Pottni urad SMt Ceiovec — Vef]ag*po*tamt M!t Kiagenturt ):ha)a v CetovtM — Erscheinungtod Ktagenfurt A Letnik XX!X. Ceiovec, petek, 2$. januar 4974 Štev. 4 tl 643} Podpora matičnega naroda Siovencem v Avstriji in itaiiji Med načeta, ki so dane: sptošno priznana in v veiiki med tudi ie uveifavijena, nedvomno spada tudi to, da ima siehema narodnostna manjiina naravno pravico in ceio doižno:t, da vzdržuje žive in redne stike s svojim matičnim narodom in njegovo državo. V tem prihaja namreč do izraza sodobna poiitična koncepcija, da manjšina ni več predmet v odnosih med narodi in državami, ampak samostojen dejavnik in subjekt svojih teženj. V ta okvir sodijo tudi redni stiki, ki jih Zveza siovenskih organizacij na Koroškem že vsa ieta vzdržuje s Sociaiistično zvezo deiovnega ijud-stva Siovenije kot osrednjo družbenopoiitično organizacijo matičnega naroda. V nadaljevanju teh rednih ietnih srečanj je prišio v petek 18. januarja 1974 do novega sestanka, ko je predsednik repubiiške konference SZDL Siovenije Mitja Ribičič s svojimi sodeiavci v Ljubijarri sprejet veččkrnsko deiegaoijo ZSO pod vodstvom predsednika dr. Francija Zvvittra. Ob tej prHožnosti so predstavniki obeh organizacij izmenjati informacije o trenutnem poiožaju in detu ter se dogovoriti za nadaljnje obtike sodetovanja, k! je bito ie dostej tvorno in vsestransko. Uvodoma je predsednik dr. Zwit-ter poročat o detu in strukturi ZSO ter prikazat najbotj pereče probte-me tako organizacije same kot fudi stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem sptoh. V tej zvezi je ob-razioiti! notranjepotitični potožaj ter odnos posameznih potitičnih sit do živtjenjskih vprašanj koroških Sto-vencev. V nadaljnjem pogovoru so še drugi čtani detegacije ZSO do-potniti izčrpno sliko trenutega poto-iaja ter opozoriti na najvažnejše težnje in naioge stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, med njimi ztasti tudi priprave za gradnjo Kuttumega doma v Cetovcu. Ob koncu se je predsednik dr. Zv/itter zahvalit, da je prišto do tega sestanka ter poudorii važnost in koristnost takih srečanj, ki se naj bi nadatjevata tudi v bodoče. Predsednik Ribičič, ki je s svojimi sodetavci postušat izvajanja predstavnikov ZSO z vetitdim zanimanjem in razumevanjem, je poudarit, da {e probtematika zamejskih Slovencev vedno prisotna tako v siovenskem kot tudi v vsem jugo-siovanskem poHtičnem žtv)jen{u. Predstavnike ZSO je seznanit s trenutnim potožajem v svetu, posebej po pojasnit razvoj in nadatjnje utrjevanje socialističnih samoupravnih družbenih odnosov v Stoveniji in Jugostavijii ztasti s sprejemanjem Mer Kreisky in starostna meja Pr/Aodn;:' fnesec /?o ?M DKM4-jrr zdtedd/ kongres ^PO. Ned drMgrrr: se /<^v:/ t::d: z vprd-š^w;ew imenovale starostne me;?, :w sicer predvsem v zvez: s sfrgn&mrm predsednikom m k^nc/er;em A^re:skym, k: k: po veJ;^vn:'k strankmfk prcv:7:k mora/ /et% 7976, ko ko dosege/ starost 67 /er, od/ožit: vse javne /anke/je. Nekatera deže/na vodstva stranke še nameravajo na k/:'ž-njem kongrese zavzet: za :z-jemno reš:'tev v tem sm:s/e, da k: dr. Prano Nre:sky /akko še naprej okdrža/ svoje /ankc/je. ^am se je Zzreke/ prot: vsak: Zzjemn: reš/tv:, vendar je meni/, da ne more n/česar storit:, če drag: aktaa/iz/rajo to vprašanje ter je tad: odk/on:7 jasen odgovor na vprašanje, a/: k: se ak/on:/ tozadevnem:: sk/epa strank/nega kongresa. V po/:t/čn:k krog:k se je oko/:' tega vprašanja razv:7a živakna razprava. Konec j: ko naprav:/ še/e kongres ^PO, ko se ko od/oči/ za eno a/: drago rešitev. Začetek nove poti do rešitve probiema Biižnjega vzhoda Prejšnji teden je bit na Btižnjem vzhodu dosežen važen uspeh, ki pomeni začetek nove poti do rešitve že toliko tet nevarno zaptete-nega potožaja v tem detu sveta. Egipt in tzraet sta podpisata sporazum o razdvajanju vojaških sit in s tem omogočita, da bo zdaj tudi ženevska konferenca tahko stekta botj sproščeno, ko nod njo no bo več temne sence nedokončane vojne. Doseženi sporazum predvideva detni umik izraetskih čet, kar naj bi predstavtjato sestavni det nadaij-njego umika z zasedenih arabskih ozemetj. Pr! tem je tzraet privolit, da egiptovske siie ostanejo na osvobojeni vzhodni obaii Sueškega prekopa, ki bo tako spet v ceioti pod egiptovsko suverenostjo. Med obema .nasprotnima" silama je nove ustave. Jugostaviija je znotraj svojih meja uredita vprašanja narodnostnih manjšin na tak način, da je iahko zgied drugim državam in ima zato v tej zvezi tudi s svojimi sosedi iahko povsem odkrite račune. Zato je Jugosiavija vprašanje narodnostnih manjšin iahko zastavita tudi na široki mednarodni ravni, kot no primer na evropski varnostni konferenci, kjer se je zavzeta za jasnost v obravnavanju narodnostnih manjšin, pri čemer pa ne gre za nekaj abstraktnega, temveč za zeio konkretne probieme, od katerih rešitve nimajo koristi te manjšine same, ampak tudi večinski narodi in svetovni mir spioh. Predvsem pa je predsednik Ribičič zagotovti nodat)n{o podporo matičnega naroda in njegove države upravičenemu boju koroških Sio-vencev za dosego narodnostnth pravic ter za nemoten vsestranski razvoj. istega dne popoldne se je predsednik SZDL Stovenije sestot v Lipici z deiegacijo Stovenske kuttur-no-gospodarske zveze v Trstu, ki jo je vodit predsednik Boris Race. Predstavniki SKGZ so podrobno prikazal) potožaj In probtematiko stovenske narodnostne skupnosti v ttatiji, predsednik Ribičič pa je zagotovit, da bo Jugasiavija še naprej zastavijaia vse svoje napore tn ves svoj veiiki mednarodni ugied neuvrščene siie, da se v okviru reševanja mednarodnih odnosov rešijo tudi odprto vprašanja sioven-ske narodnostne manjšine. KONGRES KPO JE POUDAR!L: int)umnmm)))nnntmmHnnmmnnmm):tmmmnM)itmnmtm)ni!nnHtut)innimnm))inti!nn)tt)nnm:inmjj ) SLOVENIJA ! BO STORILA VSE ZA UREDITEV ! ! POLOŽAJA MANJŠIN ) Mo skupni seji repubiiške konference SZDL Siovenije in re-pubttškega sveta sindikatov so prejšnji teden ugotoviti, da so de-iovni ijudje Siovenije v javni razpravi enotno in nedvoumno piebiscitarno podprii idejnopotitično usmeritev predioganth ustavnih rešitev. Uvodni referat o javni ustavni razpravi, je imei čion izvršnega odbora RK SZDL Sovin Jogan, kt je nagtasii, da je nova ustava .pot osvoboditve čioveko, da bo prost hiapčevanja in zatiranja". Ko je govori) o koiektivni in osebni odgovornosti v samoupravnem sistemu, je omenii tudi itoiijansko in madžarsko narodnost v Stoveniji ter poudorii, do se je pri pripravi predioga nove ustave tozadevno izobiikovaia