fe 62 let Gorenjski časnik od leta 1947 PftVI PftfDHODNlK TEDNI* CORBHJFC tHA IQOO TOREK, 30. )UNijA 2009 leto LXII,št 51. cena 1.35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčtak Časopis izhaja ob torkih ih ob pmciH naklada: 22.000 izvodov ww.goreřítskigus.si V • sin Do včeraj dopoldne štirje primeri nove gripe v Sloveniji, od tega eden na Gorenjskem. Zboleli dobro okrevajo. Zdravstveni zavodi na Gorenjskem imajo načrte ukrepanja za primer pandemije. Suzana P. Kovačič set tisoč ljudi v 113 državah stvo Kranj sestanek odgovor- ....................................... sveta. Po podatkih Svetovne nih oseb zdravstvenih zavo- Kranj • Od 19. junija do včeraj zdravstvene organizacije je dov Gorenjske za náčrtová- dopoldne so v Sloveniji potr- umrlo 288 ljudi, največ v Me- nje in koordinacijo ukrepov dili štiri primere okužbe z no- hild in ZDA. O prvi smrtni ob pandemijf^pe. Vsi ima- vim virusom gripe A {HiNi)» žrtvi so poročali iz Velike Bri- jo pripravljene načrte ukre- od tega enega na Gorenj- tanije. Sredi junija je generalskem. 59 laboratorijsko pre- na direktorici Svetovne panja za primer pandemije, pričakujejo pa tudi določene gledanih vzorcev je bilo n^- zdravstvene organizacije raz- težave, katere smo posredo- tívnih. "Za zdaj je vznemir- glasila natvlšjo» 6. fazo pan- vali Ministrstvu za zdravje, jenje odveč, saj bolezen še demske pripravljenosti gripe, Največji problem bo verjet- vedno v večini primerov pote- kar pomeni, da se novi virus no, kako loâti zdrave od oku- ka blago," je poudarila dr. gripe širi med ljudmi v več ženih, ko bodo prihajali k Alenka Kraigher, predstojni- kot eni regiji, da je pandemija zdravniku in po zdravilo/' je ca Centra za nalezljive bolez- v teku in da bo najverjetneje povedala direktorica Zavoda ni na Inštitutu za varovanje trajala nekaj mesecev. za zdravstveno varstvo Kranj Če opazrte znake bolezni, podobne gripi, z mrazeniem, vročino, bolečinami v mišicah in zdravja. Do konca prejšnjega "Že 3. junija smo imeli na dr. Irena Grmek Koš nik. tedna je zbolelo blizu šestde- Zavodu za zdravstveno var- ¥ kosteh, nahodom, bolečinami v žrelu, ostanite doma, po telefonu pokličite svojega 3. stran izbranega zdravnika, ki vam bo svetoval, kako naprej. /Foto Tirtaooki I Spominska slovesnost na Karavankah Marjana Ahačič simbolično vrednost mejnega prehoda Karavanke, kjer se je pred osemnajstimi leti odprla pot v slovensko samostojnost in so se tkale prve vezi v evropske integracije. "Ta dan in ta prostor je bil nam> Jeseničanom, vedno svet," pa je v imenu domačinov poudaril podžupan cíjčí-ne Jesenice Boris Bregant. "Ni nam vseeno za tisto, kar se je tu dogajalo, še manj za tisto, kar se še dogaja. Tudi danes smo veseli vsakega, ki k nam pride z dobrimi nameni, a ima prav ta kraj nepozabno izkušnjo s tistimi, ki niso prišli z dobrimi nameni, in ki smo se jim odloč- prav mi izkoristili zgodovin- Karavanke je bi slavnostni govornik načelnik generalštaba no uprli/' je med drugim desko priložnost, ki se nam je slovenske vojske, gen era I major Alozj Šteiner. / few: su^ov« jal. Spominske slovesnosti jesenice • Policijsko veteransko društvb Sever Gorenjska in Območno združenje veteranov vojne za Siovenijo Zgornja Gorenjska sta v petek na platoju nekdanjega mejnega prehoda Karavanke pripravila tradicionalno spominsko slovesnost v spomin na dogodke med voj no za samostojno Siovenijo, ko so se prav na tedanjem mejnem prehodu Karavanke v spop»« du med 27. in jo. junijem pripadniki slovenske policije in teritorialne obrambe ostro postavili v bran Sloveniji. "V čast si lahko štejemo, da smo Na spominski slovesnosti na platoju mejnega prehoda ponudila ob osamosvojitvi," sta se udeležila tudi župana je na slovesnosti poudaril nik generalštaba Slovenske deset dni, a Slovenci smo se sosednjih občin Kranjska slavnostni govornik general- vojske. "Vojna je pred osem- nanjo pripravljali stoletja." Gora in Radovljica, Jure Žer-major Alojz Šteiner, načel- najstimi leti resda trajala le Šteiner je opozoril tudi na jav in janko S. Stušek. Znižali smo cene za najem šefov. www.gbkr.si GcHenjska ^ Banka Selitev pediatrične klinike Su2a>ja p. Kovačič ško oskrbo, pa bodo še na- ............................................................................pr^ sprejeti na Klinični od- Ljubljana • Pediatrična klini- delek za otroško Idrurgijo in ka je v soboto začela spreje- intenzivno terapijo kirur- mati paciente v novi stavbi Ških strok v pritličju glavne na Bohoričevi 20, poleg ur- stavbe UKC Ljubljana. Ta gence. Včeraj je na novi lo- klinični oddelek se v novo kaciji že začela delovati več- stavbo pediatrične klinike ina specialističnih ambu- seli v začetku septembra. lant Na stari lokaciji na Uii- Vodstvo klinike prosi vse. d stare pravde 4 do 17. julija ki bodo v prihodnjih dneh ostajajo nevrološke ambu- prihajali v novo Pediatrično lante za otroke in mladostni- kliniko, za razumevanje, če ke. Tudi RTG slikanja pljuč ne bodo takoj našli ambulan- in skeleta za ambulantne pa- te oziroma oddelka, v pomoč ciente z napotnicami bodo potekala še na stari lokaciji jim bodo informatorji v avli nove stavbe, Številka telefon-na Vrazovem trgu 1. Vsi pa- ske centrale ostaja enaka in cienti, ki potrebujejo Idrur- je 01/522 37 00. 51 AKTUALNO Skidjučenih 320 mlad> Bojimo se, da se bo ponovila stnikov z vse Gorenjske. Na zgodba izpred nekaj let, ko vprašanje. Če lahko živi'pro- so štiri skupine PUM zaradi gram, v katerega se vključu- enakih težav prenehale delo- jejo mladi, ki bi sicer kaj lah- vati," so zaslabljene mento- ko pristali na ulid, pa bi tež* rice Mateja Rozman Amon, ko odgovorili pritrdilno. Od- Mojca Šolar Perko in Mija kar je stoodstotno financiran Ločniškar. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vok^k NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zâpk«iik. Danica Zavri Žlebir UREDNIŠTVO NOVI NAR) I-U REDNI KI: 8o$i^n Bogataj, Alenka Brun, Igor Kav6č» Suzana P. Kovačič, Ur£a Petem^ Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Sbnovnik, Sîmon Šubtc, CvetDZdplotr^ Danka Zavri Žkbir, Štékn Žar^; stalni modelara: Matena Aha% Maja Bertonœij, MsQaž Gr^onč, Ana Hartman, Jože Košn^ek, Mi^ Miklsvâi Miha Naglič, Jasna PaJadin. Marjeta Srnotnibr. Ana Vol<^ OBU KOVNA ZASNOVA Jerr«j Stritar, I lovarStritar d.o.o, TiHNIČNl UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina DcÁá. Cor^d Kav6č LEKTORiCA Marjeta Vozlih VODjA OCUNSN EGA TRŽENJA Mateja Zvižaj CORENJSKI CIAS (iSSK 0352*6666) Je rcgistnnna blagovna in stodrvena znamka pod It 9771961 pn Uradu ftS za intelektualno lastnrno. Ustdnovitelj in izdajalelj: Ccreniski glas, d.0.0, Kranj / Direktorica; Marija Ve^ rofnina: 140.40 EUR; Redni pl»{niki Imajo 10 popusta, polletni 20% popusu. leM 2$% p^usta; v cene je vračunan OÛV po stopnji &,$ naroteina s* upošteva od teko(e Storil* ke časopisa do prsnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trZen)«: tel.: 04/ 201 42 46. 4 GORENJSKA GORENJSKI GlAS torek» 30. junija 2009 KRATKE NOVICE železn IKI Zmogljivost čistilne naprave bodo podvojili v sklopu projekta Odvajanje in ČiŠČenje odpadne vode v porečju Sore» ki vključuje vse štiri občine na Škof|eloškem. bodo v občini Železniki posodobili in razširili čistilno napra* vo na Studenem, je pojasnila Lucija MIklavec iz podjetja 5L Consult, ki je pripravilo investicijski preoram, katerega so na zadnji seji potrdili tudi železnikarski občinski svetniki. Projekt» ki ga sofinancira evropski kohezijski sklad, je na območju vseh štirih občin ocenjen na 31 milijonov evrov. Posodobitev rn razširitev čistilne naprave Železniki naj bi stala 2,6 milijona evrov, od tega naj bi dobro polovico (^,3 milijona) prispeval kohezijski sklad, iz državnega proračuna na) bi dobili 316 tisoč evrov, preostalo pa bo zagotovila obči* na. Leta 197S zgrajena čistilna naprava z zmogljivostjo dva tisoč populacijskih enot je preobremenjena, saj je nanjo priključenih 3439 populacijskih enot iz gospodinjstva in in* dustrije, z razširitvijo pa bodo njeno zmogljivost povečali na 4500 populacijskih enot, kar naj bi ob normalni rasti prebivalstva zadoščalo za nadaljnjih trideset let. Čistilna naprava bo lâhko sprejemala tudi blato Iz greznic v vaseh brez kanalizacije. Kot je še pojasnila Lucija Miklavec, je gradnja predvidena leta 2012. A. H. Bled, IguegANA Eva Štravs Podlogar predsednica upravnega odbora STO Na to mesto je Evo Štravs Podlogar, sicer direktorico Turizma Bled, na redni seji za obdobje štirih let imenovala vlada RS, soglasje k njeni izvolitvi pa mora dati še minister za gospodarstvo. Upravni odbora Slovenske turistične organizacije» ki se je pred kratkim že sestal na prvi redni seji» sestavljajo še mag. Vekoslava Cojčič, mag. Damjan Pintar (oba tako kot Štravs Podlogarjeva na predlog Ministrstva za gospodarstvo), dr. Slaven Mtčkovič (na predlog Ministrstva za finance). Marko Rajšter (na predlog Ministrstva za šolst« vo in Šport), mag. Gojko Zupan (na predlog Ministrstva za kulturo), janež Slabe (na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo rn prehrano), Damijan Jaklin (predstavnik Turistične zveze Slovenije). Danilo Daneu (predstavnik Gospodarske zbornice), Jože Kotnik (predstavnik Obrtno-podjet- niške zbornice Slovenije) in mag. )ernej Zaje (na predlog za« poštenih na STO). M, A. Tržič Festival tržiških bržol Turistično društvo Tržič, Občina Tržič in Prostovoljno gasilsko društvo Tržič organizirajo v soboto, 4. julija, prvi Svetovni festival tržiških bržol. V Tržiču je namreč ovčja obara • bržole stara tradicija obrtnikov. Zato bodo tekmovanje ekip v kuhanju te jedi popestrili s predstavitvijo rokodelcev in starih obrti, učenci in kmečke žene bodo izdelovali ovčke in prikazali pletenje ter predenje, otroci in mladina pa bodo pripravili razstavo likovnih dei na temo ovc in bržok Dogajanja v atriju Občine Tržič in na parkirišču ob tržnici med 10. in 19. uro bodo spremljali kulturni nastopi. Tržiški muzej vabi v Kurnikovo hišo, kjer bo ta dan odprta etnološka gostilna Pri Rodarju. Od 19. ure daU je bo gasilska veselica s srečelovom, med katero bo Igral ansambel Pop design. S. S. Mostah odkrili nov ob letošnjem spominskem dnevu občine Žirovnica so odkriti repliko kipa talca, uničenega januarja lani. Ana Hartman Jake Torkai^a, izdelal kipar ..............................................................................£vgen Guštiů z Březnice, lalil Moste pri Žirovnici • Na slo pa Roman Kamšek z Gore vesnosti ob spominskem pri Komendi. "Pri nastanku dnevu občne Žijovmca (29. novega kipa talca je tudi ne- junija), ko se spominjajo po- kaj simbolike, saj je bil Gu- rušitve železniškega mostu štin Torkarjev učenec, oče in 28 ustreljenih talcev v letu Romana Kamška pa je ulil 1942, so minuli petek v Mo- originalni kip. Poleg tega je stah pri Žirovnici odkrili re- bil v nov kip ulit bron iz raz- pliko bronastega kipa talca, rezanega originalnega kipa," ki so ga januarja lani ukradli je razložil Pogačar. in razrezali. "Nepridipravi so Na slovesnosti je slavnost- bili odkriti, prav tako kipi, ki ni govornik Janez Stanovnik pa so bili razkosani. Delovali spomnil, da je v drugi sveto- so tako, kot bi nekdo spet po- vni vojni samo na Gorenj- bil talce in že enkrat razkosal skem padlo okoli 1500 talcev, njihovo dušo in srce. Zako- od tega 612 v letu 1942, ka- predsednik predsedstva Slo- pak vprašanje naše pravice, nu je bilo zadoščeno le del- kor jih je naštel zgodovinar venije. Dotaknil se je tudi Svet je Slovenijo kot samo- no, saj storilci še niso bili ob- Ivan Križnar. Država Slove- spora s Hrvaško saradi meje sojeni," je ob tej priložnosti nija se je osamosvojila pred v Piranskem zalivu: "Za stojno državo priznal v mejah, v katerih smo io ustvari- dejal župan Leopold Poga- osemnajstimi leti, toda rodi- morje smo se z našimi pre- li v teku druge svetovne voj- čar. Nov kip je na podlagi la se je "v krvi druge svetovne komorskimi brigadami sku- ne. Se naprej bomo trdno makete, ki jo je odstopila Ma- vojne", je poudaril predsed- paj borili, zato vprašanje iz- stali za istimi ideali in vred- rija Torkar. žena pokojnega nik Zveze borcev za vrednote hoda na odprto morje ni notami, za katere so padali avtorja originalnega kipa NOB Slovenije in nekdanji vprašanje naših meja, am- talci." Priznanja društvu In občanom Občina Naklo je imela letos štirinajsti občinski praznik. Ob tej priložnosti je za ustvarjalnost nagradila društvo in štiri posameznike. Stojan Saie Naklo - Dan po dnevu državnosti so imeli v Naklem slav-nostno sejo obdnsk^a sveta ob prazniku Občine Naklo. Prireditve v Domu Janeza Filipiča so se udeležili gostje iz več gorenjskih občin. Pozdravil jih je podžupan Občine Naklo Ivan Me^č. V kulturnem programu so nastopili kvintet Vedrina, recita-torji dramske skupine Eva Kuhar in pevski trio folklor» ne skupine Naklo s dtrarko. Župan Občine Naklo Ja- Dobitniki priznanj Občine Naklo in župan Janez Št u la r nez Štulai je spomnil, da praznujejo že štirinajsti ob- prostorski načrt. Pripravljajo dinska skupina Odsev, mla- ru, posveča pa se tudi likov-člnski praznik. Njihovo za- tudi projekte za bodoče inve- dinska folklorna skupina OS ni umetnosti. Bronasto pla-dovoljstvo je utemeljeno, saj sticije. Veliko skrbi name- Naklo in NaJJanski godci. keto si je prislužila Milena so zgradili vrsto objektov za njajo delovanju društev. Iz Plaketo je prevzel predsed- Zupan iz Spodnjih Dupelj z potrebe občanov. Manjka njih prihajajo dobitniki le- nik društva Maikn Babič, ki aktivnostjo v Kulturno turi- }m le še nov vrtec: v starega bo tošnjih občinskih priznanj, se je zahvalil v imenu vseh stičnem društvu Pod Krivo se preselila občinska je povedal župan ŠtuJar. uprava. Letos so končali gradnjo kanalizacije v Stra- hinju in tudi Spodnje Duplje bodo kompletno komimsdno nagrajencev. Drugo srebrno jelko Duplje in folklorni Srebrno plaketo Občine plaketo je prejel Franc Mar- skupini Društva upokojen- Naklo je dobilo Kulturno kovec iz Žej, ki je 45 let dan ccv Naklo. Iz tega društva društvo Dobrava Naklo, ki Prostovoljnega gasilskega sta dobitnici spominskih deluje šestdeset let. V njem društva Žeje-Bistrica. Za- priznanj Ivanka Tomazin iz opremljene. Občina bo letos delujejo trije pevski zbori, dnja leta je njegov predsed- Naklega in Marija Teran iz med prvimi dobila občinski dve dramski skupini, mla- nik, sodeluje v vaškem odbo- Zgornjih Dupelj. škof)a Loka Slavnostna akademija ob občinskem prazniku Drevi ob ig. url bo v Sokolském domu slavnostna akademija ob ietošnjem občinskem prazniku. Kulturni program bosta oblikovala pevka Manca Izmajlova In Godalni orkester Glasbene šole ákofja Loka. Podelili bodo letošnje občinske nagrade. Zlati grb občine Škofja Loka bo prejel Peter Po-kofn, znan zlasti kol odličen fotograf in ustanovitelj fbto kluba Anton Ažbe. Srebrna grba pa dobita občinska svetnica Zorica Škofc in Društvo upokojencev Škofia Loka. D. Ž. Škofja Loka Razstava in podpis listine Ob deseti obletnici pobratenja med občinama Škofja Loka in Maasmechein bodo jutri, 1. julija, v galeriji Ivana Grohar* ja v Škofji Loki odprli razstavo likovnega društva Makk Iz Maasmechelna. Razstavlja enajst likovnih umetnikov tz pobratenega mesta, njihova dela pa bodo na ogled do 12. julija. Ob jubileju pobratenja pa bosta župana Georges Lenn-sen in Igor Draksier podpisala listino o nadaljnjem sodelovanju. D. Ž. u GORENJSKI GIAS torek, 30. junija 2000 GORENJSKA s.si 5 Začetni udarec ministru Minuli petek je minister za šolstvo in šport Igor Lukšič z začetnim udarcem simbolično odprl novo nogometno igrišče v Železnikih. Ana Hartman Železniki • V Železnikih so v petek uradno predali namenu novo nogometno igrišče, Id so ga uredili po predlanski ujmi Katastrofe se dobro spominja tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukáč, ki je trí dni po ujvni s skupaj s sinovoma prišel na pomoč v Železnike. "Tu ni bilo niti sledu o igiiŠČu, na katerem je moj sin pred tem odigral nekaj tekem. Ugotovili smo, da ne moremo nič narediti," se spominja minister, Id je slabi dve led kasneje z začetnim udarcem na loajši prijateljski tekmi med železnikarskimi mladina in kadeti simbolično Minister Igor LukŠič se rokuje z mladimi nogometaši Iz Že\ezr\\kov,/foio^n^n odprl novo nogometno igrišče, kasneje pa se je do- dadja za šport in Nogomet- ti samo razdejanje, smo do- posledic predlanske ujme ter mača članska ekipa pomerila na zveza Slovenije. "V kom- bili dva lepa objekta, ki bosta pozval ministre in poslance, pleks, ki je v lasti občine, služila razvoju nogometa v naj zagotovijo potreben Župan Železnikov Miltad sodi tudi nov klubski objekt. Železnikih," je dejal Niko denar za nonnabio nadalje- Prevc je spomnil, da jim je 130 tisoč evrov vredno inves- Bertoncelj, predsednik do- vanje sanacije. Minister novo igrišče z umetno travo, tičijo je v celoti pokrila obči- mačega nogometnega kluba, Lukšič je na županov apel z Ij ubljansko Olimpi jo. ki je ta čas eno najmodeme- na," je še dodal Prevc. ki upa. da se bo v proračimu odvrnil: "Ni dobro, da so se jših na Gorenjskem, uspelo Do začetka maja so občine za prihodnje leto zgraditi z veliko pomočjo do- železnikatski nogometaši našel denar še za dokončan-natorjev. Za dobrih 333 tisoč morali vse tekme odigrati v je razsveUjave. pristojni odločili zmanjšati sredstva za urejanje hudournih vod. Prav je, da pre- evrov vredno investicijo so gosteh, treningi pa so Na odprtju je župan znova ventivno reagiramo, saj so sredstva prispevali tudi min- potekali na manjših okolišk- spomnil, da je država letos ravno Železniki zgled, kaj istrstvo za šolstvo in šport, ih igriščih. "Po 21 mesecih, kar za 75 odstotkov zman- pomeni, če se čaka, da pride okoljsko ministrstvo, fun- ko je bilo na tem mestu vide- jšala sredstva za odpravo vodna ujma in naredi škodo/ Soglasje presenetilo uradnike "Četrta razvojna os naj gre proti Sovodnju in ne skozi Kopačnico," so se strinjali gorenjevaško-poljan- ski svetniki in s tem presenetili državne uradnike. Boštjan Bogataj da bi končno dosegli kon- ..............................................................................senz glede izbire variant Gorenja vas - Zadnjo sejo med obûnama Gorenja vas- občinskega sveta, ki jo je žu- Poljane in Cerkno. Znano pan Milan Čadež sklical v je, da v Cerknem želijo po- kultumem domu na Sovod- vezavo prek doline Kopačni- nju, je obiskala številna dele- ce in navezavo na smučišče, gacija pripravljavcev doku- v Gorenji vasi pa jo odločno mentadje četrte razvojne osi zavračajo (varovano območ- (povezovalna cesta Ljub- je Natura 2000, načrti raz- Ijana-Sevema Primorska, ki voja turizma ...) in ne želijo, vključuje ureditev škofjelo- da bi postal Sovodenj slepo ške in gorenjevaške obvozni- črevo Gorenjske. ce ter še nedorečene poveza- "Pred leti smo sprejeli ve med Gorenjo vasjo in vas- skiep, da nasprotujemo po- jo Želin na primorski strani) segom v Hotavlje in Kopač-na čelu z Gregorjem Fic- nico ter tudi, da naj se Pol- VeČina Sovodenjčanov se strinja, da naj gre cesta Čez Sovo- kom. direktorjem Direkcije janska dolina poveže z doli- [fr'^^jf povezava je v katastrofelnem stanjii), kar so no Idrijce; je povedal doma- ^ RS za ceste. "želimo si realizacije. či župan MUan Cadež in vendar danes ni zaključena hkrati zavrnil očitke, da je niti umestitev trase v pros- njihova otdna zaviralec po- navalo tudi varianto proti dolini Idrijce. tor," je uvodoma povedal stopkov in krivec, da za ta 1400 metrom dolgim predo- no soglasje lokalnih skupno- Ficko, Id predvideva realiza- projekt morda ne bo možno rom pod Kladjem! sti. Svetniki so uradnike opo- djo projekta do leta 2013: črpati denaija iz evropskih "Zaradi zahteve vaše obči- zarjali, da naj gre nova pove- "Za zdaj smo