Stev. 10.
V Trstu, v ponedeljek 10. jamarja 1016.
Letnik IXL.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
L cd -iitvo: Liicj Sv. Fmčiika AsiSkega SL 20. I. nadstr. — Vsi dopisi naj sc poiUJajo uredništvu Hita. Nefcankirana pisma se ae
sprejeir.ajo in rokopisi te ae vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcif lUta .Edinost*. — Tisk tiskarne „Edinosti", vpisane zadruge t f-rejenicn poroštvom v Trstu, ulica Sv. Franttlka AsiSkega it. 20. Telefon uredništva in oprave Štev. 11-57.
Naročnina znaSa: Za celo leto.......K 24.—
Zn poi leta . . . -.............12.—
za tri mesece...........t..... 6*—
t a nedeljsko (tđafo za cel« leto.......5.20
za pol leta.......... ...... 2.60
Posamezne Itevllke .Edinosti" se prodajajo po 5 vinarjev, zastarele itevllke po 10 vinarjev.
Oglasi se računafo na milimetre v Sirokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahval;, poslanice, oglasi denarni') za«
vodov..............m,ti po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka naoaijna vrsta.......: ... . Z —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj p* 40 v!narjex
Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti". Narotnlof In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I« upravi .Edinosti". — Plača in to£i se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrnJiSk« Asificega SL 20. — Poštnahrantlnlčni račun §1. 341.65 >
Pregled noMšlh MIKov.
Rusko bojišče. — Sovražnik včeraj ni obnovil napadov v vzhodni Galiciji in na besarabski fronti, pač pa obstreljuje nase črte in zbira ojačenja. Ob Korminu ruski poizvedovalni oddelki odbiti.
'talijanska fronta. — Nič novega.
Sibsko bojišče. — Severovzhodno Be-ran naše čete zavzele črnogorske višine. Praske ob Tari. Boii na hercegovmski meji in v ozemlju boke kotorske.
Zapadno bojišče. — Nemci zavzeli še zadnji irancoski strelski jarek južno Hart-mannsvveilerkopia, zajeli okoli 2000 mož in uplenili 15 strojnih pušk.
Turška bojišča. — Angleži po srditem boju izprazniti sedaj tudi postojanke ori Seddil Bahru. — Na ostalih frontah nobenih posebnih dogodkov.
Razno. — Francozi aretirali avstrijsko, nemško in turško konzularno osobje na otoku Mitilene. V Solunu aretirani konzuli prispeli v Touion.___
RusKo Mifte.
LUN A J, 9. (Kor.) Uradno se objavlja: 9. januarja 1916, opoldne.
Pred dvema dnevoma na vseh točkah vzhodne Galicije in na besarabski meji oubit ob velikih izgubah, sovražnik včeraj ni obnovil svojih napadov, ampak |e le od časa do časa streljal na nase črte. Sovražuik pošilja ojačenja. Ob potoku Korminu v Votiniji so naše čete razpršile ruske poizvedovalne oddeike. SIcer nobenih posebnih dogodkov.
BERLIN. 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. januarja 1916.
Položaj |e neizpremenien.
Vrhovno armad no vodstvo.
Bika v Gaiiciji in na ba^r/nskl fronti
Dunajski vojaški sotrudnik »Tagespo-stec javlja: Bitka v vzhodni Galiciji traja sedaj že več kakor dva tedna. Rusi imajo zaznamovati že nad 70.000 izgub, ne da bi kaj pridobili na ozemlju. Veliko presenečenje, o katerem so dolgo pred to ofenzivo govorili ruski listi in njihovi tovariši v državah četverosporazuma, ni sledilo. Dolžnost poznejših zgodovinopisccv bo. da podrobno dokažejo, da si je naše ar-madno vodstvo bilo v svesti napada in da se je zato, kakor kaže razvoj dogodkov, pravočasno in uspešno pripravilo. Branitelji besarabske in vzhodnogališke fronte imajo izvrševati sedaj isto, kakor junaki ob Soči, čeprav je sila ruske artiljerije slabejša, kakor italijanska. Morda pa se izkaže na tem primeru na severnem bojišču nevarnost takega izgubljanja velikih mas in nesmiselnega naskakovanja še bolj drastično in bolj opasno kakor na jugozapadu, kjer strategični položaj doseči a j ni dovoljeval maščevanja za tratenje moštva. Nad 800 km dolga ruska fronta zamore veliko slabše prebiti z neuspešnimi prodornimi poizkusi nastalo oslabitev, kakor pa italijanska fronta. Opazujemo tudi, da se vrši veliki napad le proti omejenemu ozemlju in da vlada na vseh osta-1 mi i delih skupne fronte razmeroma mir. Spominjamo se spremljevalnih okolščin prodorne bitke v zapadni Galiciji pri Gor-licah. Takrat je tudi več skupin prešlo v ofenzivo v Karpatih in v vzhodni Galiciji, tako da je bil nasprotnik neinformiran o pravih namenih našega armadnega vodstva in ni mogel več pravočasno poslati pomoč v oddelek Dunajca. Takrat smo za-mogli zaposliti vso rusko fronto, dočim se Rusi sedaj zadovoljujejo s tem, da napadajo samo del naše fronte, komaj 150 km, ne da bi izvrševali še kje drugje kak to akcijo podpirajoč pritisk. Radi tega tudi popolnoma razumevamo pritožbe angleškega in francoskega časopisja in škodoželjne glasove iz Italije, ki konstatirajo že danes, da ni ruska ofenziva nič dosegla in da zaupajo poročilom ruskega armadnega vodstva ravno tako malo kakor pa poročilom svojega lastnega armad, vodstva.
PODLISTEK
GREŠNICE.
Roman. — frrir.eetki spisal Xavi«r do Montepla
—	Vraga!
—	Ne grem, temveč umikam se.
—	Ali kje? Kako? Zakaj? Povej, dragi moj, če naj ve^a, kaj se je zgodilo, kajti
ugeniti ne moreva.
Da, gospod Karel, — je dostavila Le-ončina. — povejte nama. Morda se motite. Toda če ste res imel nesrečo, potem je najina dolžnost, da jo prenašava z vami. Kaj ne, Maurice?
—	Gotovo, draga moja.
- Izvedeti torej hočete vso odispjo mojih nezgod? — je vprašal Karel.
—	Da, povej.
—	Posluša»ta torej.
—	O, z obema ušesama, — ie odgovoril Maurice.
—	In ne smejita se preveč.
—	Bodi brez skrbi!