rešitev, .ki tudi vnaprej zagotovijo potrebni in še močnejši vpiiv in soodgovornost teh narodnosti za urejanje specifičnih vprašanj na tistih področjih združenega deia, ki so zanje še posebno pomembno". Hkrati pa naj bi take rešitve — kakor je meni! Savin Jogan — v drugih vprašanjih ne iočevaie pripadnikov narodnosti od interesov, ki se obiikujejo v drugih temeijnih samoupravnih skupnostih. O narodnostnem vprašanju je v razpravi govorit tudi dr. Svetozar Poiič, ki je dejai, da nova ustava zagotovijo vse pravice narodom, pa tudi narodnostim, da se vkijučujejo v vse samoupravne mehanizme, kjer odiočajo o vseh svojih pravicah in doižnostih same. Posebej o odnosu matičnega naroda do zamejskih Sioven-cev pa je spregovori) podpredsednik RK SZDL Viado Beznik, ki je poudorii: .Siovenska narodnoštna kupnost v itaiiji, Avstriji in na Madžarskem bo morata biti kot dosiej deiežna vse podpore matičnega naroda v nadaijnjih skupnih prizadevanjih za vsestransko krepitev njihovega poiožaja in za uveijavijanje pravic, zapisanih v ustavah in pogodbah večinskih narodov." Opozori) je, da neizpoinjevanje obveznosti še posebej prizadeva Sioven-ce v Avstriji pa tudi v itaiiji in na Madžarskem bo za popoino zaščito Siovencev potrebno še mnogo naporov. .V okvirih jugosio-vanske zunanje poiitike bo zato SR Siovenija stortia vse, da bi čimprej prišio do uresničenja sprejetih mednarodnih obveznosti o poiožaju manjšin." nmmmmmmtmmtmmmmtntmmuntnnmntumtmmmtmmnmMnunnttMntnmnmtmmmnnnnnnmntn Avstrijski delavski razred mora spet postati samostojna, borbena politična sila bito dogovorjeno vmesno nevtrat-no območje pod nadzorstvom mirovnih sit OZN. Predvsem po sta se Egtpt In tzraet obvezala, da bosta dostedno spoštovata prekinitev sovražnosti, kti jo je ukazat vornosfni svet, in se ne bosta spuščata v nobene vojaške ati potvojaške akcije drug zoper drugega. Seveda je vsakomur jasno, da s tem sporazumom še nikakor ni bita dosežena dokončna rešitev bitinje-vzhodnega probtema. Nasprotno, pot do resničnega miru bo še žeto dotga in težavna ter bo od vseh neposredno prizadetih in tudi od široke mednorodne skupnosti zahtevata še vetiko naporov. Kijub temu pa je doseženi prvi sporazum važen premik naprej, zlasti, ker predstavijo začetek nove poti. Ob koncu minulega tedna je zasedal na Dunaju 22. kongres komunistične stranke Avstrije, ki je ob udeležbi kakih 450 delegatov in gostov iz cele Avstrije ter v navzočnosti predstavnikov 16 bratskih strank in partij bavil s trenutnim položajem v Avstriji in v svetu ter postavil smernice, po katerih se bo razvijalo bodoče delo KPO. Ves potek kongresa je pokazal, da bo KPO svoja prizadevanja usmerila predvsem na to, da bi pri prihodnjih volitvah spet dosegla zastopstvo v parlamentu in si tako zagotovila večji vpliv na neposredno usmerjanje političnega dogajanja v državi. Zato so bile kritike in polemike v glavnem naperjene proti SPO kot vladni stranki, ki da je že povsem izdala interese delovnega ljudstva in spravila delovnega človeka v še slabši položaj kot prej. Precej ob robu pa so bile puščice usmerjene tudi proti UVP in FPU, ki da ne moreta biti alternativa za delovne ljudi. Zato je edina resnična opozicija KPU, ki vidi svojo funkcijo v tem, „da prispeva k