Največji ilevenald dnevnik t Združenih državah Veli* za vse leto - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Iiistišloveriskihidelavcevv Ameriki. The largest Slovenian Daily ^ the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELXF0N: 00RTLAKDT 2876 M0. 144. — STEV. 144. Bnterad as Second 01ms Matter, September 21. 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under Act of CongroM of March 3, 1879. NEW YORK, MONDAY, JUNE 21, 1926. — PONDELJEK, 21. JUNIJA 1926. TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV, REZULTAT GLASOVANJA V NEMČIJI Volitev se je udeležilo komaj petnajst milijonov volilcev. — Nekaj nad štirinajst milijonov jih je glasovalo za predlog, par sto tisoč proti predlogu, ostali se pa niso udeležili glasovanja. — Nemški princi bodo obdržali svoje premoženje. BERLIN, Nemčija, 21. junija. — Včeraj se je vršilo v .Nemčiji javno glasovanje, če naj vlada zapleni bivšim nemškim princem premoženje ali ne. Da bi se to zgodilo, je bilo potrebnih dvajset milijonov glasov. Za predlog je glasovalo 1 4,889,705 Nemcev, proti predlogu pa nekaj nad 500,000. Ostali volilci se sploh niso udeležili glasovanja. Nemškim princem je torej njihova lastnina še zanaprej zasigurana. Prejšnja poročila so se glasila: BERLIN, Nemčija, 20. junija. — Predsednik komiteja za splošno ljudsko glasovanje glede raz-posestvovanja prejšnjih vladarskih rodbin v Nemčiji, dr. R. Kuczyfiski, je izjavil, da so prejšnji nemški vladarji sami krivi, če bo narod glasoval za konfisciranje njih lastnine brez odškodnine. Nesramnost prejšnjih vladarjev je napotila narod, da zahteva glasovanje glede tega vprašanja, je izjavil dr. Kuczynski. — Vlade Nemčije rešpektirajo posest prejšnjih potentatov. Prejšnjemu kajzerju in drugim kraljem so izročili že velike s vote denarja in obširna zemljišča. S pomočjo juridičnih svetovalcev in s pogajanji se je kraljevskim družinam posrečilo polastiti se precejšnjega dela narodne posesti. — Ko so družine zapazile, da je monarhistične gibanje ojačeno, so stavile vedno drznejše in dr-znejše zahteve. Pred šestimi neseci, ko je dosegel položaj kritični stadij, so bili voditelji politične skupine prisiljeni k nastopu. Splošno ljudsko glasovanje je bilo posledica tega. Agitacija na obeh straneh* je izvanredno živahna, celo v zadnji uri. Vse nemško časopisje posveča skoro izključno ves svoj prostor razpravam glede ljudskega glasovanja. Vedno bolj nedoločno je, če%bodo glasovali de-mokratje in centrum. V obeh strankah je prišlo glede tega vprašanja do razkola. Oficijelno je nastopila klerikalna stranka proti konfiskaciji, a okrajne organizacije zavzemajo o-pozicijonalno stališče proti sklepu strankinega vodstva. Berlinski centrum daje svojim članom svet, naj glasujejo proti razposestvovanju, a pro-protestira obenem proti volilnemu terorizmu, katerega se poslužujejo monarhisti. Na desni strani stoječe stranke dolže socijalne demokrate, da so se zarotili, da bodo ponarejali volilne rezultate. Socijalni demokratje pa svare vse delavce, ki se hočejo vzdržati glasovanja, da se jih bo smatralo izdajalcem republike" in da bodo naši tovariši skrbno preiskali volilne sezname, da vidijo, kdo je izpolnil svojo dolžnost in kdo ne". Pred par dnevi se je izreklo več demokratov, med njimi zgodovinar Belbruecki in grof Bern-storff manifest proti konfiskaciji. Nemški nacijonalci skušajo ubiti volilcem v glavo prepričanje, da bo smatralo inozemstvo konfisciranje za pričetek boljševizma v Nemčiji. Deutsche Zeitung je objavila neko poročilo iz New Yor-ka, v katerem se glasi, da je več ameriških bankirjev sklenilo uvesti proti Nemčiji kreditno blokado v slučaju, da bo izpadlo glasovanje za konfisciranje brez odškodnine in da bodo porabili ves svoj vpliv da se jim pridružijo tudi angleške banke. V družini predsednika Državne banke, Schach-ta je prišlo istotako do političnega spora glede tega vprašanja. Schacht je izstopil pred par dnevi iz demokratične stranke, ker ni slednja zavzela nobenega direktnega stališča proti konfisciranju. Izjavil je, da bi bilo konfisciranje napad na princip privatne posesti. Včeraj pa sta njegov oče in mati, prejšnja baronica von Eggers, javno nastopila za konf^pcijanje las t j ne Hohenzollerncev ter dru-gjh v^dar^kih družin. Pravita, da je bila dana vsa posest tem družinam le kot vladarjem dežele in kiti država, kakorhitro so od- Zračni polet iz Hamburga v N. Y. Napravljeni so načrti za aeroplane, ki bodo preleteli razdaljo med Hamburgom in New Yorkom v 36 urah. — Na krovu bodo imeli 130 potnikov, prtljago in pošto. DUESSELDORF. Nemčija, 20. junija. — Inžinir Iliunpler, generalni upravitelj Humple-r aero-planskih naprav, ki ho >111 eovzročena nobena nadaljna škoda ker je dosegalo vodovje svojo najvišjo točko. Vlada ceni, da je bilo za več kot pet milijonov zlatih mark škode vsled poplavljanja, bregov Boden-skega jezera. Velikanski malivi v Karptih so iemli «za posledico, da je stopila iz bregov reka Odra v okolici Ba- WASHINGJON, D. C., 20. jun. Žejni gledalci so poskusili postavno konvblnacijo piva, katerega je napravil kongrewnik La Ouardia iz New Yorka. To pivo ima 2.84 odstotkov alkoholne vsebine ter je po mnenju izkušenih ljubiteljev piva dobro in osvežujoče. Pivo je bilo napravljeno v .nav-zoenowti časnikarskih poročevalcev in fotografov. Pijača je napravljena iz one 'tretine čaše postavno dovoljenega polodsrtotnega ncar-piva ter dveh tretin čaše 3.75 odstotnega medicinskega piva. katero prodajajo sedaj v lekarnah brez zdravniškega rc-cepta. Pijača je gosta, ter spominja na .slavni bocik-beer iz časov prod prohibicijo. Če se doda malo soli, je rekel La Guardia, je nvogo-če proizvesti pkzenKko pivo. 'Znani Wheeler, katerega je pred par dnevi pošteno okrcal sena tar Reed. se je seveda takoj o-clasil ter rekel da propagira kon-grnnik La Guairdia butlegarsko idejo, radi katere je bilo aretiranih že več ushižfbencev lekarn. Zopet poročena po 33 letih. ASBURY PARK. N. J., 17. jun. V Long Brančih se je vršita pred par dnevi poroka Mrs. Eme Mor-uis iz BeMtford in Davida Snv-dam M Matawan. in sedaj je postalo znano, da je .bilo to zopetno odruženje par»a po tiu in tridesetih letih. Žena je med tem čaisom ■sklenila drugi zakon, a drugi mož se je smrtno počnesroeil pri neki železniški ikatastrofi. Pred par meseci pa sta se dba zopet prvikrat sestala ]>o ločitvi ter sklenila vnovič poročiti se. tiborja in da je uničila večino poljskih pridelkov. V nasipu reke Neise pri Strie-gau, v pivuski Žleziji. ^e je pojavila racopoka na razdaljo sto čevljev in vsled tega je bflo preplav-lejnih več vaisd. Šfoada, povzročena na prkk&kah v tem ofltraju, je velika. i .