zaradi različ- sUadov. Helena Šolar z ne bomo še enkrat opravili zava proti Sovodnju in naj nih pogledov še zelo daleč okoljskega ministrstva in študijo več variant {rezultat bo urejena vsaj za hitrosti od gradnje, saj stališče občin projcktantka Suzana Simič letošnjo jesen), kjer bomo kot veljajo sedaj. Soglasna do variant ni enotno, hkxàù sta predstavili študije vari- vključili tudi varianti proti podpora, roke so vzdignili pa je načrtovanje zelo tež- ant, ki so pokazale, da je naj- dolini Idrijce," je pojasnjeva- tudi nekateri krajani, je bila ko." Namen obiska in pred- boljša južna, optimizirana la Solarjeva in opomnila, da za pripravljavce ceste veliko stavitev poteka ceste je bil, povezava prek Sovodnja s bo treba najti vsaj minimal- presenečenje. CERKgc Uspešni devetošold pri cerkljanske rti županu Žvpan Franc Čebutj je letos sprejel devetošolce, ki so vsa leta Imeli odlični uspeh in tiste, ki so se Izkazali s prizade-vnostjo, vsestransko aktivnostjo in zglednim vedenjem. Skupaj jih je bilo 23: Luka Bezovšek, Monika Sleme, Calper Gašpirc, Anja Golja, Matic Marn» Ka^a Grkman, lulija Roz-man, Ana Humar» Tjaša Sorčan» Tajda jager, Davor Novak, David Puškarič, Barbara Plêlfer, jerneja Burgar, Laura Erzar, Ema Korošec, Tadeja Snedec, Katja Žaler, Lara Ciperle, Ana Šink, Vesna Golob» Nina Gostan tn Tina ]enko. Župan in nova ravnateljica Damijana Božič Močnik sta jim čestitala za dosedanji uspeh in jima zaželela tudi uspešno nadaljevanje šolanja, za nagrado pa so prejeli knjigo Nepozabni kraji sveta. S. i. ^ÔOfLÛVAMM slomedia Siovtnsài medijski c«nttr SbwfiDíschn MsdienzenUum GmbH Rdzpis delovnega mesta Slomedia d.o.o razpisuje mesto vodje projektov EU/Interreg Sosed/Nachbar za dobo treh let Pogoji: - dobro obvladanje slovenščine in nemščine ^ (zaželeno osnovno znanje Italijanščine in angleščine) - obvladanje sodobnih konceptov elektronske komunikacije ' obvladanje sodobnih konceptov prlnt-medijev • novinarske sposobnosti in izkušnje - sposobnost vodenja tirna - organizacijske sposobnosti - sposobnost prevajanja /slo/nem - poznavanje slovensko-avstrijskega prostora Plača: po pogojih odobrenega projekta Prijave do 13.7.2009 na naslov: Slomedia d.o.o. Tarvlserstrasse 16, A-9020 Celovec ROVINJ - VRSAft, HRVAkA Last minute ponudbe Zakorakajte v svet udobja, kakovosti in stila, ki vam g'â ponujajo hoteN Maistre, ki se nahajajo v prečudovit in slikovitih istrskih rrestecih - Rovinju in Vrsarja Prav za Vas smo pripravili veliko posebnih ponudb, ki Vam bodo omogoč le» da boste preživeli nepozaben dopust na morju po najugodnejših cenah, • nočitev t zajtrkom na os«bo na dan že od 39 € • polpenzion na oseb& na dan že od 41 € • dnevni najem apartrnajd za 3 osebe že od 61 € Wl/1 Î tl^ Tel c-miil; gereniikî^mâiyra hf ROVINJ-VKSAK www. matçtfâ com SI ifii 6 tm t: st vilma. sUinovn ik@e-das. si GORENJSKI GLAS torek, 30. junija 2009 Železniki Poraz Železnikov s prvoligaši v petek so se na prvi tekmi po odprtju obnovljenega nog metrîega igrišča v Železnikih domači nogometaši pomerili Ollmpijo, na klopi katere je sedel Branko Oblak, v vlogi kapetana pa je bil Sebastjan Cimirotič (na sliki, obkrožen z igralo Železnikov). Pričakovano so zmagalf Ljubljančani, novi prvoligaši, rezultat pa je bil 5 : o. Vsi goli so bili doseženi v prvem polčasu. Tomaž Bertoncel), trener NK Niko Železniki, je po tekmi povedal: "Glede na to da je bil nasprotnik Olimpija, smo Igrali kar na polno. Rezultat je realen, lahko bi dobili tudi kakšen gol več, a na srečo nogometaši Olimpi- je niso bili ravno "pri strelu". Osredotočili smo se na protinapade in imeli dve lepi priložnosti.** Nogometaši Železnikov sicer igrajo v 1. gorenjski ligi in so preteklo sezono kon« čali na 3. mestu. "To je kar velik uspeh, saj smo od 22 tekem samo tri odigrali na domačem igrišču. Cilj v naslednjih dveh sezonah je uvrstitev v 3. ligo," je še dejal Bertoncelj. Po tekmi z Olimpijo so na igrišče stopili še veterani Železnikov In N K Ločan. Z 1 : o so bili boljši slednji. M. B. ACH Volley v skupini F Na prireditvi European Voile/bail Gala 2009 na Dunaju so izžrebali skupine rednega dela odbojkarske lige prvakov za prihajajočo sezono. SloveriskI prvaki, odbojkarjt ACH Volley, bodo igrali v skupini F, njihovi nasprotniki pa bodo francos-ki prvak Paris Volley, poljski viceprvak Asseco Resovia Rzes« ZOW ter turški prvak Istanbul B. Sehir Beledyesi. Prva tekma naše prvake čaka 2. decembra. Odigrali jo bodo v gosteh pri poljskem Rzeszowu. M. B. Več športnih novic in rezultati na : wvAv.gorenjskiglas.si/novice/sport/ Organizacijski komite Kranj 2009/10 FIS CELINSKI POKAL 2009 V smučarskih skokih HS 109 Kranj, Gorenja Sava Program: sobola, 4. julija 2009, ob 17. uri - I. lekma nedelja, 5. juiija 2009, ob 9. uri - II. tekma Nastopili bodo odlični skakalci \z šestnajst držav. Vstopnine ni. Prost vstop je darilo našim zvestim gledalcem Vabljeni! Padalci nad Lescami Slovenski padalci so na domači tekmi svetovnega pokala v skokih na cilj potrdili, da so najboljši. Pri ženskah je Irena Avbelj zmagala pred Majo Sajovic, na najvišji stopnički pa sta obe stali še kot članici ekipe Fivcom ALC Lesce. Maja Bertoncilj Lesce • Najboljši padalci so se na letališču v Lescah v treh tekmovalnih dneh od petka do nedelje borili za toČke svetovnega pokala v skokih na cilj. Tekma je bila letošnja druga od skupno šestih za svetovni pokal, organizatorjem iz vrst ALC Lesce pa je uspelo izpeljati vseh osem serij, kar so si padalci zelo želeli, saj prva tekma na Reki zaradi premalo izpeljanih serij ni bila priznana. "Nastopilo je 37 ekip iz 18 držav. Tukaj so praktično vsi. ki v svetovnem vrhu kaj pomenijo, tekmovalci, ki letno opravijo od Seststo dn sto skokov. Več kot polovica jih ima že deset tisoč skokov. Ceprav' smo bili zadnja leta li^na Avbelj je bila najboljša tudi na letošnji domači tekmi svetovnega pokala. / ^otc- najboljši, je naš cilj letos pri- ti med prvih pet reprezen- rij Kozjek. Le za centimeter naslovov svetome prvakinje, zelo dobre razmere, ki na tanc. Konkurenca je kar veli- so slavili pred Italijani, tretja da jih niti ne šteje več. Zani- jih omogoča Slovenska voj- ka," je povedal Drago Bun* pa je bila ekipa Elana v posta- mivo, da med serijami nikoli ska. Velikokrat rad pouda- dč, vodja tekmovanja in tre- vi Roman Kanm, Uroš Ban, ne pogleda na trenutno re- rim, da so za te naše uspehe ner slovenske padaJske reprezentance. V ženski kon- Senad SaUdč, Borut Erjavec in Domen Vodišek. "Smo v zultatsko listo: "Skačem do zaslužni tudi vsi tisti padalci konca in potem vidim, kje pred nami, Id so pripeljali ta kurend je zmagala Irena Av- polnem treningu, tako da je sem. Ne želim se vnaprej šport tako visoko, da se mi z belj iz Pimič (7 on), ki sodi ta tekma za nas predvsem obremenjevati" Med moški. njim ukvarjamo profesional- med tiste, ki imajo že več kot kazalec pripravljenosti. Veli- mi je najboljšo slovensko no. Poudariti'gre seveda tudi deset tisoč skokov. Tokrat je kih ciljev nisem imela» sem uvistitev dosegel Jurij Kozjek stroko na čeiu s trenerjem in bila boljša od Kranjčanke pa seveda poskušala pokazati s sedmim mestom (6 cm), ki seveda naše delo, trening," je Maje Sajovic (9 cm). Skupaj največ, kar sem v tem trenut- je s tem postal tudi državni pot do uspeha pojasnil Uroš pa sta na najvišjo stopničko ku sposobna. Avgusta nas prvak, zmagal pa je Italijan Ban, član ekipe Elana, naj- stopili v konkurenci ekip kot čaka svetovno vojaško prven- Giuseppe Tresoldi (4 on); boljše ekipe zadnjih ]et. Na- članici ekipe Flycom ALC stvo. kar je naš glavni cilj," je Lesce, v kateri so bili še Go- pojasnila Irena Avbelj, Id je v razd Lah, Matej Bečan in Ju- svoji karieri osvojila že toliko Slovenski padalci so torej slednja tekma svetovnega znova potrdili, da sodijo v sam svetovni vrh. "Imamo pokala padalce čaka sredi ju-lija v Nemčiji. Zanimivi kolesarski boji okrog Trstenika Miroslav Bfaco CvtETIČANIN « « * • « • I«»« • * « Trstenik - Kolesarska díxka za pokal Slovenije in 3. Pokal Gorenjskega glasa za dečke v vseh treh kategorijah je v deževnem vremenu minil v znamenju izredno zanimivih bojev. Na 3.1 km dolgem krogu med Trstenikom, Žabljami in Čado vi jami je bila najzan-imivejša dirka vsekakor med dečki A, ki so znova dokazali, da delo v obeh mlajših skupinah ni zaman, izmed domačinov se je najbolje izkazal član kolesarskega kluba Sava Kranj tem mestu. Zmagal je fon naučili, in res je bilo videti Gašper Katrašnik, saj je slavil zmago v kategoriji Božič (Adria Mobil) pred napet boj na koSesih vse do Kristjanom Kumrom (Hit ciljne črte. Zmagal je Ben- dečkov A. Drugi je bil David casinos Nova gorica) in jamin Muhič (Adria Mobil) Per (Adria Mobil) in tretji Mitjo Serdinškom (Perutni- pred Martinom Lavričem Miha Poljanec {Sloga 1902 na Ptuj). Dečki C ali začetni- (Radenska KDFT), odlično Idrija). Med dečki B je bil v ki v kolesarskem športu so ospredju le Žan Šolar na pe- nam pokazali, kaj so se tretje mesto )e Savčan Borut Rakovec. zasedel Teden skokov v Kranju Smučarski skakalci so tekmovali na 34. tednu skokov v Kranju. V absolutni konkurenci je zmagal Primož Piki (Ljubno BTC) pred Robertom Kranjcem (Triglav) in Mitjo Mežnárjem (Tržič). Pri cici» banih do 9 let je bil 2. Mark Hafner (Triglav), pri deklicah don let3. Nika Križnar (Tržič Trifix), pri dečkih do 10 let 2. Tjaž Košir in 3. Gašper Polajnar (oba Triglav), pri dečMh do n let 1. Jure Pogačnik (Tržič) in 2- Domen Prevc (Triglav). Pri dečkih do u let je bil 1. Bor Pavlovčič (Rateče Planica), pri deklicah do 15 let 3. Agata Stare (Bohinj), pri dečkih do 14 let 1. Anže Lani-$ek (Mengeš) in 2. Cene Prevc (Triglav), pri dečkih do 15 let 1. Aljaž Vodan (Triglav) in 2. Aljaž Žepič CTfžič). Pri mladincih do 16 let je zmagal Jaka Kosec (Mengeš) pred Aljažem Vodanom in Lukom Romšakom (oba Triglav), pri mladincih do 18 let Luka Le-ban (Tržič) pred Petrom Pre-vcem (Triglav), pri mladincih do 20 let je bil 3. Matej Do-bovšek (Triglav). M. B. GORENJSKI GIAS torek, 30. junija 2009 REKREACIJA m i roslav. cyj(t ican si 1 i ili je rekreacija zabava? Miroslav Braco cvjetičanin Priljubljenost rekreacije dosega svoj vrhunec zato, ker ljudje čutijo potrebo po njej In ne zato, ker imajo zdaj več časa kot kadarkoli prej. Ta stavek sem slučajno slišal medtem, ko sem "udbovsko*' vlekel na uáesa pogovor med dvema moža« karjema v čakalnici pri zobozdravniku. V debato se nisem upal vključiti, ker sem pričakoval, da bom v nadaljevanju njunega pogovora zvedel 5e kaj novega. Nisem vedel, da imajo ob najvišji za nezavestnega. Namen nove stare strani v torkovem tem moramo odkriti ali najti Še nekaj, kar nam bo vlivalo energijo, polnilo baterije» nas spravljalo v boljšo vo« Ijo in dajalo več volje do življenja. Rekreacija je zgolj zabava in terapija pa nič drugega. Na tej strani Gorenjskega glasa si boste lahko vsak torek prebrali nekaj o tem, kako lepo lahko preživite teden oziroma kaj počnejo nekateri ljudje okoli vas. ki imajo rekreacijo za način življenj a. In tik preden me je sestra povabila na zobozdravnikov ganje. Na Glasu smo pre- stol, sem se vključil v pogo-pričani, da je za človekovo dobro počutje potrebno vor omenjenih možakov. Skušal sem razkužiti, da je brezposelnosti zadnjih dese- Gorenjskem glasu bo pred- tih let zdaj ljudje več časa kot vsem opozarjati, kako "flet- tudi miganje glave oz. mož- rekreacija postala bolj pri- kdaj prej. Bil sem skoraj pre- na" in koristna je lahko re- gančkov v njej ali zgolj ljubljena v razvitih območ* pričan, da je ravno obratno. kreacija in nič drugega. Ne samo dule, kjerkoli v nas te jih sveta, kjer je oblika živ- Tisti, ki je v glavnem tako bomo vam solili pameti niti je. Poslušanje in ogled do- ljenja bolj sedeča, in da Go- kot jaz samo poslušal svoje- vas učili, kaj naj bi bUo bolj- brega konccrta ali samo do- renjska Še zmeraj spada ga sogovornika, je izustil, da še v vašem življenju. To bo- bre plošče, ogled umemiške med območja, kjer ljudje senestrinja, da imajo ljudje ste,če boste hoteli, sami raz- razstave, branje dobre knji- precej delajo 2 rokami in več časa kot kdaj prej. am- brali iz napisanega. ge, revije oz. vsega, za kar imajo noge na tleh, ne pa da pak so zgolj boii ozaveščeni Rekreacija je le oblika za- mora migati še kaj drugega jim bingljajo s stola, tako da in znajo pravilno oz. korist- bave brez umetnih pravil, kot mišice na rokah, nogah imajo fizičnih aktivnosti no izkoristiti svoj prosti čas. pomeni uporabo časa na in hrbtu... za r«as prav tako čez gîavo že v sami službi. OzaveŠčanje.^ Seveda ... to ne dobičkonosen način in spada med rekreacijo. Torej kaj Šele doma v stanovanju, je to! Tega ni nikoli preveč, na človeško telo in duha de- je vse jasno? Da bi se poču- okoli hiše, na vrtu, na njivi, Ob besedi ozaveščanje naj- luje terapevtsko. Koristno tili bolje, moiamo početi v sadovnjaku... Gospoda se prej pomislim na to, da ne- zapravljen Čas. Koristno nekaj, kar nam paše, nas ve- nista dala. Lepo sta me pod- koga prebujajo iz nezavesti, predvsem zato, ker naredi- seli, osvobaja ali celo zdravi. udla, da je okopavanje njive kar pa naj spet ne bi bil na- mo nekaj najboljšega za Oe tega ne doživljamo v ali vzdrževanje sadovnjake men te strani, ki nosi nasiov svoje počutje, za svoje telo. službi (Če smo zaposleni), lahko zelo lepa rekreacija, Rekrearija. lahko bi bil kdo Ne se ustrašiti, ne bomo kateri posvečamo skoraj če jo znaŠ na tak način do- še užaljen, da smo ga imeli vas silili zgolj v telesno mi' vsak dan osem ur in več, po- življati... Najtežji kolesarski maraton v Sloveniji MtROSUV Btt«kCO CVTEnČANIN Pod imenom maraton Alpe Scott se skrivajo trije vrhovi, ki jih morate prekole-sariti. da bi lahko rekli, da ste zmogli najtežji kolesarski maraton v Sloveniji Kolesarski navdušenci iz Kamrùka so bili pred tremi leti enotnega mnenja, da je slovenskim kolesarskim re-kreativcem treba organizirali maraton, ki bo veljal za najtežjega in bo vsakdo, ki ga bo prekolesaril. lahko sam nase in naprej do lezerskega vrha na 1218 metrih nad morjem! hitrem spustu je previdnost seveda na prvem mestu. Skozi Logarsko dolino boTtc pre- kolesarili slikovite, zelo lepe vasice Solčavo, Luče, Ljubno in uživali ob pogledu na čisto reko Savinjo. Po dobrih tridesetih kilometrih kolesarjenja boste prispeli v Gornji Grad, ki napove še zadnji tretji vùi, ki ga boste moraii doseči Vzpon na Črnivec ni pretirano zahteven, vendar po 310 prekol esar^enih kilometrih zna biti štiri in pol kilometre Slovenijo. Seveda, če ste ta vzpona zelo napornih. Kdor prehod sposobni Hosefl. saj ni privarčeval nekaj mod za izjemno ponosen. Tu ne gre Klanec je neskončno dolg in do njega pelje pet kilometrov osvojitev zadnjega, tretjega za ekstremizem in napihova- tudi "polička", ko se peljete neverjetno strme^ klanca. V vrha, bo na tem vzponu pla- nje mišic, ampak zgolj za ko- če2 Jezersko, vam ne spusti 'teh nekaj kilometrih morate čal davek. Id si ga bo dobro za- lesarsko niro, ki je zelo popu- srčnega utripa. Na vrhu, kjer lama med kolesarji, vendar je mejni prdicd z Avstrijo, ni premagati kar 515 metrov višinske razlike! Sliši se nečlo- pomuil za iiaslednjid Tretji, zadnji vrh maratona je na vi- še nikoli ni bil po tej trasi spe- dobro pomisliti, kaj vse te še veško, vendar ko se pelješ po šini go2 metra m pomeni ko-Ijan organiziran maraton za čaka do Kamnika, ampak tej cesti in se ti v vsak) serpei- nec klancev na maratonu široke množice ljubiteljev re- samo na užitek, ki ga uko tini odpte pogled na prečudo- Alpe Scott Z vrha Črnivca do kieadje. leto speljana trasa ponuja, vito naravo, pozabiš na bole- Kamnika je pot vselej navzdol V sto tridesetih kilometrUi Spust proti Železni KapK je čine v nogah, rokah in hrbtu. in je spet pravi užitek za vse mora vsakdo premagati kar pr^vi užitek. Ovinki so tako Ob cesti je kar nekaj poâ^a- tiste, ki uživajo v lepi naravi. dva tisoč metrov višinske raz- lepo speljani, široki in pre- lišč in početi kako minuto, ne da bi poganjali pedala. like in v cilj priti v osmih gledni, da kolesarju kaj dru- se okrepčati ter ra^edati po Cilj je v središču Kamnika. urah- Start je v središču Kam- gega kot užitek ne preostane, okolko vam ne bo vzelo pre- Kom-jr uspe priii do dl ja, se nika in pot pelje naprej čez Po nekaj kilometrih krasnega več časa. Mejni prehod Pavli- lahko potreplja po prsih. ívla- Komendo do Cericelj na Go- spusta morate zaviti desno, čevo sedlo je na 1539 metrih raton Alpe Scott je namenjen renjskem, Olševka, Preddvo- kjer kaâpoti kažejo proti dru nadmorske višine. Od vrha kolesariem,ki so odlično tele- ra naprej prod )ezerskerau-V gemu vrhu maratona, PavU- sledidolginnetakolftp?^iL«?t sno pripravljeni in dobro Preddvoru se že začne prvo čevemu sedlu, drugemu mej- v Logarsko dolino, pravi turi- vedo, da so v osmih urah spo- vzpenjanje na prvi od treh vr- nemu prehodu, ki ga morate stični biser, katerega si mora- sobni prekoiesariti cdotno, hov. Čez Kokro do Jezerskega prečkati, da se vrnete spet v te ogledati. Na tako težkem in izredno lepo in težavno traso. GIBAJTE SE Z NAM Miroslav Braco CvimčANtN Vrhunec sezone Ne samo po gibalni plati Človeka bolečina m sili v jok, našega športnega društva, ampak v smeh, tako da zgi«- ampak po tisti, ki druženje m da, kot da se vam že malo gibaryepodkrepi Šez roštiljem meša od strmine. Da vas še in kako drugo pijačo, kot pa je make boïj ustrašim, karje moj izotonično energijska. resen namen danes, vas opo se mogoče skrivajo pod vašo Vrhunec sezone mi, kole- zarjam, da do vrha ne pelje sarji in tekači, skupaj imenu- ncbena gondola niti domačini jemo Piknik rekreacijski šport- ne sposojajo cepinov. Sami s n^a društva Gorenjskega gín- svojo nwS^o. trme in željo bosa, ki se bo zgodil v petek, ste moraii priti do vrha, tudi če julija ob 17. un v rekreacij' boste plačili ob kolesu. Ko bo- skem centru Vogu v Spodnji ste na vrhu boste zadovoljni. Besnid. Vabljeni vsi Člani in Pozabili boste na vse tegobe, ki ljubitelji društva. Ker ne bomo samojedli, pili, kolesarsko majico in čelado, in nič pa se gibali, smo sestavili ^mi sebi ne boste mo^i verje- prog^^m, ki bo spodbudil lako- ti. da ste v tako mah kilome- to in žejo. Tekači bodo pod trih premagali tako veliko vodstvom predsednika, društva nadmorsko višino ali prijaz- Janeza Fciiica lahkotno tekali neje napisano, da je možno ^ t po razgibanih BesniŠkih do- kolesom doseči tako krasen po- bravah. Tek bo trajal odvisno gied v doUno. Da ne se bi bra- od predsednikove lakote in (o tako strašno in se zaradi žeje. Kolesarji pa homo imeli tega ne hi udeležili piknika, zelo težaven popoldan ali dru* vam seveda ponujam popust, gače povedano: težko si bo mo Tisti, ki tako kot jaz ne mara- prigarali čevapčiče, pen*tnič- te klancei>, boste lahko obrnili ke, ražnjiče in brezalkoholne v NemUjah ali pa sploh ne bo* pijače, saj se bomo podali v ste štartali z nami in ruts boste osvojitev Bičkove skale. Za ti- počakali ob roštilju in Čuvali ste, ki ne veste, kje je to, moram ruipisati, daje to še v^e polne gajbe. Nihče vam ne bo zameril vaše zamere do klan» od kraja, kjer je sonce doma. cev, verjemite, saj smo sami Tn pomeni, daje. ffiiîknva ska- razumevajoči ljudje. Tîçti, kî la nad prijazno va^o DražgO' boste vseeno rinili Ça gor, pa Še, ki je v treh gručah razpro' vedite, da popusta ne bo. Dra- strta po prisojnem poboi^u go boste plačali svojo odločitev, DražgioŠke gore na nadmorski vendar sem prepričan, da bo- víříní oi 700 do 9Í0 metrov. ste po nekaj čevapčičih in mrz- Zo dodaten pogon strahu v li radenski ublažili svojo ener- kosti moram napisati, daje ^jsko izpraznitev. BiČkova skala še višje od 080 Če ste napisano brali s stra metrov nad morjem. Pravza- hom, se opravičujem, ampak prav iz DražgoŠ do JelenŠč, resno opozorilo, daje BiČkova nad katerimi sc kaže Dičkova skala res visoko indado^ape- skala, pelje eden najstrmejših Ije izredno strma cesta, ni od- klancei na Gorenjskem. Kako veČ, kajti to cesto s strahospo- so tam asfaltirali tisto gamso' Štovanjem opisujejo prav vsi vo stezo, ne vem, vem pa, da je kolesarji, ki jim je uspelo to za kolesarjenje skoraj nepri' turo uvrstiti v lastno kolesar- mema razen, Če nisi Tadej sko zgodovino. Valjaivc. In zakaj vas potem Piknik ho v vsakem vreme- ženem tja gor? Iz čisto prepro- nu. Tekanje in kolesarjenje pa stega razloga. Ta klanec je samo v primeru lepega vreme- tako strm, da je to že kar na. Kolesarji molimo za dež, smerno m na takem klancu tekači pa za sonce (srTieh). ''V • O I » ří^ i' i .