Naročnina 18 din., četrt leta Celo leto 65 din. zaračunajo po dogovoru; inseriranju primeren popust, upiuvms^u sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon inierurban štev. 113. NEODVISEN POLITIC SLOVENSKO LJUDSTVO Poštnina v državi SHS pavšalirana. „Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113. 32. štev. Mapibop, dne 17. mape« 192121, Letnik XIV. Za samoupravo in avtonomijo. j (Govor poslanca dr. H o h n j e c a na seji zakonodavnega odbora 11. marca). Zakonski načrt, ki je prišel sedaj v pretres, ima lep naslov. Saj je samouprava nekaj, po čemer hrepeni vsak na rod, ki je željan svobode in napredka. Naslov pa je tudi najlepše na njem, vsebina ne odgovarja naslovu, ki je samo lepa etiketa za slabo blago, za pomanjkljivo vsebino. Na misel mi prihaja znana klasična rečenica: Timeo Danaos, et dona ferentes —• prosto po jugoslovansko: Bojim se centralizatorjev, zlasti, ko prinašajo darove. Dar, ki ga gospodje centralizatorji in unitaristi ali kakor se že imenujejo s tem zakonom — poklanjajo ljudstvu, je slab dar. Kar se tukaj predlaga kot objekt pokrajinske in okrajne samouprave, je tako daleč od prave in istinite samouprave kakor nebo od zemlje. To ni nobena samouprava, marveč naravnost negacija samoupravnega principa. Kar se prepušča narodu v samoupravo, je nekaj tako samo ob sebi umevnega, da to vsakemu čoveku ali pa skupini ljudi pripada po — vse naravno brez vsacega zakonskega pooblaščenja. Kdor ima denar, ta more sam, ali v zvezi z drugimi graditi ceste, mostove, železne ceste, pospeševati poljedelstvo in vse panoge narodnega gospodarstva, brigati se za socijalne naloge, za narodno zdravje, E; za človekoljubne ustanove, za napredek prosvete itd. Za-k to ni treba nobenega pooblastila, nobene milosti od zgoraj (iz državne centrale) za to zadostuje razum, dobra volja in materijalna sredstva. Take stvari navajati kot predmet samouprave, je ne samo nepotrebno, marveč tudi naravnost smešno. Da bo zabava med tistimi, ki bodo osrečeni s tako samoupravo, še večja, predlog v svoji velikodušnosti prepušča oblastni samoupravni kompetenci celo gradnjo avtomobilskih in aeroplanskih zvez. Ali ni to vi-; šek modernega umevanja samoupravnega principa? — Ljudje božji, ako smete celo — menda samo v mejah svoje pokrajine — prirediti aeroplanske zveze jz kraja do kraja, kaj pa hočete več? Toda narod hoče, ne dovoljenja, da si sme graditi ! aeroplanske zveze, on hoče svoje razmere, javne politične, gospodarske in kulturne v občini, v okraju, v pokrajini sam upravljati po svojih zastopnikih, katerim je pri volitvi poveril svoje zaupanje. Prava samouprava: a) Anglija. Ako bi se to, kar naši centralizatorji ponujajo na-! šemu narodu kot samoupravo, ponudilo angleškemu narodu, bi se Anglež od tega obrnil s pomilovalnim pre-I žirom. Pokazal bi z upravičenim ponosom na svoj seif-governement. Angleška nima pisanega ustava, njen parlament je vedno zakonodavna in ustavotvorna skupščina in more vedno ustav menjati po svoji volji. Pri nas pa se ustav smatra kot nekak noli me tangere — kot nekaj, česar se ne sme dotakniti, ker se ne sme spremeniti, čeprav bi to nujno zahtevale prilike v državi. Ena najizrazi-tejših in najsrčnejših posebnosti angleškega naroda je ta, da z največjo točnostjo uvidi času primerno potrebo spre-; membe ustava in sistema uprave, ki jo izvede takoj, ko se j pojavi potreba, ne da bi bilo potrebno o tem dalje razpravljati. Angleška vlada je dovolila kolonijam, da imajo i svoje lastne vlade, svoje parlamente in vedno večjo samostojnost, nekatere popolno neodvisnost. Sedaj je An-j gleška na tem, da bo dala samoupravo tudi Škotski. V Angleški sami je lokalna uprava tako organizirana, da omogočuje neposredni vpliv političnih