• Običajna družinska tragedija v N.Y. C. Mož je iskal dva tedna ženo. — Ko jo je našel, jo je ustrelil ter izvršil nato samomor. Rennie J. Teilkes, predsednik neke radio konipanije v Chicagu, < ki je zasledoval svojo pobeglo že-! no v New York, jo je umoril vče- j raj zvečer, ker se ni hotela vrniti ž njim, nakar je izvršil samomor. Umor in samomor se je za vršil v nekem stanovanju na zapadni 137 cesti. Pred tem sc je vršil hud prepir, tekom katerega je on odločno zahteval, naj sc vrne ž njim, doČim je ona to prav tako odločno odklonila. M rs. Marie Telkes je pobegnila v Xew York pred tremi tedni ter živeta pri Miss Harriet Doll, ki je sedaj ibajc v Philadelpluji. Dva tedna pozneje je Telkes vzel sobo v hotelu Astor V spremstvu neimenovanega prijatelja je pričel nato iskati po mestu svojo ženo in pred tremi dnevi jo je našel na 137. cesrfci, kjer je živela kot Marv Burke. Dva dni sta Telkes in njegov prijatelj zaman okušala priti v dotičuo stanovanje. Včeraj zjutraj pa se je prd.jatclj zopet oglasil, vprašal esede. č\ila ga je zahtevati, da naj se žena vrne. Njecjov srditi ultimatum so prekinjali j'.izni vekliki: Nikdar, nikdar! — Mrs. Basset je povedala policiji, da trajal ispor nekako pol ure. Rekla je, da je razumela le malo pogovora. Dva strela, ki sta sledila hitro drug drugemu, pa sta napotila Mrs. Bassett. da je pohitela na ce-«to. kjer je poklicala policista. T>r. Harknevs, ki je brl poklican iz Knickerbocker Ibolnice, je našel Mrs. Teilkes mrtvo, s prestreljenim srcem. Druga krogla je prodrla skoei desno sence Telke.sa: nezavestnega so ga odvedli v bolnico. Tam se je malo zavedel ter iz-vil, da je ibil spor med obema posledica dejstva, da je stopil v življenje obeh neki drugi moški. Pnedno pa je mogel dati nadaljna pojasnila, je Telkes umrl. NAZADOVANJE A. F. of LABOR Le tretina canadskih delavcev je organizirana. — Ameriška delavska federacija je nazadovala glede članov, dočim so druge organizacije napredovale, ker so v Kanadi bolj priljubljene. CHICAGO, 111., 20. junija. — Ameriška delavska federacija je izgubila v Canadi v letih 1 924 in 1 925 veliko število svojih članov. Nazadovanje za ta del canadskega strokovno delavskega gibanja je obsegalo 1 7,908 članov ali 9.4 odstotka, soglasno s statistikami canadskega delavskega departments glede delavskih organizacij v Canadi. Ta izguba pa je bila popravljena, kot kaže poročilo v nadalj-nem, vsled pridobitev v drugih panogah strokovno delavskega gibanja. Skupno število članov canadskih strokovnih organizacij je znašalo 271,064. Ko je department prvikrat sestavil tozadevno statistiko, leta 1 91 1, je znašalo število članov 133,132. Leta 1913 pa je naraslo število že na 175,799. Na višku umetno pospešenega naraščanja tekom vojne, leta 1919 je znašalo število 378,047 članov. Povojna kriza je zmanjšala število do leta 1 924 na 260,643. V takih mednarodnih poklicnih organizacijah, ki so direktno organizirane v Ameriški delavski federaciji ali ki pripadajo velikim železničarskim bra tovščinam, je naštelo poročilo za leto 1 925 v celem 172,537 članov. Njih število je znašalo že leta 1911 I 1 9,41 5 in leta 1 91 9 je bil dosežen njih višek s 260,247. Od tedaj naprej pa je opaziti stalno nazadovanje. Skupni prirastek v petnajstih letih od 191 1 je znašal 45 odstotkov, a skupni prirastek vseh canadskih organizacij je znašal ob istem času 103 odstotke. Iz tega je razvidno, da so organizacije, ki niso vezane na metode Ameriške delavske federacije v Canadi med delavci bolj priljublj ene kot pa poklicne organizacije Ameriške delavske federacije. Največ izgub je imela zaznamovati United Mine Workers organizacija. Postopanje Lewisovega stroja v velikem boju canadskih premogarjev o-kraja številka 1 8 proti British Empire Steel Corporation ni moglo seveda imeti nikake druge posledice kot izgubo upliva United Mine Workers v Canadi. Potem ko so bili ti premogarji puščeni na cedilu ter so se borili proti njim celo njih lastni organizacijski uradniki, je bila njih organizacija tako oslabljena, da je morala pozneje sprejeti še na-daljno skrčenje plač. Reorganizirana Mine Workers Union ima 6000 članov. Največja posamezna skupina v strokovnem gibanju so železničarji, ki štejejo 79,000 članov ali 29.1 5 odstotkov skupnega števila. V rudnikih in kamenolomih je organiziranih 26,386 delavcev ali 9.73 odstotkov skupnega števila. Zadnje canadsko ljudsko štetje kaže 674,265 delavcev v Canadi, in soglasno z zgoraj navedenim poročilom delavskega departmenta je organizirana nekako tretina vseh delavcev. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoatevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. 500 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... .. $ 4.35 Din. .... 1,000 .... | 18.60 Lir ... ... 200 .... .. $ 8.40 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $12.30 Din. .... 5.0Q0 .... $ 02.00 Lir ... ... 500 .... . $20.00 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $39.00 Za pofiilj&tve, ki presegajo Desettisoč Dinarjev ali pa Dvatisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila po brzojavnem pismu izvršujemo ▼ najkrajšem času ter računamo za stroške $L—. Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških dolar, jev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi :z» $25. ali manj i znesek 75 een* tov; od 925. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za večje svoto po pismenem dogovora. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: cobtlandt 4687 New York, N. je edino slovensko podjetje v Neto Torku, ki ima vplačan predpisani kapital za izvrševanje poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo zamore imenovati banka. v l*ta JW5 Je mpfcd $3^92,673.47, ▼ besedah: — »milijone - devetstodevetdesetdvatt. ■■Č iartrtwidffldlHii Iti I dolarjev in 47 eentov. • ' ffSBB'J ' - 5P?; GLAS KA&QP& 21. JTN. 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Kemalova ločena žena. Owned and Published by 8L0VEN1C PUBL1SH1NQ COMPANY (A Corporation) Krank 8ak*r, president. Louia Benedik, treasurer, rigradu govore o Lafiti, da je — pušcr^iiia. Turške ženske Nedavno se je vrnila iz Andore njihovo prizadtn^anjet je eaman. v Carigrad bivša soproga Mufeia- Kemal je nedostopen in tudi nje-fe Kemala Latifa Hanum, ki jo ji- gova ločena žena skrbno čuva to «"adcla •sdična usoda, kakor svoj skupno tajnost, čas Napoleonovo soprogo. V Ca- [ Lafita je zdaj osamljena in za- " " ~ " se nc Da Čosta diktator na Portugalskem. Da Costa se je iznebil mi- BIG BULL'S LOOSE! 1*1«4x of business of the corporation and addresses of above officers: *2 Cortlandt 8U Borough of Manhattan. New York City. N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" __ _ __Issued Every Day Except Sundays and Holidays. "Jrv-ip'na turškega Napoleona. • zmenijo za njeno nesrečo. S:>loii Kemal-paša se je ločil od nje na je Kemalova ločena žena v Tur- vLšlyU svoje karijerc, in zdaj ise je čiji precej nepopularna, vrnila Latifa v svojo Ko je Za telo leto velja list ta Ameriko in Kanado_______________$6.00 Za pol leta_________________________$3.00 Za Mri leta ________________..______$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta ............................