^ČT ^ « 8 K i I o I simon. $u bic!g>g-^5. si GORENJSKI GLAS torek, 30. junija 200Q KRIMINAL H RUŠ I ca, Kranj Iz garaže ukradli luksuzni avtomobil v noči na soboto je neznani storilec iz garaže na območju HruŠice ukradel Itiri leta star BMW 73QD Automatic kovin* sko črne barve, na katerem so bile nameščene registrske tablice z oznakami KR-FLYBOX. Ustnik je vrednost svojega luksuznega vozila ocenil na okoli 45 tisoč evrov. Isto noč je s parkirnega prostora na Šorlijevi ulici v Kranju izginil leto dni star osebni avtomobil Volksv^agen Caddy Life 1.9 TDi bele ban/e. Na vozilu» ki je vredno približno iS tisoČ evrov, pa 50 bile nameščene registrske tablice z oznakami L) 22- Visoko Izpraznili stanovanje Na dan državnosti so nepridipravi vlomili v stanovanjsko hišo na Visokem .pri Kranju» iz katere so odnesli za okoli osem tisoč evrov različnih gospodinjskih in akustičnih predmetov. Voce Tatovi na gradbišču z gradbišča stanovanjske hiše v Vogah so neznani tatovi ukradli več kosov podpornih stebričkov» s čimer so lastnika oškodovali za približno tisoč evrov. CERKgE Vandali v Cerkljah Neki vandal je v noči na petek v Cerkljah namerno razbil stekla in vrata na delovnem stroju. Poškodoval je tudi motor, zato škodo ocenjujejo v višini dva tisoč evrov. Kranj Radar vsak dan v drugi občini Prometni policisti bodo tudi ta teden izvajali meritve hitrosti z radarjem, nameščenem v belem Renault Kangooju. Danes bodo med 12. in 20. uro na prehitre voznike prežali na območju občine Tržič, jutri med 5.30 in 13.30 na območju Kranjske Gore, v četrtek med 7. In 15. uro v občini Radovljica, v petek med 14. in 22. uro na območju Policijske postaje Kranj, za vikend pa bodo križarili po vsej Gorenjski. 5. Svetovni festival ^ trziskih BRZOL 2009 1. SVETOVNI FESTIVAL TfíŽIŠKlH BRŽOL movaiiK^dp v kil trilškJUrjotu»tvar;a)% Program delavnice zd fn^^rasfe» raistavaJj^Vj^'del. bogati kulturni programk^jden ogled po stè(€^ nii^enc^]^^ ogiedetnololkego/tilneRfI Roddrju>^t£cdkôVîhl2i POP DESI Info: Tu rtstr^ o Tig svo boàe 18 ^ diwww. tfruitATril^;*: ,4290iać. W / ob 10.00 Velika gasilska veselica s srečel^Sm in anšSi^lonx Slabo prezračevanje predoru V Darsu priznavajo, da bo treba v osemnajst let starem predoru Karavanke izboljšati ventilacijski sistem, ker sedanji ne zadošča najnovejšim predpisom. Simon Subíc Dars trenutno sploh ne more podati neodvisne stro- Karavanke • Prejšnji teden kovne ocene o varnostnih so v cestnem predoru Kara- razmerah v karavanškem vanke izvedii redni dveletni predoru, ki so po mnenju test požarne zaščite oziroma nekaterih poznavalcev zelo t. i. dimni test, Id je po na* slabe. Analiza tv^anja v prevedbah nekaterih prisotnih doru, ki jo zahteva evropska pokazal, da je prezračevanje direktiva in bo pokazala, ka* v najdaljšem slovenskem teri dodatni ukrepi so po- enocevnem predoru narav- nebni za zagotovitev potrebnost katastrofalno. 'Te na- ne požarne varnosti v predo-vedbe ne držijo oziroma so ru, namreč še ni končana. najmanj pretirane. Res pa je, "Dotlej lahko zgolj ugotovi- da gre za predor iz leta 1991 mo, da gre za predor, ki je v in da so potrebne izboljša- obratovanju že osemnajst V Darsu zanikajo, da je obstoječe prezračevanje v ve," odgovarja Marjan Roler let. da je bil zgrajen na pod- karavanškem predoru katastrol^lno, priznavajo pa, da so iz službe za komuniciranje lagi tedaj veljavnih predpi- potrebne izboljšave./p«®; pri Družbi za avtoceste v Re« sov in aktualnega stanja teh- publiki Sloveniji (Dars), ki nike, ves čas pa je primemo dolgoročne ukrepe gradnje evrov. "Ob požaru bi bilo za- upravlja slovenski del kara- vzdrževan in nadzorovan s rova za pobeg in v končni dimljenih samo sto metrov. vanškega predora. Dars je požarni preizkus izvedel strani pristojnih organov, fazi gradnjo druge cevi. V pobeg bi bil prost v obe sme- Predor po oceni ni med naj- zadnjih študijah so ocenjeni ri po popolnoma čistem zra- skupaj z avstrijskim uprav- slabšimi, saj dobiva oceno stroški gradnje rova za po- ku. Omogočila bi tudi bistve- Ijavcem predora, avtocestno, dobro, torej je varnost več beg in nadgradnja prezrače- no hitrejši dostop gasilcev do driižbo Asfinag, in sicer pri- kot zadostna. Največ nega- vanja približno šestdeset mi- kraja požara," razmišlja ču- bližno na polovici predorske tivnih točk prinaša dejstvo, lijonov evrov," je pojasnil fer, za katerega je gradnja cevi, pri tem pa so se ravnali da je predor enoceven, brez Koler. druge cevi nesmiselna, tudi tudi po "napotilih" z reševal- rova za pobeg," pripominja- Strokovnjak za požarno zaradi visokih stroškov in ne vaje enot zaščite in reše* jo na Darsu. Priznavajo pa, varnost v predorih Andrej premalo gostega prometa, vanja, ki je bila sredi maja v da sistem prezračevanja ne Čufer z Zgoše opozarja, da Na Darsu so s Čuferjevira predoru Karavanke. Mimo- ustreza več novim predpi- je obstoječa ventilacija pov- predlogom sicer seznanjeni, grede, analiza omenjene vaje javnosti še ni predstav- som in smernicam Slovenije sem zgrešena, ker da samo a pojasnjujejo, da na podlagi in Avstrije. Upravljavca pre- razvleče dim po celotnem sklepa meddržavne komisije Ijena, čeprav bi morala biti dora sta zato doslej posfcrbe* predoru. Po nj^ovem je re- za nadgraditev prezračeva- narejena v mesecu dni. Kot la za dodatno tesnjenje pre- verzibilna ventilacija najbolj nja karavanškega predora na je pojasnil Koler, bodo rezul- zračevalnih kanalov nad vo- varna, najhitrejša in najce- graški univerzi že izdelujejo tati dimnega testa, ki ga je ziščema. v postopku je načr- nejša rešitev za učinkovito ustrezno študijo, ki bo služi- opravilo avstrijsko podjetje tovanje zamenjave portalnih prezračevanje karavanškega h za pripravo projekta nad« Lachner & Partner, znani sesalnih ventilatorjev, obe predora, ki naj bi Slovenijo gradnje ventilacijskega siste- predvidoma v tednu ali dveh. državi pa usklajujeta tudi stala Je približno 7,5 milijcma ma. Z bendnskega servisa avto Tridesetletni motorist, ki je v četrtek zvečer pri bencinskem servisu v Škofji Loki nesrečno trčil v osebni avtomobil, je že trinajsta letošnja smrtna žrtev prometnih nesreč na Gorenjskem. Simon Šubic Ijala 19-letna voznica iz okoli« Sko^e Loke nemočna v borbi je zaradi manjših udarnih ce Škofje Loke. Kljub takojš- za njegovo življenje. jam izgubila ravnotežje in Sko^a Loka, Dobro Polje - njemu zaviranju in umika- V soboto popoldne pa se je padla po vozišču. Za hudo Vožnja z neprilagojeno hi- nju nesreče ni mogla več pre- na regionalni cesti z Dobre- ranjeno kolesarko so najprej trostjo se je na dan državno- prečiti, tako da je motorist tr- ga Polja proti Posavcu hudo podabeli reševalci iz Zdrav-sti tragično končala za tride- d! vanjo. Pri tem se je tako ponesrečila 42»letna Kranj- stvenega doma Radovljica, setletnega motorista iz okoli- hudo ranil, da je bila ekipa čanka. Med hitro vožnjo s nato pa so jo prepeljali v Klice Škofje Loke. Gorenjske Nujne medicinske pomoči iz kolesom po klancu navzdol nični center Ljubljana, ceste so letos terjale veliko večji krvni davek kot lani, saj je doslej v prometnih nesrečah umrlo že trinajst oseb, kar osem več kot v enakem obdobju lani. Tridesedetnik se je v četrtek kmalu po 20. uri z hcn-cinskega servisa OMV v Škofji Loki vključil na prednostno Kidričevo cesto. Ker je (pre)naglo zapeljal desno proti centm mesta, mu je zdrselo zadnje kolo, motor pa je zato pričelo zanašati. Motorist je pri tem izgubil oblast nad motorjem, padel na desni bok in zdrsel na nasprotni vozni pas, po katerem se je v tistem trenudcu z osebnim avtomobilom pripe- bendnskega servisa je bilo usodno za tridesetletna motorista Gorenjski Glas WWW.GORF N ÎSKIO LA5.S I novim ukrepom naj bi ohranili 25 tisoč delovnih mest Zakon o delnem povračilu nadomestila plače določa, da se bodo morali delavci na čakanju vsaj petino časa usposabljati. Bošttan Bogataj PovračMa v mesecu oziroma dveh Vlada oziroma minister za ma od 8. junija, do srede prejšnjega tedna so jih našteli 80, vendar datum od- delo, družino in socialne za- ^^ ^^ zaposlovanje je ^ pomemben. deve Ivan Svetilk je v začetku meseca predstavil nov ukrep vlade za blaženje posledic gospodarske krize. Pred pol leta uvedeno subvencioniranje polnega delo- ta mesec po vseh večjih me stih v Sloveniji na temo no- ega ukrepa pripravil posve» te z delodajalci. Mi smo se udeležili posveta, ki so ga organizirali pri Območni vnega časa se je v gospodar- obrtno-podjetniški zbornici stvu dobro prijelo, čeprav je k)er )e i^ep delnega okoli sedemsto gospodar- skih družb do sedaj izkoristilo le približno enajst odstotkov od skupno 230 milijonov evrov, Id jih je vlada namenila temu ukrepu. "'Zakon o delnem povračilu nadomestila plače je ključen protikrizni ukrep, ki bo ustavil naraščanje brezposelnosti. Okvirno naj bi ohranili 25 tisoč delovnih mest in na ta način podjetjem omogočili nadomestila plač predstavila Sabina Špehar. svetovalka direktorice zavoda. "Z zakonom o subvencioniranju potnega delovnega časa in zakonom o delnem nadomestilu plač želimo ohraniti delovna mesta, saj je najslabša možnost brezposelnost. Dodana vrednost dru* gega ukrepa je obvezno usposabljanje," pojasnjuje Š peharje va. ohnnitev-proizvodnje. delav- delodajala so v p^o- cem pa zaposlitev/' pravi mi- bnem položaiu kot vehka nister Svetlik. Za ta ukrep je vlada skupno namenila sto milijonov evrov, od tega 24.5 milijona za letos» za prihodnje leto 64 milijonov evrov in za leto 2011 še dvajset milijonov evrov. Dodatno bo za usposabljanje delavcev name-lijenili še 12,5 milijona evrov. Po zakonu bodo delavci med podjetja, le da so morda bolj previdni in se za ukrepe za subvencioniranje polnega delovnega Časa in sedaj delnega nadomestila plač odlo- Delodajalci, ki želijo sodelovati od i. julija, morajo vlogo oddati do danes, odločbe pa bodo izdane v dveh do treh tednih po tem datumu. "Pogoji za kandidiranje podjetij so podobni ukrepu s ub venci o ni ra n j a pol nega delovnega časa. Delodajalec se metra zavezati, da ne bo odpuščal, da bo izplačeval nadomestilo plače, v tem času ne smejo odrejati nadurnega dela (razen če tega ne morejo opraviti z delavci na čakanju), ob koncu leta pa ne smejo obračunati in izplačati nagrad organom vodenja in nadzora, " pojasnjuje Sabina Š pehar. Vlada s tem ukrepom uresničuje napoved, da bo podpirala le zdravo gospodarstvo, zato pri ukrepu ne, morejo sodelovati in solventna podjetja, torej v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ali z velikimi dol- govi. Pri obravnavanju vlo- pa oba ukrepa konstip g^ ^od^ pregledali poslova- naši člani, saj se posledice gospodarske krize zelo poznajo tudi pri njih," pravi nje v obdobju zadnjih dvanajstih mesecev, kandidira lahko vsak, ki zaposluje po zakonu o delovnih razmer- Kriza je najbolj prizadela tiste obrtnike in podjetnike, ki so vezani na večja podjet- posamezniki ne morejo sodelovati). Na posvetu so bili predstav- lieni tudi nekateri izračuni. čakanjem na delo ostali za- sekretarka posleni v matičnem podjelu ^/l^J®'^!"^^,?! jih. (samostojni podjetniki in tako ohranili vse pravice iz delovnega razmerja. V tem času bodo morali preje- ti 85 odstotkov plače, nado- samosto)- mestilo ne sme biti manjše podjetnike posameznike. ^^ janes zaposleni prejema od minimalne plače. Ob tem je treba poudariti, da se bodo morali delava na Čaka* nju usposabljati, zato vlada pričakuje, da bodo podjetja iz krize izšla močnejša. Še danes čas za julijska nadomestila vloge za nov ukrep Zavod RS za zaposlovanje spreje» povprečno tisoč evrov plače (bruto zneski), bo od zavoda prejel petsto evrov, delodajalec prispeva 350 evrov. ► 11, stran danes hočejo na morje jutri bodo zahtevali računalnik, potem... potrošniški krediti Ponujamo vam izjemne potrošniške kreOrte 2 nadvse ugodno obrestno mero Komrtentom lahko kredit odobrimo tucJI brez zavarcvanja, vsem pa podarimo %e dvomesečni brezplačni najem sefa. Kredit komitentom odobrimo tudi brez zavarovanja. www.gbkr.si Gorenjska^ Banka DEJSTVA "Država bo povrnila do petdeset odstotkov plače in prispevala največ petsto evtov za usposabljanja (za ves čas čakanja na delo), saj se mora delodajalec (in tudi delojemalec) obvezati, da bo dvajset odstotkov časa, ki ga prebije na čakanju, porabil za usposabljanje," pojasnjuje Špeharjeva. Razliko do 85 odstotkov plače (največkrat 35 odstotkov) mora zagotoviti delodajalec. Zgornji limit povračila države je 805 evrov, izračunan je glede na povprečje izplačil zadnjih treh mesecev. Varčevanje Delež posojil gospodinjstvom upada, stran ii Podjetnica Prof. dr. Danica Purg, lEDC- Poslovna šola Bled: "Naši ni enake šole na svetu, stran 12 Bankir Z Matjažem Kovačičem smo se pogovarjali o razvoju in položaju banke, stran 13 io poDjemièTvo&FTnance torek, 30. junija 2009 Nepremičnine ODKRITO O PLAČILNI NEDISCIPLINI Jani Nadi^ar, nomplan: "Obi^h^jajo kiiprí, ki bi kupili takoj, vendar ne dobijo kredita, drugj se ga bojijo najeti, nekateri pa špekulirajo in računajo, da bodo izbrano, nepremičnino jeseni lahko kupili ceneje. Ni nujno, da bo res tako. Nenormalno je bilo tudi prej, ko smo nekatera stařeji stanovanja z lahkoto prodali dražje kot novogradnjo." "Čeprav je nekaterim medijem in številnim 'poznavalcem' nepremičninskega trga uspelo prepričati kupce, da so stanovanja predraga in se splača počakati na padec cen, pričakujemo, da bK) do jeseni prodaja naše novogradnje še boij živahna, saj dobiva končno podobo. Cen nismo in ne bomo spuščali, morda se bodo stanovanja celo ir#Ti dražila zaradi višjega davka/' pravi Janez Bohinc iz Lokainvesta. "Zaradi gospodarske krize smo gradnjo kompleksa Vile Vešter nekoliko zamaknili, kar pa ne ix)meni, da bomo spuščali cene. Stroški so ostali enaki kot prej. cene stanovanj bodo skoraj enake lastni ceni, zato o nižanju sploh ne morem govoriti," pravi Jure Fleischman iz podjetja Alpinvest. Grega Košir, Cekko projekt "Trg se je v dnig^ polovici maja nekoliko odprl» zato bo šlo v prihodnjih mesecih bolje. Cene starejših stanovanj so padle, pri novih se lahko pogajamo." Andreja Kern Egart, K3 nepremičnine "Dela je dovolj» ogledov veliko, sklenjenih poslov pa nekoliko manj. Tudi zato, ker mediji neprestano poročate, da bodo cene strmogbvile." se znova prebuja Nepremičninski trg je v času finančno-gospodarske krize zelo nepredvidljiv. Ag^ti pravijo» da je ogledov veliko, promet gre na boljše, cene novogradenj ostajajo enake, starejše se ne cenijo več (v letu dni so padle za desetino}. Boštjan Bogataj vcstitorjcv. "Katastrofa," z --eno besedo stanje na trgu Nepremičninski balon bo po- opiše Jani.Nadižar iz Dom- čil kot borzni ali Cene nepře- plana in nadaljuje: "Ogledi in miČnin se bodo razpolovile stz le dva od številnih našlo- kreditov, pa bodo ccnc začclc hujšo nepremičninsko krizo padati. Za zdaj pa poceni sta- v Sloveniji, a so cene kljub vov Članko*, ki govorijo o velikem padcu cen nepremič- kud so, realiziranega posla je malo. Cene se sicer nižajo, tudi do trideset odstotkov, vendar prodaja še ni prava." novanj ni," pravi Košir. Zanimivo je, da čakajo tudi prodajala, ki se jim ne mudi 5 prodajo starejših ali novih stanovanj, hiš, "Za mrtvilo je zagotovo kriva kriza. Zaradi nesta- nin. Vsaj za zdaj se to še ni "Trg se je v drugi polovici bilnih razmer mnogi ne upa- temu ostale nespremenjene. "Naknadno smo se odloûliza vgradnjo solarnega sistema za ogrevanje sanitarne vode, s čimer kupcem za isto ceno ponudimo več. S tem se bolj prilagajdmo kupcem oziroma Zgodilo, čeprav Geodetska maja ienekouko odpri," pravi jo v velik nakup, saj veja, da razmeram na trgu. Objekt je uprava RS v svojem poročilu Grega Košir iz podjetja Gek- je najboíjše imeti gotovino, v duhu časa energetsko var- za prvi letošnji kvar^ pravi, da so cene v zadnjem letu padle za šest odstotkov. Danes ko projekt. Razlogov za opti- tnizein je več; "Nekateri so je že jasno, da niso stmiogla-vile, trg pa se je skoraj ustavil, finančno-gospodarska kriza vpliva tudi na prodajo novogradenj. Še pr^ dobrim letom je bilo na trgu povsem drugače. Za novogradnje je veljal velik interes, še preden so gradbeniki zasadili prvo lopato, saj je marsikdo predvideval, da bo svoje staro stanovanje z lahkoto prodal in z malenkostnim doplačilom prišel do novega stanovanja ali pa je bil nakup nepremičnine dobra investicija. Starejša stanovanja potrebujejo obnovo, zamenjati je treba stavbno pohištvo, radiatorje, vodovodno napeljavo, obnoviti tlake, morda celo streho in fasado ne pa dolgov," pravi Andreja Čen," pravi Bohinc. In če fi- Kem Egart Kriza je pokazala nančno-gospodarske krize, s čakali in se načakali ter kupili zobe tudi med nepremičnin- tem pa tudi nepremičninske nepremičnino." Trdi, da so skimi agenti oziroma podjet- krize ne bi bilo? "Prepričan ji. Na Gorenjskem jih je že nekaj manj. sem, da bi bili s prodajo že pri koncu, tako pa smo, glede na Nekaj novih projektov se je razmere, zadovoljni tudi se- cene starejlih nepremičnin padle, pri novogradnjah se je o ceni mogoče pogajati "Dela je dovolj, ogledov vdiko, sklenjenih poslov pa nekoliko manj. Potencialni kupa tudi pri vas preberejo, da bodo cene nepremičnin padle za trideset odstodcov, in Mto čakajo," pojasnjuje Andreja Kem Egart iz podjetja K3 nepremičnine. Popustov so de- gradi večstanovanjski objekt ninskem trgu," pravi. V Al- na Gorenjskem povsem ustavijo, zato se bo morda čez leto, dve vse znova vrtelo zgolj okrog starih stanovanj daj," odgovarja Bohinc Po mnenju fureta Fîeischma- na so kupci do sedaj čakali, kako se bo odzival delniški in hiš. Teorija bi držala, če bi trg. ki se je v zadnjih dveh, kupd pokupili novogradnje, treh mesecih zelo popravil. ki so ali še bodo ponujene "2 zamikorii se bo to stanje ttgu. V Kranju Lokainvest odrazilo tudi na nepremič- ležni le kupd, ki imajo gotovino in plačajo takoj. Nadižar je prepričan, da mnogi Špekulirajo in čakajo morebitne nove padce cen, Kem Egarto-va pa dodaja, da si kupd danes pripravljajo teren, pregledajo ponudbo in upajo, da 1 cena padla. Planina {ug, od srede tega meseca smo lahko na njihovi pjnvestu so projekt Vila Vešter v Skofji Loki načrtovali že spletni strani opazili, da ima- v letu 2005, ^^ jasno odgoje rezerviranih ali prodanih variajo, da cene (te določajo v teh dneh) ne bodo spuščali. "Cena zemljišča je ostala ena- kupd obstaja interes. Za skle- ka, tudi izvajald jih nisc spu- okoli dve tretjini stanovanj. "Vse od začetka prodaje med nitev prodajnih pogodb pa so se v večji meri odločali spo- večstanovanjskega objekta. "Kriza se vsekakor pozna, mladi, ko je bilo očitno, da ne Vse to so kupd z novograd- Kupci v negotovih časih ne njo že dobdi, hkrati pa bi v novi, bolje izolirani stavbi porabili manj za ogrevanje, parkirno mesto je ponavadi že v objektu, vendar ... Kriza je pocenila starejše nepremičnine (stanovanja in hiše), razkorak v vrednosti obeh se je povečal, zaostrili so se pogoji kreditiranja bank. upajo najemati hujših kreditnih obveznosti, zato se prej