PoJtninafplačana v gotovlnl Izhaja Tsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašakih dostavlje- ra5'50 Din,zainozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Jlova &oba Cena 1.50 Dln Redakcija in nprara: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 29. Celje, petek 12. julija 1935. Leto XVII Obrtna razstava v Celju CELJE, 12. julija. Vsak dan živahneje postaja okrog prostora mestne narodne šole, kjer bo od 4. do IS. avgusta eeljska obrt- na razstava. Poslopje je že izpraznje- no tei" so razstavljalci že pričeli š pripravami. Na dvorišeu in na obeh ulicah okrog- poslopja, ki bosta* ves čas razstave zaprti za promet, se pri- pravljajo razni paviljoni, svoje lice üobiva glavni vhoil, ki bo posebno im.poza.nten. Do dsines se je prijavüo za razsta- vo 112 obrtnikov mojstrov, ki bodo pokazali kvalit-eto domačih izdelkov. Večina je Celjanov, zastopana pa je \sa dravska banovina. Tako so raz- stavljalci iz Ljubljane. Maribora, So- stanja, Ljubnega, Žalca. Vojnika, Št. Jurija pri Celju. Sevnice ob Savi. Ponikve in Vrhnike. Poleg mojstrov bodo razstavljali tudi vajenci iz Ce- Jja, Laškega, Žalca in Teharja v po- sebnem oddelku. Vajenci bodo poleg risb izdelali k teni praktične pred- mete. Poleg obrtnikov razstavljajo tudi domaei trgovci in industrijci, predvsem oni. katerih sirovine pride- jo v poštev za obrtnika. Svoj oddelck bo imela tujsko-pro- metna razstava, kjer bodo v glavnem ! zastopana v bližnji in daljni okolici nahajajoča se letovišča in zdra- | vilišča. Razvoj denarništva bo nazorno po- kazan v oddelku, ki ga bo preskrbela podružnica Hranilnice dravske ba- novine v Celju. Xadalje bo imel svoj oddelek OUZD iz Ljubljane, kjer bo razviden razvoj socialnega zavarovanja pri nas. * Celjski odbor Jadranske straže bo, j v propagandi za naše morje, poka- | zal iepote Jadrana ter njegov pomen j za naše gospodarstvo in predvsem ' za tujski proniet. I In končno bo celjska razstava ski- žila tudi v narodno-obrambnem po- giedu. ker bo Klub koroških Sloven- | cev v Celju s prhnernim materialom j opozarja! vse svobodne Jugoslovene na dolžnosti napram bratom v suž- . nolj grajati inalomarnosti učencev. Kajti padlo je izmed 35 va- jence v in vajenk v I. razredu 10 va- jencev, edcn pa ima ponavljalni iz- pit. Izmed 33 vajencev in vajenk v I II. razredu jih je padlo 13, popravni izpit pa imajo 4. Uspeh v III. razre- du je razmeroma boljši, ker izmed 11 vajencev in vajenk ni nobeden pa- del, pač pa imajo trije popravni iz- j }>i{. Gosp. Fazarinc je pozival zlasti | absolvente III. razreda, da v bodoče | pos^"etijo vse sile nadaljni izobrazbi v lepeni trgovskem poklicu. Slab uspeh v šoli kaže tudi nezmožnost v trgovini, s čimer nastaja brezposel- nost in se trgovec sam uničuje. > Sledila je razdelitev nagrad naj- | boljšim učencem. ki jih je Združenje j trgovcev za mesto Celje dovolilo na svoji skupščini. Prvo nagrado po 200 Din so prejeli Založnik Vladimir iz I I. razreda. Pevec Neža iz II. razreda in Mayer Franc iz III. razreda: dru- go nagrado po 100 Din: Javornik Ma- rija iz I., Pečnik Franc iz II. in Ple- terski Ana iz III. razreda; tretjo na- j gTado v znesku 50 Din pa Pečnik vSta- j nislav iz I. razreda. Xadaijni dve na- ; gradi v tem znesku se nista razdeli- li, ker učiteljski zbor zaradi slabih uspehov ni mogel nikogar predla- gati. V imenu mladiue se je zahvalil ab- solvent III. razreda Mayer Franc i učiteljskemu zboru za ves trud, g ! trgovcem pa za izkazano naklonje- | nost. Tudi on je vzpodbujal navzočo mladino k nadaljnemu delu. ki bo samo v njeiiem lastnem interesu. Političfii pregled! p Konfinacijski uaklepi Jevtic-Ma- rušičeve vlade. Listi so tv dni odkrili iiaklepe Jevtic-Marušičeve vlade. ki jo hotela po volitvah konfinirati ninogo politikov v državi. Po bivšein notranjem ministru Velji Popovic'u so pi-ejeli vsi bani v državi, od teh l»a. HJ. maja vsi sreski načelniki od- redbo, naj v teku 10 dni sestavijo li- sto vseh znanih oseb v srezu. ki de- iuiv?jo v protirežimskem pravcu in so nevarne za javni i^d in mir, za- radi Cesar bodo poslane v konfina- cijo ali pa bodo postavljene })od po- licijsko nadz-orstvo. Pod datumom je bil pripis, da se morajo obenem vsa opozicionalna društva. C-etudi so samo sportna. razpustiti in sploh vse rezinm nasprotne struje zatreti. Xa >pisek za konfinacijo so imele priti vodilne osebe in najvplivnejši pri- staši JXS iz struje. ki je v borbi s strujo dr. Marušiča, med lijimi tudi gg. dr. Kramer in Ribnikar. ter eks- ponirane osebnosti iz vrst Slovenske liudske sti~anke. Ta razkritja so jav- nost silno razburila in ogorčila. Mi- nister dr. Marvišič je izjavil, da ni ' ničesar vedel o nameravanih konfi- nacijah. p »Pos« udarne čete Jeviič-Maru- šičevega režinia. Komaj se je malo poleglo ogorčenje nad vestjo, da je Jevtič-Marušičev režim, ki sta ga v I Sloveniji predstavljala dr. Maiiišič | in Ivan Pucelj. pripravljal koncen- tracijska taborišča za svoje politič- ne nasprotnike. je objavila beograj- | ska »Otadžbina« drugo, še hujšo j vest, da je isti režim zadnje dni pred 1 padcem