gorenje gorenje informator fEgi List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje-St. 26—Leto XVIII,—Titovo Velenje,-!?.5.1983 Hitreje in učinkovito do zastavljenih ciljev Kako iz težavnega položaja, v katerem se nahaja Gorenje že nekaj časa, je eno izmed pogostnih vprašanj, ki jih obravnavajo naši samoupravni organi, pa tudi občinska in republiška skupščina sta prejšnjo sredo in četrtek Gornenju Posvetili kar največ pozornosti. Iz sprejetih sanacijskih usmeritev lahko vidimo, kje so največja žarišča izgub v preteklih dveh, treh letih. Gorenje Koerting je dediščina, ki smo jo prevzeli, usmerjena ■n nadzorovana likvidacija pa bi naj pripomogla k najugodnejšemu rezultatu in razrešitvi tega problema. Postopek likvidacije je v teku. Vendar pa ne moremo mimo ugotovitev, da nam položaj slabšajo tudi druge razmere. Tako imamo slabšo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti zaradi velikih motenj v oskrbi z reprodukcijskimi materiali, razkorak med cenami materiala in končnimi izdelki je večji, večji je delež izvoza v strukturi celotne prodaje. Hkrati moramo k temu odkrito priznati, da nam položaj slabšajo neizpolnjeni dogovori, premalo smo učinkoviti Pri izpolnjevanju skupno dogovorjenih nalog in ukrepov. Opozoriti velja tudi na neizgrajenost funkcij skupnega Pomena, predvsem tržne in finančne. Delegatom samoupravnim organov, delegatom občinske 'n slovenske skupščine smo to povedali. Hkrati pa so minulo sredo, 11. maja 1983, po predhodnem dogovoru s Predstavniki občinskega izvršnega sveta in občinskega komiteja ZKS, poslovodni organi Gorenja SOZD, Gorenje Promet Servis in Gorenja TGO poenotili stališče o tem, da je treba radikalneje poseči v spreminjanje razmer, da je treba sprejeti nove poti k hitrejšemu in učinkovitejšemu izpolnjevanju zastavljenih sanacijskih ciljev. Odbori samoupravne delavske kontrole v omenjenih organizacijah združenega dela so sprejeli že znane pobude, o njih obvestili občinske in republiške organe in družbenopolitične organizacije. Poslovodni organi prav tako sami ocenjujejo, da je potreba po kadrovski krepitvi predvsem SOZD, Gorenje TGO 'n Gorenje Promet Servis in organizacij skupnega pomena vedno večja. Zato so tudi predlagali družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom, da ustrezni °rgan poda pobudo za uvedbo nekaterih ukrepov za hitrejšo rešitev nakopičenih problemov. S tem naj bi bila zagotovljena učinkovitejša koordinacija izvajanja sanacije 'n hitrejša uvajanje novih programov ter izpolnjevanje sprejetih dogovorov in nalog. Kakšni bodo določeni ukrepi, ki jih bo sprejela na predlog občinskega izvršnega sveta. Skupščina občine Velenje, sedaj še ni znano. Vendar naj opozorimo, da v nobenem primeru ne gre za ogrožanje socialne varnosti delavcev in zajamčene osebne dohodke, niti ne za razpustitev samoupravnih organov. Kot že omenjamo, so smotri vseh ukrepov jasni in usmerjeni k enotnemu cilju — hitreje in bolj učinkovito do sanacije. To pa bo v veliki meri omogočeno tudi s kadrovskimi okrepitvami, z ustrezno zasedenostjo ključnih funkcij, z utrditvijo poslovnih sistemov in organiziranosti organizacij skupnega pomena. Predvsem pa moramo nastopati Gorenje kot celota, strniti vse sile za kar