in socijalnih idej j demokracije za ureditev in poslovanje uprave. Lokalna j uprava je stvar administrativnih vlasti, ki jih izbira narod ; sam svobodno in nezavisno od nadzora državnih vlasti, j Najvišja ali državna vlast nima nobene administrativne j jurisdikcije v stvareh, ki jih upravljajo izbrani zastopniki naroda v kraju, okraju in v pokrajini. Angleški selfgover-! nement pride do krepkega izražaja v oblastih (pokraji-I nah), ki so več ali manj razsežne. Saj štejejo nekatere preko 5—6 milijonov prebivalcev. Vsaka oblast ima svoj svet, ! ki ga narod izbere v svobodnih volitvah, pri katerih imajo i žensko aktivno in pasivno volilno pravo. Ta svet se mora brigati za administrativne in finančne posle v oblasti. I V njegovo kompetenco spadajo te-le stvari: skrb za na-I predek poljedeljstva in vseh panog narodnega gospodarst-j va; skrb za izvrševanje socijalnih in kulturnih nalog; sprememba v administrativni delitvi oblasti (more se več oblasti zediniti, more se pa tudi ena oblast razdeliti na več oblasti); delitev oblasti na volilne okraje za parlamentarne volitve; registriranje pravil raznih društev; razni sodnijski posli-, policija v oblasti (oblast prevzame polovico stroškov za policijo, drugo polovico prevzame država); oblasni svet se more ustaviti vsakemu zakonskemu projektu parlamenta, o kojem smatra, da je proti njegovim interesom; pod oblasnim svetom stoji prosveta in vse šolstvo v 1 oblasti. Oblasni in okrajni sveti imajo kontralo in vodstvo ! šolske uprave, v prvi vrsti osnovnih šol. V zakonskem predlogu sedanje vlade o oblasni in srezki samoupravi ni niti sledu najmanjše šolske avtonomije, pa če jo, kakor Diogen, po dnevu iščeš z laterno. In vendar naš narod avtonomijo na šolskem polju kate-, gorično zahteva. On ne pusti, da bi se mu nekaj vzelo, j kar je že prej imel. b) Amerika in Švica. Še večji delokrog ima narodova samouprava v Zjedinjenih državah Severne Amerike. Tam vlada gene-i valno načelo: stvari, ki niso Uniji direktno podvržene ali pojedinim državam direktno odtegnjene, pripadajo drža-! vam. Države imajo te-le pravice: vsaka daje sebi svojo ustavo. Imajo zakonodavno oblast o meščanskem, menič-! nem in kazenskem pravu, o obrtništvu, trgovstvu, industri-! jb in šolstvu. Imajo policijsko oblast. Legislatura obstoji iz J dveh zbornic: zbornice reprezentantov in senata. V nekaterih državah, (zlasti na zapadu) obstoji narodova inicijativa ali'referendum po švicarskem vzoru, da dobi ljud-j stvo orožje v boju zoper velike finančne in monopolske j družbe in truste, ki hočejo obvladati vse politično in gospodarsko življenje. Notranja uprava je stvar poedinih držav, pa tudi občin in privatnikov. V posesti prav velike smouprave je tudi narod v Švici, ki je zvezna država, obstoječa iz 22 kantonov. Zveza zajamčuje kantonom teritorije in ustave. Zadeve zveze so: pošta, telegraf, denarstvo, carine, alkohol kot monopol, smodnik kot regal, železnice in zunanje zadeve. Vojaštvo in trgovstvo spada pod kompetenco i zveze i kantonov. Stvari načelno kantonalne kompetence so: šolstvo, cerkvene zadeve, sodstvo, tiskovno pravo, policija, urejevanje političnih pravic državljanov. Kantoni imajo demokratično ustavo in izvršujejo pravo zakonodaje, kontrolo in nadzor nad deželno upravo, volijo sami kantonalno urad-ništvc. Judikatura je stvar kantonov, katerim popolnoma pripada tudi šolstvo. Občine imajo dalekosežno avtonomijo. Propad centralizma. Tako so urejene istinito demokratične države. Istinito demokratične pa so radi tega, ker je narod v po-; sesti istinite in učinkovite samouprave. Kolika je jakost ! teh držav, je dokazala svetovna vojna. Centralistično ure-; jene države je vojna več ali manj vse dvignila iz tečajev. ! Najbolj