pripravljal tudi uvedbo fa- ! šističnih borbeuih in uniformiranih i organizacij po zgledu hitlerjevsk'h napadalnih oddelkov SS in je v ta namen že organiziral svoje zašcitne ! odrede pod imenom »PatriotiCne j omladinske fronte« (POFK Ti POF- ' oddelki bi bili orodje Jevtic-Maru- ! šičevega terorističnega režima, ki bi | ž njim osvajal še tiste ljudi. ki bi jih j ne bil spravil v koncentracijska ta- | borišča. J p Narodna skupščina je imela v i soboto sejo, na kateri j-e odobrila man- date namestnikov onih poslancev. ki so odložili svoje dvojne mandate, ter mandate poslancev iz skupine dr. Spaha. ki so naknadno predložili svoja pooblastila. Kot namestniki gg. Mohoriča in dr. Maiiišiča. ki sta od- ložila svoje mandate, so bili potrje- ni za poslance gg. Rajko Turk za Ljubljano, Albin Komaii za ljubljan- sko okolico in Josip Lenarčič za lo- ] gaški srez. Obenem je bilo sporoče- ; v.o, da je narodni poslanec tlr. Režek { odložil župansko mesto v Xovem mestu. Poslanec Milan Božič je vlo- žil interpelacijo na predsednika vla- de, v kateri zahteva, naj se odstra- nijo iz javne službe vsi anacionalni . elementi. Predsednik vlade je zahte- | vano nujnost sprejel. Isti interpelant i je zahteval ocl noti^anjega ministra. naj izžene državljane vseh onih dr- žav. ki zavzemajo neprijateljsko sta- I lišče napram Jugoslaviji. Voja Lazič je interpeliral predsednika vlade gle- de glede povzdiga cen pšenici. Pred- sednik vlade je v odgovoru naglasil, da se vlada bavi z vsemi temi vpra- j šanji in da bo izdala potrebne ukre- ! pe. Zato je tudi sprejel zahtevnno ; nujnost. Bivsi kmetijski minister dr. Jankovič je vložil nujno interpelaci- jo glede težkega stanja dolžnikov kmetov. obrtnikov in trgovcev. Pred- sednik vlade je tudi tej interpelaciji priznal nujnost. V torek je Xarodua | skupščina iz\-olila stalne skupšcin- i ske odbore in sicer administrativni, j imunitetni. finanCni ter odbor za ! prošnj-e in pritožbe. Pri glasovauju je dobila viada največ 195, Jevticeva lista pa 95 glasov, doCim je v skup- Ded in vnuk . kaj ljubita cba enako? čoholado ščini 313 poslancev. Slovenci nismo dobro odrezali in je slovenskih po- slancev v posameznih odborih mno- go manj nego v prejšnji Narodni skupščini. ]) Novi finančni zakon. Finančni minister dr. Dušan Letica je predlo- žil v torek Xarodni skupščini zakon ; o podaljšanju proračunskih dvanaj- j stin do konca. marca 193t> ter zakon ! o naknadnih in izrednih kreditih za j proračunsko leto 1934/35 ter za me- ! sece april, maj, junij in julij 1935. I Skupno bi se s tem povečali izdatki | v novem proračunu za 242.018.348 I Din, dohodki pa za 49,509.619.60 Din. jnOdmera pridobnine po zunanjih zna- ', kih hi se ukinila in uvedel poseben I daveni dodatek na skupni bruto pro- j met, če presega ta promet 1 milijon I dinarjev. Z novim finančnim zako- • noni bi .-e ministrski s^"let pooblaščal, | da lahko izpremeni in dopolni vsa l obstoječe zakone, če bi Xarodna 1 skupščina ne zasedala. Vsi zakonski predlogi so bili takoj izroeeni finanč- neniu odboru, ki je v si-edo v naeelu i odobril proračunske dvanajstine. Razprava v finančnem odboiu bo j ti-ajala najbrž do ponedeljka, nakar j bo poročilo finančnega odbora natis- j njeno in dostavljeno Xarodni skup- | ščini, ki se bo zopet sestala v sredo ' 15. t. m. Proračunska razprava v I skupšCini bo trajala pi-edvidoma clo j konca tedna, nakar bo Narodna j skupščina po sprejetju dvanajstin in ! finančnega zakona odšla na poletne i parlamentarne počitnice. I p Na zborovanju bosanskih radi- kalov je poročal v imenu glavnega ! odbora stranke dr. Laza Markovic. J da so radikali za enotnost in ne-ie- ljivost di-ža\-e, za sporazum s Hrvati ter za zvezo z dr. Korošcem in dr. Spahom. ki da sta oba priznala Aco t Stanojeviča kot šefa nove Jugoslo- j iensk-e zajednice. Radikali so za se- i danjo vlado in njihov zastopnik v j vladi je minister Miloš Bobic. p Dr. Maček je izjavil, da je neza- dovoljen z vladno deklaracijo, ker pomeui samo nadaljev^nip ^niitik^ Jevtie'eve vlade. p Bivša demokratska stranka, ki ;o .e vodil Ljuba Davidovič, name- rava lzpremeniti svoj program in opustiti svoje centralistično stališče. p Konkordat z Vatikanom. Pravo- souiii minister dr. Auer je dobil oi ministrskega sveta pooblastilo. da podpiše konkordat z Vatikanom. in bo v ta namen 22. t. m octpoioval v Rim. Po podpisu konkordata bo pa- pež najbrž imenoval prvega jugoslo- venskega kardinala. p Avstrija in Habsburžani. Italija je baje pristala na to. da se v Av- striji obnovi habsburška monarhija. Po mnenju francoskih listov je Mus- solini pri sta 1 na povratek Habsbur- žanov, da si Italija zav-aruje hrbet na Brennerju. Francija je proti re- si avraciji Habsburžanov in je v teni vprašanju istega mnenja kakor Ma- la antanta. Francoski levičarski listi ostro pišejo proti povratku Habsbur- žanov. dočim francoska aristoki'acija agitira za povratek. Češkoslovažki li- sti povdarjajo, da je bilo na sestan- ku Male antante v Ljubljani sklenje- »Nova Doha« 12. VII. 11*35.