najmanj moteno poslovanje in maksimirati konvertibilni izvoz . Poleg zaostritve osebne in skupne odgovornosti za izvajanje vseh notranjih ukrepov sanacije v prizadetih delih SOZD-a Gorenje, pa ne moremo učinkovito izpeljevati sanacije, če z odgovornimi organizacijami, organi in skupnostmi v SRS ne najdemo sporazumnih rešitev predvsem perečih problemov zagotovitve deviznih sredstev za maksimiranje izvozne proizvodnje, za realizacijo že zaključenih izvoznih poslov, za načine in poti, da izguba iz preteklega poslovanja ne bi vplivala na tekoči poslovni proces, in poiskati rešitve pri pristojnih organih za devizno in dinarsko sanacijo posledic likvidacije GKE. V SOBOTO DELAMO V SOBOTO, 21. MAJA, REDNO DELO Delavski svet je obravnaval izpolnjevanje planskih nalog Gorenja in možnosti o pridobivanju deviz, aktivnosti na tržiščih in stanje pri oskrbi proizvodnje z reprodukcijskimi materiali. Trenutno je nekaj več možnosti za boljšo oskrbo in začela se je tudi devizna prodaja elektronike in hladilnih aparatov. Izpolnjevanje planskih obveznosti je bilo večkrat moteno in zato moramo izkoristiti vse dane možnosti, da bi proizvodnjo kar najbolj približali planskim ciljem. Delavski svet je sprejel sklep, da bo sobota, 21. maja 1983, redni delovni dan. Za opravljeno delo tega dne je predvideno normalno izplačilo, to je osebni dohodek v višini 100 %. Prav tako je bilo predlagano, da bi izpadlo soboto iz meseca marca, ko bi morali opraviti solidarnostno delo, nadoknadili kasneje, po možnosti že v juniju 1983. SMERI SANACIJE POUDARKI IZ SANACIJSKIH USMERITEV • S sanacijskimi ukrepi moramo predvsem najti rešitve za pokrivanje nakopičenih deviznih obveznosti, pri katerih nosi največji delež GKE. Te obveznosti bodo nastajale še v letih 1983 in 1984, torej vse do dokončne likvidacije GKE, ki je predvidena do sredine leta 1984. • Za odplačilo deviznih in dinarskih obveznosti je treba zagotoviti pogoje: polno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, višjo produktivnost, urejena dohodkovna razmerja v celotni reprodukcijski verigi, povečanje izvoza. To pomeni, ustvarjati večji dohodek in akumulacijo ter vlagati v enostavno in razširjeno reprodukcijo. • Generalna smer sanacije DO Gorenje TGO za daljše obdobje je povečanje izvoza predvsem na konvertibilno področje, saj položaj Gorenja na svetovnem tržišču to omogoča. Ocenjujemo, da bo DO Gorenje TGO do leta 1990 povečala izvoz na konvertibilno področje glede na leto 1983 za 58 %, pri tem pa bi uvoz narastel za 33 %. • Tržne raziskave in dejansko povpraševanje na domačem in tujem trgu kažejo, da Gorenje ne izkorišča svojih tržnih možnosti v dovolj veliki meri in da je utemeljeno načrtovanje v smeri povečevanja plasmana izdelkov iz obstoječega proizvodnega programa, kakor tudi uvajanje novih, profesionalnih programov, ki so prilagojeni obstoječim prodajnim kanalom in znanju, ki ga imamo v Gorenju. • Novi programi so s področja strojništva, toplotne tehnike in profesionalne elektronike. Njihov delež v dohodku Gorenja TGO bo v letu 1985 znašal že 39,5 %. • Optimalna izraba kapacitet z izboljšanjem oskrbe z domačim in repromaterialom, oskrbe iz uvoza, obnavljanjem obstoječih kapacitet in odpravo ozkih grl. • Uvajanje