centralistična država, Rusija, se je zrušila, kakor 1 stavba iz kart. Avstro-Ogrska je izginila. Zmagovita Ita-! bja je tako razmajana v svoji socialni osnovi, da ne more : priti do notranjega miru in reda. Angleška, Severna Amerika in Švica pa so prestale vojno preizkušnjo z vso sijaj-; nostjo. Pri tem je treba pomniti, da Švica ni narodno j enotna držva, marveč mešana: poleg 70 odstot. Nemcev [ prebiva v njej 22 odstot. Francozov in do 7 odstot. Italija-I nov. Simpatije njenega prebivalstva so med vojno gotovo i bile na dveh straneh. Kljub temu v tej federativno urejeni ■ državi ni bilo separatizma, ki bi tešil za razkrojem državne edinosti. Samouprava, avtonomija, federacija, so se med vojno izkazale ne kot razjedinjevalne potence, marveč kot najtrša podlaga in opora državne edinosti, vzajemnosti in jakosti. Po preizkušenem in izpodbudnem vzgledu teh in slično organiziranih avtonomističnih in federativnih držav se je ravnal Jugoslovanski klub, ko je v svojem ustavnem predlogu kot predmet samouprave opredelil te stvari: I notranje posle, trgovino in obrt, javna dela, šume in ru-i de, poljedelstvo, agrarno reformo, izhrano, prosveto in vero, narodno zdravje, socijalno politiko, pravosodje in financije. Mi po dobrih, vlada po slabih vzorih. Mi smo uverjeni, da naš ustavni načrt daje državi, kar je državnega, pa tudi narodu, kar je narodovega. Od vlade predloženi zakonski načrt pa daje državni centralizaciji preveč, veliko preveč, narodu in njegovi odločitvi pa premalo, skoro nič. Ob mesečini se ni mogoče ugreti. \ Tako se tudi o tem vladinem načrtu samouprave ne more ugreti noben narod, ki si je v svesti svojega pomena ter ! stremi za politično svobodo, za gospodarsko osamosvojitvijo in za kulturnim napredkom. Kje so one tolikokrat obljubljene široke in najširše pokrajinske samouprave? Tisti, ki so verovali v te obljube, so globoko razočarani. Pokrajine niso nobene jedinice višjega, celo najvišjega reda, one so navadne občine z ■ zmanjšano kompetenco. Kar spada v delokrog pokrajinske samouprave: skrb za gospodarske in kulturne naloge v pokrajini, to spada v istinito slobodni državi v delokrog občine v njenem področju. Kakor ima pokrajina svoje finance in more izdajati odredbe, tako ima tudi občina svoje finance ter izdaje krajevne odredbe. Občini pa še pripada lokalna policija, dočim pokrajina nima ne trohice politične oblasti. Mestne občine so imele tudi v preneše-nem delokrogu upravno oblast prve stopnje, koje pokrajine nimajo. Delokrog pokrajine je torej stvarno manjši nego delokrog občine v moderni kulturni državi. Velik nedostatek zakonskega načrta o pokrajinski in okrajni smoupravi je tudi v tem, da ne upostavlja nobene vezi med pokrajinsko, okrajno in občinsko samoupravo. Organi pokrajinske samouprave ne vršijo nobene kontrole nad okrajem ali občino. Pokrajine, okraji in občine so torej popolnoma koordinirane edinice! Enakovredni brez-! pravniki! Bati se je, da bo načrtu o ureditvi pokrajinske in okrajne samouprave sledil načrt o občinski upravi, ki bo storil konec občinski avtonomiji. Potem bo koordinacija brezpravništva popolna. Težke pregrehe centralizatorjev. Ta mala, po svoji nadležnosti neznatna samouprava ne bo mogla živeti, ker ne bo imela finančnih sredstev. I Ona bo stalno hirala in izhirala na finančni anemiji. Nad ! njo bo neprestano čuvalo kakor Argusovo òko, pazno in ! strogo državno nadzorstvo, ki jo bo degradiralo do uloge varovanca napram varuhu in jerobu. In to malo samoupravo hočejo gospodje vladnih strank namestiti na malem teritoriju. Prav naravno razmerje: velike pokrajine — velika kompetenca, male pokrajine — mala kompetenca. In ker gospodje centralizatorji ali unitaristi ali uniformisti, kakor se že