odločijo za nakup manjših stanovanj," pravi Janez Bohinc iz Lokainvesta. Med kupci prevladujejo mladi, ki se bodo v njihovo novogradnjo začeli vseljevati septembra. Investicije v vila bloke so se lotili tudi v podjetju Al- bo predvidene korekdje cen navzdol," pravi Janez Bohinc. Prodajo stanovanj v tem objektu so zaieli tik pred naj- stili, večina surovin je na enaki ravni kot pred laizo. Kdor ssm gradi hišo, ve, da stroškov ni in ni konec. Kako naj bi potem investitorji spustili cene?" se sprašuje Jure Fleischman. Pa vendar, ali je sedaj čas za pinvest. "Zaradi krize se je nakup novega stanovanja. hiše, morda stavbnega zem- čas gradnje naših dveh (od skupno treh) objektov s tri- IjišČa. Cene starejših nepre-. in petsobnimi stanovanji za-mičnin bi lahko Še padle za maknil, sicer bi bili objekti desetino, cene novogradenj že dokončani," pravi direk- pa po zagotovilih investitorjev tor Jure Fleischman. ne morejo več navzdol, saj naj bi že sedaj držali komaj -, . . •• l 1 lastno ceno. Ob tem je treba P®^®" računati tudi na vse bolj prazno blagajno države, ki hi sf. lahko odločOa in za nepre- A vrag tiči v podrobnostih. To zaostreno kreditiranje bank, tí so prej zahtevale le mičmne uvedla višjo stopnjo desetino lastne udeležbe kup-davka na dodano vrednost (z ^^ rf^nes vsaj trideset odstot- 8.5 na 20 odstotkov). ^^v, saj Ui «na nepremičnin še lahko padla. "Kupd se bojijo za službo ali ne morejo ali r.e upajo najemati kreditov. Če bo prišlo do množičnih apîemb nepremičnin zaradi premičninskih agentov in in- neplačevanja hipotekarnih Še leto nazaj )e moral kupec za enosobno stanovanfe ali garsonjero v Kranju, Škofji Loki in Radovljici (ter okolid teh mest) odšteti nad dva tisoč evTOv za kvadratni meter « na Bledu in v Kranjski Gori do šest tiso£ evTOv, na Jesenicah in Tržiču okoli 1800 evrov za kvadratni meter. Do danes so ceD< padie za približno desetino, ponekod tudi več, še največji padec so dosegle cene apartmajev v Kranjski Gori • z vrto^vih pet tisoč evrov na tri tisoč evrov za kvadratnih II Trg še ni pravi Ali naše trditve držijo, aino vprašali nekaj gorenjsidh ne- ster. Za stanovanjsko hišo mord kupec odšteti toliko kot lani - od 180 do 250 tisoč evrov (vendar ne na najboljših lokacijah, kjer se lahko cene tudi podvojijo ali potrojijo • Bled, Kranjska Gora). PODjeTnièrvo&Finance torek, 30. junija 2009 11 v varčevanje, nadomeotlo Znižali smo cene za najem šefov. Gorenjska Banka Gospodinjstva so se lani manj zadolževala . Pri posojilih gospodinjstvom se je povečal delež posojil z nespremenljivo obrestno mero. Pri stanovanjskih posojilih so naraščala posojila z več 20-letno odplačilno dobo, najemanje posojil v "Švicarjih" pa je skorajda prenehalo« Cveto Zaplotnik Ljubljana • Po podatkih Banke Slovenije so se gospodinjstva lani za du Sevala letno porasla za okrog 25 Obseg novo sklenjenih obrestne mere sor ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Vanj naj bi Sabina Špehar pojasnjuje: "P<^oji za kandidiranje letos vključili 68 tisoč oseb ali sko^ podjetij so podobni kot pri ukrepu subvencioniraj dvakrat toliko kot lani (na voljo ranja polnega delovnega časa. Najpomembnejši imajo sto milijonov evrov). Med zanimivejšimi ukrepi» ki so vzbudili pozornost delodajalcev, sta plačilo za delovni preizkus (zavod delodajalcu krije stroške poskusne dobe za nov^^ delavca) in usposabljanje na delovnem mestu (zavod delodajalcu plača stroške usposabljanja za delavca). Ukrepa se ne izključujeta. Pred meseci je zavod objavil tudi razpis Zaposli.me, po katerem delodajalci za enoletno zaposlitev brezposelne osebe iz ciljnih skupin pridobijo subvencijo v višini štiri tisoč evrov, za dveletno zaposlitev osem tisoč evrov. Podoben razpis s sorazmerno nižjimi subvencijami je tudi za zaposlovanje brezposdnih za krajši delovni čas. je, da v tem času ne bo odpuščal," "Ukrep nadomestila plače za čakanje na delo pozdravljamo» čeprav bi vsi rajši imeli posel. Cilj zbornice je, da jim pomagamo pridobiti nove pogodbe in odpiranje tržnih priložnosti," pravi Daniela Žagar. 12 PODjenušTvo«.Finance torek, 30. junija 2009 Podjetnica Nasi šole ni na svetu Prof. dr. Danica Purg, ustanoviteljica in dekanica lEDC - Poslovne šole Bled BoŠTfAN Bogataj Prof. dr. Danica Purg je leta 1986 oa Brdu pri Kranju ustanovila eno prvih poslovnih Šol v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se je ob prelomu tisočletja preselila na Bled. Danes lEDC • Poslovna šola Bled na Studij MBA in druge oblike izobraževanj privabi od tri do štiri tisoč me- "Preprostih rešitev na za» htevne probleme ni. To bi bil odgovor za milijon ev-rpv. Svet je šel predaleč. Tudi preprostih odgovorov na ekološko krizo ni. Poglejte, kaj se dogaja! Danes se z ekologijo večina ukvarja zgolj za lastno promocijo. grozde, nikakor ne v avto- Radikalni problemi zahteva- raobilsko industrijo, ampak V katero smer bi morala S loveni ja ? "Najprej bi morali združiti vse intelektualne napore in opredeliti kaka tri področja, na katerih bi bili lahko vodilni v svetu, Vse skupaj bi povezali v konkurenčne jO radikalne spremembe obnašanja. Radikalno bi bilo. bi, na primer, razvijali zdravo hrano, zdravo okolje. Tu nedžerjev na leto z vsega da bi v vseh poslovnih šolah bi lahko naredili velik pre- sveta. Področje predavateljice Purgove zajema stile vodenja in osebni razvoj me-nedžerjev s posebnim poudarkom na timskem delu in organizaciji lastnega dela in časa. In kot lahko razberemo iz pogovora, veliko po-udarka namenja etični, moralni vzgoji in izobraževanju voditeljev. menedžerjev. Trenutno je najbolj aktualna razprava o gospodarski krizi. Zakaj smo si jo zaslužili? "Ne moremo govoriti le o gospodarski krizi, ampak o krizi vodenja. Pokazalo se je, da ima veliko menedžerjev v svetu probleme z etičnim vodenjem. Naj bora samokritična: s okrivi smo tudi v poslovnih šolah. Med nemo- ralneži je veliko hanardskih diplomantov, pa seveda tudi iz drugih poslovnih šol Vsekakor šole že dolgo razpravljajo o tem, da bi uvedle katedro za etiko, mi jo imamo že od obstoja šole. Vendar to ni dovolj." Kaj bi morali storiti? "Več načinov poučevanja etike je. En način je spoznavanje zgodovine etike, etič- spioh.' uvedli v predmete tudi etična vprašanja oz. dileme. Vendar, kako jih pripraviti, če pa danes nimamo na vo- 1 j o dovol j us posob 1 j enih profesorjev za to!" Bi bila to že rešitev? "To bi bil le en kamenček v mozaiku. Vsakdo bi se moral truditi, da bi bilo v svetu več enakosti, demokracije, manj korupcije ... S poučevanjem tovrstnih pravic bi morali začeti že v osnovni Šoli. Ob prelomu tisočletja so si Združeni narodi zadali med drugim tudi cilj, da leta 2015 ne bi več poznali revščine. Pa vendar danes v Afriki nimajo zagotovljene niti pitne vode, Zato jim moramo pomagati. Pred kratkim sem podelila pet štipendij Afričanom. Tam sem spregovorila tudi o od- mik. Zelo uspešni smo tudi v industrijskem oblikovanju, v grozd bi lahko pove zali oblikovanje, estetike, etiko in ekologijo. Pred časom je pri nas študiral Američan, ki bi Slovenijo spremenil v tehnološki park za kvaliteto življenja. Ves svet bi hodil k nam proučevat kvaliteto življenja. Preprosto povedano, nekaj novega se moramo izmisliti. Fantastično bi bilo, Če bi Danica Purg to vedela, vendar ne ve." Dobite veliko idej od študentov? K vam prihajajo iz vsega sveta. "Odvisno. Asociacij je veliko. V Rusiji sem pred kratkim dobila veliko idej. zato se kmalu vračam na razgovor z Združenjem ruskik menedzerskih šol. Premleli govomosti poslovnih šol za bomo ideje o tem. kaj bi lah- krizo. Brez odziva driigih. Želim opozarjati na lastno ko prispevali svetu. Sem zelo radikalna, zato bom odgovornost, grem na živce predlagala nove ideie uče- svojim kolegom, saj bi morali biti nekoliko bolj samokritični. Seveda pa moramo spremeniti tudi zakonodajo, v ospredje mora stopiti večja kontrola družbe na- ne smeri, kaj je ta pomenila za posameznega filozofa, misleca. Bolj pomembno je, da na konkretnih primerih, ki se dogajajo vsak dan. pokažemo pravi odnos in odpravimo dileme. Kot vodja vem, da se z etičnimi vprašanji srečuješ vseskozi. Vodja ima vedno moč: zamislite si kakšno imajo Bo-ško Šrot in drugi lastniki ali menedžerji velikih podjetij! Takšni ljudje morajo biti zelo trdni, ne sme jih zanesti, ne smejo kar pograbiti in obrniti nečesa v lastno korist. Na to moramo pri- tegijo. Poglejte, brez blažil- praviti menedžerje in usposobiti njihovo samorefleksi-jo. Zato na naši šoli učimo pravila etičnega vedenja in spodbujamo ljudi k razmisleku." nja, ki pa jih moramo predstaviti tudi Zahodu. To je naš prispevek. Danes veliko govorimo o učenju na metaforah. V Afriki sem dobila idejo, da bi naš izvoz usmerili k njim. Najprej se moramo seveda sestati in jim skupaj ponuditi investicije, prek katerih bi lahko v prihodnosti zaživeli. To moramo narediti kot skupen projekt slovenskega gospodarstva, ne vsak posebej!" Ste si 23 let nazaj, ob ustanovitvi šole. predstavljali, da boste uspeli, da boste spoznali svet, številne zanimive ljudi, znali hitro videti pravo priložnost? "Ne, domišljavo bi bilo to trditi- Sem pa zeio ambiciozna. Vedela sem, da bom nekaj naredila, da se ne predajam. Želela sem postaviti šolo, ki bo dajala pečat Sloveniji in svetu. Že kot otrok sera bila mednarodno usm-mogla narediti nič za svoje erjena, s predsednikom Da- So torej ukrepi vlade za blaženje učinkov gospodarske krize zgrešeni? Bi morali bolj v smer vašega razmišljanja? "Vsaka vlada je danes v hudih težavah. Novinarji jo zelo kritizirate, tako kot francoski svojo, pa nemški svojo .... ampak v vladi morajo vseskozi sprejemati kompromise med tistim, kar je dobro danes, in tistim, kar bo dobro jutri. Podobno je v menedžmentu; gre za vodenje z dvojno stra- nih ukrepov, s katerimi razdeljujejo evre ubogim podjetjem. bodo ljudje na cesti, bo revolucija in ne bo vlada Govorite o odpravljanju posledic ene največjih kriz. Pa vendar, ali obstaja preprosta rešitev za izhod iz nje? ljudi. Po drugi strani pa bo morala vlada večji del posvetiti razvoju. Za te pa se mora s partnerji sporazumeti, katera področja in kako se bomo razvijali." nilom Turkom se npr. poznava iz klubov OZN, kjer smo se mednarodno udej- stvovali. Želim povedati, da mi je bila Slovenija že od nekdaj premajhna. Hotela Prof. dr. Danica Purg» predsednica IDEC - Poslovna šola Bled sem postaviti na noge nekaj enkratnega. Mi ne moremo biti Harvard, Cambridge. nobena kopija, ampak edinstveni. Tehnično smo morda komu podobni, po vsebini in poudarkih pa ni enake šole na svetu." prijazni, menjavale so se tisoč Študentov letno in vlade, nekateri so nas podpirali bolj, drugi manj, nobeden pa k razvoju ni prispeval nič. Iskala sem druge možnosti, od Kamnika, Br- ugledne profesorje iz vsega sveta? "Tako, da si 24 ur na dan v službi in s projektom, imenovanim lEDC - Poslovna da pri Ljubljani in podobno, šola Bled, živiš. Energijo pa Začeli ste na Brdu pri Kranju, sedaj ste na Bledu. Načrtno? Kako pomembna je lokacija poslovne šole? "Bled je izredno dobra lokacija za tako ustanovo. Sicer pa smo prišli na Bled v krizi. Na Brdu do nas niso bili Odzvala sem se ponudbi takratnega župana Bleda Gol-ca. poklicala arhitekta in se je začelo. V enem tednu sem uredila vse. To izhaja iz moje mladosti, da težavo obrnem sebi v prid." Kako vam uspe na Bled, v Slovenijo privabiti do štiri hkrati prenašam na kolektiv, tudi sodelavci živijo s šolo. Pomembno je tudi. da nikoli nisem popuščala pri kakovosti procesa izobraževanja. Prej so delali tako, da bi bila jaz zadovoljna, sedaj so tako okuženi z virusom kakovosti, da mi velikokrat predlagajo še boljše delo." Prof. dr. Danica Purg )e po rodu Štajerka s Ptujske Ck>re, danes živi na Mlaki pri Kranju. Poročena je z Nizozemcem, nima otrok, zato resno razmišlja, da bi premoženje prepustila šoli. Na Gorenjsko )e prišla poučevat na kranjsko visoko šolo, sedanjo Fakulteto za organizacijske vede. "Sem državljanka sveta. V svojem domačem okolju se sicer dobro počutim, nikoli nisem imela občutka, da bi bili Gorenjci kaj drugačni kot Štajerci, ampak enako je tudi na Nizozemskem, v Londonu ali Parizu," pravi. lEDC - Poslovno šolo Bled vodi kot podjetnica. Vsepovsod išče in vidi priložnosti za nov razvoj. Neizmerno uživa v delu dekanice, kar opažajo tudi študenti in profesorji. Privabi jih v Slovenijo, na Bled, zato, menimo, bi lahko uspešno vodila katerokoli podjetje. "Nikakor ne tovarne cigaret. Videti moram koristnost projekta. Najboljša sem v izobraževanju, v njem vidim velik potendal. Verjetno bi bilo tako tudi v zdravstvu in pri drugih družbeno koristnih delih," pove Danica Purg. Pravi, da je že od majhnega rada nastopala v javnosti. To se v pogovom opazi, saj odgovore pove hitro, odločno, z velikim Številom anekdot in z veliko mero ponosa na opravljeno delo. f poDíeTmšTvoí.nnance torek, 30. junija 2009 Bankir Znižali smo cene za najem šefov. Goren}ska Banka Slabi krediti so krize Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM Boštjan Bogataj Nova Kreditna banka Maribor je sredi meseca v središču Kranja v skladu s strategijo bližan j a ponudbe banke svojim komitentom odprla novo podružnico. Ob tej priložnosti smo Matjaža Kova-čtča, predsednika uprave kah), do določene mere sojilo'bolj obremenjuje ka-umikajo z našega trga, pital banke." zmanjšujejo svoja tveganja in je zato pritisk na kreditiranje na slovenske banke toliko večji. 2e lani oktobra smo najavili in objavili naš '^Odvisno od definicije. Mi po^ed na krizo, po katerem misHmo, da jih je za okoli Koliko takšnih posojil je v masi vseh posojil Nove KBM? moramo banke odigrati odgovorno vloco in omogočiti Nove KBM, povabili k pogo- financiranje gospodarstva. voru. Najprej nas zanima odločitev za vstop na nasičen bančni trg v Kianju. Najbrž ste opazîli, da je samo v okolici vaše nove Dodnižnice še To v Novi KBM uspešno izvajamo. Podatki kažejo, da smo v prvih štirih mesedh zagotovili skoraj 35-odstotni delež vseh novih kreditov, ki petdeset milijonov evrov, kar je glede na 4,5 milijarde evrov bilančne vsote malo, če bi prišteli še vse holdin- ške kredite, je vsota nekoliko večja, torej na ravni petih odstotkov bilančne vsote (okoli 230 milijonov evrov, pet drugih bank. Zaka) torej odprtje enote v Kranju? "Zagotovo je trg nasičen, vendar imamo na Gorenjskem veliko komitentov, med njimi prevladujejo pravne osebe. Že to je zadosten razlog za širitev na§ih podružnic in poslovalnic, sicer pa smo si pred časom za s ta-vili strategijo, da v vseh upravnih središčih odpremo podružnice. Čeprav smo lastniki Poštne banke Slovenije in smo zaradi tega prisotni skoraj po celi Sloveniji, pa je kompleksnost storitev v mreži Nove KBM večja kot v mreži Poštne banke." so bih odobreni v sloven- o. p.)." skem bančnem sistemu. To je na dolgi rok nevzdržno, zato upam, da se bodo tudi Bi vam tajkunske kredite nadzorniki oziroma lastniki druge banke aktivneje vklju- lahko šteli v minus? Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM: "Težko je definirati 1 i. taikunske kredite. čile v kreditiranje gospodar- Šlo je « povsem običajno i® definicija kredita, ki je bil dan podjetju, ki je bilo ustanovljeno s strant poslovanje. Ob tem je treba "P^^ve tega podjetja za njegov prevzem. Takšnih kredrtov je bilo pri nas relativno malo. stva." V kolikšni meri vam bo pomagala pred kratídm objavljena jamstvena shema? Jo boste sploh koristili? "Seveda. Menim, da bo jamstvena shema v veliko pomoč bankam, vendar je razdeljena na nove posle in obnavljanje obstoječih poslov. Vprašanje je, koliko je danes kvalitetnih novih projektov, ki jih je vredno znotraj jamstvene sheme podpreti." poudariti, da smo v cem deiu kreditiranja izpostavljeni manj, kot znaša naš tržni delež na slovenskem bančnem trgu." Sprašujemo zato, ker se bliža skupščina lastnikov^ ki je letos v mnogih slovenskih velikih podjetjih najprej zamenjala nadzornike, nato Še upravo. Tajkunski krediti so lahko priročen naboj za odstavitev ... "To ne bi mogel biti razlog. Spoznanje, da moraš po 12 letih konstantne rasd resno zarezati v svoje poslovanje, zato da preživiš, je zelo težko. Tudi psihološki element soočanja s krizo je pomemben, saj bo tisti, ki se je bo prej zavedal in prej začel delati na tem področju, bolje izšel iz krize." Kje se kriza najbolj pozna? "Najbolj prizadeti dejavno-s.ti sta industrija finančnih holdingov in gradbeništvo, seveda tudi klasična industrija. Seveda bo Šlo prvima vajeni leta 2007 in 2008. dvema kmalu po vzponu Vprašanje je, koliko časa bo nega povpraševanja, ki voz lahko potegne naprej. Menim pa, da bo še nekaj časa industrijska proizvodnja na nižji ravni, kot smo je bOi Kako poslujete v vaši banki? Dobro tržite produkte? "Danes ni težko prodati klasičnega realnega sektorja veliko bolie, tako kot v časih pred letom 2009." Menite, da smo že dosegli gospodarsko dno? Borzni indeksi so že začeli rasti. Ali strategija nalaga nove Širitve Nove KBM na Gorenjskem? Lastnik ima sicer vedno pra- bančnega produkta, danes "Skok na borzi je bil v za- trajalo to mirovanje, ko se bodo tudi pre razporejale kapacitete. Nekateri bodo propadli, drugi rasli. Želim si, da bomo rasli tudi v Novi KBM, da bodo naša indu- strijska podjetja preživela, saj nekatera tuja nikakor ne Izraza tajkunski kredit pred vico upravi povedati, ali delo je težje dobro prodati, kar dnjih dveh mesecih eno- bodo. To je element, ki za- dobrim letom in pol najbrž opravlja dobro ali ne oziro- niste niti poznali, danes ma ji zaupa ali ne. To nam "V načrtu imamo odprtje Banka Slovenije trdi, da jih poslovalnice ali dveh, saj želimo biti tudi fizično bližje našim komitentom, odro- je v slovenskih bankah za je dano s funkcijo. Meniny da je tieba kakovost vodenja pomem varno, likvidno in podobno. Kaj nam bo prinesla prihodnost, danes ne vc nihče, zanesemo pa se na rmen. Vedno je tako, da najprej padejo borze, nato gospodarstvo, sedaj gre obratno. Z zamikom, seveda. gotavlja našim ljudem delo in plačilo. Če banke pri tem ne bomo pomagale, bomo ostali le dežela potrošnikov 1,6 milijarde evrov. Kaj tai- presojati v celoti, v daljšem sposobnosti sodelavcev." Vse pa je odvisno od konč- tujih produktov.' kunski lœditi pomenijo za Časovnem obdobju, ne pa čnejše dele pa bomo tako vaše poslovanje? kot do sedaj pokrivali prek "Težko je definirati t. i. taj- Poštne banke Slovenije." kunske kredite. Najbližje mu je definicija kredita, ki Svet je v času ene največjih je bil dan podjetju, ki je bilo gospodarskih kriz. Sporni« ustanovljeno s strani uprave njamo se, da ste že pred meseci trdili, da velikega kreditnega krča, velike kreditne krize ni. Gospodarstvo pa ima danes največ težav zaradi likvidnosti. Kako jim lahko pomagate v Novi KBM? "Nisem trdil, da kreditnega krča ni, vendar tako dramatično, kot se je prikazovalo stanje na tem področju, nikakor ni bilo in ni niti da- tega podjetja za njegov prevzem. Takšnih kreditov je bilo pri nas relativno male, seveda pa se pod ime tajkunski kredit tlačijo tudi vsi krediti za finančne holdinge. Vendar je njihov osnovni posel nakup in prodaja podjetij oziroma deležev v njih. V nekem ol>dobju smo se v Novi KBM odločili, da bomo opravljali tudi tovrst- po posameznem primeru. Sam bi, tako kot marsikateri kolega v upravi po vsem svetu, danes drugače reagiral s svojimi naložbenimi aktivnostmi. Ce bi se zmotili le pri nas, vendar se je očitno motil ves svet, bi šlo za povsem objektivno dejstvo. Seveda slabi krediti niso niČ dobrega, vendar so tu zaradi krize." nes. Podjetja potrebujejo ne storitve, saj jih poznajo posojila predvsem zaradi banke povsod po svetu.,Hol- Se je na področju vodenja politike bančn^ servisiranja v Novi KBM v zadnjem letu zaradi krize močno spremenilo ? "Težje je