__________________________________________-----------------------¦—------ no, da odgovorijo tlržave Male an- taiite na poskus restavraeije Hab*- buržanm s splošno mobil izaei jo. Av- striia bo vrnila Habsburžanom leta 1919. zaplenjena posestva v Avstriji. Habsburžanom bo plačevala 1 niili- jon šilingov ietne apanaže. Bivša ce- sarica Zita se namerava v kratk-nn vrniti v Avstrijo, dočim ostane njen sin Oton še v tujini. Tmplo zadnjega avstrijskega cesarja Karl a bodo pre- peljali z Madeire na Dunaj. Avstrija namerava tudi ukiniti zakon v/. leta 1919. o odpravi plemstva. p Restavracija habsburške dinasti- je bi pomenila novo vojno. »Völki- scher Beobachter«, glavni organ na- rodnih socialistov v Nemčiji, je uve- del ostro kampanjo proti dunajski vl-adi zaradi zakonstoega načrta o po- vratku Habsburžanov v Avstrijo, ki jim bo vlada vrnila tudi njihova po- sestva. Glasilo narodnega socializma pravi. da bo avstrijska vlada s tern zakonom in *z nekimi svojimi diplo- matskiini akcijanii za obnovo habs- burške nronarhije v vsakem primeru skalila evropski mir. Že sedaj se je j)O avstrijski krivdi poslabal sploš- iii mednarodni položaj. Avstrijci ho- rejo sicer prepričati Francijo in Ma- lo antanto. da je povratek Habsbur- žanov v Avstrijo potreben v svrho obrambe avstrijske državne suvere- nosti, vendar jim tega nihče več ne verjame. Restavracija habsburške dinastije bi pomenila novo vojno. p Avstrija je prepovedala izdajanje dovoljenj za potovanje v Jugoslavi- jo. Silno razburjenje je izzval v Av- striji nenadni odlok avstrijske vlade, ki je bil sporočen v sredo zjutraj ysem političnim oblastem v Avstriji. da ne smejo izdajati nobenega dovo- ljenja več za potovanje v Jugoslavi- jo. Odlok izrecno naglas-a, da velja ta predpis do nadaljnega brez izjeme in se tudi v snirtnih primerili in v nujnih kupCijskih. zadevah ne smejo več dajati dovolj-enja. Avstrijska jav- nost, zlasti pa gospodarski krogi, od- ločno obsojajo to politiko vlade, ki avstrijskemu gospodarstvu samo Škoduje. Prepričani so, da bo Jugo- slavija izvrsila primerne represalije. p Tudi Madžarska hoče onemogo- čiti promet z Jugoslavijo. Po zgiedu Avstrije je začela tudi Madžarska izvajati šikane pri potovanjih v ino- zemstvo, predvsem pa v Jugoslavijo in Češkosl-ovaško. To je očividno po- sledica tajnega dogovora, ki sta ga sklenili Avstrija in Madžarska, da se ves tujski promet iz teh dveh držav usnreri v Italijo. Madžarska Narodna banka je te dni izdala nove devizne predpise, ki pa se izvajajo prvenstveno samo v tujskem prome- tu z Jugoslavijo in Češkoslovaško. Zadevna kontrola s-e pri potnikih. ki se vraeajo iz Avstrije ali Italije, sploh ne izvaja, iz Cesar se jasno vidi pravi cilj teh ukrepov. p Vojna med It ali jo in Abesinijo lahko izbruhne vsak hip. Vsak dan plovejo iz Italije parniki z vojašt- vom ali municijo za vzhodno Afriko. Ameriška vlada je odgovorila na po- ziv abesinskega cesarja za pomoč na podlagi Kelloggovega pakta z vode- no izjavo. da ne bo škodovala Italiji, pa tudi ne pomagala Abesiniji. p Grski plebiscit o obnovi monar- hije bo v novembru. Domače vesti d Ustanovitev poštnega ministr- stva. V kratkem bo ustanovljeno po- sebno ministrstvo za pošto, brzojav in t'elefon, ki so doslej spadali v re- sor ministrstva prometa. Ministrstvo bo pričelo poslovati 1. septembra. d Novi pomočnik zunanjega mini- stra. Za izrednega, poslanika in po- oblaščenega ministra v Buenos Aire- su je bil s kraljevskim ukazom inii1- novan g. Vladislav Martinac, nafrel- nik političnega oddelka n-ašega zu- nanjega ministrstva. Ostal pa bo v ministrstvu kot pomočnik zunanjega ministra namestu dr. Božidara Puri- ca, ki je bil imenovan za novega po- slanika in pooblaščenega ministra v Parizu. d Obcinske volitve v LukovicL V nedeljo so bile ponovne občinske vo- litve v Lukovici v kamniškem srezu. Izmed 1.122 volilnih upravičencev jib. i je volilo «3«. Lista poslanca gosp. I Kersnika je dobila «24, list-a g. Nova- ka (> glasov, nadaljnih « glasov pa je bilo neveljaviiih. d Za razdržavljenje Sokola. T/.vi- šilni odbor z-agrebške sokolske župo je na svoji seji 4. in 5. julija sklenil resolucijo, v kateri izjavlja, da ime- novanje vodstva sokolske zveze ter sprejeinanje drž. denarne podpore ni v skladu z načelom samostojnosti in svobode sokolstra. Sokolska župa Zagreb želi, da Sokol zopet postane privatno društvo, ki naj ho popolno- ma svobodno. Sokol ne sme biti ka- ka poluradna ali državna ustanova, ¦ampak ustanova svobodnega navdu- šenja posameznikov in nai-oda. Soko- li morajo nesebično delati za blagor celokupnega naroda in ne smejo biti plačani ter se morajo naslanjati na svojo lastno moč in sredstva. Upra- va energično zahteva, -da se zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije izpre- meni in da naj sokolstvo odklanja dosedanjo stalno državno podporo iz državnega proračuna. d Slavnostna seja Vodnikove drui- be je bila 5. t. m. zvečer v društvenih prostorih v Ljubljani. Predsednik g. R. Pustoslemsek je povdarjal pomen slavnostne seje, ki se vrši na dan sv. Cirila in Metoda, ki nista samo piinesla Slovencem prve pismene