—	Poslušajta torej, — je dejal Karel, obrnien oroti Leontini. — Kakor veste,
12MjAe-Mpbia hiii
DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se objavlja: 9. januarja 1916, opoldne.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini.
Poročilo Cntiorne.
DUNAJ, 8. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cadorne. 6. januarja 1916.
Naše drzne patrulje so splezale na gorska pobočja, ki se dvigajo iz Astica proti Luserni in so poškodovale sovražna kritja in nastanišča. V dolini Bele so topovi
naših težkih kolibrov razrušili dela, ki jih je izvršil sovražnik pri Naborjetu v svrho restavracije okopov in postavitve topov. V tolminski kotlini smo takoj odbili ponovne približe valne poizkuse sovražnika. Živahen topovski boj od Plav do morja. Sovražna letala so nadaljevala s številnimi poleti v Val Lagari, Val Su-gani. Val Dogani in v gornji soški dolini. Tuintam vržene bombe niso napravile nobene škode.
Garibaldijevi strelci
LUGANO. 8. (Kor.) Garibaldijeva rodbina je glasom raznih nekontroliranih vesti vnovič pričela zbirati prostovoljce za Balkan, ki jih bodo finansirali Angleži in Francozi. Rodbinski poglavar, takozvani Ricciotti Garibaldi, hoče vplivati na grškega kralja, da gre Grška s četverospo-razumom. Najstarejši sin, polkovnik Pep-pino Garibaldi, ki je zaman iskal lavorike in denar v Argonih in na Col di Lani, bo baje poveljeval prostovoljcem. Sedaj se pogaja podpolkovnik Peppino Garibaldi za prednjem v Parizu. *
Italijanski ministrski svet.
RIM, 8. (Kor.) Ministrski svet je pričel posvetovanja o izrednih odredbah v svrho odprave pomanjkanja živil in sirovin in v svrho odprave agrarne krize.
BalKansko boji iti
DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se objavlja: 9. januarja 1916, opoldne.
Severovzhodno Beran so se Črnogorci postavili vnovič v bran. Višine, ki so jih imeli v oblasti, smo zavzeli z naskokom in uplenili en top. Ob Tari praske. Na hercegovski meji iu v ozemlju Boke kotorske so naše čete v boju s črnogorskimi postojanka mL
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmi.
BERLIN, 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. januarja 1916.
Položaj je neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ponoven letalski napad na Solun.
SOLUN, 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Na grški božični dan zjutraj (7. t. m.) je zopet priletel nad mesto »»golob«, ki je metal bombe na taborišče zaveznikov zunaj mesta. Letalo so srdito obstreljevali, a se ie vrnilo proti severu.
Balkansko vprašanje postranska stvar,
LONDON, 9. (Kor.) »Daily Chronicle« poroča po novojorškem »Outlookr« inter-view njegovega dopisnika s Sazonovim, ki je izjavil, da je balkansko vprašanje postranska stvar. Vojna da se odloči v Belgiji in na Poljskem.
tetccja i ojzuIov na MitiienL 0 aretacijah v Solunu
CARIGRAD, 8. (Kor.) »Agence tel. JVlil-li« poroča: Iz Aten se javlja, da so aretirali Francozi včeraj na otoku Mitilene avstrijskega in nemškega konzula, muftija kakor tudi 17 oseb grške narodnosti. Poslaniki štirih zveznih držav so protestirali proti temu. Iz aretacij je sklepati, da se nap/avi otok Mitilene za operacijsko bazo.
gospodična, ali pravzaprav, ne veste, sem prijalial v Pariz na rokopisu čudovito lepe veseloigre, na katerem sem upal, da prijezdim do viška časti in slave. To veseloigro sem nesel v Theatre frau-cais. Theatre francais je dal odnesti to igro zelo ljubeznivemu gospodu, ki naj bi jo pregledal in presodil kot zaprisežen in v to določen ocenjevalec. Kakor si morete misliti, sem se podvizal, da sc poklonim temu gospodu. Ta ljubeznivi gospod me ni sprejel, dasiravno sem prišel nič več in nič manj kot devetkrat k njemu.
Karel je nekoliko postal, potein pa je nadaljeval:
— Nekega dne sem ga pa vendar nepričakovano ujel in sem mu takoj povedal svoj neizpremenljivi in nepreklicljivi sklep, da ga bom redno in vsak dan nadlegoval vse dotlej, dokler ne prečita moje igre, da se me iznebi. Tako je tudi bilo in po preteku treh mesecev sem do-molil cel rožni venec prošenj, da dosežem svoj namen. Poročilo, ki ni bilo niti mrzlo niti toplo, niti dobro niti slabo, mi je končno dalo pravico za bralno poizkuš-
ATENE, 8. (Kor.) Agence Havas javlja: \z Mitilene se^poroča:
Oddelek čet četverosporazuma je aretiral nemškega podkonzula Co-urtgisa, ki je grški, podanik in njegovega sina. dragomana konzulata. Istotako so bili aretirani avstroogrski konzularni agent Bargigli, osmanski dostojanstvenik, nemški agent Hodfner in več drugih oseb, ki se zde sumljive. Vsi aretiranci so bili odvedeni na neko vojno ladjo.
ATENE. 8. (Kor.) Brzojavka iz Mitilen potrjuje, da so vojaške oblasti aliirancev aretirale tamkajšnjega avstrijskega, nemškega in turškega konzularnega zastopnika iz istega vzroka, kakor v Solunu.
TOULON, 8. (Kor.) V Solunu aretirani konzuli so prispeli semkaj z vojno ladjo, na kateri so bili internirani. Konzuli bodo dani na razpolago oblastim.
CARIGRAD, 8. (Kor.) Kot prvo proti-odredbo proti aretaciji konzulov v Solunu je odredila vlada aretacijo tukaj se naha-jajočega uradnika angleškega in francoskega poslaništva in par drugih oseb. V splošnem je bilo aretiranih 10 oseb. Pričakovati je, da odredi vlada še aretacijo nadaljnih oseb._
Z zapadnim ftojlita.
BERLIN, 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. januarja 1916.
Južno Hartmannsweilerkopta, na Iiirz-steinu, se nam fc posrečilo včeraj zopet osvojiti zadnji dne 21. decembra izgubljeni jarek, pri čemer smo ujeli 20 oficirjev, 1083 lovcev in uplenili 15 strojnih pušk.
Vrhovno armadno vodstvo.