za obe strani, tako za nas kot komitente. Mi upada njihovih prihodkov in ne zato, ker banke ne bi bile sposobne podpirati njihovih novih razvojnih projektov, Drži pa, da se banke, ki niso domicilno slovenske dingi in njim podobni igral- smo seveda boij previdni, d na trgu, ki najemajo pre* več kreditov glede na svoj saj moramo tako ravnati zaradi težje situacije, tudi vi-kapital, pa predstavljajo po- rov financiranja je manj. Po veča no tveganje, zato tudi obstajajo bančni predpisi, (lastniško v slovenskih ro- po katerih vsako takšno po- drugi strani so tudi klienti v večjih težavah, bolj potrebujejo našo podporo kot prej. Ob javni prodaji je bila delnica Nove KBM (KBMR) vredna 27 evrov, le nekaj tednov kasneje so kupci zanjo morali odšteti tudi 44 evrov» sedaj je vredna približno 14 evrov. Kdaj menite, da bo delnica znova na izhodišču? "Napovedi v skladu s pravili Ljubljanske borze ne smem dajati. Če pa primerjamo trenutne cene delnic naše banke s primerljivimi delnicami bank v Evropi, pa lahko rečem, da smo na zgornjem robu. Zadovoljni smo tudi zaradi stabilnega lastništva banke (banka ima prek 102 tisoč lastnikov)» prepričan sem, da odločitve za nakup ne bo nihče obžaloval," piavi Matjaž Kovačič. Delnica Nove KBM se je pred tedni vključila v prvo kotacijo Ljubljanske borze. "To je bil naš pamen že ob uvrstitvi na borzo, je zaključek projekta javne ponudbe," pravi Kovačič. Vključenost v prvo kotacijo je tudi za male delničarje zelo koristna, saj se tuji vlagatelji prej ozrejo po njej, zato lahko pričakujemo večjo likvidnost delnice in posledično večje povpraševanje. To lahko blagodejno vpliva na ceno, prav gotovo pa tudi na zaupanje delničarjev. Kdaj in kako se bo to odrazilo na ceni, je danes nemogoče napovedovati. M poDjermšTvo&nnance torek, 30. junija 2009 Zavarovanje Gorenjska Banka u i » i Znižali smo cene za najem šefov. Ni am cena y to dobiš Pogovor s Francijem Strnišo, direktorjem kranjske poslovne enote zavarovalne družbe Adriatic Slovenica, o krizi, naravnih nesrečah, zavarovanju Cveto Zaplotnik Kako se gospodarska in finančna kriza odraža v zavarovalništvu? "Kriza je posredno prizadela tudi zavarovalništvo. Če upoštevamo, da se je proda- potem ko zagrozimo z izvršbo." Se je zavarovalnica na krizo odzvala tudi s spremenjeno ponudbo, z nižjimi cenami« z daljnimi plačilnimi roki "V okviru akcije Paket za ia osebnih vozil zmanjšala . paket smo zavarovancem za dve petini, potem to - kljub ohranitvi doseženega tržnega deleža • pomeni manj sklenitev zavarovanj obvezne avtomobilske od- predvsem pri avtomobilskih zavarovanjih omogočili plačilo premije v več obrokih kot doslej ter druge ugodno-sti. V krizi še bolj poudarja- govomosti, manj kasko za- mo individualni pristop in varovanj in drugih kombinacij zavarovanj, povezanih z vozili." Verjetno pa avtomobilska zavarovanja niso edina, kjer občutite posledice krize... "Najbolj jih občutimo pri življenjskih naložbenih zavarovanjih, ki so vezana na vrednosti enot vzajemnih skladov. Ker je njihova vrednost v krizi močno upadla, se je s tem zmanjšala tudi vrednost privarčevanega denarja. Ko me zavarovanci Sprašujejo, kaj naj naredijo, jim svetujem, da bi bila najslabša rešitev, če bi zavarovanje panično prekinili. Posledice krize občutimo tudi pri kolektivnih nezgodnih zavarovanjih, saj se z uJci- njanjem podjetij in zmanjševanjem števila zaposlenih zmanjšuje tudi šte^o zava- rovancev. II Ljudje v krizi varčujejo bolj kot sicer. Ali varčujejo tudi pri zavarovanju^ "Tu imamo dve vrsti zavarovancev s precej različnimi stališči. Nekateri so se zaradi krize in zmanjševanja stroškov najprej odpovedali zavarovanju, drugi dajejo v teh časih zavarovanju še večji poudarek, saj menijo, da jim bo zelo težko, če premoženja ali sebe ne bodo zavarovali in bi se jim kaj Ugodilo. Pri pieinoženjskih zavarovanjih se kriza skorajda ne pozna, verjetno so k temu nekaj prispevale tudi vse pogostejše ujme • poplave, viharji, toče. Tudi tisti, ki najemajo posojila. se vse pogosteje odločajo za kakovostno zavarovanje, saj ne Želijo, da bi posojilo ob morebitni nezgodi postalo breme dediJev. " Nekateri zavarovanci plačujejo premijo v obrokih. Kaj ugotavljate^ Jih plačujejo vse težje? ' Plačilna disciplina se je poslabšala. Vse več je primerov, ko morajo zavarovalni zastopniki 'spomniti" zavarovance na plačilo. VeČina obrok plača, če ne prej, pa se pri tem poskušamo prilagajati zavarovancem, ki so se iz tehtnih razlogov znašli v težavah." Kako se kriza odraža pri zanimanju za dodatno pokoj» ninsko zavarovanje? "Pri teh zavarovanjih sicer še ne beležimo upada, vendar pa ne moremo pričakovati, da bi takšno zavarovanje sklenili tisti, ki so ostali brez službe ali se z dohodki komaj preživljajo iz meseca v mcscc. Zaposlcri s solidnimi mesečnimi prejemki pa vse bolj ugotavljajo, da jim samo pokojnina iz ob» veznega zavarovanja ne bo zagotavljala varne starosti, za to izkor i s ti j o m o žno s t sklenitve dodatnega pokojninskega zavarovanja." klasična življenjska zavaro* vanja? "Zdi se mi, da bo ob slabi izkušnji zelo težko na novo navdušiti zavarovance za naložbena življenjska zavarovanja in da se bo spet povečalo zanimanje za manj donosna, a bolj varna klasična zavarovanja." Se kriza odraža tudi v večjem zanimanju za delo v zavarovalnici? "Ker se je v kriznem Času povečala brezposelnost, je ludi več vprašanj o možnosti za zaposlitev v zavarovalnici. Adriatic Slovénie a je verjetno kar ena redkih družb, ki tudi v tem času išče in zaposluje nove zavarovalne zastopnike - najprej za določen čas. podej, po izpolnitvi nekaterih pogojev, pa tudi za nedoločen čas." Direktor agencije za zavarovalni nadzor Mihael Per* man je na nedavnih dnevih slovensky zavarovalništva dejal, da zavarovalnice na* čenjata kriza in narava. Letos je bila toča že maja ... "Naravne ujme so res vse pogostejše, predlani so bile poplave, lani neurja s točo in vetrom, letos toča že ob koncu maja ... V kranjski poslovni enoti ob letošnji toči ni bilo večje škode, nekaj malega je je bilo na kmetijskih posevkih, nekaj prijav pa smo prejeli zaradi škode na avtomobilih, ki so bili med neurjem v Ljublja- m. «I Ali izplačilo odškodnin narašča? "Zanimivo! Lani so vse večje naravne ujme in nesreče Gorenjsko zaobšle, tako da je bilo izplačilo odškodnin celo manj kot predlani in v povprečju zadnjih petih let." Se povečuje zanimanie za niu Ali vse pogostejše pojavljanje ujm vpliva na boljšo zavarovanost premoženja? "Vse večje ujme spodbudijo k zavarovanju tudi nekatere, ki doslej premoženja niso imeli zava rova nega;'že obstoječi zavarovanci pa sprašujejo, ali imajo dobro zavarovano premoženje, ali so zavarovalne vsote dovolj visoke... Vsem svetujemo, da se oglasijo v zavarovalnici, kjer bodo lahko sklenili novo zavarovanje oz. preverili kakovost že sklenjenega zavarovanja." Kaj ste, na primer, ugotovili ob predlanskih poplavah v Železnikih, Kropi, Bohi-5 "Ugotavljali smo, da je še vedno precejšen delež ljudi, ki nimajo zavarovanega premoženja ali je zavarovanje nekvalitetno. Med tistimi s sklenjenim zavarovanjem ima večina preskromno zavarovano opremo v stanovanjih, kar se največkrat izkaže v primeru škode." Koliko se Gorenjci odločajo za zavarovanje pred potresom? "Ko se je zatreslo v Posočju in v Bohinju, se je povečalo zanimanje za zavarovanje proti potresu, potem je sledilo obdobje, ko je .precej upadlo, po letošnjem potresu v Italiji pa se je spet nekoliko povečalo. Pri zavarovanju premoženja - Dom AS priporočamo zavarovancem, da v paket poleg drugih rizikov vključijo tudi zavarovanje za primer potresa." Ponujate letos zavarovancem kakšno novost? "Novost je paket Dom AS, ta vključuje različne vrste premoženjskih zavarovanj za naše domove in je preprost tako za sklenitev zavarovanja kot za ugotavljanje oz. obračunavanje škode. Mladim, neizkušenim voznikom ponujamo Mojo prvo avto polico, s katero jim omogočamo dodatno zavarovanje avtomobilske odgovornosti za vsa vozila, ki jih vozijo, ne da bi bilo za to potrebno doplačilo za mladega voznika." Ali zavarovanci koristijo že tudi poti? "Zavarovanci iščejo po elektronski poti predvsem odgovore na vprašanja o zava» rovanju, zavarovalništvo pa je tudi vse pogostejša tema na različnih forumih. Dobro je obiskana tudi spletna stran AS." Tudi na nedavnih zavaroval* niških dnevih je bilo slišati očitke, da so pogoji za nekatere vrste zavarovanja zelo zapleteni in da se ljudje kar težko predstavljajo, kaj jim zavarovanje prinaša ... To drži, vendar to ni oblika zavajanja zavarovancev. Sklepanje zavarovanj jc namreč pogodbeni odnos, v katerem je treba natančno, v pravniškem jeziku napisati, kaj dobijo zavarovanci za plačilo zavarovalne pre* mije. Priznam, da je ta jezik precej zapleten, vendar pa imamo agente in svetovalce, ki znajo ta jezik "prevesti" v bolj razumljivo obliko." Slovenci smo znani po tem, da težko zamenjamo zavarovalnico. Opažate to tudi v Adriaticu Slovenici? "Zdi se mi, da smo Gorenjci v navezanosti na "svojo" zavarovalnico vodilni v Sloveniji ali morda še celo v širši regiji. To je po eni strani slabo, po drugi plati pa dobro. Slabo je zato, ker je zavarovanca težko pridobiti, in dobro zato, ker potem, ko si ga enkrat pridobil ter vzpostavil določeno zaupanje, ostaja dolgo zvest. To, da je v tržnem boju za zava» rovance pomembna le cena, pa mi ni.všeč. Zdi se mi, da smo zavarovalničarji pri tem morda malo preveč osiromašili stroko. Ni pomembna le cena oz. višina premije, ampak tudi, kaj za to dobiš. Vsi skupaj se moramo zavedati, da zavarovalništvo temelji na teoriji množice. Cisto človeško pa je, da poskuša vsak zavarovanec za čim nižjo premijo dobiti čim večjo pokritost določene nevarnosti. V zavarovalnici Adriatic Sloveni-ca se trudimo, da zavarovancu ponudimo kakovostno zavarovanje za solidno ceno." Franci Strniša s Kokrice je najprej sedemnajst let delal v kranjski Iskri in potlej štiri leta v celjski Kovinotehni. 1. julija 1994 se je zaposlil v kranjski poslovni enoti Adriatica. i. oktobra 1999 je postal direktor enote, po združitvi Adriatica in Slovenke pa direktor poslovne enote Adriatica Slovenke v Kranju. I FOTO! TïUA DotL Na lansko poslovanje Adritica Slovenice so vplivale naravne ujme S katastrofalnimi škodami ter posledice finančne in gospodarske krize* Zavarovalna družba je zbrala 257 milijonov evrov kosmate obradi-nane premije, od tega 57 odstotkov s premoženjskimi zavarovanji, ^7 odstotkov z zdravstvenimi in šest odstotkov z življenjskimi. Z zbrano premijo je na slovenskem trgu dosegla 13,6-odstoten tržni delež in že tretje leto zapored ohranita drugo mesto med slovenskimi zavarovalnicami. Lani je obračimala za 180 milijonov evrov škod, kar je šest odstotkov več kqt predlani. Samo za naravne nesreče je obračunala več kot 18 milijonov evrov škode. Zaradi močnega znižanja borznih tečajev je izvedla trajne slabitve finančnih naložb v vrednosti 28 milijonov evrov, to pa je vplivalo tudi na poslovni rezultat, ki je bU negativen v višini 14,9 milijona evrov. pODienušTvo&nnance torek, 30. junija 2009 15 Davki, zavarovanje Znižali smo cene za najem šefov. Goren|ska Banka Ekološki davek ivim učinkom Popravljeni zdkon o davku na motorna vozila bo obremenil avtomobile, glede na izpuste ogljikovega dioksida, vendar bistvenih pocenitev zato ni pričakovati. Matjaž Gregorič Kot kaže, bo jeseni začel veljati nov zakon o davku na motorna vozila, katerega predlog je na svoji zadnji seji sprejela vlada. Davek na motorna vozila je bO kot dodatna davčna obre- ni avtomobOi zaradi dodatne opreme lahko mimogrede preskočili v vilji ddvCiii trstvu za okolje in prostor, obdav6tev pa bo razlióia pri avtoiriobililj na bencinski in razred, so v Sekciji za oseb- plinski pogon, kjer se bo povedih uvoznikov ne bodo bistveno pocenili, morda ža odstotek ali dva, Če se prodajaj ci ne bodo odločili, da Igor Cerâak, direktor prodaje osebnih vozil Mercedes-Benz: predlagano spremembo zakona o davku na motorna na motoma vozila priTrgo- stopnja davka raztezala od bodo razliko raje obdržali l>o odpravila zmeda pri obračunavanju, saj bo vmski zbornici Slovenije vladi predlagali spremembo obračuna davka, tako da 0,5 do 28 odstotkov, avto- sami. Pač pa se obeta podra mobili, ki za pogon uporabljajo plinsko olje. pa bodo bi bil ta vezan oa izpust davčno obremenjeni od ene menitev uveden pred dese- ogljikovega dioksida. dimi leti, sprejet pa je bil kljub negodovanju avtomobilskih uvoznikov, medtem ko so kupci pohiteli in že v primeri določanja prenizke Pn izvajanju zakona so se pogosto pojavljale tudi utaje davka, najpogostejši so prvi polovici leta 1999 pokupili skoraj dve tretjini celotne količine novih avtomobilov. Po sedanjem zakonu se davek na motorna vozila plačuje ob prometu z novimi in rabljenimi vozili, stopnja davka je progresivna, od enega do trinajstih odstotkov, Ln je odvisna od vrednosti vozila, medtem ko se za rabljena vozila obračunava enoten petodstotni davek. Zaradi zapletenih izračunov končnih cen in predvsem zato, ker so posamez- davčne osnove in zaporedne preprodaje vozil, pri kateri je bil d a vele zaračunan končnemu kupcu, vendar ga drža^ podjetja in posamezniki, ki se ukvarjajo z uvozom rabljenih vozil, dejansko ne odvedejo. Vlada je sprejela predlog novele zakona, ki delno upošteva predloge sekcije avto m obil i sto v, torej bodo vezane na izpuste ogljikovega dioksida. Lestvico obdavčitve motornih vozil, glede na izpuste ogljikovega dioksida, so pripravili na minis- ga do 31 odstotkov. Nove davčne stopnje se bodo uvajale postopoma do 1. januarja 20U. Novost v predlogu novele je tudi predvidena dodatna davčna obremenitev motornih koles, koles z motorjem in tako imenovanih štirikolesnikov. Ker za ta vozila še niso popolnoma vzpostavljene evidence o izpustih ogljikovega dioksida, se bo davek na motoma vozila obračunaval, glede na moč motorja. Zaradi predlaganih sprememb obračunavanja davka na dodano vrednost se avtomobili nižjega in spodnjega srednjega razreda, ki imajo večinoma nižje izpuste ogljikovega dioksida, po na- žitev večjih avtomobilov z močnejšimi motorji, kjer bodo cene vsaj za pet odstotkov višje, lahko pa tudi več. Tik pred obravnavo predloga novele Zakona o davku na motoma vozila so z Ministrstva za gospodarstvo Sekciji za osebna motoma vozila posiali tudi odgovor v zvezi s pobudo avtomobilskih uvoznikov za tako imenovano ekološko podporo pri nakupu novih vozil. Ministrstvo v odgovoru navaja, da subvencije niso predvidene v rebalansu letošnjega proračuna in da ni pravne podlage za uvedbo takšnega ukrepa. Zgodilo se je torej tisto, kar smo že napovedovali, namreč da državnih spodbud za povečanje prodaje avtomobilov ne bo. zaradi različne opreme, ki lahko vpliva na izpust CO2, težko določiti končno ceno. Pri Mercedes-Ben z u bodo nekateri manjši, tehnološko naprednejši modeli morda za odstotek ali dva cenejši, večje z močnejšimi motorji pa bomo morali podražiti za šest do sedem odstotkov/ Stopnja davka (%) od davčne osnove glede na vrsto goriva Izpust COz (g/km) bencin, utekočinjen plinsko naftni plin olje od o do vključno iio .0,5 1 nad 110 do vključno 120 1 2 nad 120 do vključno uo US 1 nad 130 dovkiiuČDo 150 6 nad ISO do vključno 170 G 11 nad 170 do vključno 190 IS nad igo do vkltučno 110 18 nad 2i0 do vldiučno 2)o iS 22 nad 2^0 do vklfučno 2%o 26 nad 2SO 28 Marta Cerkman in Igor Poljšak sta sklenila roke za ugodno bančno*zavarovalniško ponudbo za dijake prvih letnikov. Dijaki, ki jih ponudba zanima, morajo podpisati pristopno izjavo za sklenitev zavarovanja (večina jo je v minulih dneh že prejela) in jo poslati z že priloženo ovojnico na Zavarovalnico Triglav, hkrati pa morajo dokazati, da so že komitenti Gorenjske banke oziroma v njihovi najbližji poslovalnici podpisati vlogo za odprtje študentskega osebn^;a račtma. "Če se za zavarovanje odločijo do konca julija, bomo dijake nagradili s priložnostnim darilom," pravi Marta Gerkman, Igor Poljšak pa dodaja, da Gorenjslâ banka ne bo plačala le 25 evrov zavarovalnine, ampak tudi brezplačno vodila študenteŮ osebni račun, s katerim pridobijo tudi brezplačno bančno kartico. Zavarovanje za brezskrbne dni Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka sta za prihajajoče dijake prvih letnikov pripravili zanimivo bančno^zavarovatniško ponudbo. Boštjan Bogataj Kranj • Zavarovalnica Triglav, Območna enota Kranj, in Gorenjska banka po uspe&nem lanskem sodelovanju tudi letos ponujata posebno ugodno nezgodno zavarovanje za dijake prvih letnikov, ki imajo ali bodo odprli osebni račun pri Gorenjski banki. "Lanski odziv, ko smo v banko sprejeli komitentov, ocenjujemo za dobrega," pravi Igor Poljšak, vodja sektorja poslov z občarii v Gorenjski banki, enako ugotavlja tudi Marta Gerkman, pomočnica direktorja kranjske enote Triglava. "Do brezplačnega nezgodnega zavarovanja so upravi« čeni dijaki, ki se vpisujejo v prvi letnik in so bili nezgodno zavarovani že v osnovni Študentski račun pri Gorenjski banki. Seveda so ugodnosti deležni tudi dijaki, ki že imajo račun v naši banki," pojasnjuje Poljšak. V Zavarovalnici Triglav se zavedajo pomembnosti zavarovanja mladih, zato na različne načine skrbijo za ustrezne višine zavarovalnih vsot. "Sedanjo akcijo smo uvrstili pred poUtje, ko je razigranost otrok večja staršem oziroma skrbni« kom dodatna zavarovanja. Naši skrbi se je priključila Gorenjska banka, ki pod pogojem, da imajo pri njih odprt osebni račun, našim za* varovancem omogoči brezplačno zavarovanje," je povedala Gerkmanova. S tem v Gorenjski banki miadim h « skoraj dvesto novih, mladih šoli ter bodo hkrati odprli kot običajno in ponudimo ponujajo prvo vstopnico v svet bančništva in sodelovanja z največjo gorenjsko banko. ABC 2IVUENJSK0 ZAVAROVANJE K IJ Še nikoli doslej nI bila odločitev o lavarovanju in varčevanju tako preprosta. Izberite svojo kombinacijo A, 6 ah C, iipolnite pristopno Izjavo in zeste zavarovani, ob tem pa še varcujete. In kaj pridobite? življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje, obrofnovarčevanje v skladih z mož nostp d od atn I h vplačil ter > 2 u m i Ctt fleksibilnost izplačil. Sestavite svojo varnost. Enostavno, jasno in dostopno« KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST triglav ZAVAtOy41MlCA TKUV. fr ». (^QOPUflkVItXA 080 SSS 555 i6 poDjernišTvo&nnance torek, 30. junija 2009 Gorenjska čebeuca "Za zdaj nas recesija ni bistveno prizadela,je pojasnil Janez Sodja in nadaljeval: "Večjo težavo nam predstavlja prihod velildh tujih trgovcev na slovenski trg, zaradi česar je proizvodnja upadla za skoraj tretjino." Tudi zato proizvodnja že tri leta ob petkih stoji. Sicer podjetje Slap sodeluje z večjimi slovenskimi trgovci, ki njihove izdelke prodajajo pod svojo blagovno znamko. Dora Sodja pravi, da so leta 199} dobili prve stroje, proizvodnja pa je stekla marca naslednje leto: "Za proizvodnjo slanega peciva so se odločili, ker so v tem videli tržno nišo. V Sloveniji proizvajalcev tovrstnih izdelkov prej sploh ni bilo. Danes je naš najbolj prodajan izdelek stogramsko pakiranje palčk." so Začeli slanimi palčkami Podjetnost družine Sodja, ki se v Bohinjski Bistrici ukvarja s proizvodnjo slanega peciva, so opazili tudi pri občini in jim letos podelili najvišje občinsko priznanje. Matkja Rant potrebna štirideset metrov ' ' ' dolga linija, zato smo že po- Bohiniska Bistrica • pre- misHli, da je Ždja neizvedlji- poznavnosti izdelkov in sa* mega podjetja Slap Bohinj va." A so dogradili prostore, v Italiji pa so našli ugodnega ni vredno izgubljati besede» ponudnika strojev, ki so po sam primer je že sam po sebi vzorčen in bi moral biti za zgled tudi drugim gospodarskim subjektom v Bohinju," so med drugim utemeljili zlato plaketo občine Bohinj, ki jo bodo podelili Dori in Janezu Sodja. lastnikoma družinskega podjetja Slap trebni za izdelavo palčk- Malemu pakiranju je nato kmalu sledilo stogramsko paki' ranje palčk, ki je še danes, poudarja Dora Sodja, njihov najbolje prodajan izdelek. Prav na dan našega pogovora je bil to tudi najbolj iskan izdelek na spletni strani Bohinj. Predlagatelji so na- enega od slovenskih trgov-mreč prepričani, da podjetje cev. Proizvodnjo so potem prek svojih izdelkov promovira tudi Bohinj. Wagrado bosta prejela ravno ob petnajstletnici delovanja njunega podjetja, sta ugotavljala Dora in Janez Sodja. "Leta 1993 smo dobili prve stroje, proizvodnja pa je stekla marca naslednje leto," je pojasnila Oora Sodja. 