kulture, ampak je ob 1000-letnici njunega prihoda nastala tudi Matica Slovenska in sta pozneje postala za- ščitnika naše šolske di^užbe. Seja se je vršila na predvečer 100-letnice tra- gične sinrti Matije Čopa, ki je bil ne le mentor Prešernov, ampak tudi prvi organizator slovstvenega ctela okoli »Čebelice«, naš prvi estet in znanstvenik svoje dobe. V znamenju teh blagovestnikov in prosvetiteljev hoče delati tudi Vodnikova družba. ki obhaja letos desetletnico svojega dela. Zato je odboru posebna cast, da more na tej svoji seji sprejeti kot ustanovnega člana Nj. Vel. Kral ja Petra II., ki je po zgiedu svojega ve- likega očeta pristopil med ustanov- nike, da izkaže s tem priznanje druž- bi, ki v duhu svojega patrona, prve- ga slovenskega pesnika in prosveti- telja Vodnika, siri med narod s slo- vensko knjigo prosveto in nacional- no misel. Predsednik se je spominjal vseh ustanovnikov prvega desetletja, poverjenikov, članov in sotrudnikov, podal pregled dela in načrte za bo- dočnost in s pozivom, naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.. novi ustanovnik \Todnikove dnižbe, v cast in slavo Jugoslavije, zaključil sejo. d Velik interes za slovensko Šta- jersko na Jadrann. Tujsko-promet- na zveza v Mariboru je dobila od Sa- veza za pospeševanje turizma na Su- šaku poiT>čilo, da vlada tarn med vračajočimi se inozemskimi turisti in domaCini velik interes za sloven- ska 1-etovišča. Savez prosi, da bi po- slala vsa letovišča in kopališča pro- spekte direktno Savezu na Susaku, ker so vse zaloge že pošle. Obenem priporoča Savez vsem 1-etoviŠkim krajem, naj inserirajo v sušaškem »Primorskem Lloydu«, ki je na Ja- ciranu zelo razširjen. d 29. sievüka »NAŠEGA VALA«, ki je pravkar izšla, prinaša zanimi- ve in aktualne članke, ki jih ilustri- rajo številne slike. Spor med Abesi- nijo in Italijo je ustvaril napeto ozračje. Zato bo vsakogar zanimalo filmsko poročilo Ufinega poroceval- ca »Po Abesiniji«. Prav tako je za- nimiv začetek daljšega tehničnega Clanka, ki razpravlja o važnem pi-o- blemu današnjih dni pod naslovom »Gledanje v daljavo«. V literarnem delu revije je objavljena kratka hu- moreska Vinka Bitenca »Poglavje o ljubezni«, obenem pa prinasa ta šte- vilka tudi začetek obsežne novele Rudolfa Kresala »Razbojnik Cele- stin«. Stalna tehnicna in modna ru- hrika ter mnoge slike dopolnjujejo pestro vsebino te naše priznano naj- boljše slovenske revije. Vsi, ki se za- uimate za radio, gledališče, film, sport in modo, pišite na upravo. da Vam ]3t>šlje brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. Naslov: Radijska revija »NAŠ VAL«, Ljubljana. d Misel in delo. Izšla je 10. stevilka te izvrstne kulturne in socialne re- vije z naslednjo vsebino: Trezni po- gleili. Lojze Potočnik: Kiitika Jii^io- ričnega matei ializma. Or. l-'ran Ogrin: K urailneaiu imenoslovju I Obzornik: Odgovor (Alojz Zialokar). Biološka regeneraiija narotta in ka- Konsko pravo (dr. A. Mundai. M. presl: Strokovnošolska politika stu- dija (L. C). Emilijan Lilek: Ankla- gen iregen die barbarischen Verfol- gungen der Kroaten und Slovenen in i Italien (L. L.). Drobtino. »Misel in I delo« izhaja vsak mesec in se naro- j ča pri upravi v Ljfubl/ani, Gospo- svetska cesta 4/1. d Dunaj ska vremenska uapoved /a soboto 13. julija: Pretežno jasuo. uaraščanje toplote, lepo poletno vre- nie bo tJajalo zopet nekaj dni. Celje in okolica ( Regulacija Sušnice. V obinocju | niesta Celja je regulacija Sušnice od izliva v Savin jo do železniškega nio- stu na Lavi v glavnem gotova. ViSSi- jo se sedaj še zavarovalna tlela na obrežju. Na terenu občine Celje-oko- lica pa se je po dovršenih regulaeij- skih delih na Koprivnici začela letos spomladi prepotrebna regulacija Susnic'e od železni(škega mostu na Lavi proti Ostrožnemu. Vsa dosedaj izvršena dela so izvedena solidno. Ker pa je uprava celjske okoliške ob- čine prejela letos iz javnih fondov le neznaten znesek in so zadevno pro- računsko predvidena in o pri- morana občina Celje-okolica jutri, v soboto nadaljno delo ustaviti. To po- meni stvarno škodo, da se započeto delo prekine. na drugi strani pa bo i to težak udarec za veliko stevüo brezposelnih delavskih rodbin, ki pridejo ob delo in kruh. Okoliški žu- pan g. Kukovec in narodni poslaiiec gosp. Ivan Prekoršek sta pri banski upravi zaprosila za odpoinoč, ki je v občini s tolikšno industrijsko neza- poslenostjo nujna. Strokovno izdelane ODEJE in MOŠKO PERILO kupite p o c e n i le pri tvrdki FRANC DOBOVIČNIK, CELJE c Meščanska šola v žalcn. Letos v j jeseni se otvori v Žalcu zopet meš- Čanska sola. Poskusni vpis učencev in učenk v I. razred je pokazal, da je ta zavod, ki je svoječasno obsto- jal v Žalcu, za Žalec in Savinjsko dolino -absolutna potivba prebiva!