LONDON, 7. IKor.) Uradno armadno poročilo: Sovražen napad z bombami na železniški črti Armentieres - Lille, ki ga je podpirala artiljerija, je bil odbit. Naša artiljerija je obstreljevala razne točke sovražnih črt in r občutno poškodovala sovražne strelske drke.
LONDON, 8. (Kor.) (Poročilo iz angleškega glavnega stana.) Pri prekopu La Bassee smo razstrelili eno mino. Neko nemško letalo je vrglo za našimi črtami dve bombi, ki niste napravili nobene škode. Na raznih točkah so se vršili ne-pornembni topovski boji. Zadeli smo sovražne baterije vzhodno Armentieresa in severno Somme in uničili eno nemško skladišče raket.
Bruseljski ameriški poslanik v Haagu.
HAAG, 9. (Kor.) Ameriški poslanik v Bruslju, Franc Whitly, prispe na povratku iz Amerike jutri semkaj.
Nakupi vojnega materijala za leto 1917.
AMSTERDAM, 9. (Kor.) Semkaj dospeli amerikanski časopisi javljajo, da Italija, Rusija in Francoska že začenjajo nakupa-vati vojni materijal za leto 1917.
Nemiri v Indiji.
LONDON, 7. (Kor.) Iz Pekinga javlja »Associated Press«, da se tamkaj širijo vesti o resnih nemirih v Indiji. Orožje da so vtihotapili iz Kitajske.
Potopljeni parniki.
LONDON. 8. (Kor.) Lloyd naznanja potopitev norveškega parnika »Banheur«. 15 mož posadke je bilo rešenih.
RIM, 8. (Kor.) Kakor poroča »Giornale d' Italia«, se je v bližini Gibraltarja ponesrečil zopet en italijanski parnik in sicer prevozni parnik za blago »Sierra«. Moštvo je bilo rešeno. _
S MIh bojišč.
CARIGRAD. 8. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Dardanelska fronta: V noči od 6. na 7. t. m. precej srdit bej z bombami na desnem in levem krilu. Dne 7. t. m. je bombardirala naša artiljerija štiri ure s presledki srdito sovražne strelske jarke nasproti našega desnega krila in jih je močno poškodovala. V centru smo z artiljerijskim ognjem in metanjem bomb razru-
njo. Tu so se ponavljale vse one težave, kakor zgoraj. Moral sem dolgo čakati pred vrati odbora. Svoj prostor sem zavzel med Čakalci, a skoraj obupal sem, kajti zdelo se mi je, da se bo stvar vlekla najmanje četrt stoletja. Bilo bi tudi tako, ko bi mi cesarski komisar ne bil z neko dobroto in ulužnostjo, za katero se mu ne morem zahvaliti dovolj, nekoliko ogladil poti. Skratka, včeraj sem prejel razveseljivo sporočilo, ki mi je za danes naznanjalo bralno poizkušnjo.
—	In o tem mi nisi povedal ničesar? — ie dejal Maurice. — To ni lepo.
—	Namen je bil izboren, kajti hotel sem vaju presenetiti in vama sporočiti sprejem moje igre.
—	Torej nadaljuj.
—	Točno ob eni. kakor se mi je sporočilo. sem stopil v svetišče, z rokopisom pod pazduho. To svetišče je bilo prazno. Priznavam, da sem bil zelo razburjen in da mi je bila ta trenutna osamljenost zelo ljuba. Preden nadaljujem, naj vama, da bosta lažje umevala sliko, ki jo vama podam, povem predvsem, da je odborov salon velika sobju kjer stoji na sredi ogro-
šili nekaj sovražnih strelskih ]arkov in eno sovražno postojanko za metanje bomb. Na levem krilu slab topovski dvoboj. Sovražna artiljerija, dve križarki, en monitor in 4 torpedovke so obstreljevali naše strelske jarke. Ob 2 popoldne je povzročil naš ogenj v sovražnem taborišču pri Teke Burnu požar. Naše ožlnske baterije so bombardirale v noči od 6. na 7. t. m. z uspehom sovražna taborišča pri Seddil B2hru in dne 7. t. m. sovražne baterije v okolici Teke Burnu. Istotako smo z uspehom obstreljevali sovražne baterije pri Seddil Bahru. Ena oklopnica in en monitGr sta odgovarjala. Dne 8. januarja so bombardirale naše anatolske baterije uspešno pristanišča Seddil Bahr in Teke Burnu kakor tudi sovražne čete v dolini Kereviz Dere in pri Morto Limanu. — Na ostaiih frontah se ni zgodilo nič važnega.
CARIGRAD, 8. (Kor.) Po poročilih s fronte v Iraku je Kutelamara, ki so jo Turki pri obrambi cb kolenu Tigrisa opremili z utrdbami, ki so jih izpremenili sedaj Angleži v manjšo trdnjavo, od turških čet obkoljena. Turške čete so že prodrle do glavne utrdbene črte. Pričakovati je, da bo trdnjava kmalu zavzeta ali z naskokom ali z lakoto, tako da bo nad 10.000 mož.broječa angleška posadka ujeta. Angleži so z organiziranjem obrambe kraja hoteli zasigurati umikanje ostalega dela armade. To se jim je deloma posrečilo. Vendar pa rešeni deli, ki se nahajajo dalje južno Kutelamare, ne morejo priti na pomoč trdnjavi, posebno ker je morala armade zelo slaba.
CARIGRAD, 9. (Kor.) Danes ponoči so Angleži po srditem boju ob velikih izgubah popolnoma izpraznili Seddil Bahr. Niti eden ni ostal.
CARIGRAD, 9. (Kor.) Vest o izpraznitvi je vzbudila tu velikansko veselje. Mesto je bogato v zastavah.
Ruske izgube v Perziji.
CARIGRAD, 9. (Kor.) Po privatnih vesteh, ki so dospele iz turških virov s perzijske fronte, so se 29. decembra pri Sandžbulaku poražene ruske bojne sile poizkušale umekniti proti Urin i ji, a so se, zasledovane po turški in perzijski konjici uinekniti v smeri proti Miandoabu, pri čemer so izgubile 400 mrtvih, med njimi 4 častniki, nekaj ujetnikov in vojnega materijala. Turško - perzijska konjica je dospela v bližino Miandoaba.
Perzijski orožniki proti Rusiji In Angliji.
CARIGRAD. 8. (Kor.) Bagdadski ko-respond ent»Agence tel. Milli« poroča, da perzijski orožniki ob udeležbi vseh plemen južne Perzije sodelujejo v vojni proti Rusiji in Angliji. Sedanji boji v južni Per-zii imajo značaj narodnega gibanja proti Angliji in Rusiji._
Stavke v Ameriki.
