LISTEK. »Zvonček". »Zvonček«, list s podobami za slo- veusko mladino. Leto XX. — Št. 1. in 2. — Svečan 1919. Ko sem prejei to dvojno številko našega prekrasnega mladinskega lista, sem se nehote spomnil onega dne, ko smo stali ob krstu tega lista. Bilo je nekega večera v stanovanju tovariša L. Jelenca na Riraski cesti. Bili smo štirje, ki smo pogumno podpisali ustanovno, obenem pa tudi nekako poroštveno pismo, kjer smo se zavezali, da plačamo solidarno morebitno izgubo enoletnega izhajanja »Zvončka«. Toda — naš up nas ni varal! »Zvonček« se je prvo leto tako priljubil naši mladini — a tudi odraslim — da danes lahko zre na svojo dvajsetletnico s ponosom in samozavestnostjo, da nima ne blizu in ne daleč pajdaša, ki bi stopal v tako krasni, naravnost svatovski obleki pred juKoslovansko mladino, kakor je stopil rav»o v tej prvi dvojnati številki naš ^•Zvonček«. — Dolga je doba 20 let, in s>.vonček« je vztrajal neustrašeno vso to ^plgo d-obo, bodril in učil slovensko mlaQino ter jo vodil zvesto po začrtani poti ao končnega smotra, ki ga vidimo danes nasi mladi državi Jugoslaviji. V prvi številki I. letnika »Zvončka« pravita uredništvo in upravništvo v oklicu »Naročnikom in bralcein«: »Osnovali smo list, ki je posvečen dragi slovenski mladini, in danes ji pošiljamo njega prvo šlevilko. Oojili smo dolgo časa srčno željo, da bi nam bilo ornogočeno, podajati Slovencem in Sioveukam, ki jim še sije zlata mladost, dobrega beriva, ki naj jo uči in razveseljuje.« In naš prvi in še sedanji urednik E. Gangl je v tej prvi številki zapel v »Pozdravu«: Ah, zdaj si zapei! Mi se zbiramo in se veselo nate in vate ozhamo!...« Ob koncu leta pravita zopet uredništvo in upravništvo: »Z današnjo številko zaključujemo »Zvončkov« prvi letnik. Veseli nas, da ga zaključujemo z veselim srcem in z jasnim pogledom v bonočnost. Tekom leta smo čuli toliko pohvale od prijateljev slovenske mladine, a od nje same toliko odkritosrčnega veselja, ki ii ga je napravljal »Zvonček«, da nam ni žal ni truda, ni stroškov, ki nam ga je povzročalo vzdrževanje nastinladega lista«. In kako lepo je število 19 letnikov »Zvončka«, ki danes krase marsikatero zasebno knijžnico tega in onega slove^ skega moža, ki je bil stalni naročnik od prve številke prvega letnika do današr;je dvojne, lahko rečemo, jubilejske številke! Prvo je mogoče bral kot osemleten ali desetleten šolarček, a danes lahko že s ponosom kaže svojemu sinčku ali hčerki podobice, ki krase vse letnike našega »Zvončka«, ali pa celo pcsluša, s kako težavo že slovka njegov ljubljenec ljubko pesemco »Mladi Jugoslovan.« Z iskreno pieteto sem pregledal in prelistal vseh 19 letnikov našega »Zvončka«. Koliko klenega zrnja, koliko zlatih naukov in koliko duševnega dela tiči premnogih sotrudnikov in sotrudnic, ki v teh 19 letnikih! A obšla me je obenem tudi srona tesnoba, ko sem bral imena jih danes krije že črna zemlja in ki jim ni bilo dano, da gledajo jasno nebo, ki je razpeto nad našo lepo domovino, in ki ne uživajo svobodnega zraka svobodne domovine! Pribiti moramo še nekaj! V prvem letniku »Zvončka« v zadnji številki je opisana stoletnica rojstva našega prvega pesnika Prešdrna, a v prvi številki jubilejskega letnika pa stoletnica smrti prvega pravega »Jugoslovana« — Valentina Vodnika! — Dobro znamenje! Jubilejska številka našega »ZvončKa nima tekmeca med vsemi sodobnimi mla- di,nskimi listi raznih narodov. Poznamo precej natančno razne mladinske liste, tako slovanske kakor tudi drugih nare dov, toda »Zvončku« mora dati vsak nepristranski ocenjevalec prvenstvo. »Zavczi« moramo čestitati, da je poverila vso opremo tega jubilejskega letnika tovarišu Dragotinu H u m k u. Boljšega mojstra ni mogla dobiti. — A tudi uredniku moram čestitati, ker je zbral tako srečno snov. Naš starina Janko Leban je z navdušenim mladostnim ognjem zapel »Jugoslaviji«, in prepričan sem, da bo ta pesem dobila tak odmev v srcih mladih Jugoslovanov, da jo bo slehrni znal kmalu na pamet. In kako ljubka je pesemca »Mali Jugoslovan«, ki jo je sptesnil Andrej Rapč! Nadaljnje vsebine ne navajam, ker sem prepričan,' da kdor hoče naši mladini nakloniti res lep dar, ji naroči »Zvonček«. K sklepu samo še to-le: Ko bi »Zaveza« ne storila v vsej življenjski dobi ničesar drugega, kakor da je izdajala »Zvonček,« ji mora biti zagotovljen trajen spomin v slovenski kulturni zgodovini in je tudi vredna, da še nadaljc živi! »Zvončku« pa kličem: živi, cveti, rodi! I v a n S e g a.