novih, dohodkovno zanimivejših in izvozno usmerjenih izdelkov. • Racionalizacija poslovanja, predvsem v smeri uskladitve in racionalizacije izvajanja posameznih funkcij s prometno organizacijo GRS in zniževanja vseh vrst stroškov. NEKATERI SANACIJSKI UKREPI • Na področju poslovnih enot v tujini Delavski svet Gorenje TGO je 10. januarja 1983 sprejel sklep, da se poslovna enota v tujini GKE likvidira, proizvodnja barvnih televizorjev prenese v Titovo Velenje v TOZD Elektroniko, prodajo na tujih trgih pa prevzame poslovna enota Gorenja v Munchnu. Likvidacija poteka po načrtu in pričakujemo pričetek proizvodnje barvnih televizorjev za izvoz v TOZD Elektronika v juniju tega leta. S tem bo odpravljeno največje žarišče, ki je povzročalo izgube v poslovanju DO Gorenje TGO, čeprav bodo nakopičene obveznosti iz tega naslova še nekaj let bremenile TOZD v DO Gorenje TGO. • Na področju proizvodnje Cilj sanacijskih prizadevanj je bistveno povečanje izvoza na konvertibilno področje in boljša izraba kapacitet. Da bi obdržali dobre izvozne možnosti, ki jih imamo in jih še izboljšali, bomo v prihodnje: — izboljšali nivo kvalitete (tehnično in prodajno zahtevnejši izdelki). - vlagali v tehnologijo (posodobitev zastarele opreme, uvajanje avtomatizacije, odpravljanje ozkih grl, energetski prihranki), — racionalizirali proizvodnjo (upravljanje proizvodnega procesa preko računalnika, hitrejši pretok materiala). Prikaz proizvodnega programa široke potrošnje DO Gorenje TGO za leto 1985 Grupa izdelkov % povečanja izvoza 85/83 Kuhalniki 37% Pralni stroji 38 % Hladilniki in zamrzovalniki -38 (41) % Mali gospodinjski aparati 50 % Barvni TV 116 % Črno-beli TV 60 % Kuhinjski el. 100 % Keramične ploščice 60 % • Na področju oskrbe z reprodukcijskim materialom Težišče bomo namenili dolgoročnemu povezovanju z vsemi pomembnejšimi udeleženkami pri ustvarjanju skupnih finalnih proizvodnov (dobavitelji izven in znotraj SOZD Gorenje, trgovske organizacije, DO GRS in TOZD polfinalisti znotraj DO Gorenje TGO) z namenom: — zagotovitve salne in redne oskrbe izboljšanje kvalitete vhodnih materialov in polizdelkov — smotrne substitucije uvoznih materialov — skupnega prizadevanja udeleženk na nabavnem segmentu reprodukcije za povečanje dohodka s skupnim znižanjem stroškov in racionalizacijo poslovanja. V smeri boljšega zagotavljanja oskrbe iz uvoza bomo še bolj kot doslej poleg rednega uvoza uporabljali ostale možne načine uvoza, predvsem: — na osnovi kooperacijskih pogodb — v okviru maloobmejnega prometa — kompezacijski posli — substitucija z uvozom s klirinškega področja — začasni uvoz na oplemenitenje • Na področju novih programov Nove izdelke smo razlivi z lastnim znanjem in s sodelovanjem z univerzami in razvojno raziskovalnimi institucijami. Predvsem so to tehnološka oprema, roboti, računalniški sistemi, terminali, biro oprema in medicinska oprema. V skupni vrednosti proizvodnje bodo novi programi (leta 1985) udeleženi s 23 %. Istočasno bodo v dohodku udeleženi z 39,5 %. Kritost uvoza z izvozom je pri novih programih 192 odstotno. Vse TOZD v Gorenju TGO so sprejele odločitev, da izdvajajo za celotno razvojno raziskovalno (RR) delo 10 % dohodka. Na nivoju Gorenje SOZD opravlja RR dejavnost