NEWYORK, 8. (Kor.) Tekom upora v železarnah v East-Youngtownu so stav-kujoči zažgali in opleniti 6 poslopij. Tri osebe so bile ubite, 19 ranjenih. Delavci so se polastili 500 funtov smodnika, razstrelili več poslopij, pokradli \visky in se opijanili. Prispele so čete iz okoliša. Mnogo je bilo aretiranih.
YOUNGSTOWN, 8. (Kor.) Trije milični polki so zasedli East - Youngtown in druge industrijske predkraje. Danes je prišlo do manjših izgredov, ki so bili brez pomena. Včeraj napravljena škoda se ceni na miiijon dolarjev.
Avstrijski ministrski svet
DUNAJ, 9. <Xor.) Pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Stiirgkha se je vršila včeraj popoldne v ministrskem predsedstvu prva seja ministrskega sveta v novem letu. Seje so se udeležili vsi člani kabineta.
Grof Traun — tajni svetnik.
DUNAJ, 9. (Kor.) Glasom listov je bilo zveznemu predsedniku avstrijske družbe
mna, tradicijonalna, z zelenim suknom pogrnjena miza. Ob stenah in okoli mize so nameščeni kanapeji, stoli in naslanjači.
Ko sem tako čakal nekaj minut, so prišli določeni gospodje počasi, mirno, ravnodušno, zelo dolgočasnih, čmernih obrazov. Zdeli so se mi kot ubogi muče-niki, ki so obsojeni v počasno, strahovito smrtno kazen. Žnjimi sta prišla dva silno resna gospoda, oblečena z neko preraču-njeno površnostjo, oba odlikovana, oba člana zavoda. Ti gospodje, vsi veliki u-čenjaki in znanstveniki, ki imajo neoporečne zasluge za inozemsko literaturo, so takoi, ne da bi zamudili tudi Ie en sam trenutek, pričeli velevažen razgovor o starih švedskih in norveških pesnikih. Ko sem tako motril to impozantno družbo, se nisem mogel ubraniti začudenju. Med vsemi temi možmi, ki naj bi kot sodniki odločevali o dramatičnem delu, ni niti e-den nikdar delal za gledališče. Ali ni to non plus ultra? Končno je postavil sluga predme oni zloglasni pult in poleg njega cozarec oslajene vode. Vsedel sem se ia sem pričel glasno in razločno čitati
Rde; :ega križa, c. kr. komisarju Rudolfu grofu Traunu, podeljeno dostojanstvo tajnega svetnika.
Promet s poštnimi nakaznicami med Avstrijo in Turčijo.
DUNAJ, 9. (Kor.) S pričetkom 1. 1916. se je pričel poštnonakazniški promet med Avstrijo in Turčijo in sicer z istimi omejitvami, kakršne so veljavne sedaj za poštnonakazniški proNie' med Nemčijo in Švico. Najvišji znesek ie določen za enkrat na 500 frankov. Več kakor ta znesek isti pošiljatelj istega dne ne sme odposlali.
Balkanski vlaki.
DUNAJ, 9. (Kor.) Predpriprave za u-vedbo novih balkanskih vlakov so sedaj končane, tako da je bilo definitivno mogoče določiti čas otvoritve. Iz Berlina iu Monastira odide prvi balkanski vlak dne 15. t. m., iz Carigrada due IS. januarja. Za enkrat bodo vozili balkanski vlaki po dvakrat na teden.__
Zborovanje nemških socialistov in glasovanje o novi 10 mHijardski kreditni predlogi.
BERLIN, 9. (Kor.) Socijalno - demokra-ški strankarski odsek, ki je zboroval skupaj z načelniki strank v Berolinu, je z oziroin na dogodke v državnozborski frakciji in dovolitev vojnih kreditov z 28 proti 4 glasovom sprejel resolucijo, ki se glasi: Privolitev frakcije v vojne kredite dne 21. decembra 1915, je popolnoma utemeljena. Ona je posledica pravilnega nadaljevanja dne 4. avgusta 1914 zapri-čete politike, takere predpogoji obstojajo še danes. Nasprotniki ne kažejo še nobene nagnjenosti do miru, ampak vztrajajo pri svoji nameri, da se uniči Nemčijo in njene zaveznike gospodarsko in vojaško. Pre-križanje politike naše frakcije z nastopom 20 članov frakcije, ki so glasovali proti kreditom in podali drugo izjavo, je kar najstrožje obsojati. Grajati je zlasti nastop sodruga Haase. Dalje konstatira strankin odsek, da »Vorwarts« kot cerntrahu organ stranke ne izvršuje svoje dolžnosti, da spravlja v nevarnost prizadevanja stranke in da je radi tega izgubil veljavo kot centralni organ stranke.
lemati mil
Pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu se je vršila dne 8. t. m. v navzočnosti Njega Prevzvišenosti, gospoda namestnika barona Fries - Ske-neja, gospoda mestnega poveljnika, generalnega majorja pl. \Vasserthala in mnogih drugih funkcijonarjev po pod ravnatelju dr. Tabiaschu slavnostna izročitev Fran Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca, podeljenega od Njegovega Veličanstva cesarja, nadoskrbniku glavnega poštnega urada v Gorici. Karlu flussaku. Potem ko je podravnatelj dr. Tobiasch omenjal zvestega izpolnjevanja dolžnosti državnih uslužbencev, posebno v ožjem vojnem ozemlju in zlasti vzornega delovanja Njega Prevzvišenosti gospoda namestnika, je poudarjal, veličujoč zasluge nadoskrbnika Hussaka za brezhibno funkcijoniranje glavnega poštnega urada v Gorici ter je poslednjemu izročil visoko odlikovanje. Z živio - klicem Njegovemu Veličanstvu cesarju in častitanjem odli-kovancu po Njega Prevzvišenosti gospodu namestniku ter drugih funkcijonarjih se je končala ta zvnešena slavnost.
Zavarovalnica goveje živine v Skednju ima svoj letni občni zbor v nedeljo, 16. t. m., ob 2 pop. z navadnim dnevnim redom. Vabila na dom se ne pošiljajo. Udje naj prej ko mogoče plačajo zavarovalnino.