imenujejo, dovoljujejo narodu najmajšo mero samouprave, hočejo državni teritorij razparcelirati na 26 ali 28 pokrajin in vsako pokrajino na veliko število okrajev. Čim manjše tvorbe, tem manjša njihova moč. Slovenijo hočejo protivno dosedanjemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju razdeliti na dve pokrajini. In te dve pokrajini na 51 okrajev. Kako se bo s to parcelacijo pomnožilo v celi državi število uradništva! Kako ogromni bodo administrativni stroški! Ker je v tem načrtu za organizacijo lokalne uprave sprejet dvotirni sistem, ker je v '-sari pokrajini in v vsakem okraju poleg organov samouprave (skupščine, odbora), še tudi državna lokalna uprava, koji je na čelu veliki župan, odnosno okrajni načelnik, bodo stroški tako pomnoženi, da jih bo naša, s finančnimi tež-kočami se boreča država komaj prenesla, če jih bo sploh mogla prenesti. In zakaj vse to? Vse to radi sistema, po katerem se sedaj vlada naša država. Kako kvailjiv je ta sistem, koji se prakticira zlasti po sprejetju ustave in koji se sedaj i hoče redigirati v zakonske oblike, dokazujejo sadovi, ki j jih je dosedaj rodil centralistični sistem. Ti sadovi so: v \ zunanji politiki neuspeh za neuspehom, eden hujši ka~ f kor drugi, vedno večja oslabljenost in odvisnost od dru- gih; na znotraj pa kaos, nezadovoljnost v vseh krajih, osobito v slovenskih in hrvatskih pokrajinah, gospodarska dekadenca, katastrofalen pad dinarske valute, ki ide istim potom, kakor avstr, krona, na katerem je ne more za-: držati nobeden moratorij ali, kakor bi se moglo boljše reči, mizeratorij. Kdo bo prevzel odgovornost za uzakonitev j tega sistema? Taka uzakonitev bi pomenila perpetuiran je (podalj-! sanje brez konca) nezadovoljstva, mržnje n plemenskega j antagonizma in bi bila ogromna ovira na poti do sporaz-\ uma med tremi plemeni. Brez tega sporazuma pa je iz-j ključena notranja pacifikacija (pomirjenje duhov) in pra-\ vilna ureditev naše države. Irska dokazuje, da se narodu ne da trajno vsiliti ne vlada, ne organizacija države in njene uprave, koje on noče. Irska se je dolgo časa v najbolj neugodnih razmerah borila za samoupravo in avtonomijo. Njen junaški boj je zdaj končan z zmago. Kdor hoče dobro naši državi, ji bo prihranil take boje, ki bi bili največja opasnost za njen obstanek in napredek. Ti boji bodo prenehali samo takrat, ako se narodu podeli istinita in učinkovita samouprava in avtonojnija. Stoječ na tem stališču Jugoslovanski klub protestira zoper parcelacijo Hrvatske in Slovenije ter obsoja predloženi zakonski načrt o samoupravi, ki ni nič drugega ko pesek v oči nepoučenim ljudem in frivolna igra z ljudskimi pravicami. F—v—J. Poglavje o zaslugah in odgovornosti. Na Slovenskem se je dogodila sramota, ki žarko osvit-Ijuje vse naše pojmovanje o socijalnih dolžnostih in humanosti. Oddelek za zdravstvo je zaukazal zapreti celo j vrsto bolnic. Nikdo živih se menda ne spominja, da bi kje zapirali ob času notranjega miru in reda takšne ustanove. Ni torej čudno, da se je prav krepko oglasila javna vest in obsodila to, lahko rečemo: barbarsko nakano. Čuditi pa se moramo, kako mirno, enostavno in brezčutno so ta ukrep storili merodajni upravni faktorji vseh vrst in stopenj. Bila je to naravnost nekakšna slika Pilatov, ki si umivajo roke nad krvjo nedolžnega. Ko se je nevarnost začasno uklonila, je naša slovenska žurnalistika speljala zadevo na popolnoma napačen tir: začela je pred ljudstvom boj za zasluge. S tem je odvrnila pozornost ljudstva od jedra in podala novo sliko naše nepopolnosti v kritiki javne uprave ter njenih materijelnih in upravnih nedostatkov. Oglejmo si malo ti dve naznačeni sliki! Imamo že tri in pol leta našega državnega in upravnega življenja za seboj in nobena na