temu, da bo avstrijski delavski razred spet postal samostojna, borbena politična sila". Močno v ospredju celotne razprave so bila gospodarska in socialna vprašanja, kar prihaja do izraza tudi v zaključni resoluciji. Kot posebna težišča so bila poudarjena: boj proti draginji ter za višje plače in pokojnine; boj za socialno in demokratično davčno reformo; boj za zagotovitev delovnih mest, zlasti tam, kjer je ogrožena polna zaposlitev. Na račun teh nedvomno aktualnih in važnih vprašanj so mnogi drugi prav tako pomembni problemi ostali precej ob strani. Med temi — kot neposredno prizadeti — omenjamo tudi manjšinsko vprašanje. Bilo je prisotno na kongresu, to je treba priznati. O njem je v svojem uvodnem poročilu govoril predsednik KPO Franz Muhri, ki je dejal, da predstavlja važen kriterij demokracije tudi priznanje enakopravnosti narodnostnih manjšin. Kritiziral je av- strijsko vlado, ki da se na evropski varnostni konferenci zavzema za razvoj medčloveških odnosov, da pa doslej ni bila pripravljena dosledno zavzeti se za to, da bi bili vzpostavljeni res človeški stiki in odnosi s slovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem. Posebno ostro je v tej zvezi napadel zvezno in deželno vodstvo SPO, katerima je očital, da sta kapitulirali pred gonjo nemškonacionalističnih krogov, pri čemer da je pristanek na ugotavljanje manjšine le eden izmed primerov. Kot vznemirljive je označil predsednik KPU akcije, ki jih na Koroškem spet prirejajo pod geslom .nemška, svobodna in nedeljena", ter naglasil, .da KPU zato popolnoma in v celoti podpira upravičene zahteve slovenske manjšine po uresničevanju določil državne pogodbe in po priznanju popolne enakopravnosti. To je v interesu demokracije ter predstavlja važen pogoj za trdne, dobrososedske odnose z Jugoslavijo." Razen teh, vsaj deloma precej polemičnih ugotovitev, je bila — kolikor je razvidno iz dosedanjih poročil o poteku kongresa — manjšinska problematika omenjena le še v dveh diskusijskih prispevkih. Koroški dež. sekr. stranke Arnulf Raimund se je zavzel za nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov z Jugoslavijo, .čemur pa stoji nasproti nerešeno vprašanje koroških Slovencev ter njim v državni pogodbi zagotovljenih pravic, ki jih vlada še vedno ni uresničila." Mirko Messner pa je ugotovil, da se kapitalizem poslužuje rasizma in šovinizma, da bi razredno zavest delavstva zastrupil z nacionalističnimi predsodki. Zato se morajo komunisti akivno vključiti v boj za priznanje demokratičnih pravic narodnih manjšin v Avstriji, .pri čemer so Slovenci, ki se borijo za svoje pravice, naši naravni zavezniki". V kolikšni meri bo ta kongres dejansko privedel do uspešnejšega dela in predvsem do mobilizacije širših plasti, bo seveda pokazal šele bodoči razvoj. PROTESTNO P!SMO ZSO ZVEZNEMU PREDSEDNiKU JONASU: Neodgovorno popuščanje oblasti nemške nacionaliste samo vzpodbuja k nadaljnjemu rovarjenju proti Slovencem in njihovim pravicam Kakor smo poročat! v zadnji števiihi našega iista, sta Nadzorni tn Upravni odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem na skupni sej! dne 1$. januarja med drugim razpravijata tudi o ukinitvi kazenskega zasiedovanja oseb, ki so sodetovate pri protizakonitem podiranju