enovita delovna organizacija Gorenje RR, ki ima že 25 registriranih raziskovalcev. V Gorenju TGO je organizirano RR delo po programskih področjih (najvažnejša so: program gospodinjskih aparatov, medicinske opreme, tehnološke opreme, birotehnič-ne opreme, profesionalne elektronike, zabavne elektronike itd.), ki ga usklajuje Raziskovalna enota, tako v sami DO kot tudi navzven (število raziskav samo v Gorenju 7~G0 je, ta čas, preko 70, število registriranih raziskovalcev pa je 36). 1/ pripravi je predlog za delitev RR dela v dislociranih TOZD DO Gorenje TGO (Črnomelj, Ptuj, Rogatec). Sodelujmo z inštitucijami v Jugoslaviji in v tujini (inštitut Jožef Stefan, Fakulteta za elektrotehniko, VTŠ Maribor, VEKŠ Maribor, Inštitut Ivo Lola Ribar, Fakulteta za strojništvo. Inštitut Mihajlo Pupin . . .). Ob likvidaciji GKE smo obdržali in oblikovali razvojni oddelek (razvoj zabavne in profesionalne elektronike) v ok-viru Gorenja Munchen. • Na področju trženja Podobno kot pri nabavi surovin in repromaterialu, je naš c'lj tudi dohodkovno povezovanje z vsemi udeleženkami Pri prodaji končnih izdelkov, vključno z dobavami rezer-Vnih delov in servisiranjem. Prizadevanje v tej smeri pomeni približevanje prehodu na dohodkovne odnose v celotni reproverigi. Odprava administrativnih ovir je možna edinole s skupnim nastopanjem na osnovi strokovnih argumentov preko delegatskega sistema v ustreznih inštitucijah. Teža prizadevanj bo v smeri sprostitve cen oziroma njihovega oblikovanja po določilih zakona o cenah. • Na področju financ Na področju financ je treba zagotoviti vire za pokrivanje obstoječih in bodočih deviznih in dinarskih obveznosti (primanjkljaj obratnih sredstev, pokrivanje izgub, sovlaganje, naložbe v obstoječe programe, naložbe v nove programe). • Organizacijsko—kadrovsko področje Organiziranost ~ Na področju delitve dela in organizacijskih enot med DO Gorenje Promet — Servis in Gorenje TGO vzpostaviti odnose, ki so s sprejetimi sporazumi že dogovorjeni in optimalizirati funkcije. ~ V Gorenju TGO je treba dograjevati programske celote, tako, da se zaokroži program široke potrošnje (DOM) in program proizvodnje za reprodukcijo (SISTEMI). ~ Formirati skupnosti temeljnih organizacij, ki so udeležene v posamezni programski celoti s ciljem, vzpostaviti enotno planiranje, skupne razvojne cilje, skupni tržni nastop, medsebojno delitev dela in nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. " Nadaljnje izgrajevanje integralnega poslovno informacijskega sistema. Kadrovanje ~~ Število proizvodnih delavcev vzdrževati na nivoju oskrbe z reprodukcijskimi materiali. — Zaposlovati izključno delavce z ustrezno strokovno izobrazbo. " Zaposliti celoten priliv štipendistov " Ugotoviti viške režijskih delavcev in jih prerazporediti na proizvodna dela v skladu z njihovo izobrazbo in delovnimi izkušnjami. ~ Vzdrževati osebne dohodke na nivoju SRS in panoge, zlasti OD proizvodnih delavcev, ki ne sledijo več življenjskimi stroškom, pa tudi OD strokovnih delavcev. Iz poslovnih poročil KRATKA INFORMACIJA O POSLOVNEM REZULTATU V I. KVARTALU 1983 Vrednost proizvodnje v prvih treh mesecih leta 1983 je 3.464.283 tisoč din, to je 63,2 % od planirane vrednosti. Glede na I. kvartal 1982 