smrt obsojenih bolnic ni bila nova. Nasprotno: število v državni oskrbi stoječih bolnic so hoteli na vsak način pomnožiti še z ono v Ormožu, ki jo oskrbuje nemški viteški red. Menda pač ne zato, da bi jo z drugimi vred — zaprli! Jasno je torej, j da imajo bolniške uprave in oddelek za zdravstvo že pri-I bližno sliko o stroških za naše bolnice in da so pravilno j in pravočasno zahtevali primerne postavke v proračunu, i Ako teh zahtevanih svot niso dobili, bi pač morali prej apelirati na slovensko javnost, če morebitni apel na centralno upravo ni našel potrebnega razumevanja. Še več: predno so se odločili za oni sramotni dokument našega nesocijalnega mišljenja, bi morali ponuditi centralni upravi na razpolago svoja mesta. Tega niso storili, temveč lepo so ostali na svojih mestih, pobrali mesečne plače in ostali tako lepo neokrnjen oddelek s polovico pristriženim delokrogom. Pravilno in možato bi bilo, povedati nesocijalno misleči centrali: gospoda, ako nimate zaupanja v nas, ali pa nočete dati sredstev za naše institucije, potem tudi ni mesta za nas in vi sami nosite odgovornost. Častna in vodilna mesta nas ne omamijo, da bi nosili na sebi madež Herostratov naših socijalnih in humanitarnih zavodov. — O vsem tem pa nismo v javnosti slišali ničesar, zato zadene naša kritika upravičeno vodilne faktorje naše uprave in razumljiva je menda prispodoba s Pilatom! Seveda: ker ste hoteli služiti bolj centrali, kakor ljudstvu, ker se čutite bolj kot slepi izvršitelji nesposobnih in nesocijalno mislečih organov, ste pač ravnali tako, kakor ste. lochi svoje odgovornosti napram ljudstvu si svesti možje bi ravnali drugače in naša javnost bi jih podprla s ponosom in ljubeznijo. Da odvrneta nesrečo in sramoto sta poslanca Hoh-njec in Brandner storila naglo in odločno, kar jima je velevala vest in je pričakovalo ljudstvo. Vsa čast in priznanje takšnemu delu! Naravnost ogabno in hinavsko vlogo pa je pri tem igral dr. Kukovec in demokratsko časopisje. Njegovi somišljeniki in prijatelji so na vodilnih mestih pri pokrajinski in centralni upravi, on sam je voditelj slovenskega dela demokratske stranke; njegova stranka in njegovi pristaši in njegovi organi pri državni upravi so zagrešili škandal s svojo odločitvijo, pa ima vendar ta mož drzno čelo, da prodaja na shodu hinavščino in lovi I kaline s papirnatimi resolucijami, namesto, da bi kot član I vladne večine in kot sokriv bivši član vlade ravno iste «večine« storil svojo dolžnosti Najprej zanemariti dolžnosti, potem pa v «Jutru« diktirati slavospeve, ta je I nivo demokratske politike. Tudi je to njegova edina za-\ sluga. Kvečjemu si bo on sam še štel v dobro, da je kot l prvi poverjenik za finance s celo svojo stranko zanesel j vso našo davčno in finančno avtonomijo v Beograd, da : moramo sedaj beračiti za kruh, katerega smo si sami pri-I delali. I Naše časopisje pa naj ne trati časa s prepiri o zaslu-; gah, temveč vedno in vedno pribije jedro in to je: cen-j tralizem nima ne volje, ne fizične in moralne zmožnosti, 1 da bi zadostil ljudskip potrebam. Rešitev je torej le ena: ! popolna politična in gospodarska legislativna in admini-, strativna samouprava in avtonomija. Sami si režimo kruh, ki ga pridelamo! Politični pregled. KRALJEVINA SHS. S e i e klubov „večin e“ bolle sklicevala vlada, ker so se pojavile v raznih važnih vpraša njih težave, Klubi bodo torej zborovali permanentno, sicer pa to že sòdaj počenjajo, samo da se je njih delovanje raztegnilo že na razne „meetinge“, in na ulico. Delo drugih skupin prevpile itak glasovalna mašina. Ge so pa sedaj razna zelo važna vprašanja na dnevnem redu, to ne bo p nav nič drugega, kot rešitev raznih osebnih vprašanj v skrajno razvneti tekmi za profit in oblast. V