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost-- posluje vsak dan. izvzem-ši nedelje in praznike, od 5. do 7. zvečer v pisarni odvetnikov dr. Rybara iu dr. Abrama, uiica Campanile št: il.
osebe svoje igre. Takoj nato sem pričel prvo dejanje in sem si prizadeval, da sem čital kolikor le mogoče prikupljivo. Dokončal sem prvo dejanje, ne da bi se bil upal tudi le enkrat dvigniti oči z zvezka, v katerega sem bil zatopljen. Potem šele in ko sem popil par požirkov oslajene vode. sem se drznil s plahim pogledom se ozreti po poslušalcih. O, prijatelja moja. kako razočaranje! Nikdar ne bi mogel najti dovolj besedi, da bi primerno očr-tal, kako sem videl te gospode. Upal sem, da bom videl v njihovih obrazih kako znamenje izpodbude, vsaj nekoliko dobrohotnosti ali vsaj pazljivosti. To vendar ne stane toliko truda Bog pomagaj! Nekaj jih je ležalo mehkužno raztegnjenih na kanapejih, drugi so se s komolci naslanjali na mizo, zakrivali glavo z rokami in zdelo se je, da prav kmalu sladko zadremljejo. Dva ali trije, odločnega obraza, so potrpežljivo prenašali zlo in so zaduševaii zehanje. Ona dva člana zavoda sta že zopet začela razpravljati o nordijskih pesnikih. Najbrž sta porabila čas, ko sem čital prvo dejanje, da sta razmišljala o dokazili. Odtedaj sem
Stran IT.
»EDINOST« it 10.
V Trstu, dne 10. januarja 1916.
Vojna fcrotloeja o poteklem leto.
V »Beriiner Tagebiattu« je priobčil pomorski kapitan L. Persius naslednji pre-ffled delovanja vojnih brodovij v poteklem letu:
Tekom poteklega leta je ostal položaj na severnih kakor tudi na južnih pomorskih bojiščih neizpremenjen. Ni bilo nobenega spopada večjega pomena, kakor n. pr. med linijskimi ladjami, in ni bilo nobene odločilne akcije. Linijske ladje vseh voju-jočih se držav so ostale večinoma v varnih pristaniščih, in samo lahke bojne sile, kakor križarke, torpedovke in podvod-niki, so izvršile, če je nanesla prilika, kake napade, ki pa niso mogli bistveno vplivati na potek vojne. Pomen pomorske sile je bil v očeh »površnega« opazovalca izključen skoraj popolnoma. V resnici pa so brodovja, četudi za kulisami, vendar igrala marsikatero važno ulogo. Na severu je angleško brodovje, ne da bi bilo opustilo svojo »strategijo opreznosti« obvladovalo prekomorske dovozne poti ne samo Nemčije, temveč tudi Nizozemske in skandinavskih držav, in čutil se je pritisk tega obvladovanja na nemško gospodarsko življenje in na možnost, da bi se dobivala živila in sirovine iz nevtralnih dežela. Nemško brodovje je igralo enako ulogo napram Rusiji s svojo nadvlado v Vzhodnem morju. Samo za čas, ko ni bilo zamrznjeno, je moglo pristanišče Arhan-gelsk rabiti ruskemu pomorskemu prometu.
Zveza Avstro - Ogrske in Turčije s prekomorskimi deželami je bila tudi pretrgana. kakor Nemcem, ker so sovražniki obvladovali Sredozemsko morje. Kakor pa je na severu nemško brodovje v Vzhodnem moriu onemogočalo ruski svetovni promet, prav tako se je zgodilo tudi na jugu po turških utrdbah ob Darda-nelah.
Po nemških in avstro - ogrskih »fleet in being« — kar pomenja obstoječe, a ne aktivno delujoče oddelke linijskih ladij —i doseženi učinek obstoja posebno v do-, sedanji popolni nedotaknjenosti nemških4 in avstro - ogrskih vojnih in trgovinskih pristanišč. Sovražne bojne sile se v večji meri niso upale približati nemškim in avstro - ogrskim obalim, boječ se, da bi jih tu napadle nasprotniške bojne veleladje, podpirane po podvodnikih, obrežnih topovih in minah, ter jih. četudi ne uničile, pač pa poškodovale v taki meri, da bi ne odgovarjalo doseženemu uspehu. Uspeh, za katerim moraio stremiti naši sovražniki, ostaja še vedno popolno uničenje nasprotnih brodovij in njihovih oporišč.
Tekom poteklega leta se je z velikim zanimanjem zasledovalo delovanje pod-vodnikov. Podvodniki so pomorsko nadvlado. ki so si jo lastila posamezna bro-dovja za različne dele morja, deloma o-majali. V Severnem morju in angleških vodah so nemški podvodniki zlasti v prvi polovici leta ogrožali sovražno., posebno angleško trgovinsko plovbo. V Sredozemskem morju so zadnje mesece nemški in avstro - ogrski podvodniki znatno ovirali promet zaveznikov in v Vzhodnem morju so se mogli angleški podvodniki pohvaliti z nekaterimi uspehi. Nevarnost zaradi podvodnikov se ni dala odpraviti popolnoma. Moglo bi se zgoditi le tedaj, ko bi se odvzela vsaka možnost opremljanja in popravljanja, predvsem pa oskrbe s kurivom. V to bi se moralo nasprotnisko brodovje opogumiti za odločilen udarec. Do takega udarca doslej še ni prišlo niti v severnoevropskih niti v južnoevropskih vodovjih. Kakor se je vojna na suhem na zapadu zaustavila v strelskih jarkih in se ne vrše več bitke, prav tako je bilo tudi na morjih. Strelske jarke, ki nudijo obrambne postojanke, ki v splošnem, kakor se zdi. ne dovoljujejo narada močnejših vojsknih mas, predstavljajo na vodi podvodniki in mine. Oboje tvori jez okoli bojnih veleladij, ki ga je mogoče predreti samo ob izgubi veliko dragocenega materijala. Naši sovražniki so se doslej bali takega poizkusa, mi pa z ozirom na moč nasprotnih brodovij ne moremo misliti na to, da bi izzvali boj na odprtem morju. Mora se pač, kakor doslej, poizkušati, da se z zbodljaji podvodnikov, posebno v trgovinski vojni, in z majhnimi napadi oslabfia sovražnik, dokler se morda ne ponudi našemu bro-dovju prilika za podjetje v večjem slogu, ki si ga želi vse naše mornariško osobje.