7.a proizvodnjo slanega peciva so se odločUi» ker so v tem videli tržno nišo. "V Sloveni- ves čas širili, najprej s po- kovko, za kar so proizvodno linijo dokupili konec devet- Na uro izdelajo po sto kilogramov paičk. 1 foto: ahk. bu^ovec desetih let prejšnjega stoletja. "Skupaj z Žitom smo raz- zmanjšali» zlasti ker se je iz- vili tudi diabetične palčke, ki kazal za slabega pJačnika. pa se niSO ravno uveljavile» čeprav jih še delamo." Obenem pakirajo tudi koruzna zrna za pokovko, v letu Danes sodelujejo z večjimi slovenskimi tigovd, ki njihove izdelke prodajajo pod svojo blagovno znamko. Za zdaj 2002 pa so dodali še proiz- jih recesija ni bistveno priza- vodno Hni jo za grisine. deia, je pojasnil Janez Sodja. Nekaj let so veliko delali za Večja težava je po njegovem ji proizvajalcev tovrstnih iz- nekega italijanskega kupca, prihod velikih tujih trgovcev delkov sploh ni bilo," je še razložila. Najprej so .začeli "Tja smo vozili cele vlačilce naših izdelkov," je dejala na slovenski trg. zaradi Česar jim je proizvodnja upadla za izdelovati slane palčke, paki- Dora Sodja. Takrat so imeli skoraj tretjino. Zato ob pet rane po 43 gramov. "Preden smo se spustili v to, se sploh celo deset zaposlenih (danes jih je pet), delali pa so v dveh kih proizvodn j a stoj i že tretj o leto, je dodala Dora Sodja. nismo zavedali, kaj to pome- izmenah. Obseg poslovanja z Na uro izdelajo po sto kilo-ni. Za proizvodnjo palčk je njim so kasneje precej gramov palčk, je razložila Sodja. Dora Sodja, in petdeset kilogramov grisinov. "V treh dneh naredimo toliko, kolikor potrebujemo za celote-densko prodajo. Na zalogo ne delamo veliko, tudi zato, ker nam primanjkuje prostora." Prostore sicer ves Čas širijo, a so tudi omejeni, je poudarila Dora Sodja, na eni strani s cesto, na drugi pa z vodo. Kljub temu, priznava, ves čas razmišljajo tudi o novih izdelkih. "V mislih imamo že linijo za krekerje," je še dodal Janez ii POTROŠNIŠKI KREDIT PBS Licjođna. varn<3 -o Ivtra pol cio gotovine. vsflki poiu lahko najamete odlićen potrošniški krecfil Ce ga najanii^ie Oo 31. avgusta 2009. bodo stroški odobritve polovični, zagotovili pa si boste ludi možnost brezplačne upoiabe karuce z odloženim plačilom (če ie niste imeînik) in brezplačni pn^op k uporabi elekironskega bř»nčnislva CdO dO b9 I www pbs %i rOSrNA BANKA SLOVENIJE, d.d ftim» nt S i» i/^^i^v t/J Prvi slovenski naložbeni srebrnik Slovenija je dobila prvi na ložbeni srebrnik čistine srebra 999/1000 n^ase 3^,1035 grama {1 unča). Na njem je na eni strani reliefna podoba Slovenije, na drugi pa Franceta PreSerna ter del njegove Zdravljice in slovenske himr^e. Naložbeni srebrnik je zasnovan ;n kovan v Sloveniji, njegova Čistina in masa pa sta preverjeni pri Uradu Republike Slovenije za meroslovje. V podjetju Ele-mentum načrtujejo, da bodo kmalu izdali še dve unči težak srebrnik in celo kilogramski srebrnik, prihodnje leto pa novo serijo srebrnika. B. B. Najem šefov opazno cenejši Najem bančnega sefa je izjemno preprosta in elegantna re-iitev za hranitev zaupnih dokumentov, umetnin, nakita, de-narja in drugih dragocenosti. V Gorenjski banki poudarjajo, da lahko sef uporabniki najamejo tudi le za teden, za njihove komitente pa je najem odslej tudi cenovno zelo ugoden. "V tujini je shranjevanje dragocenosti v bančnih šefih nekaj povsem običajnega, pri nas pa se na to, da varnost doma ni samoumevna, šele navajamo," pravijo v Gorenjski banki. Višina najemnine je odvisna od velikosti in trajanja najema sefa, na voljo jih imajo v poslovalnicah v Kranju, ikofji Loki in na Bledu. Vsem, ki si bodo letos poleti iz finančnih zadreg pomagali s potrošniškim posojilom, bo Gorenjska banka zagotovila dvomesečni najem bančnega sefa brezplačno. B. B. GORENJSKI GLAS torek, 30. iiHiija 2009 EKONOMIJ / sUfan. zar^ ^^ 17 Brez V ne gre vec V Iskri Merilni instrumenti in stikala ocenjujejo, da je dro krize prodaje mimo. Zaključili so prenovo merilnega laboratorija za stikalno zmogljivost. Šttfan Žargi Kranj. O družbi Iskra MIS» d. d. - MIS pomeni Merilni instrumenti in stikala, ki s 410 zaposlenimi nadaljuje pomemben del tradicije ne» koč velike kranjske Iskre, je sicer redkeje in manj slišati. Kot je že iz imena razbrati, gre za dva proizvodna pro* grama: za proizvodnjo merilnih instrumentov, ki je locirana v Otoiah, kjer imajo poleg proizvodnje tudi razvojni oddelek in akreditiran ^ bhoTatonj, ter proÎT^vr^d- ^«jko Žerovnlk njo stikalnih naprav, ki zaseda šestino proizvodnih poslovanje Iskra MIS v Konkurenčni $0 le izdelki poseben preizkusni tra os- površin v Iskrinem kom- drugem četrtletju že izbolj- z zanesljivim delovanjem formator z dodatno opremo, Doslej brez izgub Lansko poslovno leto je iskra MIS zaključila s približno sto tisoč evTi čistega dobička, kar je zaradi slabega zadnjega četrtletja le desetina dobička, glede na leto poprej. Prvo letošnje četrtletje je poslovanje na pozitivni nidi. Kot nam je povedal direktor Žerovnik, precej naporov vlagajo v usklajevanje plačilnih rokov na prodajni strani s tistimi na nabavni strani, pri Čemer je cilj, da dosežejo uravnotežene roke. Martin Bizjak pleksu na Laborah, tam pa Salo v primerjavi s zadnjim je tudi uprava. Zanimalo četrtletjem lani in letoš- ki omogoča izredno velixe Iskra MIS pa se na trg^i kratkotrajne tokove za p t eiz- nas je, kako vplivajo na nji hovo poslovanje sedanje za Ú » prvim Četrtletjem, srečuje s kar precejšnjo kon- kuse. Problem pa je bil najti njim Najmanjša prodaja na po- kurenco. Trg je namreč zasi- specializiranega izdelovalca ostiene gospodarske razme- dročju stikalre tehnike je čen 3 nizkocenovrumi stikali takšne naprave z ustrezno re, gospodarska recesija in bila aprila, na področju z Vzhoda, za katera pa se po- referenco. Po kar nekaj ce- seznanili smo se z vlaganji v merilnih instrumentov pa gosto izkaže, da so nezanes- novno nesprejemljivih po- prelzkuševalno ter tehnolo- recesije praktično also za- Ijivl. Ali odpovedo pred izte- nudbah so slučajno izvedeli, ško opremo, ki postaja nu- znali. Ocenjujejo, da so kom deklariranega števila da podoben transformator jen predpogoj za obstanek dno upada naročil dosegli stikalnih operadi di pa v kri- išče tudi Siemens in tako na crgu. Dno krize ie mimo v aprilu, ko je bila prodaja tičnih situacijah preobreme-stikalnih naprav nižja za nitve ali kratkega stika po-okoli 35 odstotkov. Zaradi polnoma odpovedo. Za kon- prišli do s pecializiranega izdelovalca J. Schneiderja Elektrotechnik iz OfFenbur- upada prodaje so v proiz- kurenčni obstanek na ttgo je ga. V laboratoriju preizkuša- ^ ^ A Ker je ravno čas kolektiv- vodnji stikal pred dvema i^to izrednega pomena, da jo stikalne naprave visokih nega dopusta, smo se o po- mesecema prešli v jô-iuiii so stikala temeljito preverje- zmogljivosti za hišne insta- slovanju Iskre MIS v odso- delovni tednik, kaže pa, da na po mednarodnih standar- lacije in industrijsko rabo, tnosti predsednika uprave ga bo po trenutnem kolek- dih, kar potrjuje certificira- ki imajo poleg vloge stikala pogovarjali o poslovanju z tivnem dopustu mogoče nje v pooblaščenih laborato- tudi funkcijo odklopnika. ditektorjem kontrole kako- kmalu ukiniti, in kot je de- njih. Vsak hujši spodrsljaj Za kako zahtevne naprave vosti in članom poslovod- jal, so enormno povečali j^hko pomeni odgovornost gre, najbolje ilustrira poda- stva Rajkom Žerovnikom. tržne napore pri prodaji pioizvajalca ím malciialiio tek, da morajo nekatera od Povedal nam ie, da se je obeh programov. škodo uporabnika, hkrati pa teh stikal imeti izklopno izgubo ugleda znamke in s zmogljivost tudi prek 25 ti- tem tudi izgubo tržnega pol- soč amperov. Preureditev la- ožaja. Kupcem morajo ob borarorija je Iskro MIS stala prodaji podrobno navesti prek 150 tisoč evrov. lastnosti in zmogljivosti iz- delka, zato pa bo temeljiti Znanje in tradicijo preizkusi potrebni tudi za j^Hj^ nadgraditi razvoj bodočih izdelkov. Prenovljen merilni laboratorij Sicer pa v Iskri MIS načrtujejo nadgradnjo proizvodnje stikalnih naprav v smeri izdelave sistemov za uprav- Vse omenjeno je bilo raz- Ijanje z električno energijo log, da so se v Iskri MIS že in kompleksnih storitev, pred leti odločili za precejš- Razvijajo sisteme, ki bodo z nja vlaganja v tehnološko in daljinskim odčitavanjem preizkuševalno opremo, saj omogočili upravljanje, nad-so v zadnjem letu in pol vlo- zor in celo načrtovanje prožili v že nad tri milijone ev- cesov. Ker načrti zahtevajo rov. V sicer na zunaj precej izredno veliko znanja različ- neugledni zgradbi, podobni običajni transformatorski postaji, ob Savski cesti so skupaj z Elektro Gorenjska nih strok, specializiranih strokovnjakov pa primanjkuje, nameravajo možnosti za izobraževanje, ki so Sedemtonski transformator za velike tokove na zunaj spo minia na Tesline transformatorje. posodobili merilni laborato- ustvarjene v tem prenovlje- rij za stikalno zmogljivost, nem merilnem laboratoriju, Kot nam je povedal vndja ponuditi tudi ljubljanski Fa- projelcta dr. Martin Bizjak, kulteti za elektrotehniko, da razvijalec specialist Iskre bi motivirali že dijake v MIS, so pripravljali prenovo Elektrotehniški srednji šoli že vse od leta 2003, ko je v Kranju, pa na( bi vrata od- Elektro Gorenjska napove- prli tudi njim. Prav Kranj dal prehod 2 deset- lia dvaj- ima namreč že 6o-ietno tra- setkilovoltno 4Íistribiirijsko dicijo in zbrano veliko spe- električno napetost. Najpo- cifično tehnično znanje, ki membnejši sklop v tem la- bi ga kazalo nadaljevati in boratoriju ie namreč prav razvijati. Prvi naložbeni srebrnik Na kovancu so upodobljeni Slovenija. Prešeren in Zdravljica. Matjaž Gregorič membn^ Slovenca, stran z ..............................................................................zemljevidom Slovemje pa bo Ljubljana • Slovenija je dobi- ostaia nespremenjena. "S la prvi naložbeni srebrnik Či- srebrnikom želimo prodreti stine srebra 999/1000 in tudi na tuje trge, prodaj ali ga mase 31,1035 grama (1 unča), bomo v drugih državah đa- Javnosti je predstavljen ob nicah EU, predvsem v Netn- 2,5. juniju, dnevu državnosti- čiji, zanimanje za prvi sio- Na njem je na eni strani reli- venski naložbeni srebrnik pa efna podoba Slovenije, na je tudi v Švid," pravi snovâ- drugi strani pa podoba naj- lec prvega naložbenega sre- večjega slovenskega pesnika bmika v Sloveniji in direktor Franceta Prešerna in zapis podjetja Elementům Peter slovenske himne. Srebrniku, Slapšak. Podobi Slovenije in Id tehta eno imčo, bosta sle- Prešerna na srebrniku naj bi dila še srebrnika neto mase prispevali k večji prepoznav- dve unči in srebrnik neto nosti Slovemje vtujini.Čisť- mase 1 kilogram. V podjetju . na in masa srebrnika Elementům načrtujejo, da 999/1000 sta preverjena pri bodo v prihodnje vsako leto uradu Republike Slovenije izdelali Še po eno posebno za meroslovje, naložbeni sre- serijo srebrnika, tako da bmiki pa so kovani v Sloveni- bodo na svoj račun prišli tudi ji. Vprvi seriji je bilo kovanih numizmatiki. Na njem se bo tisoč kosov, na katerih je za- spreminjala le podoba po- pis Prva serija srebrnikov. Kranj Cenejši najem šefov pri Coren|ski banki v Gorenjski banki opažajo, da povpraševanje po bančnih šefih zadnja leta narašča. To še zlasti velja za obdobje letnih dopustov, ki so povezani z daljšimi odsotnostmi od doma. Zato, da bi bili šefi uporabnikom dostopnejši, je banka zni« žala cene najema pred prfčetkom letošnjih dopustov. Vsem, ki si bodo letos poleti iz finančnih zadreg pomagali s potrol- niškirn* posojilom Gorenjske banke, dvomesečni najem bančnega sefa zagotovijo brezplačno. Sefi pri Gorenjski banki so vgrajeni v posebej varovanem prostoru banke. To za pravno ali fizično osebo, ki sef najame, pomeni precej večjo stopnjo varnosti in diskretnosti pri shranjevanju predmetov večjih vrednosti. Tudi sicer banka zanje skrbi z največjo profesionalno skrbnostjo, informacije o tem, kdo je najemnik bančnega sefa, oa predstavljajo strogo varovano poslovno skrivnost. Višina najemnine je odvisna od velikosti In od trajanja najema sefa. Komitenti Gorenjske banke lahko izbirajo med številnimi dimenzijami, sef pa lahko najamejo za poljubno časovno obdobje (teden, mesec, po) leta, leto). Sefi Gorenjske banke so komitentom na voljo v poslovalnicah v Kranju (Hranilnica Globus), Škofji Ldesedilo poziva z >-Jogo ter dodatne Informacije dobijo na spletni strani sklada, pa tudi osebno na sedežu skiada v času uradnih ur ali na brezplačni telefonski številk sklada 080 81 21, Vlogo na ^lad morajo oddati novi kandidati za pridobitev Zoisove stipendije ter tudi obstoječi štiperidisti, ki Zoisovo štipendijo prejemajo preko Zavoda RS za zaposlovanje in se vpisujejo na višjo stopnjo izobraževanja ter tisti štipendisti, ki jo že prejemajo preko sklada. Zaščitena bo tudi Bruslju Kranjska klobasa je zaščitena z geografsko označbo, pod tem imenom jo lahko izdeluje le deseterica mesarjev. Matjaž GRíGOFič nujejo samo certificirani in nadonaJnim znakom ka- .......................................................proizvajalci. Taksnih je v kovosti, v prihodnje pa naj Sora • Končano je prehodno Sloveniji deset, med njimi bi jo zaščitili tudi v evrop- obdobje za poimenovanje tudi trije gorenjski: mesarija skem meriîu, kar bo sicer kranjske klobase, tradicio- Arvaj, Mesarstvo Čadež in trajalo dve ali tri leta, je na nalnega slovenskega živila, Kamniške mesnine. V pri- priložnostni novinarski zaščitenega z geografsko hodnjih mesecih se jim bo konferenci povedal predsed« označbo. Od lanskega marca zagotovo prídnížilo §c nekaj nik združenja Aljoša Pegan. ima ta mesnina geografsko zagovornikov uvajanja reda Številna dejstva, ki jih je v označbo, ki jo je z odločbo in spoštovanja pravil pri pri- kontekst nekdanjega in da- izdalo Ministrstvo za kmeťj- pravi kranjske klobase, da našnjega časa postavil etno- stvo, gozdarstvo in prehra- bodo potrošniki zagotovo ve- log dr. Janez Bogataj, doka- no. Kot so povedali predstav- deli, kaj iahko pričakujemo zujejo povezavo kranjske niki gospodarsko interesne- pod imenom kranjska klo- klobase s slovensko tradid- gd združenja Kranjska klo- basa, ki je pod različnimi jo. K večji prepoznavnosti in basa. je ta mesnina izdelana imeni sicer znana v Številnih dodatni vrednosti bo po- po točno določeni recepturi preddih sveta. membno prispeval letošnji in potrjenem proizvodnem Kranjska klobasa certifici- tridnevni fesrival kranjske postopku ter sodi med izdel- ranih proizvajalcev je na pa- klobase, ki bo v mesecu av- ke višje kakovosti, zato jo s sid aii nalepki enotno ozna- gustu v Hiši kulinarike v tem imenom lahko poime- Čena z enotnim logotipom Sori pri Medvodah. O zaš piljen i In zaščiteni kranjski klobasi so govorili (z leve): Franc Jezeršek, Aljoša Pegan, Boris jež in dr. Janez Bogataj. t é k 4 ! i f i GORENJSKI GLAS torek 30. junija 200Ç) -gifls. si 19 Kurja črevca za izsušeno kožo Kurja črevca oz. navadno zvezdico le malokdo ceni kot zdravilno zel, za veiino je žal le nadležen plevel - kar je precej krivično do črevc, saj jih zemlja obožuje» ker jo varujejo pred izsušitvijo. Pred slednjo varujejo tudi našo kožo. Pavla Kuner rastlina zoper kožne in prevretka so izborno zdravi* v oljčnem olju. dajemo kot težav«, ki jih s sabo prina lo ža zasluzena pljuča, led- obkladek na trebuh otrokom O kurjih črevdh (Stellaria staranje. Svetulejo Jo zoper vice, mehur in hemoroide, pri krčih in napetosti. Pri media), rastlinici z izjemno gubice in izsušitev kože, Mehčajo sluz, da se dobro pljučni zasluzenosti dodamo posrefenim imenom, z zožuje tudi pore, Blagodejna izkašljujemo ter spodbujajo Čaju še trpotec (Piantago nežnim belim cvetom in je tudi pri negi rdeče, raz- prebavo, listi, ki spominjajo na ma- dražene in srbeče kože. Ima lanceolata) in njivsko preslico (Equisetum arvense) ter jhne srčke, naše zeliSčarske celo to moč. da blali Priprava Čaia iz zvezdic skuhamo v vinu. Tako je čaj knjige ne govorijo pogosto. ekceme. Vse bolj priljublje- Še dobro, da je bil njen velik na postaja tudi v farmacevt» Še krepke j ši in uspešnejši. Čajno Žličko kurjih črevc 2el> namočena v Žganju, navdušenec naš največji ski industriji, kjer je ses* prelijemo s skodelico vrele služi za natiranje pri revmi. poznavalec zdravilnih zeli, tavina mnogih krem proti vode. pustimo stati pet min- pater Simon Ašič. Ponekod staranju in za nego kože. ut in odcedimo. Će ga pije- protinu in zbadanju. Nežni Usti zeli so odiičnTza solate po Evropi je zelo čislana Ženske [o cenijo tudi kot mo zoper kašelj, ga slad- in kot dodatki juham in zdravilna zel Vsebuje obili- naravno pomagalo pri osteo- kamo z gozdnim medom. prikuham. co vitamina C, betakaroten porozi. Lahko jo uživamo Čaj pijemo topel trikrat na oz. provitamin A. magnezij, svežo kot solato, v čaju ali pa dan po eno skodelico, kaldj ter druge vitamine in v obliki kapljic, Id jih kupi- minerale. Vse poletje nabi- mo v lekarni. ramo lističe in drobne cvetke. Crevca v ljudskem zdravilstvu Nekaj praktičnih nasvetov Zel za pod pi u t be Silno dobro se črevca izkažejo v obkladkih pri pod- Pomlajevalm plevel S prevretkom čistimo plutbah po prometnih nes-vnete ali udarjene oči ter rečah. Sveže ali posušene "StiŠki dohtar", ki ga zdravimo motno roženico. liste kuhamo v vodi pet min- Kurja črevca zai;adi pro* imamo Slovend tako radi in Lahko pa napravimo tudi utter jih nato precedimo. Se tivnetnih in antibakterijskih mu zaupamo, pravi, da obkladke z zeleno rastlino. toplo zel položimo na pod- lastnostih vse bdj pridobiva- navadne zvezdice pospešuje-' Malo jo potolčemo in damo jo sloves. Novejše raziskave jo celjenje ran, zdravijo gno« na 2aprte oči. Navadne plutbo in povijemo s povojem ali ruto. Obkladek men- naj bi prišle do rezultatov, da jne bule in izpužčaje. Kot čaj zvezdice in kamilice (Matri- jamo nekajkrat dnevno, dok-je ta plevel izjemno koristna v obliki poparka ali rahlega caria chamomilla), skuhane 1er bolečine ne ponehajo. Kurja črevca za zdravo kožo. % t^. f y' 4 * • r A 1 ♦ If ř \ 4 Navadne zvezdice so veliko več kot zgolj navaden plevel. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: kremna juha iz blitve, ocvrti nadevani puranovi zrezki po dunajsko^ brokoli s smetano, pečen krompir, glavnata solata z drobnjakom, skuta z jagodami; Večerja: narezek s pršutom, sirom in melono. Ponedeljek - Kosilo: rižota s teletino in zelenjavo, glavnata solata s paradižnikom in rukolo, neklarine; Večerja: polpeti izjajčevcev, krompirjeva solata. Torek« Kosilo: dušen ohrovt s paradižnikom, hrenovke, zrnat kruh, sadns kupa z rdečim ribezom in sladoledom; Večerja: popečene palačinke s skuto, kompot. Sreda - Kosilo: testenine s šunko, solata z jajcem, breskve; Večerja: perutninski paprikaš, kruh, jogurt. Četrtek - Kosilo: ragu juha, špinačna omleta, tržaški solatnik S fižolom; Večerja: kumarice s krompirjem v solati, mesni sir ali pariška salama, kruh Petek - Kosilo: ctplji na žaru, blitva s krompirjem po da matinsko, zelena solata z lečo in jajcem; Ve^rja: pečen krompir z dišavnicami, paradižnikova solata z oljkami ii mladim slanim sirom. Sobota - Kosilo: juha iz gomoljne zelene, svinjske zarebrnice in piščanec z žara, pečene paprike v marinadi, kajmaV, lepinje; Večerja: skutni žličniki, breskve v vinu. Skuta z jagodami Sesiouine: 40 dog vrtnih ali gozdnih jagoda 10 dag sladkorja, 40 dag skute, 3 dl mleka, 1 kozarček slodke smetane. jagode operemo in dobro odcedimo, stresemo jih v škode- lo, posladkamo in premeSamo. Večje sadeže prerežemo. Skuto gladko razmešamo z mlekom in preostalim sladkorjem, na koncu narahlo vmešamo jagode in stepeno smetano. Okrasimo z jagodami. Polpeti iz jajčevcev Sestaun e: 2 večjo jajčevca, 1 do 2 čebuli, 2 jajci, 2 Žlici drobtirt, 2 žlici parmezana, začimbe In olje. , )ajčevca olupimo in na grobo zmeijemo, solimo, premešamo ter damo na cedilo, da voda odteče. Odcejenim ja- jčevcem v skledi dodamo 5 žlic ocvrte čebule, stepena jajca, drobtine, parmezan, malo majarona in timijana, malo solimo, popopramo, vse dobro premešamo, oblikujemo polpete, jih povaljamo v drobtlnah In ocvremo. Skutni žličniki Sestavine: 25 dag skute, io dag moke, 3 dag sladkorja, 1 i^nilin sladkcr, 2 jajci, olje. Vse sestavine zmešamo. Žllčnike zajemamo z žlico in jih cvremo v vročem olju. Prvinski nagon 102 V RAKOVIH KLEŠČAH, 2. DEL Masifta Smolnikar Zdrav Človek ima tisoč ra- zličnih želja, bolni ef\o samo: mo. gnal za napredovanjem v službi aH bil v stresu zaradi vprašati, kam potemtakem zavarovano. Nad vsem drti Pa vendar, ni za obupati. pluje znanost in znotraj nje roko farmacija. Kaj, potem- Nasprotno. Ljudem^ ki jih je ozdraveti. Kdo je to misel prvi sosedovega beemv^a. Ne poz- farmacija"^ takem, strokovnjakom znotraj presenetil rak (in rak presemti izrekel, nfi vem, vsekakor drži. nam niti ene ženske, ki je Je mogoče iz pričakovanj uradne medicine preostane? slehernega, ki ga ta "žival" na- zbolela za rakom in bi, dcr.i- WHO napovedati, da bodo Izjemno draga kemoterapija. pade), polagam na srce, da se2 Življenje z rakom se odvija v mo, razmi^jaia o tem, da si postale vrednote obolelih za Prav tako drago obsevanje. Še boleznijo spopadejo kot z nekem drugam, altimativnem poveča ustnice aH prsi ali ka- rakom preý ali slej sploirve zdaleč m poceni operacijska izzivom, kot z rebusom, ki so okolju, v kaUrem se vse vrti teri drugi del svojega telesa, družbene vrednote? Hm. Ne bi odstranitev tumorja. Brez pod- sega odločili v miru in z iogifco okrog éne same osi, to je osi Življenje z rakom je prvinsko. bilo slabo. pore "alternativne ", vzporedne npfin. zdravja kot edine smiselne Prvinsko na duhovni, to je Dejstvo je. da novih, medicine so posledice kemoter- Torej, brez panike. vrednote bivanja v obliki, ki jo čustveni, in materialni, to je učinkovitih metod zdravljenja apije in obsevanja za bolnika Navsezadnje m rak noben bav poznamo. V tem vzporednem telesni ravni. raka ni. Zdravniki, ki bi jih zastrašujoče. Operacijska bav. V enem stavku povedano, svetu ne živijo le oboleli, pač pa Napovedi WHO (Svetovne poklicna zagnanost (ali celo odstranitev prizadetega organa je rak nenadzorovana rast cd- vsa njegova družina in pH- zdravstvene organizacije) so Hipokratova prisega) zanesla pa ne naredi iz čhvekovega or- ic. In v tem kontekstu ni rak jatelji. In celo širie okolje. črno^de. Zastrašujoče. Celo preblizu pogojno rečeno alter- ganizma kot c^te nič drugega nič drugega kot nepravilnost v V preteklih dveh letih sem ciniCnc. iuj naj hi se v prihod- nativiemu načinu zdravljen- kot invalida. Pri tem, nikakor rasti in delitvi cdic. Je pa res. spoznavala in srečevala ved no nove i n nove ljudi, Ic i Ji h je njem desetletju umrljivost za rad i ja, bi tv^li poklicno kariero, niti v sanjah ne namigujem, da lahko od tu dalje za zdaj raka povečala Tako imenovana uradna med- naj se bolniki z rakom odpove- samo ugibamo. presenetil rak. Med njimi ni namesto zmanjšala. Pri teh icina ne sme pnizkušati nič jo izvajanju katere od uradnih bilo niti enega, hi bi se, dani- napovedih se je umestno novegfi, nič, kar ni patentno metod reševanja težav. V I ft s t 4 i 20 ZANIMIVOSTI info(S>g'^s.si GORENJSKI GLAS torek, 30. junija 2000 KRATKE NOVICE ) eze rsko Čestitke odličnjakinjdma Letos so devetletko končali štirje učenci iz občine Jezersko^ ki so po prvih letih v podružnični šoli v domačem kraju nadaljevali šolanje na Osnovni šoli Matija Valjavca v Preddvoru. Ob koncu Šolskega leta jih je vse sprejel župan Milan Kocjan in nagradil dve učenki, odlični vsd leta Šolanja. To sta Ania Stenovec in Rozatija Stegnar. D. 2. Učenci z županom In z Orejcem Karniča^em, občinskim svetnikom, sicer pa razrednikom devetošolcev na osnovni šoli Matija Valjavec v Preddvoru, kjer so jezerski otroci tudi končali osnovno šolanje. Komenda Prvenstvo kolesarjev upokojencev v Komendi člani Društva upokojencev Komenda bodo v peteK 2. julija, ob 9. uri dopoldne organizirali Prvenstvo kolesarjev upokojencev Gorenjske, ki se bo začelo na balinišču DU na Pod- borštu pri Komendi. Kolesarjenje bo potekalo na relaciji Komenda-Cerklje-Komendska Dobrava-balinišče. Pripravili bodo tudi tekmovanje v spretnostni vožnji. Na srečanju pa organizatorji pričakujejo več kot sto kolesarjev iz vse Go* renjske. J. P. Računalnik in jaz (151) Širokopasovna omrežja in storitve ROBERT GuřnN bližno 2Z odstotld pa mu sle- kar je 11,9 odstotne točke več V zadnjem četrtletju leta je z 49,1 odstotka, bedijo mu saj se je konec leta 2008 v di kabelsko onuežje. Sled- kot leto prej. Med tržnimi 2008 je penetracija mobil- njemu se je v primerjavi z ie* deleži operaterjev fiksnega nih uporabnikov presegla sto tom 2007 delež znotraj širo- širokopasovnega dostopa odstotkov. Tržni delež pod» kopasovnega dostopa prav prevladuje Telekom Slovenj- jetja Mobitel še naprej pada, tako nekoliko zmanjšal. Optična omrežja so bila v podjetja T-2 z 18,2 odstotka, primeqavi z letom 2007 zni- ietu 2008 prisotna v 38 slo- Amis z 8,7 odstotka in UPC žal za 6,6 odstotne točke. Po- venskih občinah, predvsem v Telemach z 7,5 odstotka. V večanje tržnega deleža je urbanih naseljih, V primer- prvi polovid leta 2008 se je opaziti predvsem pri podjet-javi z letom 2007 se je delež tržni deiež Telekoma Slove- jih TuŠmobil in Simobil. Pokončnih uporabnU(Ov» ki do- nije še vedno zmanjševal, v nudnik T-2 ima na mobll- stopajo do širokopasovnega drugi polovid pa se je na ra- nem trgu dokaj zanemarljiv intemcta prek optike, pove- čun gradnje optičnih omre- deiež. ČaJ za 7»2 odstotne točke, žij začel zviševati. Podjetje T Priključki IPTV pridobiva- Znotraj širokopasovnih teh- 2 je konstantno pridobivalo jo v razmerju proti kabelski nologij se je delež optičnih tržni delež, ki se je glede na televiziji. V letu 2008 se je priključkov v zadnjem četr- leto 2007 zvišal za štiri od- deiež IPTV v primerjavi z le- tietju leta 2008 povzpel na stotne točke. tom prej povečal za 17,1 od 10,4 odstotka. Konec leta 2008 je bilo stotne točke. Tehnologija Ob koncu leta 2008 so na vzpostavljenih 232.840 pri- IPTV proti kabelstó televiziji področju širokopasovnega ključkov VoIP» kar je 91,2 od- tako predstavlja 36-odstotni Slovenija se uvršča med dostopa prevladovale hitro- stotka več v primerjavi skon- tržni delež. Ob koncu leta prvih dvajset držav pri kako- sti, ki so nižje od 2 Mbit/s. V cem leta 2007. Na ti^ fiks- 2008 je največji tržni delež vosti širokopasovnega dosto- primerjavi z enim letom prej ne telefonije je biJotako opa- IPTV storitev pripadal Tele- pa. Pri gradnji optičnega se je ta delež zmanjšal za žiti še bolj strmo zmanjšanje komu Sbvenije, a se ta delež omrežja smo med najhitrej- ^9.4 odstotne točke. Število klasične fiksne tdefonije in zmanjšuje, na drugem me- Šimi v EU. Pri širokopasovnem dostopu do intemeta v uporabnikov, ki se odlodjo za hitrost med 2 in 10 povečanje uporabe IP telefo- stu pa je podjele T-2, ki se nije. Slednja se je med konč- mu tržni delež vztrajno po- veliki meri še vedno previa- Mbit/s, vztrajno narašča, ne uporabnike razširila pred- večuje. duje tehnologija xDSL, če- najbolj ckíitno pa je poveča- vsemzaradiprednosti.kotso Nove tehnologije in sto- prav je v primerjavi z letom nje števila uporabnikov s hi- nižji strošld klicev in naroč- ritve vztrajno prodirajo k nin, možnosti integradje no- nam. Njihova uporaba se Razširjenost fiksnega žiro- vih tehnologij ter storitev in povečuje, konkurenca pa le 2007 opaziti padec deleža trostmi nad 10 Mbit/s. uporabe te tehnologije. V letu 2008 je pri Širokopasov- kopasovnega dostopa je ob možností kombinadje z dru- Še dviguje njihovo kako-nem dostopu xDSL predstav- koncu 2008 za gospodinj- gimi eldctronskimi komuni- vost. Vse to v prid nam. Ijal 67-odstotm delež, s pri- stva znašala 62,3 odstotka, kadjskimi storitvami. uporabziikom. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE i VARILEC PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) r\Mún\ bus UNSKI DUAI^C do 3. 7. 2Û09; GOSTir^TVÛ MENTOR d.0.0.. ŠOLSKA UL 2. ŠK. LOKA dUAÍlt BREZ POKLICA do 19. 7.2009: ANASSY, d.o.o., GOLNK 83, GOLMK do 3. 7. 2009; MODRI VAL. d.o.O., PREŠERNOVA C. 53. 1235 RAOOMLJE do 2. 7.2009; NATON d.o.O. C, 24, JU-NUA 25.1231 UUBLJANA • ČRNUČE dO 12. 7.2009; NATON <1.0.0.. C. 24. JUNIJA 25,1231 UUBLJANA • ČRNUČE OSttOVWOŠQLSU DOBRUBA du 4. 7. 2009; VILJEM ftMBROŽlČ S.P.. CANKARJEVA UL. 18. RADOVUlCA do 4.7.2009; JOŽE BORSE S.P., ŽELEZ-NIŽKA UL 10. LESCE do 1. 7.2009; GOYA • COMPAVY Û 0.0. ŠMARTINSKA C. 102. LJUBUANA dO 4.7.2009; NEROS, d.o.o.. ALPSKA C. 43. LESŒ dO 1. 7. 2009; PLUS ORBITA, d.o.o., VRTNA a. 24, KRI2E T{SAR0PA2EV dO 9.7 2009: K K- MONT, d.o.o., GODE- MARC11$. 9243 MALA NEDELJA NIŽJA PMLiCM l20eM26ll IDO 2 LfH dO 2. 7. 2009; SAN-KER BRAOULE i PARTNEflJl. d.n.O., ALPSKA C. 7. BLED cvniiiM do 9- 7. 2009; MAJDA STANONIK S.P., ZAKOBIUEK 15, POUANE NAD ŠKOF- JO LOKO MESAR dO 1. 7. 2009; MESARSTVO BUINK d.00.. SCLSKAUL46,1291 ŠKOFUICA MIZAR do 3. 7.2009; GORUČAN JOŽE S.P., SE-NIČNO 36. KRiŽE do 4.7.2009; NEROS. do.o. ALPSKA C 43. LESCE (^UKOVALSC XDVIN do 2.7.2009; LOGAR TRADE d.o.o., POSLOVNA CONA A 4t, ŠENČUR ORQOJAR do 30. 6.2009; FOMI. d.o.o.. UL BRATOV KOWEL 66 A, 121^ LJUBUANA - Šentvid do 28.7.2009; REA MTOL, d.o.o., RAJ-SPOVAUL 18, 2250 PTUJ C» 8.8.2009; REA METAL d.o.o.. RA^ ŠeOVAUL 18, 2250 PTUJ dO 8.7.2009; TEHNOMONT d.o.o., RAZ« LAGÛVALL. 11,2000 MARIBOR IZOUTEH IM^AIACU do 8. 7.2009; TEHNOMONT d.o.o.. RA2. UGOVA UL. 11, 2000 MARIBOR STROJttIK do 4. 7. 2009; HOTEL CREINA, d,o.o„ KOROŠKA C. 5, KRANJ AVTOMEHAMK dO 14. 7. 2009; AVTDHIŠA KRANJ. d.0.0., UUBLJANSKA C. 22. KRANJ do 8. 7.2009; AVTDHiŠAKRANJ, d.o.o.. UUBUANSKA C. 22. KRAMJ tío 8. 7. 2009; GRADBENO PODJETJE BOHINJ, O.D.. TRIGUVSKA C. 8. BO HINJSKA BISTRICA do 1. 7 200S; EMIL KOFLER S P. TRA TA 4, GORENJA VAS ElEKTRIKAII ENEUfiEnX do S. 7.2009; PLAN-NET, d.o.o., KAMNIK POD KRtMOM 8 B, 1352 PRESER JE TAPEniK do 8. 7. 2009; TRGODQM NO. 1, d.o.o., ZAPUŽE 10 6. BEGUNJE AVTOUČAR dO 1. 7. 2009; EMIL KOFIER S.P., TRA TA 4, GORENJA VAS FRIZER dO 2.7.2009: BOŠTJAN KEPIC S.P,. TRG SVOBODE 25, TRŽIČ do 2. 7 2009; STUDIO MJ. d.o.o., LITIJSKA C. 45, UUBLJANA PEÍARKERMIK do 1. 7. 2009; Maiaib, d.u.o., STARA LOKA 71, ŠK. LOKA DIMNIUR do 19.7.2009. REGIUS, d.o.o.. ZAGREBŠKA C 70. POOOMARfBOR PmiDAJAlEC do 8- 7. 2009; DAVORINA PIRC S.P, C. SVOBODE 7. BLED do 1. 7. 2009: GOYA • COMPANY D.O.O., ŠMARTINSKA C. 102. LJUBLJANA do 5, 7. 2009; SLOVENSKA KNJIGA d.0.0.. STEGNE 3, LJUBUANA KUHAR 5. 7 2009; ROMAN ŠPENKO S,P., PREŠERNOVA UL 14 C. 1341 KAMNIK NATMAR Ô0 4. 7 2039; KRSTO THIPIŮ S.K. TRIGLAVSKA C. 13, BOHINJSKA BISTRICA do 4.7.2009; SUZANA DE6EUAK S.P., REBR 29, BLED SIIEMJA PDIUCMA IZOGRAZU 25. 7. 2009: HOTil LEONARDO, lo.o.. KONJIŠKA C. 6,2317 OPLOTNICA do 7. 7. 2m: HOTEL MALOGRAJSKI DVOR d.0.Q.^ SLAMNIKARSKA C. 16. Î230 DOMŽALE do 8. 7. 2009; MARMITE d.o.o., KOROŠKA C. 10, KRANJ Ó0 e. 7. 2C09; OPTIKON. d.o.o.. JAMA 51. MAVČIČE d01$. 7.2009; TEHNOCAR, d.o.o., BRODE 20, ŠK. LOKA dO 26. 7 2009; TJP-TOP DESIGN d.0.0,, KOMPOl ,IF RR. 1312 VinFM • DOBRE- POUE 12. 7. 2009; GREGOR SODJA S.P., BOHINJSKA ČEŠNJICA $t, SREDNJA VAS V BOHINJU STROJNI mm do 30. S. 2009; FOMI, d.o.o., UL. BRATOV KOMEL 66 A. 1210 UUBUANA • ŠENTVID do 2. 7.2009; LOGAR TTWDE d.o.o.. POSLOVNA CCNA A 41, ŠEN^R ELEKTROTEHIfIK do 16. 7. 2009; KREATA, d.o.o., GO-RENJSKA C. 39. NAKLO do 4. 7 2009; KREATA. d.o.o., GORENJSKA C. 39. NAKLO FARttACEmU TEHNIK do 10. 7.2009; MIKONA. d.o.o., PREOk LNISKAC. 14. TRŽIČ KOZMEHČNI TEHNIK do 15.7.2009; MANCA MALI S.P.. ALPSKA C. 37 8. LESCE eOSTlKSKI TINNIK dO 1. 7 2009; EMIL KORER S.P., TRATA 4, GORENJA VAS EKONOMSKI TEHNIK dO 30. 6. 2009: MEDI COP H AR MACI A. d.0.0., TOPNIŠKA UL. 4 A. UUBUANA dO 8. 7. 2009; PREVAJALSKI STUDIO EKO d.0.0.. POLJANSKA C. 14. LJUBUANA ^ dO 19. 7. 2009; RATIO, d.ftO.. STRUŽE-! VO 3. KRANJ ; KDMEBCIAUST i do 26. 7. 2009; ZALOŽBA MIKLOŠIČ. : d.0.0., PAR nZANSKA C. 3,201X1 MARh I BOR ! SREDNJA STBQKOVXA AU SFUtSNA I20BRA- Im i do 7. 7. 2009; HOTEL MALOGRAJSKI I DVOR d.0.0.. SLAMNiKARSKA C. 18. i 1230 DOMŽALE ! do 27. 7. 2009; KURÁTOR d.o.o., i STUDENEC 17. 1260 LJUBLJANA -i POUE I do 7. 9. 2009: MERKUR zavdrovalni-! oa d.d. DUNAJSKA C. 5B, LJUBLJA- Ina ? dp 1. 7. 2009; 5ILIK0, đ,o.o., BREZJE I PRI DOBROV110,1356 DOBROVA ! do 19.7 2009: MIHA BOHINC S.P., lAN-ÍGUSOVAUL26. RADOVUlCA : do 3 7 2009: ZASTOPSTVO ZA MST- i OBUTEV d.0.0.. ŠMARTINSKA C. 152, ! LJUBUANA ! INl STROJNIŠTVA ! dO 1. 7. 2009; SILIKO. d.o.o.. BREZJE i'PRI DOBROV110.1356 DOBROVA i EKONOMIST ZA DENARMI^TTB. HNANCE, : UČUNOVOOSTfO ! dO 8. 7. 20Q9; GIMNAZIJA ŠK. LOKA, i P0DLUBNIK1 B. ŠK. LOKA i HILKEMUE : do 8. 7. 2009: KENEX d.o.o., SELA PRI :DOBOVI3A.8257DOBOVA t UNIV. m. IH2. A6R0N0MUE . dO 10. 7. 2009; TERRAPLANT d,o.o.. ^ OREŠJE NAD SEVNICO 23, 8290 SEV- • NICA . UNIV. DIPL mi RAČUNAtNllTVA IN INFORMA- T1K£ do 1. 7. 2009; LEA, d.o.o., FINŽGARJE-VA UL 1 A, LESCE MASISTER FARMACUE. DflDIPLDM^ do 3. 7. 2009; Vl-DA STUDIO d.o.o.. TR- jŽAŠKA C. 132, UUBLJANA m. DIPL INt RRADBEJfl^A : dO 3, 7. 2009; EKONOMSKO- ' STORITVENI IZOBRAŽEVALNI CENTER, 'KIDRIČEVA C. 65. KRANJ i DIPL INl GRAOBENlfTVA (VS) i do 9.7 2009; K K - MONT, d.o.o.. GODE- MARC113.9243 MALA NEDELJA PROF. 8LASBE do 1. 7. 200S; OSNOVNA ŠOLA IVANA TAVČARJA GORENJA VAS, TRATA 40, GORENJA VAS niOK SLORNStlNE dO 1. 7. 2009; OSNOVNA Š}U PREŽf- HO VEG A VOR AN CA. C. TONETA TOMŠIČA 5. JESENICE PROF. RUNCOStlNf dO 6. 7. 2009; GIMNAZIJA ŠK. LOKA, PODLUBNIK 1 B, ŠK. LOKA PRDF. ANGUŠifNE do 8. 7 2009; GIMNAZIJA ŠK. LOKA, PODLUBNIK 1 B, ŠK. LOKA PHOF. SPANIÙNE do 8. 7. 2009; GIMNAZIJA ŠK. LOKA, PODLUBNIK 1 B, ŠK. LOKA PftOP. KEMUE do 8. 7. 2009; GIMNAZIJA ŠK. LOKA, PODLUBNIK 1 B, ŠK. LOKA PROF. ELASBEN! VZ60JE do 1. 7 2009: OSNOVNA ŠOLA PREŽL HOVEGA VORANCA. C. TONETA TOMŠIČA 5. JESENICE AKADEMSKI RUSSENIK PROF. ZA KUVIATUR-NE IXSTRUMENÍt do 10. 7. 2009: GLASBENA ŠOLA KRANJ. POŠTNA UL. 3, KRANJ AKADEMSKI fiUSBCNlK VlOUST do 10. 7. 2009: GLASBENA ŠOLA KRANJ, POŠTNA U L. 3, KRANJ AKADEMSKI 6LASBENIK TROBENTAR dO 10. 7. 2009: GLASBENA ŠOLA KRANJ, POŠTNA UL 3, KRANJ AKADEMSKI SlASBENIK KaKALEC do 10. 7. 2009; GLASBENA ŠOLA KRANJ, POŠTNA UL 3, KRANJ AKADEMSKI GLASBENIK KONIRMASIST dO 10. 7. 2009; GLASBENA ŠOLA KRANJ. POŠTNA UL 3. KRANJ ' AKADEMSKI GUtSSENIK FlAlfTIST do 10. 7. 2009; GLASBENA ŠOLA KRANJ, POŠTNA UL 3. KRANJ AKADEMSn KLASSEHJK KURlNETtST dO 10. 7. 2009; GUSBENA ŠOLA KRANJ. POŠTNA UL 3. KRANJ DR. MEDIONE dO 11. 7 2009; BOLNIŠNICA SEŽANA, CANKARJEVA UL 4. 6210 SEŽANA dO 9. 7. 2009; DZG, ZD 8LED, ZDRAVSTVENI DOM BOHINJ, MLADINSKA C. 1. BLEO to 9.7.2009; OZG, ZDRAVSTVENI 00 M JESENICE, C. MARŠALA TrrA78, JESENICE do S. 7 2009; OZG. ZDRAVSTVENI DOM HAUUVUlCA, KUfALIŠKA C. /. HAUOV-uica do 26. 7 20C9; 0Z6. ZDRAVSTVENI M TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ W. DEKTALilE MEDIONE do 19. 7. 20(19: OZG, ZDRAVSTVENI OOMTTÍŽIČ, BLEJSKA C. lO.TBŽIČ DR. MEDICINE SPECIAUST SPIGŠME MEDICINE do 9.7.2009; OZG, ZD BLED, ZDRAVSTW- I» I« MBQHINJ.MLAWNSKAC.I.BLED OR. MEDICINE SPECIA1JS7 MEDICINE DEIA. ^OMHA. ŠPORTI do 1. 7. 2009; HOLMED, d.ao.. KAPUCINSKI TRG 7, ŠK. LOKA OR. MEDICINE SPECIAUST PEDIATfiUE 23. 7. 20C9; OZG. ZDRAVSTVENI 3DM RADOVLJICA. KOPALIŠKA C. 7, RADOVUlCA LINIV. DIPL SOCUUII DELAVEC : dO 8. 7. 2009; CENTER ZA SOCIALNO OELO ŠK. LOKA. PARTIZANSKA C. 1 D. ŠK. LOKA VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA dO 19. 7. 2009; BLAGOJČO WICOV S.P., g-éas.si GORENJSKI GLAS torek, 30. junija 2009 Več na www.gorenjskiglas^si/ K ažipot IZLETI Na Spik Hude police - popravek Kranj - Planinci in pohodniki kranjskih upokojencev vabijo na pohod na Špik Hude police, ki bo v četrtek, 9. julija, z od* hodom ob 6. ure izpred Creme. Pohodniki pa se bodo poda> li do planine Pecoi. Pohodniki bodo hodili 2 do 3 ure» planinci pa 4 do 5 ur. Prijave z vplačili v društveni pisarni do ponedeljka. 6. junija. « Kozice Šenčur • Turistično društvo Šenčur v soboto, 11. julija, vabi na planinski izlet na Kozice. Skupne zmerne hoje bo okoli 4 ure. Pohod bomo zaključili s piknikom ob Kolpi pri Šterben* cu v Sodevcih. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred pošte Šenčur. Prispevek na posameznika bomo določili kasneje glede ns ItevHo prijavljenih, predvidoma okoli 20 evrov (vračunana tudi hrana na pikniku). Informacije in prijave zbira med 5. In i o. julijem, Franci Erzin, tel. 041/875 812. OBVESTILA Kolesarjenje Kranjska Cora • Kolesarska steza na trasi Rateče > Belca je odprta. Trasa kolesarske poti med Belco in Mojstrano je dobila novo asfaltno podlogo. * » Odprtja planinskih koč Kranjska Gora • Dom v Tamarju • odprto, informacije: 04/587 60 55, 041/448 830, 041/448 831. Aljažev dom - odprto, informacije: 04/589 51 00,04/58910 30. Koča v Krnici odprto, informacije: 031/3^1 773- Tičarjev dom, odprto, informacije: 051 /634571. Koča na Gozdu, odprto, informacije: 051 /626 641. 041/682704, www.prezlc.si, infoO^prezlcsi. Erjavčeva koča na Vršiču, odprto, informacije: 051/399 226, plan.dru- stvo@sioi.net. Triglavski dom na Kredarici, zaprto, informacije; 04/ 531 28 64. Planinski dom Tromeja, odprto. Informacije: 04/587 60 05. Mihov dom, odprto, informacije: 041/787 706. Brunarica pri Ingotu, odprto informacije: 041/749 048. Šlaj* merjev dom v Vratih, odprto, informacije: 04/589 51 00, 04/589 10 30. Kovinarska koča v Krmi, odprto, informacije: 051/631 989. Dom Valentina Staniča, zaprto, informacije: 051 /614 772. Pošta rs ki dom odprto, informacije: 041 /610 029. ičkom UAAAU KONCERTI Nastop danskega pihalnega orkestra Jesenice - V okviru Poletnih prireditev na Stari Savi bo v če> trick, 2. julija, nastopil Pihalni orkester KKSO iz Danske, četek je ob 19. uri, v primeru slabega vremena bo prireditev v Športni dvorani Podmežakla. Koncert |aneza Zmazka Žana Mojstrana • Koncert janeža Zmazka Žana v baru Time out bo 3.7. ob 21. uri. RAZSTAVE Vrata 2009 in Galerija Radman Kranjska Gora • Gornjesavski muzej Jesenice vabi na odprtje razstave likovnih del udeležencev 30. planinske slikarske kolonije Vrata 2009, ki bo v četrtek, 2. jufija, ob 17. url v galerijskem prostoru Liznjekove domačije na BorovSkl cesti 63 v Kranjski Gori. Liznjekova domačija bo odprta do 31. oktobra. Od torka do sobote od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 17. ure, novembra bo odprto samo za najavljene skupi-^ ne. Informacije: 04/388 19 99. Galerija Radman je odprta vsak dan od 17. do 22. ure. Razstavljena dela akademskih sli- karjev: Klementina Golja, Metka Erzer, France Slana, Vinko Tušek Boni Čeh, Rado jerič, Klavdij Tutta, Igor Rekar, jože Šajn, Nikolaj Mašukov, Salvador Dali, Milan Konjevič, Aleksandar Saša Sopić. Razstavljena dela akademskih kiparjev: FrančišekSmerdu, Frane Kršinić, Janez Boljka, Orago Marin čerina in Še drugih domačih in tujih avtorjev. Informacije: 041/790 292 Triglavska muzejska zbirka Mojstrana - Triglavska muzejska zbirka je odprta do 30. septembra, vsak dan 10, do 16. ure, ponedeljek - zaprto. Informacije: 04/589 10 3Sr 04/583 35 00 Kajžnkova hiša Rateče • Kajžnkova hiša je odprta od torka do sobote od 10. do 16. ure. Zaprto: nedelja, pot\edel;ek, prazniki. Stalna muzejska razstava: Etnološka dediščina Rateč, simulacija plani-ških skokov. Informacije: 04/587 61 48 Kulturno etnološka učna hiša Pr' Katr Dovje-KulturnoetnobŠka učna hiša Pr' Katr je odprta vsak pet> ek od 15. do 19. ure in vsako soboto od 9. do 12. ure, od 15. do 19. ure po dogovoru. Takrat možen udi ogled 200 let stare lesene izbe v nadstropju hIŠe. Informacije: 04/589 52 30,041/442 994, triglavske.pravljice(g)sioLnet, www.pr-katr.dovje.net Pote- kale bodo tudi etnološke delavnice • učenje peke kruha v krneč-k^ peči in info točka za Phare projekt Karavanke Natura 2000. Informacije: 041/440 647. Razstava fotografskega društva jesenice Jesenice • Razstavni salon DOLIK in fotografsko društvo Jesenice vabita na odprtje razstave fotografij Članic în članov fotografskega društva Jesenice, ki bo 3. julija ob 18. uri. Razstava bo na ogled do 22. julija. Salon DOLiK )e odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Vrata 2009 Kranjska Gora • Vabljeni na odprtje razstave likovnih del udeležencev 30. planinske slikarske kolonije Vrata 2009, ki bo v četrtek, 2. julija, ob 17. uri v galerijskem prostoru Liznjekove domačije na Borovški cesti 63 v Kranjski Gori. Razstava bo na ogled do 30. avgusta, od torka do sobote od 10. do 18., ob nedeljah od 10. do 17. ure. GG naročnine 04/201 42 41, e-po^; narooiine^g-glasii www.gorenj^kigldsii Umrla je naša ljubljena T J ASA DIMC rojena Šinkovec Od nje se bomo poslovili v sredo, 1. julija 2009, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Ť.