kritje deficita v državnem proračunu zahtevajo 100 odst, povišan e vseh davkov, ko se je poslanec Jugosl. kluba g. Pušenjak temu protivit, so pa razpravo odložili. Tako bodo odlagali in oidlagali, konečno pa nasilno navalili ljudstvu nova bremena. Tudi v cinizmu so gospodje na vladi neprekosljivi. Radikalec Ljuba Jovanovič je celo trdil, da so vsi — Slovenci leta 1918 zahtevali „edinstvo“ na centra lističa! podlagi To je pač najos/tudnejši zasmeh resnice, ko je vendar znano, da si Slovenci še — misliti ri so mogli deljene Slovenije in da so celo srbijanski politiki pred preobratom po svetu okrog govorili o federativni ureditvi jugoslovanske drŽa-tU ; . . AVSTRIJA. Avstrija preživlja t je ž k o u o t r a -n j o k r i z o, Anglija bi bila sicer pripravljena — ; dati Avstriji v svrho temeljite gospodarske sana- ; cije zelo izdatno posojilo, toda Anglež je previden človek, izboren računar ter daSekoviden politik, — Anglija je poslala, na Dunaj kot kontrolnega ko- ! ansar ja svojega odposlanca Younga, ki bi naj nad ; zoroval, v katere namene se bi posojilo uporabilo. . Ker pa v tej državi vsenemcem ne da mirovati in : p j radi strmoglavili zveznega kancelarja Schobra, ki je vzet iz Vrst nemških krščanskih sooijaicev ^ in se temu upira večina, ne more država priti iz krize. Vršila so se pogajanja med obema stranka- j ma, ki so pa bila brezuspešna. Pretekli petek je pa j angleški kontrolni komisar Young izjavil, da An- ; glija tako dolgo Avstriji ne posodi niti lička, dok- j ter Avstrija ne napravi podrobnega načrta, kako ; se bi uporabljalo angleško posojilo, toda ta načrt : bi moral biti odobren od vseh strank. Na zborovanju krščanskih sooijaicev preteklo nedeljo so sklenili, da nemški krščanski socijalni vztrajajo pri tem, ‘da ostane Schober zvezni kancelar,. Med tem : pa pri'iška Madžarska vedno bolj in hoče dobiti ■ nazaj 74 krajev v Burgenlandu, Vsa znamenja ka- ; žejo, da med obema strankama ne bo prišlo do — ; sporazuma, kar bi imelo za posledico razpis novih j volitev, ITALIJA. italijanska in tudi v s ai e v ir o p; s -k a j a v n o-s t sta z zanimanjem zasledovala sto 1 "no, e vlade v parlamentu in v senatu. 15.1 t. m. se je kabinet Pacta predstavil obema zbornicama Ob "ej priliki je novi kabinetni ^ šef razvil program nove vlade Naglašal je, da si žel; Italija .prijateljskih odnošajev z vsemi državami. Pred vsem nas zanima njegova izjava glede naše države. Med splošno pozornostjo je izvajal: „Reško vprašanje se ne more in tudi ne sme rešiti, ne da bi se vpoštevale mednarodne obveznostih Potrudili se komo, ustvariti prijateljske ođnošaje do sosedne jugoslovanske države in sicer s tem, da- bomo čimprei izvršili ranallsko pogodbo.. Do majhne antante goji Italija simpatije ter pripoznava važnost o enih političnih in gospodarskih nateg- Leso besede, ki jih je izustil laški premir, toda, »esedam sledila tudi dejanja, bo po-bodočnost. Albanija. a je Italijanom naboj puške, ki je naperjena proti Balkanu, žavam in zlasti naši pa vsak čas pretveza in ono. Nemiri so v Albaniji več ali manj stalni, če jih pa ni, se pa podkurijo od kakega soseda . Sedaj se sliši že daLe časa o nekem iistaškem pokretu pioti vladi in poročila zadnjih dni si popol noma nasprotujejo, Italijani poročajo, da so Si prevrgli vlado, da je vlada pobegnila v Elba-san, da so veliki spori nadi sestavljanja nove vlade itd., iz-Valone pa prihajajo albanska vladna poročila, da je vse v redu in mir po celi Albaniji. RUSIJA. Rusi;a n o š i. 1 j a ostre note velesilam adi -pletkarn okrov genovske konference, kažete, da se je ruska vlada resno in strokovmaku Vanderlij), ki je že odpotoval iz Severne Amerike ter pride te dni v London, Amerika dobro pozna nasprotje političnih