uradnih dvojezičnih napisov. Ugotovijeno je bito, da pomeni ,po-miiostitev" ztočinskih podiratcev krajevnih tabet nadatjnji čien v verigi neodgovornega )n nevarnega popuščanja državnih obtasti pred nemškimi nacionaiisti, ki vsako tako ka-pttutacijo razumejo te kot pobudo za nadatjnje rovarjenje proti stovenskt narodnostni skupnosti in njenim pravicam. Ziasti pa je bita z ogorčenjem zavrnjena praksa neke čudne .izravnaine pravičnosti", ko so obiasti z atentatorji na dvojezične napise postavite na isto raven Siovence, ki so z napisnimi akcijami opozoriti na neizpotnjene obveznosti Avstrije. Na podiagi skiepa obeh odborov je Zveza siovenskih organizacij na Koroškem po-siaia zveznemu predsedniku Jonasu protestno izjavo, v kateri poudarja: Der Zentraiverband s!owenischer Organi-sationen in Kamten weif; sich mit der ge-samten siowenischen Bevoikerung in Kamten in der Feststeiiung eirrig, dat; die aut An-trag des Bundesministeriums (ur Justiz durch den Herrn Bundesprasidenten angeordnete Einstettung der gegen die sogenannten Ta-(eisturmer eingeieiteten Stratvertahren kei-neswegs der Betriedung im Lande dieniich ist. Die nationaiistischen Kreise in Kamten, die die eigentiichen Drahtzieher und Anstit-ter bei der gesamten Hetze und bei den Cbergriffen gegen die Kdmtner S!owenen und ihre Rechte sind, sehen siich namiich durch diese Einstetiung der eingeteiteten Stratvertahren nur noch in der Oberzeugung bestarkt, dat) ottensichttich auch die Staats-gewatt nicht den Mut besitzt, gegen die deutschnationaiistischen Umtriebe in Karn-ten einzuschreiten. Die Einsteltung dieser Stratvertahren ist ja ietzten Endes nur ein Gtied in der iongen Kette des Nachgebens und Zusehens seitens der Staatsgewatt. Es durtte ihnen, sehr verehrter Herr Bun-desprasident, wahrscheinlich nicht bekannt sein, dat) die setben nationatistischen Kratte schon in den Jahren 1957 und 1958 gegen die Verordnung uber das ?weisprachige Schutwesen, die den Rang eines Vertassungs-gesetzes hatte, Sturm gelauten sind, ohne dat; sie deswegen zur Verantwortung gezo-gen worden waren. Dassetbe vriederhotte sich bei den bekannten antistowenischen Austatten im Herbst 1972, ats vor den Augen der Potizei sich mehrere Leute zusammenrot-teten und ohne Zweitet Tatbestande des Aut-standes, des Autruhrs und der getahrtichen Drohung gesetzt wurden, wobei unverstand-iicherv/eise nur das Detikt der boshatten Sachbeschadigung zur Anzeige und Strat-vertolgung kam. Da weiters bisher praktisch in keinem einzigen Fatle Tater getunden worden wa-ren, die sich stratbare Taten gegen die Si-cherheit des Lebens und des Eigentums von Karntner S)owenen zu Schutden haben kom-men iassen, ist es verstandtich, dat; die Karntner Slowenen uber die angeordnete Einstettung der eingeteiteten stratgerichtli-chen Verfahren entrustet sind, wobei es uns andererseits ktar ist, dat; der Antrag aut Gnadenwattung in erster Liaie deshatb er- totgte, weit ottensichttich auch die Sicher-heits- und Justizbehorden genau wissen, dat; es sich bei den TafetdemonNerern nur um Handlanger von nationatistischen Kreisen handett, die jedoch uberhaupt nicht be-tangt wurden. Der Zentraiverband slowenischer Organi-sationen in Kamten verleiht daher seiner Entrustung