$3.50 i-azkošuo bila Lafita soproga vsemogočnega lačo na Bosporu, da najde mi' .'ga predsednika turške republike, in uteho. je bila preveč ponosna, da bi iz- Pred štirimi leti. ko je prišet' ral,iIa sv°j VpMv in pomagala i«nr- *------ j ^ - - --' - ' r-----------.» - Kemal peša kot zmagovalec v.škim ženam. Vse, kar imajo, jim nija. — Vrjetno je. da bo na Por Za inozemstvo za celo leto ~..$7.00 £,n;ni0> je mudila Lafita pri i? Kemal paša sam in on j? tugalskcin kmalu zopet ustanov-] Alleriby) — deloma zbo Za pol leta Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Rayiuoudo Savage je pred krat-ikim izdal biografijo slavnega an-škega maršala Al len bv ja, ki ima . . * i t I največ zaslug na zmagi nad Tur- mstrskega predsednika ki fa ^^ 1>alestjnc kon. Cabecadasa 3 pomočjo cem svetovne vojne. V tej knjigi, vojaštva V novi revolu- k' je bogata na avtentičnih, vrlo ciji. — Portugalska bo^T^ "oJafkll, ifa tboje%Ila _ :. za patini m maloazijski fronti, o-mogoce zopet postala pisuje avtor v vedrem slogu inar-monarhija. šala Allmbvja kot vojaka, člove- ko4jnba in ljubitelja narave. V armadi ve je maršala hitro prijelo ime Bull Allenbv (Bik g njego- LIZBONA. Portugalska. 20. ju- rr ^50 svojih bogatih sorodnikih v pre- PraVi osvoboditelj turških žena. I ljena monarhija potem Jko se je ro \ ve velikanske herkukke postave ______________ ___.... \T: i -• 1 • ! I'KlllfJ »1 O vl/\nl inn O n.. n ___ ' i* • • . J • T, I ■ .1 ^ ......._____________» _ Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, promrno, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. magancm mestu. Njen patrijoti- naslovljena na njegovo so •/em je bil tako velšk. da je ponudila mlademu ča tniku sebe. svo jo mlado t. in neizmerno bogastvo. Lafita se je pri svečanem sprejemu Kemala v Snrirni iprcrinila skozi kordon dostojanstvenikov j jaJističn: a.rmadiri voditelj gene-progo. so o;taIa vedno neodgovor-( ral I>a Cosita ipraktično progla-jena. (ločim je Kemal na v-ako sil diktatorjem, privatno pismo odgovoril. — Tak j se govori spl-c-Sno med turukin? žer. .. . , . popolnoma zanemarila. S tem si' Minlstwki preldfccdnik Mendrez l onoeim >e z vann, cwvo,bod.te!i! jfi nakopaLa nrnaklonjon(^t (^t]h ^.besada* .se je umaknLl v repu- lok.anjam vam svojo mladost m l ; bj lf(> ]ah,ko ^ v ncw(lg. ^Jblilcmki glavnii stan v Carmen V e je bila .Mt.raš-'Voja?Jlici a.š ta ljubosumnost povod /a.kon je trajal dve leti. nakar za ločitev, morda so pa krive tudi sta povf>d za k^itpv- ^ ^a.m>. ,ia j« bila namreč politično .silno de imajo V Nemčiji ogromna posestva. ' ' .Laf«ta ^a se je anolče sprijazni- •ambicijonr.na in je baje vedno po- r I . # 95)do in noče nikomur segala v državne posle ter Kemala povedati, kaj tiči <*a njeno Iju- nagovarjala, naj ^e da oklicati zr. ba^o -storijo. Turški in inozem- (kralja. Zato «o Kemalu njegovi Sk. novinarji -hočejo na vse načine, politični prijatelji sami svetovali ' razjasniti to zagonetko, toda v.^e naj se da ločita od nje. Herriot sestavlja finančni načrt. Herriot je pričel sestav Ijati finančni načrt. — Sklenil je poslužiti se načrta izvedencev. — Svoje ministrstvo bo najbrž objavil se danes. izopniti \?akmu prelivanj-u krvi. Da ( o/ta je ibdal uHtimialtum na minis.tr.-ike^ra predsednika, v katerem je zalrteval takojšnji od ' stop s-ilc-dnjega. ritimatum jc sledil -padec kabineta. D-iktator je proglasil v Lizboni vojno pravo. Položaj v -mrtlbu je bil včeraj zvečer napet, a miren. je .\iieuoy poveljeval vecjcmu oddelku čt"t. je njegov avto često poutal pred borno llesejio kočo; general — takrat še ni bil maršal — je izstopil in -se prijazno pomenkoval cs -sirotami in ubožnimi vašeani ter jim je lw.deiil živila in posladke, ki jih je v ta namen Grška kraljica-mati umrla. RIM. Ttalija. 420. unija. — Nvoji vili Ainastalzija je umrla vedno vozil s seboj. Nekega due so se pojavili nad jSSaim-Polom nemški aero»j)4ani iu metali bombe; ena je težko rani la malo Azemijo, bogurtko iz Ar-rasa, ki je pri«la v mesto k prvemu obhajilu. Dekletce — štelo ,ie še (Je deset let. — ki jo je drobec zadel na t.iJLii]sk.ii in ji raizmosaril desno roko, so prepeljali v angleški 1 ai/.aret. Ko se je zavedlo, je zagledalo -ob postelji poleg sebe nepoznanega častnika: bil je Allenbv, ki je mehko prigovarjal ra-njenki m ]>o tola/.il Še večkrat poleni je posetii gettieral malo dekletec in .se igral z njdm. In ko je ^ PARIZ, Francija. 20. junija. — Edvard Ilenicit, novo določeni mini^ivki predsednik, je objavil danes zjurtraj. dn j«' sestavil fi-•nanoni program, s >|K>močjo ka.te- odilična Turka. Policija je zaple- iregra upa reSiti finant",K> Pahnila orožje in bombe. I,ne Franci^- ^ nadalje, da je bil o pa oddanih komaj petnajst milijonov glasov. Nati petnajst milijonov volilcev ni šlo na volišče, ostali .so pa direktno dokazali zvestobo svojemu kajzer ju. A' sobotnem članku smo objavili, koliko "penzjona" dobivajo kajzer in nemški princi, nadvojvode itd., in koliko državii* }x>dpore dobivajo nekateri brezposelni delav ci na Nemškem. Poudarjamo, da nekateri, kajti na sto-tisoče brezposelriik-sploh ne dobi nobene podpore. Poseben tribunal je že dospel v Smirno ter pričel z vodnimi j>o-izvedo vanji. Vlada je izjavila, da so zarotniki priznali «vo.jo nakano. r/An Huršid. od en aretiranih, je voditelj ozemlja, ki meji na Orno morje. To ozemlje je središče najmočnejše opozicije proti predsedniku Kem ^u in tam se je tudi pričelo v preteklem lt«tu gibanje Ako se narod noče otresti tistih verig, katerih bi sd proti modernwtucirim refor lahko otresel,!je njegova krivda. ^adev.ni načrt. VMewl tega .ie pričakovati, da bo llerriot še do dames zvečer objavil osobje svojega kabineta. Maurice liokanowski. edini ("Km liberalne s/tranke, kateremu se je dosodaj 'pri'^'izal Ilerrio-t v namenu. da ga pridobi za kabinet, je odklonil portfelj. Herriot je bil tako srečen. starosti pet in sedemdesetih let hil° iirven nmartflotsti' A'llen- gr'ka krati.jnea-vdova Olga, žena' i,y v Pav'hZ v zav ,cl P°" prejšnjega grškega kral ja Juri ja ,}lablj'M1° deeo' kJer Je dal na [., mati kralja Konštatina ter sta-!!a"tne izučiti v ženskih ra mati prejšnjega kralja Artek-jrofluh delih- KaJPaH Je bifla maia >andra. Ob njeni smrtni postelji! V™niJa ponosna,.ko so ji sporo-so se mudi/!i člani njene družine. |č,Ii' (,a JC "jen veliki prijatelj in zaščitnik pognal Turke v beg in zavojeval Palestino. To je bila leta 1017. Na palestinski fronti je maršal njene Kndjidh Olga je bila vdova j Jurija I.. ki je postaQ marca me-1 «eea leta 1913 žrtev atentata v ?>o-l«n*,i. Bila je ruska velika knegi-nja tor ^e je poročila w Jurijem jza ofonxivo 0,1 •*itra do vefe" dne 15. oktobra leta 1S67 v Petro-|ia n{*lzIral Nekega dne, ko gradu. Ko je umrl -njen unuk.