- I stva, V ministrstvu prosvete je na- | rodni poslanec g. Ivan Prekoršek j ponovno interveniral ter dobil zago- tovilo, da ne bo nikakih zadržkov za otvoritev m-eščanske Šole v Žalcu, čim se izvršijo še neke potrebne for- malnosti. Žalska občina in tamkajš- liji šolski odbor sta pri obravnava- nju tega vpraSanja pokazala. veliko razumevanje za to kulturno pridobi- tev. Celjski srez bo im-el tako štiri državne meščanske šole. ZaČasni pro- stori za novo mešcansko šolo v Žal- cu so na razpolago, občina pa začne z gradnjo potrebnega rradzidka na narodni šoli predvidoma še ietos. c Požig Narodnega doma v Trstn | prcd 15 leti. Na današnji dan pred 15 leti je laški vandalizem upepelil po- nosni tržaški Narodni dorn, ki je bil s posebno požrtvovalnostjo in Iju- beznijo postavljen. Tega nekulturne- ga čina ne pozabijo Slovenci nikdar in posebno letos, ob petnajstletnici tega sovražnega zločina, se ga povsod spominjajo in tudi mi, zavedni Ce- Ijani, se ga hočemo spomniti z na- rodno manifestacijo, ki jo priredi celjska podr. »Branibora« in na katero povabi tudi druga narodna društva in pevske zbore. Kraj mani- festacije in čas objavimo kasneje, a že danes apeliramo, da se te kultur- no propagandne manifestacije udele- že vsi slovensko in slovansko čuteči , Celjani v najobilnejšem številu. Re- slektiramo prav na vse sloje, poseb- no pa na našo idealno in nadebudno mladino, ki naj čuje in izve. kako brutalno postopa tuji svet z našim nesrečnim narodom pod težkim jar- mom naSih neprijateljev. Vsak naj agitira v svojem krogu, da bo mani- t festacija odgovarjala svojemu res- nemu nanienu! — Podr. »Branibora« v Celju. i Iz celjske bolniSnice. I ,.»-^, , .. .,i- \ šei liiiiekoiosko-ponxlniskega inhlelr , ka banovinske boliiisnici- v Cetjii g. i dr. Emil Watzk-c. Za zdruMiiku l»ri- ! pravnika v celjski bolnišiiiti pa je I imenovan g. dr. BiyJoz iz Celja. Pri- maiij g. dr. Watzke je priSel v Olje | po koroskem plebiscitu ter je orga- niziral porodniski oddc-lek celjske I boluiSnice v nedostatnih prostorih I in ga vcKlil \hhI težkiini prilikami 10 j let s predanostjo in požrtvovalnosijo. I Leta 1932. je bil dograjen in otvorjen | pri celjski boliiisnici now ino*iereii ) porodnisko-ginekološki paviljon, ki ustreza potrebain ]>rebivalstva širo- kef?& celjsketra okrožja. | i- Razpis zdravniške službe. Ban- ska uprava razpisuje službo ^efa gi- nekološkega in portxlniskega oddelka banovinske bolnišnice v Celju. Ban- ska iijwava sprejema jtroSnje za to ^lužbo do 25. t. m. c Iz banovinske službe. Za bano- vinskega tajnika sreskega cestnega odbora v Celju je imenovan uratiniš- I ki prij>ravnik g. Albin Raivr v C^lju. j c Pisarniški čas pri celjskih sodiš- j čih. Z 10. julijem je bil uveden pri sodiščili v Celju po razpisu ministr- stva pz-avde z due 4. julija 1935, štev. t»88«7 za čas sodnill počitnic, t. j. do vštetega 15. avgusta, ob delavnikih pisarniški čas od 7. do 13.39. Ob ue- deljah in vel javnih praznikih se po- sluje le v izjeinnih primerili, nave- denih v § 20. soilnega poslovnika, in to oosto- pati. Takšne pismene vloge. brzojav- ke in pismene pošlljke sprejema ob nedeljah in praznikih o¦ .-• v. XI___________________________________________________-Nova Dolm<. 1?. VII. 1935.______________________________________________________Stran 3. Zdravje Tvojih zob ohrani s ° KAJLO U D NT _______________ ^— I I'HI I 11 u I' 11 HI' f 1' I ^ 11 —— Jan lUis, sin ilrž. tožilea g. ilr. Da- vorina Rusa v Noveni mestu. Pokoj- nik jo bil simpatičen niladeiiič ter zelo nadarjen in marljiv dijak. Star- si so storili vstv. da ohrani jo zivlj'O- iije svojenm siiui, ki jini jo bil up in srečvi. Pokojnikn bodi ohianjen lep spomin. kruto prizadeti rodbini nas> iskrono sožaljo! c V celjski bolnišnici jo umrla 5. t. in. 3t>-letna. posestnikova žena Te- rezij-a šantej-eva i/. Marijagradca pri Laškoni. v sredo pa fv2-letna zaseb- niea Neža Pisotkova i/. Konjiške va- si pri Konjicah. X. p. v in.! c Brezposelnost. Pri celjski borzi dela >•? jo od 1. do 10. t. in. na novo prijavilo oa brezposelnih, posredo- vanj je bilo 13, odpotovalo je 19, od- padlo 89 oseb. Due 10. t. in. jo osta- lo v evidenei 290 brezposelnih (2!>5 moskih in 25 žensk) nasproti 35f» (301 moškeinu in 55 ženskam) due 30. junija. Delo dobijo: j)o 1 čistilec in barvar oblek za Tirano v Albaniji. mizarski vajenec, raznašalec peciva in poljski deiavec. 5 kinečkih dokol. 2 kuharioi y.R vsa hišna dola in 1 služkinja. c Opatijsko cerkev sedaj leimvira- jo v notranjosti. Siužba božja se se- daj začasno opravlja v žalostni ka- peli. c Dva vloma. V nedeljo zvečer jo nekdo vloniil v podstrešno sobo nad neko gostilno na Krekovi cesti tor odives.el skozi okno po vrvi roč no tor- bico s 50 Din, 3K- m crop de china in 200 Din vredno moško srebrno uro. V noči na sredo pa je neznau storilec vlomil v izložbeno okno gdč. Antonije Pongračičeve na Glavnem trgu in odiies«l za 1.281 Din pletenin in nogavic. Vlomilec je izrabil pri- liko, ko so zvečer pozabili zaklenili zastor na izložbi. c Lizol je pila v hmpiv ukrog 18.30 pred Westermayerjevo kovačnico v Kocenovi ulici 33-letna brezposelna natakarica Josipina R. iz Nove vasi. Reševalni avtomobil jo je takoj pre- j>oljal v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Obupno dejanje je izvršiia zaradi nesrečne ljubezni. c Savinjski vlak ga je podrl na tla. V sredo je savinjski osebni vlak, ki