metod meet An gKjo in Francijo, zato se pa hoče po neslužbenom opazovalcu intermirafi o razvoju, da ve, v katero smer zastaviti svoj vpliv. Beležke. na -Dne ye alko bodo tem -kazala bližnja Alcuni fe T 3 no-stvarno pripravila na sodelovanje, da pa to tudi od drugih zahteva. Glavna misel ruskega protestale ta-fe- Mi Rusi smo pripravljeni z vami skleniti poštene politične in trgovske odnošaje, Mi smo politiki in Vnovči obenem, lahko smo tudi samo politiki ali samo trgovci, vi bi nas pa hoteli politično in trgovsko podjarmiti, na vsak način pa vsaj na eni, če že ne na obeh straneh izkoristiti. Pripravljeni smo na pošteno trgovino in tudi pošteni politiki smo dostopni, jarma — od katerekoli strani — se bomo pa branili. Odlaganje konference je prav nevarna igra z ognjem, ki bo Evropi največ škodoval. Amerika. Amerika je odrekla oficijelno za-s tops ivo na genovski konferenci, zastopana bo pa neslužbeno po znanem bankirju in finančnemu O kritičnem položaju vlade piše beograjsko „Videlo“ glasilo srbskih naprednjakov, ki so se od ; cepili oci demokratske stranke: Radič je zaprosil • italijansko vlado, naj izposluje, da bo hrvatska delegarla pripoznana kot posebna- delegacija na genovski konferenci, ker hoče Hrvatska živet/; . svoje lastno državno življenje kot samostojna republika. Tako je torej naša vlada s svojo nesreč-r no politiko zakrivila, da je hrvatsko vprašanje iz internega političnega vprašanja naše države postalo mednarodno vprašanje. Ce se Jo temu prišteje-I jo še dogodki na Reki, se mora, priznati, da je naša momentana politična državna situacija črna in ; kritična. Ali bo iz teh poli tienili oblakov udarilo, ali se bodo pa izprsili, je odvisno od sposobnosti onih, ki bodo nasledili g, Pašiča, njegovemu kabinetu so štete ure in dnevi. Ko hi Zagreb zgorel . . Te dni je nastal požar na krovu Prve- hrvatske štedionice v Zagrebu in jugofašistič, E ga je opazoval, ji vzkliknil pri tem : „Da m ie cel/, Zagreb zgorel, tedaj bo lahko izvesti centralizacijo!“ — Take perverzne želje neronsko razpoloženih iugofašistov služijo samo v pohvalo Zagreba Takim fašistom je bil Zagreb — dober v času vojne, ko so v njem iskali in tudi našli zaščito, ko >e moralno in mateifijelno podpiral Dalmacijo. Danes seveda ne mislijo jugofašističi , kaj bi bilo z njihovimi štipendijami, kdo bi plačeval njihove usluge režimu če Zagreb ne bi dajal toliko denarja državi. — Zagrebu je samo to žal, da vzdržuje te fašistovske kričače. („Hrvat“, štev. 611.) Kako agitirajo radikali v Dalmaciji? Radikalni agitatorji so se razlezli po dalmatinskih vaseh s pozivom na narod, naj se izjavi: ali je za kralja, ali pa za republiko? Ako se izjavijo kmetje , da so za kralja, jih takoj vpišejo med radikale . Ako bi se pa drznil kateri izreči, da ni za monarhijo, ve, da ga čaka pogibei. Vsakega, ki bi bil republikanec, ga smatrajo za »protidržavni ele ment, Pa gredo še dalje. Vsakega, ki je proti radikalni stranki, mu očitajo, da je proti državi, V agitaciij za radikale se najbolj proslavljajo pravo-, slavni popi in učitelji, žandarü, financarji, a tu i pa tam se zgubi tudi kak oficir kot agitator v dal- ] maflnsko vaš. Na radikalni skupščini 19. m. m. se j je obetala zemija, hiše, denarna pomoč itd. Ti o-beti so dospeli ravno v dobo, ko rubijo narod radi plačila zemljarine, ko ubogi kmet niti najnotreb nejšega nima v svoji koči in ko najbolj cvete ba -fina v Dalmaciji. A kljub temu hočejo narod po -peljati nasilnim potom' med radikale, A vsa njihova agitacija uspeva edinole po pravoslavnih vaseh, katoliški Dalmatinci dobro vedo, kaj so radikali in kaj bi i p di. Fašisti so si prilastili tudi neko posebno, privatno cenzuro, kateri bi pa lahko dejali tudi «nadcenzura«. Ko je te dni v Sarajevu nosil sluga iz tiskarne naklado lista «Hrvatska Sloga« na pošto, so ga sredi ceste prestrigli naši fašisti, pobrali so mu vse izvode časopisa ter jih pometali v vodo. — fn — «nikome ništa«! To je «nadcenzura«, vrhovna, s pravim državotvornim duhom prosvetljena vrhovna oblast, ki lahko v zaščito Pribičeviča in še par drugih takin in podobnih dela in uganja, kar 'se ji poljubi. Drobiž iz Beograda. Beograd, 18. 