|se Je bai Pel^1 neko ;fi- kra- j Aleksander -leta 1920 vsde^l!V1M-JO- nalcti na COkiti na straV'°- ki -/a-.'t mu olj en.mi krvi. ki se je poja- \ ilo.' ki ga je ugriznila opica, je prevzela ona regenNtvo dokler /,3 ni kralj Konstantin vrnil 11a C<'->1x0. Konstantin >c je le-ta 1922 od|X)veda!l prestolu in marca me-j seca 1024 je bila Grška proklami-rana za rcpmbliko. Cvetke iz kavčuka. ^opek cvetk 11a onxatnilcu plašča ali ramah je krak, ki je bil v je dajala z zastavami neka znamenja. 1'kaže -vo* ustaviti in -začne se spraševanje: — Kaj delate * # — Dajem -ignaile. — Vidim; a kaj signalizirate'.' — Javljam generalnemu štaba vaš prihod. damskem svtft.u ravno letošnjo 7.1- je prišel njegov osnutek progra-f ()!.<..„>,a je ,,a tudi znale, da son.e demokracije jako > modU »» "'^kci^ken, ^oto-»«« ^as^je,^,^ je bUo v No^ijivjca^atrto. _ ^ ; ^^ ^R^ ^ ^ Miramar. Obsodba zdravnika-radiologa. Italija- l„ti je -zdravi! neki zdravnik ne-daiajo minunarAo krasoto z ita- ko?a trgovca radi bolezni na uk-lijan-.kim dliiležjnn kakor delajt. tih. pravnik je potslal paeijenta z v-ako vrednoto v de/.eli. Sezidmi' poaneje k nekamu radiološkemu je bil grad v letih 1854 do 185G r Apeeija^tu. T? je k oropati da iy>rm;n-krm slogu, lastnik je'bil.ima riika jel ?a je zaih vetdke l>o1e. hi»a la^. Siovenca Dane.\-a. od ka-• č-jne t«^r se je A^led tega poti vrgel leiega jo je lnipil z zemljiščem j aposaeijti. Ob tej priliki so mu mo.j v Angoro, kjer je bilo opaziti največje ogorčenje, ko se je izvedelo za novico. Kemal pa-ša je sprejel žtevilrne čestitke vspričo de.jstiva, da je' ušel nastavljeni pasti. To je bil že drugi nameravaai atentat. Prvi je bil vprizorjem pred štirimi leti v vila jet u Šivaš. vre-l Maksimilijan. Nekronani suveren Mussolini. Rimska "Triburta" poroča, da dobi italijajiski ministrski predsednik v najkrajšem času s-vojo lastno pomorsko zastavo, katero bodo morali izvesati na itsaki ladji v trenužhkru. ko bo stoo proti radioto- običaj, da so imele samo kronane -lan kako je Miramaru nemSki iter za«h+ervai 106.487 švicarskih cesar Vitjem učil Franca Ferdi- j frankov odr.kothiine/ Sodni >tro-n^nda, da na'j jio^opa s Slovani kn,^jaki so u«rotoviki. da je zdrav- /tako. kakor ravna on s Poljaki. preveč radia, — ,MuWini. Zastava, Franc Ferdinand mu je bil ]x>t*>-da imi delajo awtrijaki Slo- ma v trenutku, ko je vfctvni komi-tej izvedencev, katerega je ime-njegov pretlliodinik, dovr-j.šll svoje delo ter izdtJlal .načrt, ka- d-sreča je bila. da je izdal S. Parker Gi^beait nit!«ij>-i, ' generalni agent reparacijskiii plačil, >}>oročLlo. v katerem je če^ital nemški vladi. . ker je izvedite, 'točno -vse svoje o-blrgacije . B. L. — Kaj pomenijo? Vojak je zartfel in nekaj za-jecljal. — Xo, lc povejte, — je silil vacij gen«-rail. — Big Bull's 'loose! (Veliki bik se je odtrgal). General se je nasmehnil, vzel zastavo vojaku iz rok ter signaliziral -am: Velik bik vas pozdravlja in na javlja svoj prihod. Potem se je vojaku zahvalil, stopil v avto in nadaljeval vožnjo. n tniee. Zdravnik je .bit obsojen na 100.000 švicaTNknh frankov o^. škodnime. na .kro^-u pa rob nxl a polglavar dežele. Muf^olini moče niti malo zaostajati za to suverenostjo. Sladkor iz artičok. Ita.lijaiiski listii j>oročajo. da se je nekemu uradniku ene izmed največjih italijanskih sladkornih t ova-m posrečilo pridobivati sladkor iz artičok. Ta sladkor je mno-ljske republike. Pred par leti si je dal življenje ^avarova4 i za precejšnjo t>voto denarja. Ko se je hotel povzpeli na krmilo Poljske, mu je rekla Zavarovalna driržJSa- ''Stop". Ktališty?. ki zanzemajo evropski predsedniki. je precej rizkanitno. * Ko je bil švedski prestolona--rb'dnik v Xe\v Vorku %<• je enkrat vozil v pod ulični železnici. R^kel je, da je taka vožnja jako prijetna. Park rat naj bi se vozil zjutraj in zvečer in nikomur ina.i bi ne povedal, da je lvi so mrtivi, pa ne vedo, da so. Pred kratici m so ameriški bandit i ujeli dva Ainerikanea. Po par dneh so jru izpustili. V Mehiki >0 se začele uveljavljati ameriške metode. Le da je v Mehiki narobe. V Mehiki izpvweajo band iti Ainerlkance. v Ameriki ppiho-vati angleško revolucijonarno gibanje. Edinole. če je denar strajkar-jem namenjen* ga angleška vl-ada zavrača, češ, da je boljševiški. Na drugi utirani pa hoče po vsej ^ sili iatiryati od boljševikov svote, za katere se je bivSa ru^a carska vlada v Angliji izapufala. GLAS NARQIX4, 21. JUN. 1926 44 Postumia 9f Beležke z izleta Počitniškega Saveza v Postojno. Vlak je privazil na postajo. Spraviti defekt na dinamu? Čudno. V>e je rinilo k oknom. Zakaj čudno. . . Čudno na bolj, da s»e to ukarano je bilo, dia ne smemo iz- fašistom ne zdi čudno. . . Mirni so Mepiii, dokler tie dobimo dovolje- kakor ves čas. fia na« >e ne lwi-iija od Lahov. j gajo. iraavnamejo se le, kadar za- Vwoko |for»i h pročelja ataorega pojejo. O Mussoliniju eondottieru kulodvoi^kega poslopja na,s je iz- j 111 eamici meri in o giovine-azi, po-zivaluo pozdravil samolanki na- mladi lepote. . . pis: " PVwtnimia-Grarta". Spodaj KonOtnq, pol ene, elektrika na /idu pa so druga poleg druge funkcionira. Menda ji šrttajk ni vi^>!e *like Muv-olioija in Vi 11 o-' tojn»ka jama. zakaj si se miti, da Postojna ni laška po vna- nam izneverila? Zakaj si. ti lepa ZAKLETEV ESKIMOV njosti i« jedru t in veličastna, pustila, da so te 01) tiru je korakala straža ka- nam vzeli? I)a so oskrunili tvojo rabinjerjev. V fraku in napoleonskih k?Mmkih in v belih pletenih rokavic ah, ki so sj jih hiteli nati- lepoto. okrnili tvoje v dotgih tisočletjih nakapane stalagmite in stalagtite in okrasili ž njimi svo- kati, ko so zagledali prihajajoči J jc galerije in muzeje? Da so te vlak. Samozavestno in odvažno so I oropali slovenske'besede in ti vkle-umerTja4i svoj korak in od časa:*ali tuja imena, tuja tebi in nram T do časa so stuŠbeno hladno po- Zakaj? trledovali gor k oknom kutpejcv. f Dve je bila ura. ko smo zopet (nlkfnler so jih radovedno motrile zagledali sohice. Treba je bilo hi- oči, nrvajene tojike parade pri orožniških uniformah. Po polunnem čakanju je vodstvo ek**pe pred mestom smo srečali vojaka na konju, ki se je vračal k svojim 'tovarišem, temnopoltim južujakom, posedajočim leno ob poti Dejal jim je, da je šel tujce natizirat. ki prlUsf« otrok ven vroi in i«j»n. nI nMi kot i« hladilen. redil«n mlet-nl mrlaned Napravite RX ▼ »ni minuti % WN. bur Instant Cocoa Cub««. VpraftajtA *vt>-;«*m gructrj*. Za časa svoje pete ekspedicije. ki je trajala štiri leta. je prispel danski raziskovalec polarnih krajev Knud Rasmussen pozimi na kanad-ko ballo blizu izliva reke Ccpernune. Vreme je bilo tak<. lepo, da je upal (Joseči Alasko brez posebnih ovir. Naenkrat pa se je ne4>o pohlačilo in nasrtal je strašen vihar. Ra smuk sen se je ho tel s svo.jimi .spremljeA'alci skriti v bližnji snežni zamet, da se iz ogne dieVarmemu snežnemu mete žu. Naenkrat so pa njegovi psi zavohali v bLižini ljudi in tekli n?? vso moč proti reki. Kmalu je bila vsa ekspedic-ija v majhni nasetb'-ni. obstoječi iz ducata snežnih kolib. Vihar je