35LeposLovjeEPOS OVJE *** takoj ko sedem se pogovarjamo kdo je okej, kdo pa kreten, kave strežejo zaradi orientacije, pive in pelinkovci tresejo koordinate v mreži, družba se zbira, rob se sesipa pa – pa prihodnost se trasira non – stop volitve vsak dan sojenje, ni oddiha nedaleč od drevesa razsodbe padajo vsi odidejo in se vračajo strašno nervozni tako grem in se vračam kakor da sem okej majhno okolje a tako nepregledno ne veš odkod toda propad prihaja ko sediš za mizo lahko prinese natakar lahko skozi molk ali režanje, zavleče v zid propad prihaja in sedi ko se govori o nekom drugem senca za mizo šepeta distinkcijo vetrokaz se premika gledaš, z eno nogo zunaj spomladanski dež v njem kolesar roBert PeriŠić* enkrat kasneje MALI majhen priklon kritiki to je luka miruje, stolp, zaliv – prebodeno z upanjem – jutro čakanja noč na belem papirju, čudežno spočetje brez telesa in ekonomije površina, mirno morje, svetost ni vprašanj, odpor na koncu stavka samo vera pred odprto praznino in višek spočetega 36 TRETJI DAN 2011 3/4 *** težko je misliti v majhnem mestu moral bi čez ljudi, jezik je zaseden z znanjem brez oblik (tako kakor mušica leti) vseh ljudi o ljudeh v majhnem mestu preveč hladen bi moral biti – da bi zmrznil še preden bi šel v planine preden bi poslali pote tiste ki so izvidniki, izvidnica in se vračajo premraženi ali popolnoma mrtvi v tvojih sanjah, ko spiš spodaj, v majhnem mestu, kjer ne boš postal filozof dokler sem živ oče ti je rekel, takoj ko te je videl da greš ven in zdaj ko vstajaš kakor ranjeno tele ali stiltani boksar s pogledom v mrak, ne boš dobil nikogaršnje ljubezni, to je resda redkost čeprav, vseeno, upor se izplača vedno, glej metulj kakor da lovi samega sebe ali mušica, zavozlanost vremena v zraku se odhomotava kakor dolgo, dolgo slačenje do nič čakanje napetost in odsekani gibi z rameni, ko se pripravljaš v plašču na odhod *** ljerka, srce moje človek brez temelja išče stalno zapeljevanje ne prenaša tišine ves čas išče tekst, obdeluje podatke, hoče da se nekaj dogaja v disku ali v medijih informira se in zabava dela non – stop in ima tudi svoje glavno delo ni ga treba pustiti samega s seboj obstaja možnost serija slabih izidov, ljerka srce moje, ti te pomoči ne zmoreš več zaradi ritma vzamem te od matoša ki je odšel 37LeposLovje *** če si naključen mimobežnež boš spet znal osnovne stvari besede so samo povoji, vesoljne postaje ločijo čas besede so samo povoji ki se kasneje zavržejo jutra so povezana kakor obalna mesta poezija vstopa v majhne brivnice včasih patetično stojim na vetru in observiram o nas v gostih ptiči udarjajo v ostrino kotov samo strele na zavozlanem nebu, jeziki če najdeš moj avtomobil na meji ga vzemi Prevedel Jurij Hudolin * Robert Perišić se je rodil leta 1969 v Splitu. Prvo knjigo poezi- je Dvorec, Amerika je objavil leta 1995. Je avtor zbirke kratkih zgodb Lahko pljuneš tistega, ki bo vprašal o nas (1999) in Groza in veliki stroški (2002) ter romana Naš človek na terenu (2007, nagrada Jutarnjega lista za najboljši roman leta). Njegovo odmevno dramo Kultura v predmestju je leta 2000 izvedlo Dramsko gledališče Gavella, po njegovem scenariju 100 minut Slave pa je Dalibor Matanić posnel celovečerni film (2004). Leta 2011 je izdal avtobiografsko knjigo Uvod v smešni ples. Je dolgoletni kolumnist in literarni kritik tednika Globus, piše pa tudi za druge medije. Živi v Zagrebu kot svobodni književnik.