T e č n o u č i 1 o. Kazavni poduk. Pohišje. Miza, stol, klop, omara, ključavnica, ključ, oglpdalo, ura, podoba, polica, skrinja. Pprt, žlioa, nož, vilice, solnjak, sklenica, kupica, plošepk, sklpda. Miza ima štiri noge in ploščo. Povejte od mize vse, kar veste! — Povejte kaj od stola! Nekteri stoli imajo tudi bla- zinat posed; zakaj ? — Ncklrri sloli imajo (udi pri obeh straneli ročaje. — Klop je dolga. Neklero klopi iinajo tudi naslone. Xa klopi lahko vpč Ijudi sedi; na stolu pa le eden. Klopi so pri peči, pri stenah in za niizo. Kje so še klopi? — Prucica je manjša, kakor klop. (Jeinu je pručica? Zakaj ima na posedu luknjico? — Omara je Ipspna. Kdo jo naredi? V omaro hramijeino oblpko in druge reči; zakaj? Omara ima sprcd vrata, ki se zaklpnpjo. — Kakošcn je predalnik? — Ključavnica je pri vratih; zakaj? Kaj delanio s ključem? Kdo naredi ključ in ključavnico? iz česa? — Ogledalo inia stekleno plošco, ktera je zadaj z živim srebrom pobeljena, in je v okvir ali rom vdelana. Ogledalo jp gladko; v njem se vidimo. Zakaj se gledamo v ogledalo? — Oglpdala so večidpl štirivoglatp, nektere tudi podolgasto okrogle. Oglpdalo visi na steni, — nektere imajo tudi stojala. Hogati Ijudje imajo vplike in drage ogledala. — Ura ima cifrenik, malialo, in kazavce; ima več večjili in nianjših kolesic in tpžo, ktera sp niora navijati. Ura gre, bije, in čas kaže. Kakošna je žepna ura, solnčna ura? — Podoba ima lesen okvir, kteri je pobarvan ali pozlačen. Pri npkterili podobah jp spredaj šipa, zadaj pa tanka desčica. Podobo naniala malar. Imaino pa tudi inale podobicp. Kaj nam kažejo podobe? Xa koga nas spominja britka niartra? podoba maiere božjp? podoba sv. Jožpfa? i. t. d. Podobe tudi častimo; ktpre? zakaj ? — Polica je pri trarau ali pri steni; je dolga ali kratka, široka ali ozka. Kdo naredi polico? Čeinu je polica? Kaj devljemo na polico? — Kadar na mizi jemo, je večidel pprt na nji pogernjen; zakaj? Kakošen je pert? — Zlica je lesena, koščena, pleliata, cinasta, pa tudi sreberna. Zlica je na enem koncu široka in izbokana; zakaj? — Zlice so velike iu inajhne. Z žlico zajeinamo juho in dnige redke jedi. — Xož inia klinjo in rog. Klinja jp želpzna ali jekipna, ktpra iraa ojstrino z ojstrim koncom in rob. Ojstrina jc ojstra, če je nabrušena. Rog je lesen, ali pa ima koščpne platnice. Z iiožpiu rpžpino kruli, nieso in drugc rcči. Imamo zaklcpčaste nože, pipcc, naiiiizne iiožp, krivce, peresnp nože, britve i. t. d. Čemii nani je sklepec, pipec? i. t. d. Ppresni nožpk ima večidpl po vpč klinj. — Vilice so želpzne; iniajo rogljp, in Icspii ali koščen rog. Z vilicami jenio nicso in drugc tako rpči. Kdo narpja nože in vilice? — V soliijaku je sol, s ktero jedi solimo in prisolujemo. Solnjak je velik ali niajhen; je lesen, pa tudi iz porcelana ali iz stekla. — Sklenica je iz stekla. Spodaj ima dno, zgoraj pa vrat. Sklpnica se lahko napolni z vodo, z vinoni, oloiu in z drugimi tpkočimi rečmi. Sklpnico zamasimo z zaniaškoiu. — Kupice so različnp. Xektere iinajo tudi ročkp: so iz stekla, pa so tudi rudninske. Iz kupice pijemo. Kanglice, majolikp so tudi take posodice, v ktpre dpvljpmo tekocc reci. — Plošček ali taljpr je posoda za jedi. Plošček je lesen, lončen, iz porcelana, cina i. t. d. Plošček jp okrogel in bolj ali nianj globok; plošček za julio je naj globokpji: zakaj ? Skleda je večja, kakor ploščpk. Sklpde so okroglp, npktpre tudi podolgaste. V sklpdi prinašajo jedi na niizo. Sklpda ima dno in rob. Iz sklede z žlico zajemanio. Velikim skledani za nilcko pravimo latvice, ktere imajo na robu šobo, po kteri se lali— ko odliva. Iz česa so sklpdp? Kdo jih nareja? Xektere reči morajo biti v izbi, in se ne morpjo sabo vzeti, če se kdo iz kake liiše v drugo preseli, — postavim: vrata, peč i. t. d. To so tedaj izbini dpli. linenujtp vse izbinc dele! — Reči, ktere pa v stanici laliko preniikanio in preuašamo, se inienujejo hišna oprava, ali pohišje. Recite : Miza je hišna oprava, stol je hišna oprava i. t. d. Kaj iz nied tega jc tudi v šoli? Receni, kterih polrcbujeino ua mizi pri jedi, pravimo pomizje. Iinenujte poniizje! — Vse pohišje in poniizje mora biti vedno čcdno in vsaka rpč na pravem kraji. Red in čednost se vsakteremu prikupi, in jc prav po ceni. Povsod po liiši mora biti vseprav č e d n o in rcdno! Kaj pa sc mora storiti, da je vse po hiši čedno in rcdno? — Kaj storimo, kadar prideino v ptujo hišo? Poniite mizc in klopi — naj lepše v hiši so reči; Pomizje čedno pa nam da — prav dober tek za jcd do dna.