ňTň ho íítala v ves^iri nd 14. ure dâljf». lo, sinovi Boštjan, jure in Žiga z družinami mami ter Janina in Jan z družinama Kranj, 28. junija 2009 Čipkarski A AOâfffâef 422*2«ICSMhl ki trni LOVE i Gom^Gtes ^ lál tL^lt »o» iv» ikuwh» iismw 1^7 ► Cb » i^Wôê p* w pmÉbllâW 6611 » MFTWi U. pb it wii» p*sw ww aiďiflmifíiéli^ ćb UMi Ob ».rt csmririi^ I z' MojeDeloxom Izberi prihodnost MOJE DELO, spletni roarkeríř^g, d.oo., Poduilika 92. 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEC NFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV :3Û0 - 500) NA: www. m com, I .com AnalKlk • programer m/2 (Žlrí) lé^«mo stTOk^míakd. ki jirn ni tuje področje AO-domen« poštnega sistema Ex- change. Unux in VMwere okolja, poznavanje SQL podn^čja, pozTiavanJe TCP/IP prototolov, Ce žehte detstí v podietju, ki se nenehno razvija In àin 3je poslovanje. će vam ní tuje mednarodno »ndeksv^ije, sta gďivo prav> za n« Alpínii, d. d., Žin, Srrcijer^ke ulica S, 4220 2in, c>n]âve zbiramo do 24. 7. 2009, Več na WWAV. m padalo com, CNC operater m/ž (Zgoia (Begu nje na Gore njekeni» Zahtevano znanje: nejmanj zaključena ^ednja šola lehnićne smerř, znanje InaieiiiatiKs {tiíyonumeliiji, koutc^trdlni sidemi), poznčrranie r^CunsUnlKc^ CNC strojev in njiho\«8e dejanja. Seaway Srouo, d, o. O. Pot na l>$íce 2, 4260 Bled, prijs/e zbiramo do 16. 7. 2009, Več na wvAv,rT>o|9đelO.COm. Elektrolnitalater m/i (Bled) Zaposlimo e(eKtr^nSataier}a z na/man) inietno eoio, Ki ima najmanj 3 lata de^ izkušenj na področju elektrotehnik. Od vas pričakujemo sanv>$toj<>ost, urejenost, komunikativnost In poznavanje osnovnih računalniških oKof;. Vestno delo bo opaženo In nabaleno. Ponujamo vam delo v mladem, inovattvnem okolJu,služDeni teleh)ninavton>obil ter oO uapeénem delu možnost napredovanja. PMT KUMA COMMERCE, d. 0. O., Pol na Lisice 8. 4260 Břed, pnjave obiramo do 20. 7. 2Q0&. Vi^ na www.moiedelo.com. Prodaja^ee/prodajalka y trgovfnl zitvill (Kranj) Zaposlimo prodajalko u delo v živilski trgovini, Peliarr^ Zevnik, d. O. o., Ljubljanska c, 36a. 40ÛO Kranj, orfjsve zbiramo do 19. 7. 2009. Već na vAvw.moiedeto. com, Elektroteřinik m/ž Nemč(ja> Idćemo elektrotehnika za elektnharska dela v tuiini (v Nemčiji). Pnčakujemo IV,-V. stopnjo izobrazbe ijstrezne smeri (ei€ktrotehr^k< eiektroinštaUrter. olektrome> Itanik), doúro2rtan]e neo^kega jezika, vozniški izpit B-kateQorije. oanot^račo nalntško znanje, 5 let delovnih izkušenj, ^nujamo zapo$lřtev za določen čas 12 rrveeecev, 3 mesece poskusr^ urajene delovne razmere, gibljh/.^r^œtalen umik. Kreeta, d, o, o,. Gorenjska cesta 39,4202 Naltio. prtđve zbiramo do 18, 7, 2009, Več na wvw,mo)edeio,com- Strojni- ali alektro^nženlrji (več sodelavcev) m/ž iTrilč) Za našo tovarno v Trz^ Iščemo ambiciozne in angažir&ie mlade strojne ali elek- tr^nienirje. Obvezno je kvalitetno go«on>o in pisno obviaoanje angleškega In nemškoga jez^ oz, ang^kega in italijanskega jez^ Ponjjamo kreativno de-ovno okolje z rT>ožnostio st7ckov7>ega razvoja In stimutativ^rmi prihodlo, SOS inženiring, d, o o.» Tržaška 2 1000 Ljubljena, prijave zbiramo do 17. 7 2009, Več na www. moiedelo,com. Strojni- aH eleictrolnženirjl (več sodelevcevj m/^ (TrilČ) Za našo tovarno v Trtiču iščemo ambtoozne in angažirane m^de strojne ali el^-ironnienirie. Obvezrw je kvalitetno g9von>o In pisrto obvlacanje angjeikeçâ in rtemškega jeziSa oz. angfeškega In rtalijanskega jezika. Ponjjamo kreativno de-ovr>o okolje z možnostjo slrokovne^a razvoj in stimulativnimi prihodki, SOS nieniring, d, o o,. Tržaška 2 1000 /eč na www,moiedelo,com. . oriiave ?bÍR4ino do 17 7. Izkušen natakar tn res dober kuhar m/i (Hotel BeHeMje 6ora> Od kandHjařa pnćakujemo vsaj 5 let Oetovnih izkušen; na del9vr>em mestu kuhar-,a in 3 Ida za natokarjo, Somoolojno&t pn dclu^ notar>čno3t. vC9tnoat in oošlenost, komunikativnost, veselje do dela v kuhinji in z ljudmi, V primenj opvanjskth težas, pomagamo pri razrešitvi • stanovanje. Hotel Bellevue, ti. c. o., àmarjetna Gora 6. 4000 Kranj, prijave zbiramo do 16. 7. 2009, Več na «/imv. ,com. Kuhar m/ž (Kran|ska Gor«/Oozd^artuljek) DasIov: Ínfo(SgDd.sÍ tel: 4 2$] )9 04. fâxt 4^86 4 281 07 gsmt ♦•3S6 \i 536 578 ÔODAM ALI PRODAM trisobno stanovanje. cena po dogovoru, Trilč. Caf^karjeva 1. « NEPREMIČNINE STANOVANJA PftÔOAM ENOINPOLSOBNO stanovanje. 38 m2. I. 1955, delno oprdmljana. 85.000 ELR, Lesce. Koroáka ulica, «031/512-626 GARSONJERO v Novigradu, za 2 Cto 4 osebe, blizu lepa lokacija, 9 041 /665-470 0003873 GARSONJERO, opremljeno, na Bledu. 2a eno osebo, oddam za ďaiisi čas. o 041 /dSO>406 dttUB&l GARAŽE STANOVANJE v StraŽJiću, prrtlićje stanovanjska hise, 61,Ô0 rrr2. CK na plin. v celori adaptirano, ZK. 90. EUR. tr 041/826-647 PRODAM • i » T-U R-^'T-A N NOVO. pocinkarw, i20lrar>o garažo, d X 2.5 m, z nadstreékom ta avto, V 041/613-424 JUR'TAN, nepremičnine, d. o. o. Pt Cankaneva ulka 03 ($taro-mestno jedro), 4000 Kranj, tel.; 04/236-92-14. mobi: 041/451457 e-poita: inf3jjr-tan.sÍ ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TRC 7, 4000 KfiANj TEL: 04/23€€-670 040/204-661, fr-poita: itd.nepremioiknei^siol.nat www.tt^plus^ Ks KERN N EPREMICN INE Maistrov trg 12,4000 Tel. 04/2021Î 53, 202 2$ 6S CSM 051/320 7C0, Emaih MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM RENAULT SCENIO 1.9 diesel. I. 2002. 2 V30 opremo, 5.500 EUR, tř 031/517-276 RENAULT Clio 1.2 RN, I, 1996, 20.000 km, 3 vrafa. reg. do junija 2010, srebrne barve, prvi lastnik, cena: 650,00 EUR, « 031/605-025 10* 4202 N1I1J0 pe ...........................umů « ^ZDLiini SiSle^mr m kalâli2A)ûr|i ♦ 3mof1izer(i in vzmek hitrr seivis ♦ avtOOpl^k;^ 1er vse Z^ pcxlve/|t (?avore. ů^s^ki) f ^ ♦ pnevmaiike in pr^ii^ča T: 04 25 76 062 www.400aniarai RENAULT Cio Storía More, I. 2006. 45.000 km, odlično ohranjen, reg. do jun. 2010, 1. lastnica, veliko dodatne opreme, tř 041/747-718 9ixm* 0U2UKI Jimny 4 x j. 2007, melalr>o temno zelene barve, klima, lepo ohranjen. «041/227-338 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL KUPIH ODKUPUJEMO hlodovino In celulozni les iglavcev, 0 041/758-032 KURIVO PRODAM DRVA metrska ali razžagana. možna dostava, «041/716-019 eoosdei DRVA motnost olačila na ODn^^e, metrska aH raziagana. možnost dostave, «040/338-719 9003362 DRVA mešana, bukva, gaber, ^avor, jesen, hrast, moin ost razreza in dostave, cena 40 EUR, « 070/323-033 SUHA «04i/7e7.3d9 •OOM/i STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM BELO SPALNICO« dobro ohranjeno, po ugodni cam ali po dogovoru, v docca^fl OOSPODINJSKI APARATI PRODAM PRALNI STROJ in kombiniran hlsdil- nik Candy, tr 041/87&^04 PODARIM HLADILNIK pomivalni 950<360 8 SO-iUrsko skrinjo in i. Vse ée dela, « 041/ TURIZEM ODDAM aparimaje in aobe v Metajni • Pag, hi^ na sami plaži Drtmemo za družine z otrofu.« 00385/989-230-9Ô2 MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA očala, okulistični pregledi za očala in kontaktne leće. Popust za upokojence in študente ob nakupii očal. OptvKa AJeksandra. Olandia Kranj, « 04/23-50-123, Optika Saša Trii, « 04/59-22-602 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM NEMŠKI BOKSAR, mladići, datum legla: 12. maj, cena po dogovoru, tr 041/570-658 M03a?$ ZELO UGODNO predam sedlo, uzdo. toráo in de nekaj opreme za konja, tr 040/239-091 PODARIM MUCKE stare dva meseca, sVo-bele barve, tr 040/235-410 «oûssr; KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI KUPIM TRAKTOR Ursus. « 041/680-684 PRIDELKI PRODAM ČEŠNJE, kvalitetne domače hrus-tavke, dnevno sveže nabrane, ugodno prodajamo. Km^ja Princ. Hudo 1 {pfl Kovorju). Tržič. « 041/747-623 VZREJNE ŽIVALI PRODAM BREJO ČBtelk^o, « 041/661-660 JAGENJČKE za zakol ali nadaljno tejo, t«f28 ukrery 30 k^. Cerklje, Tf 031 /521 -307 «osôsi JAGNJETA, meso za na razenj aii po želji, dostava na dom, V 041/566-429 KOKOŠI RJAVE pred nesnostjo. Vsak delavnik od 8. do 11 ure. sreda od 8. do 17, ure in sobota od 8, do 13. ure. Perutnlnarstvo Gaèperlln, Moste 99, pri Komendi, tr 01/834-35-06 KUPIM BIKCA sjmentalcâ, starega do 10 dni in prodam kravo simentalko. brejo 8 mesecev, tr 031/687-062 OSTALO v TROOVlNt KOROTAN v Struž^^m 20 v Kranju dobite razne vrste kozarcev m steklenic. Vabljeni! K^ roian. d- o. o.. Struževo 20. Kranj, 04/202-42-35 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM BAR MONIKA išče dekie za delo v strežbi. Delovni čas od 12. do 18. cz. po dogovoru, ôipec Monika s.p., Ve-lesovo 56a, Cerklje, « 040/330-060 DOSTAVA hrane PtCANTO Kran) redno 2apcsii izkušenega picooeka, odlično plačilo, Justr, d. o. o,. Se-imisče 1, 4000 Kran), 041/S05-084 (loor). « 031 /473^816 (Matej) boosts? ZAPOSLIM dekle za strežbo o, dve za pomoč), Bistro Enka, Nazar1ev3 1, Kranj, tr 04i/6i&-ti7 ZAPOSUM dekle za strežbo, Sar GQ, C. Staneta Žagarja 53: Boštjan Košnik, s. p., Jezerska ceata 54, Kram, «031/662-437 ZAPOSLIMO kuharico, lahko Dn> učeno, in natakarico Udija Kavčič, s. p., Jobslova c. 25, Žin. tr 041/407- 515 9c038>3 V PE KRANJ pnučimo in zaposlimo telefonista/ko, delo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Fantom řnter- nationai, d.o.o., Ul. M. Grevenbroich 13. Celje, tr 051/435-145 KIÛ37K L J LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Center za izobraževanje in kulturo vabi k vpisu v izobraževalne programe za šolsko leto 2009/10 IZREDNI STUDU Srednješolski programi PREDŠOLSKAVZGOJA(SSI)-NOVO •• PREDŠOLSKA VZGOJA - poklicni tečaj - N O V O ^ Bolničar - negovalec Trgovec Ekonomski tehnik-FTI V sodelovanju s CD! UNIVERZUM UUBUANA •• STR0JNITEHNIK-Pn(2akljueekšolanja) Izobraževalni zavod HERAiz Ljubljane bo organiziral na LU Kranj višješolska programa: EKONOMIST in POSLOVNI SEKRETAR INFORMATIVNI DA TOREK, 30. 6.. oh 17, LJI Informacije: v 280 48 00 www« lu nI verza, si POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREOm 00 lO LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOjENCE. do 50 % obr.. obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila ir> leasing. Možnost odplačila na položni- ce, prirtemo turfi na riom NU» MERO UNO» Kukovec Robert s.pn Mlinska 22,2000 Maribor, 02/25^4^6» 041/750.560 OEUVMO vsa aOarska dela. notranje omete ir fasaJez našim afi volim rrden- skrn. Aijerë, ćc.o.. Žabnica 47, istrkz. tr&41/2&&473.041/87&386 «osa» GRADBENO PODJETJE KRANJ d.o.o. Zupane^« 6. Šenčur izvaja v^ gradbena dela, notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje, tlakovanje dvorišć« kvalitetno, hrtro In poceni,9 051/354-033 9o»3i9 IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje, ZKlava, montaža novih, popmvila starih, nudimo dimne obloge, dimne kape. Novak & Co, d.n.o., LJi'b'idndka 8S, Domžale. « 031/422-800 STORITVE TESNJENJE 0K£N IN VRAT uvožena tesnila, do 30 ^ prihranka pn ogr^van- jij. Prepiha In prahu nI već1 Zmanjšan hrup, 10 let garancije. BE & MA, d.o.o,, Ek$terj6va 6. Kamnik, 9 Ot/63-15-057. 041/694-229 900a&5 NUDI H AOAPTACUE. novogradnje od temelja do stTBhe. Notranje omete, fasade, kanrnrte škarpe, urejanje Ir tlak(7^je dvorišč, z naárm aU v^šim matefialom. SGPBytyqîd.n.o., StnjževoSa, Kranj, « 041/222-741 ADAPTACIJE, vsa gradbena dela. notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite škarpe ih dimnike, kvalftetno, hitro fn poceni, SGP BenI, d.o.o., Struzevo 7. Kranj, « 041/561-838 »0340« ASFALTfRANJE, tlakovanje dvorišč, dosoz. poti, parkiridč, poiag. robnikov, pralnih pksč. Izd. betonskih in Kamnn Irh ikarp, Adrovic & Co. d n o.. Jelovskova 10, Kamnik. » 01 /83^4- 6Î4,041/660-751 MOgrn ASTERIKS SENČILA l^ozman Peter, s. D„ Senično 7, Križe, tel.: 59-55- 170, 041/733-709: žatiizije, rcloji, rolete, lamelne zavese, olise zavesa, ko< mamikl, markJze, viiTww.aster1ks.net vxo^u BELJENJE in glajenje sten, antiglřvičnl premazi, barvanje napuščev In fasad, dekorativni ometi fn oplesKi, Pavec Ivo a.p., Podbrezje 179, Naklo, o 031 /392-909 »M3M0 IZOBRAŽEVANJE NUDIM KTTARA • poietna šola a vse posameaio aft v skjph. prcetek po oful Vpis v œdeno šob! STUX) TAf^, Brtcf 316. Km. 90d1/B204fiS «OCBT» ZASEBNI STIKI DEKLETA zs9ton] spoznajte moâkf zličrí^ starosS in poMicev z ^ države 03/57-2M1Ô. 031 /807-376 ŽENfTNA posíedovalnioa Zaupar^ za vse, Ki si želire trajnih, resnih razmerij. Imamo ogromno ponuct)., 9 031/505- 495 RAZNO v TRGOVINI KOROTAN v Struievem 20 v Kraniu doOite dotsite ledilni stadKor po 25 kg po ugodili ceni. Korotan, d. o. o., Stmievo 20, Kranj, « 04/202-42-35 ZAHVALA V 85. letu starosti smo pospremili k večnemu počitku drago ženo, mamo, babico, prababico, sestro, teto in taŠČo Anico Peternel po domače Mrakovo Anico iz Podbrezij Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožaija, darovano cvetje, sveče in svele maše. Posebna zahvala g. župniku Janezu Riliarju, pogrebni službi Navček, govorniku g. Stanetu Miheliču, pevcem izTistenika ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, Ža)u{oči mož Mirko in sinova Miro in Tone z družinama Podbrezie, 26. junija 2009 t ■J 24 info \S>g'^s.si GORENJSKI GLAS torek. 30. junija 20C9 Anketa DrŽava pozabila na Železnike Ana Hariman Popoplavna sanacija bo odslej v občini Železniki očitno potekala precej počasneje, sdj naj bi prejeli le mil-fjona evrov oz. samo Četrtino obljubljenega denarja. In kaj na to pravijo domačinih FdM. ćft Sla«K janež Demiar ^Nimam besed. Država je po dveh letih pozabita, kakšna katastrofa .se je zgodila v Železnikih. Takrat so hitro ukrepali, zdaj pa bi morali pospešiti vsaj ureja* me Sore in njenih pritokov." Mateja Bogataj: "Recesija je le izgovor. Ni prav, da so Železnikom vzeli denar, ki jim je bil obljubljen. Prejšnja vlada je imela večji posluh za Železnike, pa tudi na splošno za podeželje." Martin Pintar; "Država ne jemlje zadosti resno situacije v Železnikih. Za sanacijo ostaja komaj kaj denarja, sredstva so okrnili tudi vodarjem. To meče slabo luč na pogled te vlade ft • na sanacijo II $pela Pegam: "Lokalna skupnost bi se morala povezati in ostro nastopiti proti krčeriju sanacijskih sredstev. Država bi morala najprej pomisliti na var-nost ljudi, ki živijo na tem območju." Tine BenediČlČ; "Katastrofa je, da je država tako zelo zmanjšala sana* cijska sredstva za Železnike. Že zdaj se ni veliko r^a-redilo, najprej bi morali vsaj temeljito očistiti strugo Sore." Na Krvavcu kopljejo arheologi Na Krvavcu letos nadaljujejo arheološka izkopavanja območja srednjeveške pastirske poselitve. Iskali so sirarro, našli pa konjski hlev. Simon Subic Krvavec • Pod Domom na Krvavcu ekipa Inštituta za ar* heologijo pod vodstvom Benjamina Štularja te dni nada* ljuje arheološka izkopavanja, ki jih finaridia RTC Krvavec SisteiiuU6io raziskovanje pašnika Na Bleku so pričeli maja 2003, potem ko so tam po naključju našli zgodnje* srednjeveško lončevino. Kot je pověda] arheolog Ivan M. Hrovatin (minuli konec tedna 80 organizirali vodene oglede arheoloških izkopa« vanj), so že prva izkopavanja pokazala, da sta na tem območju najmanj dve arheološko prepoznavni območji poselitve: zgodnjesrednjevešk^ iz 9. in 10. stoletja in pozno- sr^jeveška iz 13. do 15. stoletja. Najverjetneje gre za ostanke bivališč pastirjev, ki so že v tistem času Krvavec uporabljali za sezonsko pašo. Letos arheologi na zahod* nem delu strmega pašnika Arheologi bodo na Krvavcu raziskovali Še ta teden. podrobneje raziskujejo na* nižje planine (Jezerca in Kri- neje pa smo naleteli na konj- na Krvavcu v preteklosti. Na selbino pastiijev iz 14. in 13. §kaplanina|»}djihjebilotre- ski hlev, saj smo našli že šti- podlagi spoznanj bi bilo stoletja. "V Alpah sicer plani- ba še izsekati. Sprva so na ri podkve in približno dvaj- možno narediti tudi rekon- ne že 3500 let uporabljajo za Kjvavcu pasli drobmco Ln set podkovskih žeblje v» kar strukci jo srednjeveške pašne pašo živine, v srednjem veku prašiče, ob nastanku večjih nas je kar malo presenetilo/' skupnosti, takšen arheobški muzej na prostem pa bi po- Terenske raziskave na Kr- pestril poletno tiirÍ5;tifno po- pa je bilo pašništvo gospo* mest pa je postalo zanimivo je pojasnil Hrovatin. darska precej intenzivna po- tudi sirarstvo, zato so začdi membna panoga, zato so te- graditi večje sirarne. Letos vavcu niso zanimive samo nudbo, o čemer v RTC Krva- danji aristokrati prevzeli na- smo prišli na Krvavec prav za arheologe, ki želijo zbrati vec že resno razmišljajo, je ravne pašnike nad gozdno zato. da najdemo večjo sred- čim več podatkov, s katerimi povedal vodja marketinga in mejo, kmetom pa piepusUIi iijevcško sirarno, najverjet- bi pojasnili vzroke bivanja prodaje UikaVrandč. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko V torek, sredo in četrtek bo spremenljivo, občasno pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne piohe in predvsem popoldne posamezne nevihte. Agergji RS Urftd u rn«<*«f&logijo torek 1 S/24°C sreda 15/25°C Četrtek rm 15/25°C »/13'c ^ p'" o žt/i'^ o R«ka M/lfit Selca Našel gobo velikanko V uredništvo smo prejeli serijo fotografij "gobe velikanke", ki Í0 je našel Robert Vrhunec iz Topolj nad Selci. Premer klobuka meri 39 centimetrov. Goba velikanka je ob dveh malčkih videti še večja. Mladoporočenci V Škofji Loki so se 27. junija poročili; Janez Lavrinec in Mateja Omejc ter Matej Kamin in Alenka Koželj. Mlado* poročencem Čestitamo in jim podarjamo polletno rtaročni* no na Gorenjski glas. Novorojenčki Minuli teden smo Gorenjci dobili 49 novih prebivalcev, od tega v kranjski porodnišnici 34 in 15 v jeseniški. V Kranju se jc rodilo 13 dckiic in 21 dečkov. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4420 gramov, najlažji je bil tudi deček z 2610 grami. Na Jesenicah se je rodilo 8 deklic in 7 dečkov. Najlažja je bila deklica z 2910 grami, najtežji deklici pa je tehtnica pokazala 3980 gramov. W • .1 RADIO KRANJ d.0.0. StrltarjBva ul e. KRArstJ mffON; (CM) 2ai «M) <0S1> 30S-90S FAXr (04) 2ei çsmmi Mfçmëfi E'požio: riKflekranMrad l^-ImnJ.M www.radio-kranj.si i I J