O delovanju podvodnikov v trgovinski vojni se čujejo sedaj pogostoma nazori, ki so malo podobni onim, ki so se izražali pred letom. Tedaj so bila, žal, pričako-
vanja zaradi neupoštevanja dejstev, ki jih je poznal pač poučeni strokovnjak, ne pa lajik, precej pretirana. Danes so uspehi vse trgovinske vojne s pomočjo podvodnikov znani, ker jih je objavila pristojna oblast, in vsakdo si more sedaj sam ustvariti svojo sodbo, v koliki meri ti uspehi odgovarjajo njegovim pričakova njem, in nadalje, v koliki meri morejo omajati odpor naših sovražnikov. S pri stojne strani se je objavilo, da so od za četka vojne do konca novembra podvod niki potopili 56H trgovskih ladij 1.079.402 tonelatami. O nadaljnih izgubah se je Še izvedelo za 93 ladij s 94.709 tonelatami po drugih vojnih dogodkih. Potemtakem so sovražniki izgubili vsega skupaj 743 trgovinskih ladij z 1,447.944 tonelatami. Teh ladij jih je 624 z 1,231.94* tonelatami pripadalo angleški trgovinski mornarici. To pomenja, kakor se je poudarjalo z onega pristojnega mesta, da je angleška trgovinska mornarica, kakor je bila pred vojno, izgubila 5*9 odstotka svojih ladij. Upoštevati pa je treba nadomeščanje ladijskega materijala vslec marljivega dela angleških ladjedelnic nakupa nevtralnih in zajetja sovražnih, trgovinskih ladij. Dosedanjih izgub trgovinskih ladij naših sovražnikov potemtakem ne smemo precenjevati. Za bodočnost pa upamo, da se pomnože uspehi naših podvodnikov z njihovim rastočim številom in rastočo bojno sposobnostjo.
Kar je rečeno glede izgub trgovinskih ladij, velja tudi za vojne ladje. V zadnjem času je bilo objavljenih več zaznamkov o izgubah sovražnih vojnih ladij. Javljala so se zelo visoka števila. Tako je neki seznam izkazoval naslednje izgube angleškega brodovja: 9 linijskih ladij, 8 o-klopnih križark, 8 križark itd.; za Francosko: 1 linijsko ladjo, 1 oklopno križar-ko itd.; za Italijo: 1 linijsko ladjo, 2 oklopni križarki itd.; za Rusijo: 1 oklopno kri-žarko, 1 križarko itd.
čutil, da sem obsojen. Začel sem zopet citati in pričel sem drugo dejanje, žalostno in malosrčno.
Ko sem končal... in prisegam vama. da se mi je zdel čas do konca cela večnost... sem šel v pisarno gospoda cesarskega komisarja in sem čakal razsodbe visokega razsodišča. Cesarski komisar mi je sam prinesel razsodbo in mi je povedal z največjo dobrohotnostjo in neskončno prizanesljivo, da so me zavrnili. Ne moreš si misliti, moj ljubi Maurice, s kako neizmerno raztresenostjo, hladnostjo in malomarnostjo ta nepristranski bralni odbor vliva ledenomrzlo ploho na ogenj umetniškega navdušenja in ubija razočarane pisatelje! Tu ni nobenega nasveta, nikakršne pametne kritike, niti sledu izpod-bude za bodočnost.
Gabi se človeku tako ravnanje. Tako se podirajo najpogumnejši sklepi, tako se zlomi najvztrajnejša energija. To povzroča, da se človek odreče za vselej literaturi. Prrrr! Samo če pomislim na vse to, me začne stresati mraz po vseh udih.
Karel je omolknil.	(Dalje.)
0 bilanci za leto 1915.
Dr. Anton Božič v »Zadrugi«.
Kdaj se naj napravi bilanca?
Razume se da po novem letu 1916 o-ziroma po 31. grudnu 1915, ker se s tem dnevom neha poslovno leto. Vprašanje meri na nekaj drugega, namreč na to, da naj zadruge sestavijo letne računske zaključke kakor najhitreje mogoče. Pravilo je: z letnim računom ne odlašati. Merilo naj bo: letni računski zaključki naj bodo gotovi takoj po novem letu. Nobenega izgovora. Bodimo saini proti sebi najbolj strogi Delo mora biti storjeno, posamezni konti hranilnih vlog, posojil, tekočih računov, naložb itd. morajo biti že zaradi reda v knjigovodstvu takoj po novem letu zaključeni; razdelniki, ki naj bi se sicer sproti vodili, se naj izpopolnijo takoj po novem letu. Potem pa seveda tudi glede hitre sestave letnega računskega zaključka ni ovir.
Člani načelstev, blagajniki in knjigovodje zadrug naj imajo pred očmi: Po času, v katerem pride bilanca na dan, se spozna, ali je knjigovodstvo v redu ali ne. So izjeme, pri velikih zadrugah namreč, kjer traja zaključevanje knjig vsled obilice zadružnikov, vložnih številk itd. mnogo več časa, kakor pri manjših in malih zadrugah. Pa tudi pri velikih zadrugah je kakor pri hranilnicah in bankah uradništvu le v čast, ako lahko predloži odgovornemu vodstvu zavoda čimprej popolno in točno bilanco.
Pravilo torej naj bo: z bilanco kar najhitreje na dan. *
Kaka naj bo bilanca?
O obliki bilance, o tehničnem sestavu bilance nimam namena pisati. Ampak pod tein vprašanjem, kaka naj bo bilanca, hočem naznačiti nekaj splošnih opazk ravno z ozirom na vojno leto 1915.
Pri sestavi bilance naj velja tudi v tem težkem času pravilo: bilanca naj bo natančna, pregledna, čista.
Cista naj bo bilanca. Pri bilanciranju se naj postopa z vso v razmerah možno strogostjo.
Bilanca naj v mirnih časih ničesar ne prikriva. — Tako slabosti prikriti, da bi oko, ki je vajeno bilance kritično gledati, slabosii v bilanci ne našlo, se itak skoraj v nobeni bilanci ne more.
V bilanci naj bodo tudi v vojnem času vse bilančne postavke utemeljene v stvarnem položaju, naj odgovarjajo pravemu stanju zadruge in pravi vrednosti. V-kljub vojni je načelstvo za letni račun tako odgovorno kakor ob času miru.
Pri sestavi in pretresu bilance mora načelstvo posamezne postavke pregledati in na svojo notranjo vrednost presoditi. V vojnem času velja to glede aktiv in pasiv podjetja v enaki meri. Ce pravimo, da je vojna vplivala na podjetje, mislimo s tem ravno, da je vplivala na aktivno in pasivno stran bilance. Premoženje in dolgovi vsakega podjetja so podvrženi časovnim razmeram, stanju gospodarske konjunkture. Presoditi pravilno ta vpliv v vojnem času, je zelo težavno, ker v vojnem času postaja vse več ali manj nesigurno. Kar je danes velike vrednosti, lahko pride jutri ob vrednost. Edino menda zemlja je izvzeta iz uničenja, pa še ta spreminja svojo vrednost.