prihaja v CeJje ob 13.24 v bližini že- lezniškega prelaza pri Sp. Lanovžu podri na tla 28-letnega slaboumnega in božjastnega Ferdinanda Mfdveda iz Verpet pri Vojniku, ki je prosja- čil po Gelju in okolici. Nesrečnežu je počila lobanjska baza. Kmalu je pri- spel reševalni avtomobil, ki ga je prepeljal v bolnišnico. c Kronika nesreč in napadov. V tetrtek je stroj za rezanje krine zgra- bil T-letno posestnikovo hčerko 01- go Krenkerjevo na Paki pri Vitanju za levo roko in jo močno poškodoval. V Vrbju pri Zalcu je v torek posost- nik Pecko po nesreei polil svojo 9- Jetno heerko Angelo s kropom in jo liudo poparil po obrazii. V nedeljo ye Franc Golčer v Oplotnici napadel 18-letnega delavca Ivana Rancinger- ja iz Oplotnice in ga nioeno poško- (ioval po trebuhu, rebrih in vratu. V sredo je padel 42-letni sreski co- star Jože San tej iz JurkloStra pri delu na cesti in si zlomil levo roko v zapestju. V ponedeljek je neki pes močno ugriznil 9-letnega zidarjeve- ga sina Ivana Mamlelca iz Gave pri Smart nein ob Paki v levo zapestje Vsi poškodovanci sesti.iko. da je dne 1. jnlija zapadel v pl-ačilo najemninski vinar za proratunsko razdobje od 1. julija do 30. ii mostni blagajni c-eljski zanesljivo do 31. julija. Po preteku toga i\)ka >o bodo zaračunalo zakonito U% za- ! iiiudne obresti. Plačila, ki bodo iz- I ostala po preteku (i tednov od dneva | dospelosti. bodo iztorjana z izvršbo. v Dva mlada nepridiprava. To dni jo Ki-letni Rado I. iz Celj-a, ki je bil nedavno ovailen zaradi neke golju- I lije, poneveril nekemu zasebniku 30 j gramofonskih plose. Iz neke coljsko trgovino je znosil s ponarejenim na- rofilnim listkom staršev, pri kate- rih pa no stanuje. za preko 500 Din I specerijskega blaga. Na isti način je poizkusil goljufijo tudi v neki ma- ! nufakturni trgovini. K-er so se hotoli i poprej informirati pri starših. je fant pobegnil. Policija ga je kmalu za- jela. Aretiran je bil tudi 18-letni Franc K., ki je med izletom »Svobo- de« v Celju v nedeljo popoldne ukra- a. pa je pobegnil. c Za spomenik kralja Alsksan- dru I. v Celju so prispevali: Rudar- ska sola v Celju 29.50 Din. poštni urad Podplat 14.25 Din, učiteljstvo sole Braslovče 139.50 Din; nabiralna pola občine Ponikva, srez Šmarje: po 10 Din: Vouk Franc, Leskovar Karl. Žličar Fvanc, Štor Anton. Zdolšek Martin, Gobec Josip, Vrečer Jurij, Komar Ludovik, Slaus Matko; po 5 Din: Debelak Simon, Golež Martin, Gobec Ivan, Brglez Josip. Lali Mar- tin. Ferl-ež Miha, Rižner Maks, Zdol- šek Martin, Moškotevc Stefan, Zdol- šek Martin ml.. Cinglak Franc: 3 Din: Podgoršek Jakob; po 2 Din: Podgor- šek Bogomil, Jevšinek Ivan. Metlicai" Franc, Gajšek Florjan. Tekavc Ivan, Fidler Anton, skupaj 170 Din, narod- na sola Gornji grad 47.25 Din. Valen- Čak xVnton, šolski upravitelj. Be!e vode 20 Din, učenci narodne sole Be- le vode 14 Din, Podporao društvo za revno otroke Gaberje 100 Din. šolsko upraviteljstvo Nazarje 10 Din, Ja- dranska straža Braslovc>e 362 Din. narodna sola Braslovče 54 Din, deška osnovna sola Celje 316 Din, učenke meščanske sole Celjo 550.25 Din, na- stavniški zbor dekliške meščansk-e sole Celje 860 Din. Herman Goll, Ve- lenje 500 Din; narodna sola Dobrna: po 30 Din: Schmidt Belan, Voršič Toni. Vogrinc Mara, Straus Berta, Straus Milan. Zupanek Joža, uč-enci 44 Din. skupaj 224 Din, narodna sola Vransko 200 Din. učiteljstvo okoliške deške narodne sole v Celju 1000 Din, učiteljski zbor mestne deške narodne sole v Celju 80 Din, Sokolsko društvo Rogatec 50 Din, narodna sola Smart- no ob Dreti 32 Din. Rainer Milko, šol- I ski upravitelj. Ljubno 10 Din, Kolenc { Zinka. Ljubno 5 Din, učenci nfu-Mii»ii' ! Sol'O Ljubno 8 Din. | c Mestnema nbožnemu sklada jo I poklonil trgovoc g. Franc Ranzinger v Celju 500 Din v pofastitev spomina njegovo pokojne soprogo. c Antikvarične šolske knjige ku- puje knjigarna, uniotnino in muzi- kalije Karl Goričar vdova, Celje, za- loga papirja in pisalnih potrebščin. i c Nočno lekarniško slnžbo inia od 13. do 19. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo inia od 1 i. ilo 20. t. in. I. vod, reševalno III. skupina, in- spekcijsko nani. povoljnika g. Kališ- nik. Škofja vas. Drustvo kmetskih fan- tov in tloklet v Škofji vasi priredi v nedeljo 14. t. in. v Arclinu pri Voj- niku tekmo žanjic. V zvezi s tern priredijo fantje kolesarsko tekmo s startom v gostilni g. M. VreČka v Arclinu. Po tekmah bo prosta zaba- va. Vsi prijatelji kinetske mladine vabljeni! Sport t SK Svroboda Maribor : SK Jugo- l slavija. Celjska Jugoslavija bo igrala v nedeljo 14. t. m. ob 17. na svojem novem igrišču pri Sp. Lanovžu prija- teljsko nogometno tekmo z mariborsko Svobodo. Tekma bo gotovo zanimiva in napeta. i t Nogometni brzi tnrnir v Celju. V | nedeljo 7. t. in. dopoldne je bil iva j Glaziji ob prisotnosti okrog 700 gle- | dalcev odigran nogometni brzi turnir : za prvenstvo delavskih sportnih klu- ! bov in za pokal Delavsko-nameščen- } ske sportne podzveze. Tekme so se • končale z naslednjimi rezultati: Gra- j iika (Ljubljana) : Svobbda (Maribor) ! 