mrkovec, da nikjer nima obstanka. Med njive se potegne, da bi se unesel. Pa se ne more. Pri južni je tiho. —v Pri večerji tudi. Tudi zvečer Tomaža ni. Nekdo trka na okno. Kar kvikžu jo vrže. Precej je -pri oknu. Za rožmarinom in železnimi križi je Matevž. “Nežika!" Mrkovčeva se zvije, kakor bi jo nekdo s kolom udaril čez srce. Ne more do besede. “Ali si huda” Matevž prosi. v^vV V V V V V y/ V V VvV vV V V V V >/ V >/ V Y i $ ✓ ✓ $ ✓ £ v v v v * % v! CHECK INTO THE COAST GUARD! 1/: ^ m 01 N 4 Ai youil rue* An active career can tie yam) You do things that ere worthwhile in the service that serves mankind. Whether you are on a cutter at sea or serving (shore you will have a position U responsibility in the Coast Guard. ' much do you make now? Chnncaa are you’ll do better in the Const Guard. Salaries raags bom $75 to $165 a mcnth-but expanses covered by Coast Guard allowances add up to several thousand a year. 4 Can you retire-with an income far life? You can in the Coast Guard Investigate this aa-» nuity-it’s your guaranty ol security. For example a Chief Petty Officer can retire with ns much as $185.631 month-far Ufa/ V c Are you making progress in your job? You can in tbs Coast Guard You get automatic pay increases and ample opportunity to advance. Remember it’s a smaller service where ability is recognised with many reboots available for technical training 3S Add them til up-guad pay, opportunities to travel, learn and program with lifetime security and you’ll find it worth your while to check your fature in the United States Coast Guta* 111 U.S. COAST GUARD SERY/Ce NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri in ljubljeni oče, sin in brat Frank Košir ki je umrl dne 24. junija 1948. Dragi pokojnik je bil rojen 26. aprila 1905 v Clevelandu, O. Pogreb se je vršil iz Anton Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda dne 24. junija 1948 v cerkev sv. Vida. Po sveti maši za-dušnici, katero je daroval Rev. Franc Gabrovšek, smo ga položili k zemeljskemu počitku na 'pokopališču Kalvarija. Na prvem mestu se prav iz srca. zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojniku podelil svete zakramente za umirajoče. Za vse to naš prav iskreni: Bog plačaj stotero! Dalje se enako zahvalimo Rev Franc Gabrovšku za opravljena sveto mašo zadušnico, za pogrebne molitve ter za spremstvo na pokopališče vse do njegovega groba. Tudi njemu naš iskreni: Bog plačaj! Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnika ozaljšali, ko je počival na |'mrtvaškem odru. • Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnega. Iskrena zahvala društvu Anton Martin Slomšek št. 16 SDZ ter društva Dvor Baraga št. 1317 COF za vso pomoč, naklonjenost ter izplačilo smrtnine. • Dalje se zahvalimo vsem, ki so pokojnika kropili ter molili za mir in pokoj njegove duše. Prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležili pogrebne sv. maše ter potem pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Dalje se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno. Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali. Končno se zahvalimo vsem sosedom in dragim prijateljem, ki so nam na ta ali oni način kaj pomagali, nas bodrili in tolažili. Ti pa, preljubljeni, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji blagi pa večni mir. Naj Ti dobri Bog podeli večno veselje v družbi izvoljenih. In Bog daj, da se enkrat vsi snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostali: DOLORES KOŠIR, hči FRANK in FRANCES KOŠIR, starši JOHN, LOUIS, JOE, GODFREY, bratje MARY, sestra Cleveland, Ohio, 21. julija 1948,