Zakon ne zahteva absolutne gotovosti v bilanci, marveč se zadovolji z resnično, ob času sestave bilance obstoječo, stvarnemu položaju, povprečnim cenam odgovarjajočo vrednostjo. Saj absolutne, za vse čase in kraje veljavne vrednosti sploh ni. Vsaka vrednost je produkt razmer. Zahtevi zakona je ustreženo, če se postavi v bilanco posamezna postavka z ono vrednostjo, ki odgovarja dejanskim razmeram po strogem, natančnem, stvarnem, popolnoma objektivnem prev dacku.
Glede posameznih bilančnih postavk naj opozorim na aktivno postavko terja tev posojil. Že v zadnji številki zadruge sem opozoril na imensko inventuro. Ako načelstva ta nasvet upoštevajo in imensko inventuro napravijo, imajo priliko, pri vsaki' posamezni točki presodti vrednost iste. Presoja naj odgovarja strogemu merilu. Slepiti ne sme načelstvo ne sebe ne nadzorstva, ne občnega zbora in ne javnosti. To bi tudi sicer nič ne pomagalo Kar je gnilega, se mora odstraniti, kakor se mora pri rani, kar je bolnega, izrezati Ozdravilo se bo le, ako se ne prikriva ampak ako se odkrito prizna. Dvomljive terjatve se mora torej odpisati, če v e-nem letu ne gre v celoti, naj s odpiše toliko, kolikor se odpisati le more. Nič ne de, če je v enem letu bilanca slabejša. Je pa tem zdravejša, čista in bo prihodnje leto boljša, ugodnejša.
Isto, kar pri navadnih terjatvah na dolžna pisma, velja glede meničnih terjatev.
Glede naloženega denarja naj zadruge presodijo, ali1 so pač postopale po navodilih Zadružne Zveze in gledale ne toliko na xisokost obrestne mere, kakor pa na varnost in popolno vsakočasno razpoložljivost. Velika podjetja z zelo razpredenim gospodarstvom trpe ravno-tako pod vojno krizo kakor mala. Treba si je podjetje ogledati od mnogih strani. Zadružna podjetja naj se splošno drže načela, da zaupajo svoje odvisne gotovine svoji »Zvezi«. V tem slučaju vendar ne zaupajo denarja tujemu, ampak svojemu zavodu. Zadružna Zveza je vendar podjetje, pri katerem zadruge same sodelujejo; Zadružna Zveza je vendar lastno podjetje članic, kakor je posamezna zadruga podjetje zadružnikov dotične zadruge.
Glede inventarja, posestev m hiš velja letos isto kakor v prejšnjih letih. Treba je odpisovati in zopet mlpisovati. Tihe rezerve v hišah, zemljiščih in inventarju pridejo ravno v takih burnih časih, kakor je vojno leto 1915, še prav posebno do veljave. Sedaj se pokazuje, kako velike važnosti je odpisovanje, tiha rezerva.
Važno vprašanje, katerega bo pri sestavi bilance za leto 1915 rešiti, je ono: > kakim kurzom se naj postavijo v bi-anco vrednostni papirji. Efektna borza je regulator za cene vrednostnim papirjem. Legitimne borzne kupčije pri nas letos ni bilo. Kako torej določiti kurz vrednostnim papirjem in s katero ceno jih je postaviti v bilanco? Povdarjal sem že, da se v vojnem času ravno take vrednosti dan na dan menjavajo. Treba je torej poseči na čas, ko papirji še niso bili vojnim dogodkom podvrženi, pa je vendar nekaka nesigurnost na njih vrednost že vplivala. Tozadevno ostanem pri mnenju, katerega sem povdarjal že pri raz-motrivanju glede bilance za leto 1914, namreč, da se mi zdi glede papirjev, ki so obstajali že pred vojno, 25. julij 1. 1914, torej čas nekaj dni pred splošno mobilizacijo, za presojanje vrednosti papirjev najprikladnejši. Razlogi za to mnenje ve-jajo še danes, četudi je priznati, da so u-spehi vojne danes za nas taki, da dajo utemeljeno upanje na končno zmago. Dan 25. julija 1914 kot odločilni dan za bilančno vrednost kurzu podvrženih papirjev je pri nas v Avstriji in v Nemčiji nudi za bilance 1. 1914 obveljal ter je bil nekaterih državicah Nemčije kot tak uradoma razglašen. Veljaj dalje pravilo: čim več se odpiše pri vrednostnih papirjih em zdravejša je bilanca. — Zato se priporoča posebno pri zavodih, ki imajo mnogo vrednostnih papirjev, da tvorijo iz čistega dobička posebno rezervo za airzne izgube oziroma da založijo že obstoječe posebne rezervne zaklade čim ?olj. — Ako bo bodočnost pokazala, da so bili odpisi pri vrednostnih papirjih prestrogi, to ne bo škodovalo. Potem bo pač dobiček v prihodnjih letih večji, ker ne bo treba odpisovati, ampak se bo lahko papirje z višjo ceno postavilo v bilanco. Ako bo pa v prihodnjih letih izguba pri rednostnih papirjih, bo pa na razpolago posebni rezervni fond, iz katerega se bo dalo izgube pokriti. V nobenem slučaju i:orej strogost v letošnjem letu ne bo škodovala. Glede papirjev, katere se je nabavilo v letu 1914 po pričetku vcine v letu 1915, naj pa velja merilo: postavijo se naj v bilanco najvišje z nakupno ceno, nikdar nad nakupno ceno, in se naj od nakupne cene če le možno še odpiše, ali pa tudi tozadevno poskrbi z zalogo v posebni rezervni fond. Sklepanje o bilanci — Razdelitev dobička.
Takoj ko je bilanca gotova, jo je predložiti načelstvu, ki jo pretresa in odobri ali zavrne. Sklicati je potem sejo nadzorstva, da tudi nadzorstvo pregleda knjige in izvlečke ter se prepriča o pravilnosti bilance, in sicer o pravilnosti ne samo glede številk, ampak tudi po notranji, pravi vrednosti posameznih postavk.
Načelstvo sklepa samo ali skupno z nadzorstvom o uporabi čistega dobička.