2 : 1, Olimp (Celje) : Dobrna (Trbov- ! lje) 1 : 1, Grafika : Dobrna 1 : 0, Svo- | boda : Olimp 1 : 1. Svoboda : Dobr- j na 2 : 0, Grafika : Olimp 1 : 0. Sta- j nje: Grafika 6 točk (razlika golov j 4 : 1), Svoboda 3 (4 : 4). Olimp 2 (2 : 3), Dobrna 1 točko (2 : 4). SK Grafika je kot zinagovalee prejel pokal j DNSP. Olimp je poklonil ostalim j trem kluboin spominske plakete. ' Tekme so bile lepe in fair, samo Svo- boda se je v tekmi z Olimpom vedla zelo nedisciplinirano. t SK Atletik : SK Celje 3 : 1 (1 : 0). V7 nedeljo popokln-e je bila pri »Skal- ni kleti« odigrana trening tekma med SK Celjem in Atletiki, v kateri so Atletiki zasluženo zmagali. Celjo /e nastopilo v oslabljeni postavi in je ieralo brez sistenra. Goli za Atle- i tike so padli v 16. minuti prvega tor i v 5. in 34. minuti drugega polčasa, častni gol za Celje pa v 1. minuti drugega polčasa. Koti 7 : 2 za Atle- tike. Tekmo je sodil g. Veble objek- tivno. Na igrišču se je zbralo okrog 200 gledalcev. i _ I Gospodarstvo ! tr K glavni skupščini sreskega | zdraženja trgovcev v Celju. Na glav- j ni skupščini Združenja trgovcev za ! sreze Celje, Gornji grad in šmarje ! pri Jelšah v Celju, ki je bila dne 25 j junija v Celju. je podal k poslovnein ! poročilu predsednik nadzornegra od- • bora Maks Cukala obširno nadzor- stveno poročilo. iz katerega je izha- jalo, da je nadzorni odbor zdniženja pregledal celokupno posslovanje zdrd- ženja, zlasti poslovanjo finančnega značaja, pri čemer je našil vse vknjiž- be v skladu s prilogami, tako da je nazorni odbor sklenil predlagati občnemu zboru. da se poileli upravi razrešnica, kar j-e bilo sprejeto so- glasno in z živahuim odobravanjem. Na seji uprave združenja due 1. t. m. se je uprava konstituirala tako-le: Predsednik g. Pilih Viktor, trgovec v Žalcu: I. podpredsednik gosp. Košir Ludvik, trgovec v Prekopi; II. pod- predsodnik g. Pre-az Alojz, trgovec v Rogatcu: III. podpredsednik g. Go- ričar Matija. prostovoljni član iz Mo- zirja. Na tej seji je uprava s poobla- I stili občnega zbora predelala izvodbo proračuna za leto 1935., j)ii corner so je proračunska postavka i)otrebščin, spivjeta na obcnem zboru, znižala od 129.S44 na 12UJ00 Din. Za uravnovo- šenje proračuna so bilo izvedeno vse i redukcijc do skrajnosti. I g VI. poročilo Hmeljarskega dru- štva za dravsko banovino. Žalec, 9. julija. \" minuleni tednu se je zgo- daj zjutraj v nekaterih nasadih iz- ; vrševalo še drugo, obilnejše obsipa- vanje rastline in čiščenje vrst. Tro- pični vročini je sledilo dolgo zaželje- ! no ohlajenje s padavinami. ki so po- 1 speševale in še pospešujejo prehod ; cvetnih nastavkov v cvet. Vročim ! dnevom sleilijo hladno noči. ki za- ; branjujejo .širjenje listnatih ušic v j nekaterih delih okoliša. Obče stanjo i se je izboljšalo. g V trgovinski register so se vpi- i sale naslednje tvrdke: Bark-Hojnik - Jože »Jugo Brazil«, pražarna kave in • izdelovanje hranll, Zavodna pri Celju; j Kirbiš Josip, tovarna kvasa in slada, Celje; Žumer Frančiška, izvrševanje mesarskega obrta, Celje. Kino Kino Union Celje. Petek 12. in sobota 13. julija: »Gospoda Golov- Ijevi«. Ruska lilmska drama po romanu Saltikova- ŠČedrina. Rusija preteklega stoletja. Propadanje plemiške rodbine, ki se ni znala prilagoditi duhu časa. V glavnih ulogah V. R. Gardin, T. Bulah, • P. Latonina, M. I. Tarhanov, 1. Zarubina i in Taksin. — Glasba : A. F. Pašenko. i Produkcija: Sojuz film, Leningrad. | Predigra : zvočni tednik. — Nedelja 14., i ponedeljek 15. in torek 16. julija: I >Knock-out«. Sloviti nemški boksač Maks Schmeling prvič v filmu s svojo ženo Anny Ondro. Ljubezen tipkarice in boksača. V glavnih ulogah Anny Ondra. Maks Schmeling, Fric Odemar, Anny Markart, Hans Richter in Samson Körner. Glasba: Leo Leux. Predigra: i zvočni tednik. — Od srede 17. julija ! dalje : zvočni velefilm »Paganlnl«. Po svetu s Švica v lud statistlke. Leta 1934. se je nastanilo 2,306.000 oseb v 8.000 Švicarskih hotelih, penzionih, sanatori- jih in kopališčih. Tri petine gostov je prišlo iz Švice, ostanek iz inozemstva. Celokupno število prenočnin je znašalo lani 14 milijonov. Ob koncu prvega četrtletja t. 1. je znašalo število radij- skih aparatov v Švici 368.000, t. j. 11.000 več nego ob koncu leta 1934. Švica ima sedaj 322 kinematografov s skupno 125.000 sedeži. Letno se predvajajo 4 milijoni metrov filma, ki so dobavljeni skoro izključno iz ino- zemstva. Proizvajalcem filmov je izpla- čanih pristojbin približno 8-10 milijonov Svic. frankov. Carina znaša za 100 kg filma samo 50 švic. frankov (v Nem- čiji 2500 fr.f v Franciji 3000 fr., v Italiji 4000 fr.). Premije, ki jih švicar- ski narod letno plačuje za zavarovanje, znaSajo nad 700 milijonov fr., t. i. približno 170 frankov na prebivalca. Letna poraba lesa zna§a v Švici nad 3,600000 m3, od tega izvira iz ino- zemstva 780.000 m3. Povprečna poraba lesa se ceni na 0.90 m3 na osebo. s Ob jublleju siovite vasl pečenic Sourushille na AngleSkem so napravili največjo pečenico vseh časov. Dolga je bila 55 metrov in so jo v slavnostnem sprevodu vozili na šestih vozovih. Sve- čanost pa je privabila toliko obisko- valcev, da so ogromno klobaso pospra- vili v dveh urah. s Kino za naglušne so odprli pred dnevi v Chicagu. Ta kino so uredili podjetni trgovci, ko so ugotovili, da je v mestu okrog 30.000 naglušnih Ijudi. Vsak sedež ie opremljen s po- sebnim aparatom, ki omogoča nagluš- I nim, da razumejo vsako besedo v filmu. stran 4 ____________»Nova Doba« 12. VII. 1935.