dijvjal vedno bolj in bati se je bilo najhujšega. Iz kolib so stopili Eskimi in pomagali prišlecem iz sneženih kep postaviti lastno zavetišče. Vihar je ta čas tako divjal, da c. imenu Kig-inna in porval tujce, i naj jim priskočijo na pomoč pri zaklinjanjju viJiarja. Zunaj je div-!al tak snežni metež, da vetile in mož je omedlel. Na nepojmljiv način se je hipnotiziral. Takoj nato so se začeli ostali Eskimi s hipnotiziranim poglavarjem pogovanjati. Mož je odgovorili da so se mu prikazali duhovi In da vprašujejo, je li so vse rodbi-r.e prisotne in da li ni med injimi tujcev. V imenu zbora je odgovarjal mož po imenu Kajka. Ta je duhovom odgovoril, da so navzoči možje, ki so prišli od vzhoda. Končno je Horaang izjavil, da govori z ljudmi katerih grobovi so še sveži. Zurnaj pa je divjal vihar in Eskimi so profili duhove, naj pože-c»o elementarne sile v telo enega i/med izborovalcev. Naenkrat je Horgang izjavil, da se je vihar že vtelesil, in sicer v njem. Ptanil je na Kigiuna, in vnel se je boj na življenje in smrt. Po dolgem boju je Kighin premagal in potolkel llorganga. tako da je ta obležal napol mrtev. Potem mu je stonil na prša in okopališčc. Očividec strašne poplave v Ka-zanu opisuje nekatere podrobnosti in strašne piizore iz te katastrofe. Veliki potniški parnik — " Uahmaininov" je plul s po^io paro po poplavljenih ulicah Ka-zana. Za vozil je v stransko milico, ki se konča z železniškim na-sipom, tako da je monal kreniti nazaj. Končno je pristal v pristanišču, Iz pristanišča so se morali potniki voziti osem kilometrov daleč v mesto s loolni. Čolni so pluli med porušenimi hišami. Mnoge strehe so bile z debelimi vrvmi a^li verigami privemane k telegrafskim drogom: Delavski okraj je bil podoben vodnemu pokopališču. Strehe so molele iz valov kot nagrobni .spomeniki. Povsod so bile porušene brzojavne un telefonske zveze. V okraju ob Volgi je bilo pod vodo pet-to hiš. Škoda je seveda ogromna. Samo v Niže-cclninskem okraju je voda odnesla 87 mostov in nad 72 mlinov. Reka S vi j a ga je preplavila 18 vasii tako, da so lahko .vozili mimo celo parniki. Poplave so takoj izrabili raizni sumljivi elementi. ki so napadali prebivalstvo in ropali po zapuščenih hišah. Po Volgi so se vozili pijana tatovi in veselo prepevali, kakor da sc ni nič zgodilo. Oblasti so morale reševati ogroženo prebivalstvo in lo viti zločince, ki jim je bila nesreča bližnjega dobrodošla, da o-bojrate. ^ bo državnikov, filizofov, pesnikov id umetnikov. Tudi srednji vek j>ozna ženske, ki so imele neomejen vpliv na znamenite moške. Tako je slovita Formarina očarala slikarja Rafaela, Vittoria Colonna kiparja, arhitekta in .slikarja Michel Beatrice Dantejp, namreč "plamen, ki požira obenem pa sveti kot soln-ee in poganja v cvetje vse rastlinstvo". Vse, kar je organizirano in kar živi, je podvrženo ljubezni. Ljubezen je čista in sveta. Ljudje se ne morejo otresti erotičnega čustva. ker se z njim rode in umirajo. To čustvo je vsemogočno in večno. Moški in ženske žrtvujejo ljubezni tretjino svojega življenja in dela. PARIZANKE GOSPA IN GOSPODIČNA 0 ŽENSKAH IN LJUBEZNI Tujec, ki pride prvič v Pariz, j lahko opazi, da je francoska pre-fctolica mesto žensk. Vse, kar se v j Parizu dogaja, pa naj gre za u-I motnost, gledališče, trgovino, ka--varne in restavracije, hotele plesne dvorane itd., se dela tako. kakor tla bi moralo priti pred ženski tribunal. Glavna stvar je. da ženske niso prikrajšane. I11 res se zdi, da žive Parižankc zelo dobro Vsaj ne pritožujejo se ne. Pariz si. na ,vse načine prizadeva, da Id bile ženske srečne. Francozi so namreč mnenja, da je ženska lepa le takrat, kadar je srečna. Seveda je Pariz v tem smihlu žensko mesto še posebno v maju, čeprav je maj t Jak o hladen in deževen. kakor je bil letos. Nekateri moški miwlijo. da je lepota Pa-rižank .zelo problematična, toda to jc samo šovinizem. Glavna skrb modeme Parizanke je njena zunanjost. Tujcu, ki opazuje njeno življenje, se zdi. da druge družabne dolžnosti sptoh nima. Samo da so lepe.' pa jc vse dobro. Parižankc seveda niso vse take lepe, tla bi lahko sedele mi svojih naravnih lavorikah in čakale .kdaj se potrudijo ameriški milijonarji in jih rešijo samskega stanu. — Nasprotno, a1so pariške lopojrtiec zelo agilne in podjetne. Pariz bi ne bil to. kar je, če bi ne imel žensk, ki slove po vsem svetu. _ Zato jih pa tudi favorizira in skrbi, da (napravijo vsaj na tujce čim boljši vtis. če že v resnici n*-so tako lepe, tla bi prekašsde nežni spol drugih narodov. Lepota Parižank je bolj zunanja, mnot-na, nekak produkt industrije in umetnosti. Velik del pariškega poslovnega sveta se bavi z olepšavo žensk. Vse, kar izdelajo modni .saloni najlepšega, rnora ostati ROJAKI. NAROČAJTE SE NA 4,GLAS NARODA'*, NAJVEČJI 8LOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Sv. pi.smo nam ne pove, da je bila Eva lepa, pač pa pijavi, da je bil Adam navdušen, ko jo je zagledal. Ženski vpliv na Adama se je pričel v trenutku, ko je Bog Evo ustvaril. Ta vpliv se je nadaljeval tudi potem, ko sta prva človeka grešila, zakaj Bog je pustil ženski lepoto in privlačnost, Bog je ustvaril žensko za moško srce in moško srce za žensko. Kadar je hojila najznamenitejša grška hetera Frina po atenskih u-licali, so vsi mimoidoči občudovali njeno lepoto. Kadar se je kopala, so jo primerjali z Afrodito, ki se dviga iz vode. Opel in Praksitel sta študirala njene poteze in kretnje, da jih naslikata na platnu in ote-lesita v marnorju. Največjo .slavo je dosegla Frina takrat, ko se je udala znamenitemu govorniku Hi -pereidu in kiparju Prajtsitelu. Hi-pereid je tako ljubil to žensko, da je nastopil v njeno obrambo na javni obravnavi, kjer so jo hoteli obsoditi zaradi krivoverstva. Zagovarjal jo je pred atensko poroto in vporabil ves svoj govorniški talent, da jo reši. Ko pa vse njegovo prizadevanje ni pomagalo, je z drzno roko odgrnil njene divne grudi. In presenečeni sodniki si hetere niso upali obsoditi. Tako je zmagala ženska lepota celo pred poroto. Druga grška kurtizanka Aspazi-ja je bila tako lepa, da je očarala najodličnejše Grke, kakor Perikla, Sokrata. Damona itd. Perikla je ujela v svoje mreže, tako da je na stara leta zapustil svojo ženo in se poročil ž njo. V svojem domu je zbirala Aspazija odlično druž- Na Dauiskem imajo burne čase. Ni sicer poplav in tudi ne vojske, zato pa vodijo sufragetke veliko borbo za in proti naslovu gospe. Ena stran zagovarja dosedanje stališče, to se pravi, omoženi ženi naj se pravi gospa, neonioženi pa gospodična, četudi ma 70 let. Nasprotni tabor pa ni tega mnenja. Pravi, da ni lepo imenovati starejšo damo gospodično in da spravlja tak običaj dame često v neprijetne položaje. Zlasti v sedanjih časih, ko vlada velika hudomušnost in ironično omalovaževanje vsega, kar je resno, bi lahko nepopravljivi lažikavalir* smatrali starejše damo. ki se predstavi z .rospodieno. kot neizkušeno. za>bi-to. zakrnjeno ali naivno gosko, kar pa ne gre in tudi ni ies. Po mnenju tega drugesra tabora je •/elo težavno in raskantno. prenašati moderna vprašanja zakonskega in izvenzakonskega življ^iija in občevati jv naslove! Zaradi tega predlagajo ekstremne za.govor-r.iee. naj sc splošno vpelje enoten naziv in naslov gospa. Na vsak način je treba odpraviti neumnost TOletr.ih Erospdičen? Kako huda je borba /a to vprašanje na Danskem, izhaja tudi iz tega. da je danska vlada imenovala pisebno komisijo, ki študira to vprašanje in ki naj dožene končna vse strani v zadovoljivo rešitev. V vladni komisiji so 'zastoti»an» vse javne organizacije in seve:l • tudi šolniki. Komisija je že začela s svojimi konferencami. vsaj nekaj časa v Parizu, da bi mogle Parižamke pokazati tujcem v vsem sijaju svojo umetne lepote. Mnogo -pomaga Parrižankani tudi spretnost v oibČevanju z moškimi. prirojena finega in družabna omika, vendar bi jim pa to ne zadostovalo, če l)i ne imele tza se-boj vsega pariškega poslovnega sveta, ki se peča z ženskftu lepo-tičjem. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih, kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. DRUGO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO s parnikom PRESIDENTE WILSON dne 6. JULIJA, 1926. Paruik je bil mlinoma prenovljen in je setlaj kurjen z oljem ter l - uJ> v 1IIVn:ZCtda.S,ane do Trsta za 'ja in nazaj pa llZZ T\ ' ^ takozvsmi "OSEBNI" razmj stane a *J14 0W- Vozni 1Lit za ™red stane do Irsta *1.*>.(K), za tja in nazaj pa ?-'4::.00. Vojni davek 00 je prišteti pri vseli cenah. Otroei so v III. razredu do 1. leta prosti od 1. do 5. let plačajo četrtino; od o. do 10. leta plačajo ilovico' Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, pazil na prtlja-ro in gledal, dm bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali. Kdor Je namenjen potovati, naj se čimprej« priglasi ter piše za pojasnila na: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York • Pozor rojaki! , / V zalogi imamo SVETO PISMO % (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter slane 93.00. Slovenic Publishing Company 82 Oortlandt Btml Vtw York, V. T. O , GLAS NARODA, Si. JUN. 1526 Po široki cesti življenja SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda*' priredil Q. P. 47 (Nadaljevanje. ) — Pred \Neni mene. papa, to vem, — je rekla trpko. Y< preplašen se je ozrl vanjo, ker je očividno pozabil, da govori s svojo hto, da te izgubim. — To pa dolgo traja, — je odgovorila v poskusu, da se šali, a * trpkostjo v n\oji du>i. — V bogi papa, da m o naš iimeti tako trmoglavo ličeitko! Državni svetnik ji je dal roko. — Jli-i la. d.-te moje, -tar mož sem in doMi sem že vsdel na isve-tn. .Svetujem p.i ti eno: iporoči >e iz možem, katerega ljubiš iskreno, /hijfnje ti lahko \Tzaine v*, a ljubezni ti ne more iztrgati iz brca. njo «e w pretrpi in prenese. Hilda je >kočila na noge ter e»e vrgla pred .wojrm očetom na kolena, 1'oljubil.a mu je ivojo hčer. T lil d a pa je vztrajala na -voj«-w mestu ter si prisegla, da bo čuvajka ljubezni očeta, v kolikor bo to mogoče. Eno in dvajseto poglavje. Side jh> preteku par tednov je prišel Ter.Velps k zavesti in prvo bitje, katero je videl, .sklonjeno nad njim. je bila Vera. Z izna-/om na/:»olj ne/ne ljubo/ni v vsaki potezi se mu je nasmehnila ter mu pogladila lase. % 1 ti. — je rekel komaj .slišno. Komaj je mogel najti celo moči /,.i ii live besodi. kajti i-aguba krvi ga je preveč oslabila. Omahnila je pode? poHtelje e mogel se ja>tio ^»oauinjati tega. kar se je pripetilo, in kot v satijiaii .:e čutiil. da m i je njena bližina neizmerno dobro dela. Sklica! je dvignit i roko. da jwime njeno, a tegJi m mogel storiti, kajti roka je Ostala bivz moči ma blazini. Vera g>a je zapai&Ha ]>o-skus in s svojimi gorkimi pr>li je oklenila ubogo Nliujšano roko. — Kako dobra si. —ji je za še petal v uho. — IJ bro. — je ponovila Im-edo *koro očitaje. — Dobra, ko Ali mi ho ostal? Ne sem imeljj. v>e te »Jni in oči le eno misel: morem več živeti brez tebe, Henrik. Med t eni ko mu je stregla, je odložila uvojo težko žalno obleko ti r se oblekla v lahko, belo hišno obleko, v kaftei'i je izgledala vedno kot Vestalka. Nje u v pogh 1 je padel na njeno ohleko in blesk veselja se je pojavil na njem in obrazu. Ona j«* razumela njegove misli ter ne koliko zardela. — Henrik. — je rekla, zroča navzdol k njemu. — nisem mogla prinesti znamenja žalovanja /a nekega drugega k tvoji bolniški post el ji. ktala Georgina, okiic. Strodnico, a Vera je o- stala nema. — No. — j«' vpmšala Gtv •gina po kratkem odmoru - I j .mi. da >> s daj vsa nevarnost odstranjena, — je rekla Kond .k z bh^tečiiui očmi, eepra je poznalo na obratzu prestani napor. — To je bil težak, mukepoln čas za mene. — Povej mi, kaj na svetu te je mog-lo napotiti. >u, Vera, kbjsti polteno rečeno. n.»ia\no-: ncoku-iio je obešati svojo strast na veliki z\on. Celo mesto govori o tem. Vera je / irdela in po besedah Geongine jo je pričelo mučiti, da so k. meni vsakemu opravljivemu jeziku njeni najbolj sveti občutki. Razumela pa je, da sedaj ne sme molčati in da mora vse priznati. — Motiš se, — je rekla mirno, — o .strasti ne more biti nobenega govora. Jan ljubim Henrika ter vidim v aijem i-avojega bodočega moža Rati i tega smatram tudi za svojo dolinoeJt, da otetanem pri njegovi bolniški postelji. — In on? — je vprašala Georgina. ki je namenoma ločila one besedi. Kot da je ne razume, je zrla Vera na« jo. — Seveda se m^« pora-2'imljeua * Henrikom in čakati hočeva le konca žainega leta. Nato naju ne ovira nobena stvar. — Ali boš zelo srečna ž njim? — Zelo. Stala je ter zrla v tla. in na njenem obrazu se je zrcalila velika artča. Georgina jo je pogledala ter se zasmejala a pri njem gotovo nc. Vsakemu metniku, ki mora ustvarjati s fantazijo, z vedno nanovco razburkanimi čuti, mora ipoertati vsaka postavala vez po preteku časa dolgočasna in tmdi ti, ne zemeri mi,.ne boš nikdar posebno prjietna žena. Seveda bogata ai in ljudje. kot Ter Velps ponavadi tega ne podcenjujejo. Vsled tega je mogoče, da te vzame, vendar pa dvomim, da boš napravila s tem (posebno srečo. Vera se je oznla v svojo sorodnico ot, to je izključno le moja stvar. V celem svojem življenju nisem storila ničesar, česar bi sc morala sraanovati, budi Ce drugi ne razumejo mojega postopanja. To povej vsean onim, ki karajo moje Obnašanje in sedaj z Bogom, moram k bolniku. Gos;pa Hciokot je tudi (skočila na noge. (Dalje prihodnjič.) Maksim Gorici: Orlov in njegova žena. (Nadaljevanje.) V. Ze prvi dan svoje službe sta imela Orlova prav mnogo opravka. Tistega dne so prinesli silno mnogo bolnikov v barako, in obema novincema, ki sta bila vojena na počasni tempo svojega življenja, je bilo sredi tega urnega početja, katero sta zašla, jako te.sno pri srcu. V svoji nerodnosti nista takoj razumela danili ukazov in bila sta vendar bolj drugim v napotje kot pa v pomoč. Grigorij je čutil več vo požel jen je pridružiti se redu tega početja, upajoč, da mu bo lažje in boljše pri duši, če se enkrat popolnoma potopi v tem vrtincu. "Sublimata!" je za vpil glasno eden izmed zdravnikov. "Še malo vroče vode tukaj v kopalnico!" je komandiral suh. majhen dijak z zateklimi, rude-čimi očmi. "Glej... Kako se pa pišete."'