je vrednost proizvodnje višja za 36 %. Vrednost proizvodnje za domači trg je 1.501.869 tisoč din (45,5 % plana). Glede na I. kvartal 1982 je vrednost proizvodnje za domači trg manjša za 5,6 %. Vrednost proizvodnje za izvoz je 1.961.714 tisoč din (89,9 % plana) v I. četrtletju 1982. Izvoz na konvertibilno področje je bil dosežen 97,7 odstotno. Ocenjeni rezultat DO Gorenje TGO v I. četrtletju 1983: Pozicija Ocena za I. četrtletje 1983 % izpolnitve plana za I. četrtletje Celotni prihodek 5.504.088 73,1 Porabljena sredstva 5.01(1925 78,5 Izguba na substanci 121.560 — Dohodek 616.297 54,1 Izguba zaradi nedoseganja dohodka 200.751 215,5 Čisti dohodek 331.335 54,8 Izguba zaradi nedoseganja čistega dohodka 128.135 116,5 Izguba skupaj 450.447 221,8 Ostanek čistega dohodka 80.932 34,6 Kompenziran rezultat - 369.514 — Ocenjujemo, da so vzroki za slabši rezultat od planiranega zaradi: — nedoseganja fizičnega obsega proizvodnje (predvsem zaradi motenj pri materialni oskrbi), — delovanja Škarij cen (prodajne cene se niso povečale, nabavne cene so se v masi povečale za 12 % glede na december 1982), — neplačanih obračunanih premij v višini 170.000 tisoč din. Na poslovni rezultat DO Gorenje TGO v I. četrtletju izguba GKE iz leta 1982 še ne vpliva, saj bo prevzeta v polletnem periodičnem obračunu. SAMOUPRAVLJANJE II. IZREDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA GORENJE TGO V ponedeljek, 16. maja 1983, so se delegati delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO, Titovo Velenje, sestali na svoji II. izredni seji. Seja je potekala po naslednjem dnevnem redu: 1. Informacija o poteku likvidacije GKE in na osnovi tega sprejem ustreznih sklepov 2. Obravnava predloga o delitvi sredstev za regres za letni oddih 3. Informacija o ukrepih predlagane kadrovske krepitve 4. Delegatska vprašanja LIKVIDACIJA GORENJA KOERTING ELEKTRONIK O postopku likvidacije firme Gorenje Koerting Elekrro nic je na izredni seji podal kratko poročilo Vinko Petkovšek in predlagal, da delavski svet sprejme nekaj sklepov. Le—ti se nanašajo na ugodno reševanje problematike Koertinga in zato so delegati potrdili sklep o poravnavi neblagovnih obveznosti do tvrdke Gorenje — Dunaj na Dunaju in odprodaji stanovanjske zadruge v Koertin-gu najugodnejšem kupcu. Tako je bilo Gorenju na Dunaju že nakazano devizno plačilo obveznosti za najrazličnejše neblagovne storitve (prevozi, kvalitetne znamke in podobno). Gorenje—Dunaj pa je izvršilo nakazilo za še ne zapadle obveznosti Koertin-gu, ki je s tem dobil predčasno plačane račune za televizorje, prodane Gorenju—Dunaj. Stanovanjska zadruga v Koertingu ima premoženje v vrednosti nekaj nad 4,5 milijona nemških mark. Izdelan je bil predlog o prodaji zadruge in delavski svet je sprejel ustrezni sklep ter pooblastil svojega delegata v zboru družabnikov GKE, Janeza Miklavčiča, da glasuje za podpis ustrezne pogodbe o prodaji. REGRES ZA LETNI ODDIH Konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov v Gorenju TGO je izdelala predlog o načinu in višini razdelitev sredstev za letni oddih. Kratko informacijo o tem vprašanju je na seji podal predsednik konference Jože Meh. V kratkem naj povemo, da bistvenih novosti za sedaj še ni predvidenih