Zamujena priložnost Author(s): B. Korošca Source: Urbani Izziv, No. 15, REGIONALNO PLANIRANJE (april 1991 / April 1991), pp. 86- 87 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179829 Accessed: 03-10-2018 11:11 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 11:11:17 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 15/1991 Recenzije Zamujena priložnost Ob knjígi B. Korošca Ljubljana skozi stol et ja Prcd nami je knjiga, ki veliko obcta. Obeta naslov Ljubljana skozi stolet- ja in pričakujemo sistematičen in do- kumentiran zgodovinöpisni traktat. Obeta podnaslov Mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti in pri- čakujemo razmejitev med geodezijo, urbanizmom in analizo družbenih sil- nic, ki "proizvajajo" mcstni prostor. Obeta tudi množica ilustracij in prav razkošen tipografski izdelek ... Preveč obetov po navadi razočara in razoča- rani srno lahko predvsem strokovnja- ki, saj se nam mora zastaviti vprašanje, komu je knjiga pravzaprav namenjena. Založba Mladinska knji- ga jo v predgovoru namcnja "za strokovno" in za "vsakdanjo rabo". "Mestni načrtovalci naj (bi) povzeli iz nje staro resnico o živém in krhkem mestnem tkivu, na katercm je lahko vsaka 'lepotna' operācijā zelo tvega- na", "pri vsakdanji rabi pa nas bo vedno znova raz vesclje vala privlačna, barvita domiselna risba". Kljub izjāvi iz predgovora knjiga ni ne strokovno zasnovana ne poljudna (če izvzamem razmeroma konsistentno historiograf- sko besedilo). Za strokovnost ji manjka bodisi opredelitcv za eno od strok, udeleženih v načrtovanju in gra- ditvi mest ali vsaj elementarno spoštovanje vseh ali večih. Avtor je menda geodet, vendar knjigi manjka resnejša razlaga zemljemerskih in grafičnopredstavitvenih metod. Še najdoslednejše je v besedilu izpeljana predgovorna nápověd o "trpkih pri- pombah na račun polpreteklega in da- našnjega mestnega načrtovanja". Ta vidik je ob kopici netočnih sporočil, neargumentiranih "pripomb" in jed- kosti pravzaprav žaljiv za urbaniste, pa kar koli že so ali smo ... Pri knjigi, v kateri je zbranega veliko lepega arhivskega gradiva, zgodo- vinskih načrtov in vedut ter med njimi dovolj takih, ki so bile objavljcne prvič, je najbolj žalostno dějstvo, da avtor neprcnehoma uhaja od stvarne predstavitve k površni interpretaciji, zlasti v risbah, ki mejijo na okorni diletantizcm, čeprav nosijo stremljiv naslov "topografskc rekonstrukci je". Pri knjigi te vršte je zelo žalostno tudi to, da zlcpa ne bo ponovljena v res- nejši (ali duhovitejši), tehnično vsaj približno tako zahtevni obliki. Naše skromne razmere lega žal ne do- puščajo in še enkrat se bomo morali zadovoljiti z ugotovitvijo, da živimo v kar se da provincialnem okolju. Naše založbe bi morale vedeti, daje zaradi okoliščin, v kakršnih smo, potrebno knjige te vršte zaupati timom stro- kovnjakov. V kritičnem in samokri- tičnem strokovnem timu bi pisec zagotovo opravil odlično delo na svojcm ožjem področju, za katcro je pristojen.Vtaki postavi bi bilo ludi be- sedilo pisano vsaj z minimálními re- fe rencam i. V knjigi mrgoli napak. Posebno ve- liko jih je zbranih na že omenjenih "topografskih rekonstrukcijah". Na- vedli jih bomo le nekaj: Že na str. 15 je se verno obzidje emonskega kastra zàrisano preveč proti severu. Pričakovali bi tudi, da bo tu opravljcno z Emono, pa ni. Nek- ropola je nakazana šele na str. 20 in še tu ne doslcdno. Grobove so npr. izkopavali celo ob gradnji podvoza na