... "Orlov.. "Dobro!... Drgnite temu bolnii ku noge... Tako je prav, tako... £>aj me takoj razumete... Tako-o v njegovo začudenje ni bilo najti nikogar, ki bi mti bil kaj očital. Eden izmed zdravnikov, visokorasel mož s črnimi brkami. velikim orlovim noesom in očitno bradavico nad desnim očesom, je u-kazal Grigoriju. da pomaga spraviti nekega bolnika v kopel. Novi stražnik je prijel bolnika tako močno in nerodno pod pazduho, da je zakričal in nagrbančil čelo. "Tuj, dragi moj, glej, da mi ga ne polomiš", je dejal doktor strogo. "Priti r^ora cel v kopalnico..." Po teh besedah je postal Orlov zmeden; bolnik pa, dolg, suh mla- kako .slab je še. Tvoj obisk galenic, se je prisiljeno nasmehljal in rekel s liripavim glasom : . je še «i nekaj posebnega. PogwU se »i odiš kot valik|tega silnega, energičnega početja da bo ta ljubezen večno trajala t Pritebt mogoče, kot enkrat, da zasluži za svojo ne- Premočno, sicer mu oddrgnetc rodnost pravzaprav oster nkor. A • • "Ali, truden sem!' je vskliknil drug, dolgolas in kozav dijak, po-drin: :' " Orlova. "Ravnokar so prinesli še enega bolnika!" je poročal nekdo. "Orlov... pojdite... pomagajte ga prinesti!".. . Grigorij je z največjim veseljem izvršil povelje. Bil je popolnoma poten, šumelo mu je v ušesih in pred očmi mu je ležala megla. Včasih je izgubil popolnoma zavest samega sebe pod množico teh utisov, ki so se ga vsako minuto polašč^li. Temni, zelenkasti kolobarji krog oči bolnikov, njih bledi obrazi, naprej štrleče kosti, opolzka, slabo dišeča koža, strašni krči napol živih teles — vse to mu je stiskalo srce in vzbujalo v njem slabost, ki se ji je komaj zoper-stavljal. , Velikokrat je videl v koridorju barake le mimogrede svojo ženo, zdelo se mu je, da je postala v teh kratkih urah bolj suha, in njen bledi obraz je bil čudno vznemirjen. "No, kako je?" jo je vprašal nekoč pri takem srečanju. Odgovorila je le z nasmehom in takoj molče izginila. Misel, ki nikakor ni odgovarjala običajnemu razmišljevanju Orlova, ga je naenkrat obšla: ali ni bilo pravzaprav popolnoma potrebno, da je potegnil tudi svojo ženo v ta pekel? Nalezla se bo in umrla... Ko jo je zopet srečal, ji je zaklical s strogim glasom: "Le snažna bodi! \Jmivaj si prav često roke... Le pazi!" "Čemu pa to?" je vprašala ter pokazala svoje male. bele zobe, in njene besede so donele kakor ne-volja.' Njen odgovor ga je ujezil. "Sedaj se norčuje na takem kraju; prenesramne so pač, te ženske!" Toda časa ni bilo več, da bi ji kaj odvrnil; 3jatrona je ujela le Še njegov očitajoči pogled in odhitela v ženski oddelek. Grigorij pa je minuto pozneje že * pomagal • preetesti -nekega zna-~ "Ne razume se še na to. novinec." Nadzornik, star gospod s koničasto sivo brado in velikimi, svetlimi očmi, je poučil Orlova in njegovo ženo pri njiju vstopu v barako. kako morata ravnati z bolniki, in kaj jima je storiti v tem ali o-nem slučaju. Ob sklepu svojega poduka ju je vprašal, če sta se prejšnji dan kopala, in nato jima je priskrbel bele predpasnike. V glasu tega starega gospoda je bilo nekaj prijetnega, srčnega, in Or-lovima je jako ugajal. V teku pol ure pa sta pri burnem šumu v baraki poza-bila že vse njegove nauke. Ljudje v belih oblekah so frčali mimo njiju, ukazi, ki so jih sprejemali strežaji kar mimogrede, so jima doneli na uho. bolniki so stokali, jokali in vzdihovali, voda je brizgala šumeč in kipeč iz rok, in ta zmešnjava različnih glasov je pretresala zrak. ki je bil od raznih ostrih dišav tako nasičen, da se je zdelo, kot bi dišala vsaka zdravnikova beseda, vsak bolnikov vzdi-hljaj po njih. ' * Spočetka se je zdelo Orlovu vse to kakor divji kaos, v katerem se ne bo nikdar spoznal, ki je uplival nanj, dušeče in moreče. A že v-par urah je bil že popolnoma v oblast! kAtega silnega, energičnega početja: Napenjal je ušesa-in občutil je si- 23. junija: Majestic, Cherbourg; Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 2«. junija: France, Havre; Belgenland. Cherbourg, Antwerp. 29. junija: Reaolute. Cherbourg. Hamburg, Thuringta, Hamburg; Bremen, Cherbourg, Bremen. 30. junija: Mauretanla. Cherbourg; pre* Harding, Cherbourg, Bremen. 1. Julija: Homeric, Cherbourg; Luetzow, Bremen; Berlin, Cherbourg, Bremen. 3. julija: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg-Zeeland, Cherbourg, Antwerp. 6. julija: PRESIDEXTE TVILSOX TRST' — SKUPNI 1ZL.ET.; Columbus Cherbourg, Bremen. 7. julija: Aquitania, Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg. Bremen. 8. julija: Olympic, Cherbourg; Deutsehland, Cherbourg, Hamburg. j » ' • ^ •-• ■ j • . » —»-»- (nega policista v mrtvašnico. Mrlič (se je zibal na nosalih sem in tja ter zrl s svojimi široko odprtimi, steklenimi očmi izpod zmršenih j trepalnic proti nebu. Grigorij ga je opazoval s skritim strahom. Se pred dvema dnevoma je videl policista v službi in ga mimogrede celo naJhrulil — bila nista prijatelja. In sedaj vidi tega še pred kratkim tako močnega in postavnega človeka mrtvega pred seboj, popolnoma iapremeujenega in zvitega od krčev. Orlov je čutil ves nesmisel tega kontrasta. "Čemu pride človek na .svet," si je mislil, "če ga ta ostudna bolezen lahko v štiriindvajsetih urah ugonobi ?'' Zrl je na nosala in policist se mu je zasmilil. "Kaj bo sedaj s tremi otročički rajnkega? Lani je izgubil ženo — ubogi črvički bodo sedaj čisto zapuščeni..." Občutil je resnično bolest pri tem razmišljevanju. Naenkrat se je začela desna roka mrtveca stegovati in zravnavati; in objednem so se zaprla do sedaj na pol odprta, na levo skremžena usta. .. "Stoj!" je za vpil Orlov drugemu st reža ju in postavil nosala na tla. "Saj je živ!" je zašepetal boječe. Strežaj, s katerim sta nosila mrtveca, se je obrnil, pogledal pazljivo rajnega in rekel nato jezno Orlovu: *1 Kaj pa blebečeš! Ali ne veš, da se pripravlja samo za krsto? Ali ne vidiš, kako ga je skrčilo?... Tako vendar ne more ležati v krsti! Naprej, vzdigni!" "Toda glej vendar, saj se premika!" je ugovarjal Orlov, tresoč se od strahu. "Le pogum! Poprimi, čudak... ali me ne razumeš? Saj ti pravim: samo preteguje se... Pri tem se mora vendar premikati! Ti si v resnici neizobražen človek, naravnost pregrešen... Živi! Kako se - - more pač o mrtveen kaj tacega z»8t?Pn,k! >|«terl no pooblnWenl na . . , . . tirati naročnino u dnevnik "Olai Hretanje parnikov - Shipping New« 10. julija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Torek. Bremen. 13. julija: Kelance, Cherbourg. Hamburg. i 14. julijai Berengaria, Cherbourg; Prea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 17. julija: Majestic. Cherbourg: France, Havre ; Peiuiland, Cherbourg. Antwerp. 