pri delitvi teh sredstev. Pri tem predlogu je bila upoštevana višina letnega regresa po družbenem dogovoru, povečanje za 25 % in običajen način, da sredstva razdelimo na zaposlene in njihove družinske člane, ki so zavarovani po delavcu Gorenja. Predlagano je bilo, da bi bil regres izplačan preko tekočih računov in hranilnih knjižic v mesecu maju 1983. Delitev sredstev po zaposlenih in otrocih je enotna v velenjskem delu sozda Gorenje in je bila n a izredni seji sprejeta naslednja lestvica: Vsak zaposlen 4.375 din otroci nad 7 let 2.625 din otroci od 4 do 6 let 1.960 din otroci do 3 let 1.100 din Šport in rekreacija 3. KOZJANSKI MARATON Kolesarski klub Celje organizira v nedeljo, 22. maja 1983 120 kilometrov dolg 3. kozjanski maraton. Start bo ob 9. uri izpred športne dvorane Golovec v Celju. Gorenjski kolesarji se bomo zbrali ob 7.30 pred Rdečo dvorano v Titovem Velenju od koder se bomo skupaj peljali v Celje. Delovno tekmovanje Minula sobota, 14. maja 1983, je v delovnih organizacijah kovinske in elektro industrije občine Velenje minila v znaku praznika in dela. Povsod, kjer so kovinarji preizkusili svoje znanje in delovne spretnosti, so okrasili svoje tovarne, delovna mesta pa so bila skrbno pripravljena za delo. Okrog sto tekmovalcev, prijavljenih jih je bilo kar 108, člani tekmovalnih odborov, komisij, strokovne žirije in organizacijskega odbora, predstavniki delovnih organizacij in drugi so se zgodaj zjutraj zbrali v delovni organizaciji REK — Elektrostrojna oprema v Prelogah. Zbranim je spregovoril predsednik organizacijskega odbora 7. proizvodnega delovnega tekmovanja kovinarjev in rtv mehanikov občine Velenje Franc Brinovec. Orisal je pomen takšnih tekmovanj, kjer si MLADI DELAVCI NABIRAJO NOVIH IZKUŠENJ IN POTEM ŠE BOLJ PREKALJENI PRIHAJAJO NA SVOJA DELOVNA MESTA. Tekmovalce in goste je pozdravil tudi Alojz Filipančič, ki je spregovoril v imenu pokrovitelja tekmovanja, delovne organizacije REK—ESO. Po slovesnosti so se tekmovalci v desetih različnih poklicih najprej pomerili v teoretičnem znanju. Pisali so testne naloge s poklicnega področja, samoupravljanja in varstva pri delu. Nato so sledila tekmovanja v praktičnem delu. Zagnano, spretno in vešče so se lotili kosov železa, ki so jih morali obdelati, zvariti, stružiti, piliti ... Letos so se prvič pridružili še brusilci in rtv mehaniki. Delo je nekaterim kar šlo od rok, na primer pri televizijskih sprejemnikih so nekateri kar prehitro odkrili napake. Nasprotno pa je bilo pri orodjarjih, kjer je bilo piljenja kar za dobre štiri ure. Dobili smo nove občinske prvake, med katerimi je tudi naš brusilec Rajko Slamek. Pa vendar tekmovanje naj ne bi bilo namenjeno zgolj prestižu, je menil po tekmovanju vodja našega tozda Orodjarna Jakob Virtič. DRAGAN STEVANOVIČ, 31-letni finomehanik, je letos prvič tekmoval v kovinorezkarstvu. Leta 1977 se je zaposlil v našem tozdu Orodjarna, poklica se je izučil v Nišu, po šolanju prišel v Maribor in od tam v Gorenje. "Sodelavci so me pregovorili, da sem se odločil za tekmovanje. Resnično dobra organizacija, bolj všeč pa mi je bil praktični del tekmovanja. Bil sem osmi in sem tudi zadovoljen. Za prvič že." INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.