__________________________________________žtev -' Smešnice »Kaj pa je postalo iz Lojzeta?« — »O, Lojze je vremenosiovec ! — »No, da — na tegt se ni bilo nikoli mogoče zanesti!« * * Sodnlk: »Vi ste torej pripravljeni, i vse potrditi s prisego ?« — Priča : »Ali tie bi morda zadostovala častna beseda?« * * »Papa, kaj je to snketa?« — »An- keta je zborovanje, na katerem se dogovorijo, kje in kedaj se Dodo pri- hodnjič sestali.« * * Škot: »Ves dan tožl žena, da jo boli zob.« — »Ali niste nič ukrenili proti temu ?« — Škot: »O, pač, vtaknil sem si vato v ušesa.« .... . .....,..;-*-, ... ..- \ Zdravnik (Škotu) : »Nič ne pomaga, Vi morate na planine, sicer Vam ne jamčim za nič.« — Škot: »Kaj bi to stalo?« — Zdravnik: »PribliŽno 50 funtov.« — Škot: »Mnogo predrago. Dobil sem znatno cenejšo ponudbo od krematorija !« * * Učitelj: »Lojzek, ali te je oče vče- raj naklestil, kakor sem mu sveto- val?« — »Ne, gospocl učitelj. Dejal je, da bi ga bolj bolelo nego mene.« — Učitelj: »Ali ima tako mehko srce?« — »Ne, gospod učitelj, on ima rev- matizem v obeh rokah.« K^«sne 3 parcele 30 minut od mesta Celja tik ob glavni cesti se ugodno prodajo za gotovino. Vsaka par- cela meri po 700 m2, cena za m- 8 do 12 Din. Natančneje v trgovini Franc Jakse, Celje. 50 Din nagrade! Prevleka za avtomobil iz gumastega blaga je bila izgubljena pri Bukovem žlaku pri Teharju. Odda se naj v pisarni Cinkarne d. d. v Celju. Pritlicno stanovanje obstoječe iz 2 sob in pritiklin se odda. Lepa solnčna lega. Naslov v upravi lista. Stavbno paroeio 600 do 1000 m2 kupim proti gotovini. Po- nudbo cene na upravo lista pod »V mestu ali najbližji okolici«. i Tpavniška parcela pripravna za stavbišče v mestu se proda. Naslov v upravi lista. Popravila Pjsalnjh sjtrojey hitro, poceni in eksaktno. Pisalni stroj z vidno pisavo Din 3001—. Josip Pukl, Celje, Gosposka ul. 12 Mima mladoporočenca iŠčeta stanoyanle sobo in kuhinjo s pritiklinami za 15. julij ali 1. avgust. Ponudbe pod »Mirna« na upravo lista. V gostilni „Pri mostu" na Bregu vsak petek morske rib« in pryovrstna vina. — Za obilen obisk se priporoča gostilničarka Dražbeni oklic Dne 19. julija 1935 ob 9. uri se vrši pri sreskem sodišču v Celju v sobi štev. 10 dražba nove moderne vile v Celju v Oblakovi ulici štev. 19 s centralno kurjavo, toplo in mrzlo vodo, elektricno razsvetljavo in garažo ter 1433 m2 vrta. — Cenilna vrednost 737.043 Din. — Naimanjši ponudek 368.521 Din. Pojasnila daje pisarna dr. Ernesta Kalana, advokata v Celju. \ Papirnate servijete toaletni papir, papirnate krožnike kakor tudi vse druge vrste papirja in pisarniške po- trebščine kupite poceni pri tvrdki Vras&c LesfeovšeK knjigarna in trgovina s papirjem [ Celte, Glavni frg 16 KER MI NI MOGOČE ZAHVALITI SE OSEBNO VSAKEMU POSAMEZNO ZA LJUBEZNI POLNO SOCÜSTVOVANJE OB SMRTI MOJE DRAGE SOPROGE, PROSIM VSE, DA SPREJMEJO TEM POTOM MOJO NAJ- ISKRENEJŠO ZAHVALO ZA UDELEŽBO PRI BLAGOSLOVITVI V CELJU IN GRADCU, ZA POKLONJENO LEPO CVETJE IN VENCE TER ZA PRI- SRČNE BESEDE SOŽALJA. GLOBOKO ŽALUJOČI SOPROG: FRANC RANZ1NGER Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NAR0DNI DOM (i'aunica in rezerve nad Din 16,2oo*ooo'— Rupuje In pro* daja devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjizice in tekoči racun ter n&dl za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podruznici: Maribon Šoštani NALIVNA PERESA I (z garancljo do 10 let) vveliki izbiri Strokovna popravila v 24 urah. Knjigarna in papirnica ,Domovina\ Celje, Kralja Petra c. ^5. Lepa ölsta solnčna soba s krasnim razgledom na hribu sv. Jožefa za 1 ali 2 osebi se odda. Sprejmejo se tudi dijaki. Naslov v upravi lista. Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin se ugodno odda na Bregu št. 6. Franjo Dolžan - Celje ?!.l[.f.v."M kleparstvo, vodovodne instalacije_________________________________ StrSiOVOdnC napraVG Prevzema na r zgoraj navedene stroke spadajoča dela in Dooravila — Cene ?merne — Pnttre^ha tnfna in t«tMna Kake celjske posojilnice knjižico kupim in plačam dobro. Pismene ponudbe upravi pod »Cena«. Lepa stavbne paroele ki mejijo na hrib sv. Jožefa, se prodajo. Vprašati: Faninger, Celje, Glavni trg 8. U/arbnvi" kozarci za vkwhavanje f|WCll\UVI sadja in sočivja so naj- boljsi in se dobijo pri tvrdki JOS. JAG ODI Č, CELJE Glavni trg — Gubčeva ul. 2 Ceniki zastonj. -Vedno sveže žgana kava itd. Železnina. Ustanovljena leta 1864. ^^ Pod stalnfm državnim nadzoritwom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vscm premože- njem in vso davčno močjo No vim hranilnira vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeruzajamcena Urejuje Rado Pečnik. - Odgovoren za konzorcij «Nove Do^Ti^^T^an^MUaii Cetlna.- Obay Celju.