21. julija: Maurelania, Cherbourg. 22. julija: \ Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 24. julija: Paris. Havre; Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Mutnchen, Cherbourg, Bremen. 27. julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 2». julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 29- Julija: Westphalia, Hamburg. 31. julija: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen. "Ce sem refcel a, moram reči tudi b,",se je tolažil ter drgnil nekemu bolniku noge. Za njim je prosil nekdo s sto-kajočim glasom; "Dajte mi vode.. dajte mi piti... ljubi mo-oji!" Zopet drugi je vpil s šklopota-jočimi čeljustmi: "O... oh. . . ho-lioho... še toplejše!... Bolje je, gospod doktor! Kristus vam povrni! Se malo vroče vode!" "Dajte vendar vino sem!" je vpil doktor Vaččenko. (Dalje prihodnjič.) POZOR BO JAKI! Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak Četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli itv. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljansrtvo. Zastopniki "Glas Naroda" govoriti! Saj to je vstaja, brate!. Tukaj se vsi premikajo, naši mrtveci. .. Le molči o tem, to ti svetujem, ne zini nobenemu človeku besedice o tem, da sc je premikal! Sicer pove Peter Pavlu, Pavel po- 1 • . • j , . •» miri inpsce *-MH); *a ovtrt l ve vsem drugim ,n m, dobimo re- NaroCnlnm u E^opo 7a $7. belijoh na glavo, ker smo jih, se bo reklo, živo pokopali! Prišlo bo ljudstvo in vse pokončalo... in ti dobiš tudi svoj del, razumeš?..; Tu na levi ga bova odložila..." Mirni glas Pronina — tako jc bilo ime drugemu strežaju — in njegova lahna hoja sta imela za Orlova nekaj tolažljivega in pomirljivega v sebi. • "Le glavo pokonča, brate! Se boš že še vsemu privadil! Tukaj se ne živi sla»bo... Hrana, postrežba in tako dalje — vse famozno! U-inreti moramo slednjič vsi, saj to je ob sebi umevna stvar v življenju. Do tja pa, kakor sem rekel, glavo pokoncu!... Ali bos pil žganje?" "No, tamkajle v kotu imam kapljico za vsak slučaj. Pojdi, spijva ga požirek!" Šla sta v kot barake in se krep-čala s kozarcem žganja. Potem je nakapljal. Pronin mednega olja na košček sladkorja ter ga ponudil Orlovu. "Vzemi, sicer izvohajo, da sva pila. Glede šganja so tukaj jako strogi. Pravijo, da je škodljivo." "In ti — ali si se privadil te-jnu življenju?" ga je vprašal Grigorij. "To bi ne bilo slabo! Jaz sem bil eden izmed prvih tukaj. Na stotine jih je že umrlo pred mojimi očmi. Nekoliko nemirno se živi tukaj, a drugače ne slabo, če naj govorim resnico... Božje delo je to — tako nekako kot v vojski sanitetne kolone... Ali si že cul o saniteti in o usmiljenih sestrah ? Videl sem jih v turški vojski —tudi pri Ardahanu in Kar-zu sem bil. To so ti resnično pogumni fantje; oni pa so hodili brez vsega sredi med ploho svin-čenk, kot da se izprehajajo po zelenih vrtovih. In kateregakoli so našli, naj je bil maš ali Turein — vse so prinesli obvezat, in okrog njih je kar žvižgalo .. aš.. .ai! T ju! Fit! Včasih je zadela takega reveža kroglja v vrat... par-dui! in leeal je na tleh.. Ta govor, v zvezi spožirkom žganja, ki ga je pil, je spravil Orlova r saufmo razpoloženje! — naročnino sa dnevnik "Glas faroda". v«k zastopnik Izda potrdilo sa groto, katero je prejrl. Zastopnike rrJakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" le: Za eno leto $fl.00; za pol leta »3.00: ta »tiri tnosce *2.00; za Četrt leta 1.50. --------u »no California: San Francisco. Jacob LahsIxl Colorado: Pueblo, Pel or Culijr. John Genu. Fr. Janesh; Salida. Louis Costollo; Wul-senbur?. M. J. Bayuk. Indiana: InUlauupolis, Frank Zupančič. lllnals: Aurora, J. Verblch; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Joliet. Mary Bamblcli, J. Zaletel, John Kren, Jos, Hrovat; La SaUe. J. Spelleh: Masoou-tab, Frank Aujnistin; North Chicago, Anton Kohal, Springfield, Matija Bar-boricli; Waiikegau, Frank Petkovfiek. Swim: Fnuiklin In okolico, Anton Saljak. Mjgrtni: Kltzmiller, fr. VodoplTM. Michigan. Detroit, Aut. Janezlch. IftefMMte: Chiaholm, Frank Goule; Blj, Jot J. Peshel; Eveleth. Louis Gonie; Gil-fcert, Louts Vessel; Hibftnjr, John Pot te;./v:irghila. Frank BrvaPch. Montana: ClalluUreogr Zobe«. New Yarfc: Gowsnda. Karl .Bternjajia,; Ufctls PM*. IVankM^ Okfr: Baxberton, John Balant; Cleveland. Ant. Bobek. Louis Budniau, Ant. ^fm. člč, Math Slapnlk; GlrarU, Ant. Xago-de; Lorain, Louis Balant in J. Kum-«e; Xiles, Frank KoyovSek; Youngs-Jown, Antop Kikelj. Ambridge, Frank Jgfcshe; Bessemer, I«ouis Hribar: Braddock. J. A. Germ; Broughtou, Anton Ipavec: Claritlge, Fr. Tushar. A. Jerina; Coneniaugh, V. Roranšek; Krayn. Aut. Tauželj; Export. Louis Supančlč. Geo. Prevlcb; Forest City, Ma*h ^amin ;Farrell, Jerry Okbrn; Imperial, VaL Peternel; Greens bdrg, Frank Novak; Homer City in' bkollco, Frank Fareorhak; Irwin, Hike' Paoahek; Johnstown. John Polanc la Martin Koroshets; Luzerne; Anton Midway. John Žust; Moon Bun. -Fr. Machek In Fr. Podmllsck; Pittsburgh, Ž. Jokshe. Jg. JIaglster. Vine. Arh in U. Jakobieh; Prewto: J. Detnshar, Reading. J. Pezdirc, Steelton. A. Hren; Turtle Creek in o-kolico. Fr. Schlfrer: West Newton. Joseph Jjivan; Willock, J. Peternel. MUwadkee, Joseph Tratnik tn Jos lEorcn; Haeins in pkolieo, T^Jt U leuc; Shendygati. Joliu Zor mac: West AIM«. Frank Sk-nk. Bo^.spm^ bom Zdw* Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebo, da Je na. tančno poučen o potnih llstUb, prtljagi In drugih stvaVeh. Pojasnila, ki Vam Jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne IzkuSnJe Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne pa mike, ki imajo kabine tudi t III. razTcdu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem. 1924, zamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto In ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni nasclniškl komisar v Washington. D. C. ProSnJo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Turku pred odpotovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 nspcej vsako leto po 071 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem Jene in otroke do 18. leta brez, da bi bili Stetl v kvoto. StariSi in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kvoti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovatL FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK NAZNANILO. Vsem našim naročnikom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš tamoš-nji večletni zastopnik Mr. JOSEPH BLISH, katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da mn gredo na roko, ter pri njem obnove naročnino. Upravništvo. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1926 Cena 50o a poštnino vred. t naročilom pošljite znamke ali money order na: "Glas Narofla 82 Cortlandt JBt, flew York, N. .T. »9 Prav vsakdo- M kdor kaj išče r kdor kaj ponuja; kdor kaj ku-pjjj*; ..kdor kaj .prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit Msp^h — MALI OGLASI v "G1 a«