Kaj se naj zgodi s čistim dobičkom? Bolj kot kedaj poprej je prišlo zadrugam ozir. načelstvoin zadrug do zavesti, kako velike važnosti so rezervni fondi. V teh vojnih časih je zadružnini vodjem v po-
sebno olajšavo njihove odgovornosti, ako vedo, da ima zadruga za vse slučaje primerno visok rezervni zaklad. Kaj je
naravnejše torej in kaj potrebneje, kakor	^
re?erv"i zaklad pomnoži in o-'J	Z fjj fiNZ JtfJllStl, Zlflfe KrOM Ifl OMjM
jaci. Zato naj gre pri vseh zadrugah večji Z	% rwm mr^mm m. to^««^^
del čistega poslovnega dobička leta 1915 ♦	VlLJcM TUSCHER v rezervni zaklad, posebno v rezervni za- *
I Umetni zobje
klad za izgube pri meničnih terjatvah in vrednostnih papirjih.
Vojna je prinesla med naše zadružništvo to dobro: zavest skupnosti. Organizacija je taka. da čuti vsaka tudi najmočnejša zadruga, ako se organizacija maje. Vrednost zadružništva je odvisna od zaupanja ljudstva v moč in trdnost zadrug. To zaupanje je dragocen zaklad, katerega morajo vse zadruge in cela organizacija čuvati. Zato se posebno glede kreditnih zadrug ne sme dopustiti, da bi ena ali druga šla v nič, ker trpe s tem več ali manj vse kreditne zadruge. Pomisliti je tudi, da bo treba medsebojne pomoči onim dobrim zadrugam, ki so neposredno vsled vojnih dogodkov trpele. Stavil se je iz teh in drugih razlogov že pri zadnjem občnem zboru Zadružne Zveze predlog, naj se ustanovi poseben zaklad za pomoč onim zadrugam, ki so pomoči vredne in potrebne. — Ne da bi dalje o tem razpravljal, ker se bo o tem na pristojnem mestu govorilo; hočem samo opozoriti zadruge, naj pri razdelitvi čistega dobička ne pozabijo na to zelo važno točko našega zadružnega programa, na pomožni zaklad Zadružne Zveze. — Nekatere zadruge so se že lansko leto tega navodila držale in prispevke upo-sJ&le.
Še nekaj bi omenil. Govori in piše se danes sila mnogo o notranji kolonizaciji. O tem je »Zadruga« že v letošnjem letniku razpravljala. Zadrugam se odpira tu veliko polje važnega, koristnega gospodarskega in narodnega dela. Tudi na delo notranje kolonizacije naj zadruge ob priliki sklepanja o letnem računu za 1. 1915 ne pozabijo.
Vojna zahteva od vsakega posameznika in od celote ogromne žrtve. To, kar sem tukaj na kratko nasvetoval, pa niso žrtve, ampak to je delo za našo bodočnost.
♦
♦	konce«, zobotehnlk
i trst, ul. Caserma it 13, II. n.r
Z Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečtr. Z
Umrli so:
Prijavljeni dne 9. t. m. na mestnem fizikatn: Furlan Primož, 35 let, nI G. Boccaccio štev. 17; Kralj Peter, 86 let, ul. del Ronco št. 5; Maffioli Josipina, 3 mesece, nI. đtl Rivo St 19; Polak Jn-lij 69 let, nI. dei Porta kt 3; Pres Jakob, 20 let, v zavoda „Avstio-ameiikane" pod Skednjem, begunec iz Ločnika pri Gorici; Skorja Karel, mesec dni, ul. del Vento štev. 10; Vonk Marija, 8 let, Greta št. 418.
Oglasi, osmrtnice* zah\ ale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddefek Edinosti« —
ĆEŠKO - BUD JE VISK A RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici dellc Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Zaloga dalmatinskega olna
lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu	|
Filip Ivanišević	g
ulica Carinila it. 18, Telefon 14-05	S
Prodaja na drobno in na debelo.	^
I l|
V.
Gostilna-Buffet v ul. Nuova št. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste.
J
»inTirfm—.^'^'tv.T-fffi —■z.«-*!«*— ■ -■
Odvetnik
se se
Pisszsa Caserssa št. 5
:: HALI OGLMSI
■ K
□n □□
se računajo po 4 stot. beseio. i iiastno tiskane besede se raču- j ^Ini naj o enkrat več, — Najmanjša j >—jj—j : pristojbina znaša 40 stotink. :|LJLJ
Dni Jfiinosi" 9 Trsta
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAftl«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Tnrgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karoiina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena SO vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
S. »JU^KICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.
9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klav-š. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Clie-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
Marij
se mesarskega pomočnika vsake starosti, veščega klanja in sekanja govejega me^a. ud. Ponikvar, mesarica Kozina, Istra 7
Nočno
kavo se napravi samo z specijalitet«, i „AMEMNO". Gospodinje pokusijo lahko to kavo pri tvrdki „£XA" d. z. o. z., ul. Miramar štev. 13 (skladišče). V, kg pristnega „AMERINO K \	610
Fotograf
štev. 10.
Anton Jerkič posluje zopet v svoje n ateljeju v Trstu, Via delle Po-r
246'i
TRST, Car itvia 39
Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI ŠIBKOST In NERVOZNOST sa BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH Iprejsma od 10 - 1 pop. I« 4 • 7 z vetrn • ob nedeljah od 19 - 1«
Naznanilo preselitve! s
1VANĆIČ & KDRINČIČ v Gorici se je preselila začasno v Dornberg št. 146 (prej trgovina Andrej Pahor). Priporoča se cea j, odjemalcem vipavske doline.	o34
Kupujem
zastavne listke, zlato, pokvarjeno umetno zobovje. Via Mfetia Tereza
15, L nad Vsaki dan od 10—12.
637
gospa bi rada pedučevala nemški, italijansk'. francoski an leski jezik. Naslov: ul. Barriera 1, I. nad,
Potrpežljiva ški, italijansk', francoski . ali
BiiiiHiie
Po najvišji ceni kupuje ježke Knoppern) tvrdka R. A. KREGfiR, Ljubljana, poštni predal štev. 123
žepnih Miiiiiiii svefiBjk
in
baterij
K. A. Kregar
Ljubljena, So. Petra cesta 21-23
poštni predal štev. 127
Trgovci velik popust w Hl! IIBSHKiEIBBII IKHB
■ B
ili HiiHiii
Ml
IIIHIII U lij«:
m
pili 111
M iHiii'
Telef. 11-57 TRST m N"57 ul. sv. Frančiška As. 20
Izvršuje tiskarska dela v * najmodernejšem slogu, bodisi v p* Iprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah* - Vizit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::
..J


m
ijlMfJ?"