3. 1922. Krasno spomlad a n sr k o v reme že imamo v jugoslovanski metropoli 14 dni. Prijetni, mirni, solnčni dnevi brez vetra. Narava zeleni in drevje poganja, na. trgu je obilo cvetlic. Deca skače bosonoga okoli, V savskem pristanu živahno vrvenje. Ladje, velike in male, za osebni in tovarni promet, drvijo po Savi in Donavi gori in da so usta- j doli. Med Beogradom in Zemunom vozijo celi dan vsako uro lični osebni parobrodi, ki natovorijo 200 do 600 oseb naenkrat na krov. Za enkratno vožnjo II. razreda plačaš 4 dinarje. Vožnja je prijetna. V Beogradu, ob izlivu Save v Donavo je natovorjeno silno mnogo tovorov, ravnotako v Zemunu ob obali Donave. Te dni je dospelo po Donavi celo več osebnih in tovornih parnikov iz Bavarske. Pripeljali so stroje in raznovrstno železje iz Nemčije ža Srbijo, Posebno mnogo opaziš železne tvarine za železniške in cestne mostove, G r a d b e-n o gibanje ie v Beogradu zelo veliko. V vsaki ulici vidiš pričetek nove zgradbe ali njih svršetek. Kar mrgoli stavbinskih delavcev. Zidarii, fesaipi, kamnoseki in pomožni delavci so (po največ Italijani, Madžari, Albanci in pa Macedone! Stavbeniki in podjetniki so Srbi, Hrvat: in Nemci Od 1. lanuarja do 10. marca je pri beogra skem občinskem stavbenem uradu vloženih 304(5 prošenj, oziroma načrtov za nove stavbe. Komisija niti ene četrtine teh prošenj dosedaj ni mogla rešiti, Radi tega gradijo Beograjčani na stotine stavb brez dovoljenja. Prizadeti plačajo denarno globo in zadeva je rešena. Največ se gradi stanovanjskih zgradb. Zakaj ? Ker v Beogradu hiše prinašajo najboljše odstotke. Tako stanovanje, kot ga ima nf pr. v Mariboru uradniška ali obrtniška balkanskim drža to družina, t. j. stanovanje s 3—4 sobami, 1 kuhinjo, majo klet.,o, drvarnico, moraš plačati v Beogradu j .po 1000 do 2000 dinarjev mesečno. Stavbeni mate-; rijal je sicer precej drag, posebno les in železje. ! A opeka, kamen, apno in delavske moči so dokaj cenejše nego v Sloveniji,. Zelo dragi pa so tukaj vozniki. S parom konj zasluži srbski seljak na dan 500 do 1000 dinarjev, z voli 2C0 do 500 dinarjev . Ce bo gradbeno gibanje v Beognadu vsako leto tako naoiedovalo kot v letih 192Ö-21-22, bo Beograd dobil v tem desetletju res belo, moderno lice, vsaj od daleč in bo imel več stotisoč duš bro ječe prebivalstvo. Na s n a o in čistočo se tukaj na Bal -kanu prav malo gleda. Glavne ulice: Terazija, O-biliceva, Miha lova^ Aleksandrova in nekatere druge ulice se čistite in škropijo. A smeti, poulični gnoj in odpadke kopičijo cestni pometači kar v sredi kake ulice. Tam ležijo po mesec dni, predno se jih usmilijo vozniki mestne občine. Tako si se imel n. pr. priliko zadnji teden ob gradbi novega parlamenta (med Terazpo in Kosovsko ulico) propri-' čati, kako štrlite poginolih psov in mačk noge in ušesa izza kupa smeti in odpadkov. Trajalo je 14 dni, predno so ta kup odpadkov začeli odvažati v Donavo. 2e sedaj, ko še vročina ni tako silna, so se razširi ali ozračje okužujoči plini od teh kupov, kaj bo se le poleti. Kanalizacija je zelo slaba. Na j ulicah vidiš na mnogih mestih udrte kanale m odtod se širi smrad po celi okolici. Tudi stranišča so v velikem neredu, posebno še, po stranskih ulicah. Uredbe stranišč so v Beogradu po večini tako primitivne, kakor kje v Albaniji . , . In t at o j e z dr a g i