Titovi cesti pri Gospodarskem razstavišču. Na Grajskem griču je bila zagotovo rimska utrdba, pa tudi drugod po sedanjem mestnem pomeriju so našli pomembne antične ostanke. Na str. 20 je "Spanhcimska Luwigana, 10. stol." na robu domišljijskega, bodisi z obrisom gradu ali z lego hiš. Na str. 22 imamo spet Spanheimski grad v sedanjem obrisu in s podaljšano Študentovsko ulico, ki predirà južno mestno obzidje. Vsaj pri tej in pri še nekaj naslednjih delineacijah bi risar lahko upošteval Angielinijev fortifikacijski náčrt iz leta 1586, kije prav lepo reproducirán na straneh 28- 29. Omenjene in tudi druge napake se vlečejo še na 31. in 39. stran. K str. 52: Štepanjsko naselje še zdaleč ni v ceļoti "solidarnostno" in končno, biti reven še ni sramota in še manj priložnost za posmeh z narckovaji. K str. 104: izrez iz razglcdnice, ki kaže severozahodni (in severovzhodni) stolp in palacij na Ljubljanskcm gradu, spremlja žaljivo neresničen komentár, kajti prav na tem stolpu je bil odkrit in bo spomeniško predstav- ljen imeniten portai iz Fridcrikovega časa, palacij pa bo najvcrjctneje prcnovljen. (Sicer pa, zakaj si avtor ni dovolil značilno stereotipne jedkosti v zvezi z Gradom pri Plcčnikovih risbah popolne preobrazbe? (Rcsnici na Iju- bo pa sploh ne gre za Plečnika, tem več za diplomsko delo njegovega učenca, pok. Milana Severja.) K sir. 183: Plečnik ni zaslovel s Zacherjevo palačo, tcmvcč z Za- cherlovo, na praških Hradčanih pa ni uredil le "spominskega trga" ... (Sacher je pekel torte, Zacherl pa je - med drugim - prodajal tudi prášek pro- ti bolham.) K str. 184-185: Zbornica za TOI Ieži ob Beethovnovi in ne ob Župančičevi ulici. K str. 201: Židovi uršulinskega sa- mostana niso padli že leta 1947; takrat so le utěsnili del vrta, da so uredili na njem otroško igrišče. . K str. 202: Ne gre za Wurzbacherja, tem več za Wurzbacha. K str. 216: Na sliki niso Reške stolp- nice, temveč Štepanjske. K str. 222-223: Ne gre za gradivo iz "Ljubljane 2000", temveč iz elabo- rata, ki ga je izdelal LUZ za občino Center 10 let prej. K 232-233: Zavod za urejanje zem- ljišč Ljubljane ni projektiral prika- zanih načrtov. ltd. 86 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 11:11:17 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV ŒJËX) Recenzije, Poročila št. 15/1991 Povscm manjka dokumentācija Gc- neralncga mcstncga načrta iz Ieta 1965/66 in seveda Ljubljana 2000 s svojo urbanistično zasnovo mesta. Pisec se na sploh ni znal jasno raz- mejiti med geodetskimi in turističnimi načrti na eni in urbanističnimi načrti na drugi strani. Zaradi tega sta obe problematiki obděláni le fragmentar- no. Prav metaforična pa je uporaba narekovajcv. Akant Andrej GULIČ Poročilo o mednarodni konferenci Mesta in nove tehnologije (Cities and New Technologies), Pariz, od 26. db 28. novembra 1990 Konferenca je bila pfipravljcna v or- ganizaciji: VILLE - Delegation Inter- ministerielle a la Ville et au Déve- loppement social urban, URBÀ 2000, Association des Maires de France in OECD. Konferenca sodi v okvir strokovnega dela na projektu Urban Impact of New Information and Com- munication Technologies, ki je bil začet Ieta 1987 v okviru skupině za urbana vprašanja (Group on Urban Affairs) v sestavu OECD. Osnovni namen konference je bil os- vetliti kvalitativně in kvantitativné vplive in posledice, ki jih prinaša raz- voj informacijske in komunikacijske tehnologije za lokalne skupnosti in lokalno