uber die angeordnete Einstettung der oben erwahnten Stratvertahren Aus-druck und verwahrt sich gteichzeitig gegen die Gleichsetzung dieser Rechtsbrecher mit jenen Karntner Stowenen, die sich nicht gegen eine gesetztiche Maf;nahme auttehnten, sondern mit ihren Aktionen nur aut die Vor-enthattung intemational garantierter, jedoch bisher unertultter Rechte zu Gunsten der sto-wenischen Votksgruppe in Kamten autmerk-sam machen wottten. SOUDARNOST Z BENEŠKtM! SLOVENC!: Prepoved pouka siovenščine pomeni grobo kršitev narodnih in čioveških pravic Komisija za vprašanja mednarodnih odnosov skupščine SR Siovenije je prejšnji teden med drugim razpravijaia tudi o razvoju odnosov s sosednjimi državami in o dogodkih v zvezi s siovensko narodnostno skupnostjo v zamejstvu. Posebej so zavzeti staiišče k nedavni prepovedi pouka siovenščine v Beneški Siovenijt in tozadevno poudariti: „V razpravi so ugotoviti, da je prepoved pouka siovenščine v občini Brdo, ki naj bi stekei po odiočbi šoiskega patronata občine ter na osnovi prostovoijnih prijav staršev in otrok siovenske narodnosti, izzvaia gioboko ogorčenje siovenske in vse jugosio-vanske javnost). Takšen skrajno nedemokratičen ukrep so obsodite tudi števiine siovenske organizacije v zamejstvu kakor tudi predstavniki itaiijanskih demokratičnih s!) in organizacij dežeie Furianije-Juiijske krajine. Komisija ocenjuje, da gre v tem primeru za grobo kršenje narodnostnih in čiove-kovih pravic, za izraženo nacionaino nestrpnost do siovenskega jezika, za negiranje obstoja siovenske narodnosti na tem območju, kakor tudi za kršenje osnovnih čiove-kovih pravic, ki jih zagotavijajo tako itaiijanska ustava kakor tudi števiine mednarodne konvencije." Soiidarnost z beneškimi Siovenci so ob omenjenem napadu na njihove osnovne pravice izpričate najraziičnejše organizacije in ustanove siovenske narodnostne skupnosti v itaiiji ter pozvaie vse itaiijanske demokratične siie, da nemudoma in odtočno priznajo obstoj siovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini ter da storijo vse potrebno za zaščito te skupnosti in omogočenje njenega vsestranskega kuiturnega, jezikovnega, gospodarskega in družbenega razvoja. Tem izrazom soiidarnost) so se pridružiti tudi števiini predstavniki itaiijanskih demokratičnih strank in organizacij, iaično združenje korziških učiteijev pa se je obrni io na pristojne dejavnike v dežeii in držav) z zahtevo, da prekiičejo krivično prepoved pouka siovenščine v Benečiji. Dijaki višjih siovenskih srednjih šoi v Trstu so v te) zvezi prirediti protestno zborovanje, na katerem so ogorčeno obsodiii prepoved pouka siovenščine v videmski pokrajini. Hkrati pa so z zadovoijstvom ugotoviti, da je spričo novega napada na Siovence in njihove pravice prišio do odtočnega in enotnega nastopa vseh siovenskih organizacij ter do podpore demokratičnih sii večinskega naroda. Predvsem pa je nezasiišan) ukrep proti pravicam beneških Siovencev izzvat sitno ogorčenje tudi v Sioveniji in ostati Jugosiavij), kjer povsod so obširno poročai) in raz-pravijaii o poiožaju v Beneški Sioveniji ter izraziti vso podporo tamkajšnji siovenski narodnostni skupnosti, ki se bori za svoje pravice. Mna/: pefeA ste Egipt in /zrači po(Zpi$aia spor4ZH?w o raz