oblast. Osnovni cilji konfe- rence so bili: - predstavitev glavnih zaključkov raziskav, ki so jih opravile članice OECD in ki so povezane s proble- matiko razvoja različnih funkciona- lnih dejav ikov in območij, ki se nahajajo pod jurisdikcijo loka nih oblasti; - predstavitev izbranih mest, ki so bila aktivna in uspešna pri razvija- nju in implementaciji, informacij- sko - komunikacijske tehnologije (IKT) pri rešcvanju specifičnih ur- banih problemov; Zelo je bila pou- darjena tildi ocena učinkovitosti implementacije IKT pri oblikovan- ju urbanih servisov; - izpostavitev ključnih vpraSanj, ki nastajajo z vključevanjem IKT predvsem glede na posledice tak- šnega razvoja na prebivalstvb, so- ciálně struktpre in življenjske stile, organizacijske spremembe in lokal- ni gospodarski razvoj. V nadaljcvanju prcdstavljam nekaj pomcmbnejših vsebinskih poudar- kov. Nove tehnologije in delovanje omrežij V okviru te teme so bili predstavljeni referāti, ki so obravnav^li vprašanja: - javnega transporta in upravljanja prometa, - menedžmenta urbanih servisov, - varovanja okolja in varčevanja z energijo. Največ pozornosti udeležencev ference so pritegnila vprašanja me- nedžmenta urbanih servisov. Osnovni kriterij urbanega načina življenjá danes ni več bližina in kon- centrācijā stanovanj in ostalih objek- tov, temveč možnost povezave in uporabljanja urbanih servisov. Uprav- ljalci urbanega omrežja so dolžni zagotavljati storitve ż minimálními stroški in za čim širši krog prebi valcev s hkratnim vzdrževanjem visokega standarda ne glede na občasno pove- čánje povpraševanja in na negotovos- ti, ki jih povzroča njihova proizvodnja Vloga novih informacijsko komuni- kacijskih tchnologij (IKT) v uprav- ljanju urbanega omrežja ne more biti razumljena kot revolucionarna glede na dějstvo, da je takšna -vrsta menedžmenta zmeraj potřeboval in vključevala procesiranje in přenos in- formacij. Ne glede na to informācijā lahko pospešuje in izboljšuje d loč- ene odločitve in predvsem je l hko pridoblj na, přenesena in shranjena veliko hitreje kot prej. Osnovne aplikacije nove tehnologije so naslednje: 1. Racionalizacija upravljanja z urbanimi servisi. Oskrba prebi- valcev z urbanimi storitvami vključuje čim bolj učinkovito povezovanje proizvodnih enot s porabniškimi enotami v času in prostoru. Pri tem se pöjavljajo številne ovire, npr. razdalja med območji proizvodnje in porabe, raznovrstnost porabe v času, težave v komuniciranju z uporab- niki itd. - Upoštevaje dolgoročni okvir re- ševanja problemov se lahko uporabljajo modeli za optimiza- cijo načrtovanja in izgradnje ur- banih omrežij. - Upoštevaje srednjeročni okvir reševanja problemov obstajajo številne možné aplikacije nove tehnologije, iň to z vzdrževa- njem omrežja (voda, kanaliza- cije, elektrika, javna razsvetlja- va, itd.) in zbiranjem gospodinj- skih odpadkov vřed. - Upoštevaje kratkoročni okvir obstajajo dve možnosti: lokalna kontrola, kjer procesiranje po- datkov ustvarja možnosti za takojšnje reagiranje na zunanje spremembe pri uporabi servisov, in centralna kontrola, kjer se na lokalni ravni pridobljena infor- mācijā prenaša v središče, kjer se procesira za uravnavanje to- kov v omrežju z razdalje. Obi- čajno sta obe vrsti kontrole těsno povezani. 100% recycled paper 100% reciklimn papír aus 100% Altpapier 87 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 11:11:17 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms