Ste?. 97._t LlaMlani. t soboto, dne 30. aprila hib._LetO XXXVIII.
= Velja po poitt: s	mf ^^^ mm mm mm m mm m&g^m .^mfe	e== Iiiseratl:
pf AllrllPpsrsns
II:-	■ ■ ■ m ■ ki ■■ In ■	SJK«™:::1!:
^Hk W	■■ H	^m	^H	m^^^ Wm	v reklamnih notloah stane
S V npravnlštrn: =	m ■■ - H H	Hf	H	■■	H	enostolpna garmondvrsta
sa?r;':H S kil If LIiLL
za en meseo . » i-9o	«WWT JHL^A fiK^fllf H	M S9 fflk^ffl aro. JH	h=== Izhaja: I I
Za	na	HfflH^^^T jC^EBIH vHBr	HHH J^A SB ■BHBH	vsak du, irvsemil aedeile la
^IH^ J^^MP ^^^^	W	l^^MP •■k	OT ^^^^	praznike, ob 5. url pepaldae!
mr Uredništvo Je v Kopitarjevih alioah Stav. 6/HI. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma sa ne =s sprejemajo. — Uredniškega teletoma štav. 74. =		P	olitičen list za slovenski narod	8	Upravništvo |e v Kopitarjevih nlioah itev. B. = Sprejema naročnino, lns«rate in reklamacij«, a - Upravnlškeaa telefona štev. 188. -
Kal govore dejstva?
Veliko se človek nauči, če časih pobrska po spisih in člankih v slovenskem časopisju iz dobe našega političnega in narodnega preporoda. Tako smo zadnjič v »Zgodnji Danici« iz leta 1849., ko so začeli tudi v Avstriji močno poganjati sadovi francoskih enciklope-distiških naukov, zasledili ognjevit apel na katoliške Slovence, spisan od našega največjega narodnega učitelja, škofa Antona Martina Slomška. Tiste pesniške nature, ki še danes o tem sanjajo, kako bi se dalo brez-dno med liberalstvom in katoličan-stvom v naši deželi s krščansko ljubeznijo premostiti, se bodo zelo čudile, kako je preblagi Slomšek že pred več kot polstoletjem naglašal naravnost prav isto stališče, ki ga danes mi zavzemamo in ki se nekaterim idealistom zdi intransigentno. Odkod to? Ker nekateri ne poznajo ne duha ne smeri krščanstva ne boja, ki nujno sledi iz krščanstva, kateremu se bo do konca sveta nasprotovalo in nad katerim se bodo mnogi izpodteknili za vse večne čase. Kdor prouči Slomškove politične spise, zlasti njegovo »Vabilo Slovencem v družbo svetega križa« (1849) in »Slovo od duhovnih vaj na Slatini« (1861), bo spoznal, da je naš narodni prvobori-telj neprestano in najbolj učil to-le: Avstrija mora ostati katoliška, ako noče razpasti; v Avstrijo se zaletavajo zunanji sovražniki najbolj zato, ker je katoliška; notranji sovražniki pro-stomisleci. pa zunanjim pomagajo; za katoličane ni nobena reč bolj nujna, kakor organizacija; v boju zoper sovražnike Cerkve, ki so obenem sovražniki Avstrije, treba odločnosti, najbolj pa je treba obvarovati ljudstvo odiranja mogočnikov in pa zapeljevanja mladine od prostomiselnih agitatorjev, »podpihovalcev«, »goljufov«, »sleparjev«, »zvijačnih postavoda-javcev«, kakor jih je naš največji škof imenoval. »Roke ne križem držati!«, je bil prvi Slomškov nauk, ko je katoliške Slovence poživljal se združiti, izrekel je pa ravno v tem vabilu še nekaj pomembnega. To mesto navedemo do-slovno:
»So nekateri, ki mislijo, koga bi se pa bali? Kaj bi nam mogel kdo vero vzeti ali pa naše cerkve podreti? Če bi divjanje naših sovražnikov še nekoliko časa trpelo, v kratkem bi se ne svetil več križ na naših visokih zvonikih! Ako sovražniki katoliške cerkve dobijo oblast v državi v roke kakor svoje dni
na Francoskem, bodo tudi duhovne pastirje iz naše dežele izgnali in cerkvi vse premoženje vzeli, ta je gotova! Ali bo pa katoliška vera še kdaj potem med izdivjane ljudi prisvctila, ali še kdaj namestniki božji po naših lepih dolinah in vinskih goricah v Bogu posvečenih belih cerkvah sveto mašo služili, to ni gotovo. Cerkev so lahko podere, pa pozidati jo je gorjš; in kar lahko zgubimo, bomo težko našli več!«
»Cerkev se lahko podere, pa jo zopet sezidati, to je težko!« zlat nauk Antona Martina Slomška — da bi ga katoličani nikdar ne pozabili!
Tri stvari so, ki nas uče, kako je svobodomiselstvo na celem svetu lesno med seboj zoper nas združeno, kako smotrno zasleduje svoje cilje in kako je vsako zanašanje na moč krščanske ljubezni prazno in zastonj, ako obenem ne znamo nastopiti oboroženi zoper tiste nauke in njih nositelje, ki podirajo to, na čemur krščanska ljubezen sloni: krščanstvo. Te stvari so: Ferrerski kravali, boj za šolo na Francoskem in nove volitve za republiko, ki se pravkar vrše.
Oglejmo si te tri stvari na podlagi pozitivnih dejstev, čisto nepristransko in v njihovi medsebojni zvezi!
Ferrerska gonja! Ferrer je bil usmrčen 13. oktobra 1909. Vojno sodišče ga je, kakor je poznejša zmerno liberalna vlada Moretova s publikacijo sodnijskih aktov sama dokazala, po jako vestni preiskavi obsodilo kot anarhista, povzročitelja znanih barcelonskih grozot in umorov, nikakor pa ne, ker je vodil »Svobodno šolo« po francoskem vzoru. Kljub temu so pa svo-bodomiselci namah in kakor na en mig zagnali po celem svetu krik, da je bil zaradi svobodne šole »umorjen«, in sicer na prigovarjanje jezuitov in tajno rovarjenje Rima. Zakaj tako? Zato, da so mobilizirali javnost zoper katoliško šolstvo in opozorili na svobodno! Dejstva govore tako! Kdo je Ferrersko vpitje organiziral? Veliki Orient francoski, središče vseh lož. To dokazujejo med drugim sledeči spisi in objave: La France-Maconnerie demas-quee, 1909, 1910; Bulletin der freimau-rerischen VVeltgeschaftsstelle, Born 1909; The New Age — Official Organ of Freemasonry, New York 1910; Rivisla massonica 1909. Znani veliki mojster laškega Velikega Orienta, Ettore Ferrari, je ob tej priliki izdal manifest dne 14. oktobra 1909, v katerem pravi: »Francisco Ferrer, onore della coltura je del pensiero moderno — čast kulture in moderne misli — neumorni apostol
posvetne ideje, je bil usmrčen na povelje jezuitov. Ni bila sodba, umor je bil. Groza je pretresla vesoljni svet. Rim, ki ima v svoji sredi zgodovinsko skalo vseh tiranstev, in iz katerega je v našo sramoto izšla morilska misel, naj združi v okrilju sence Gior-dana Bruna, vse svobodomiselce, in naj zakličejo, da ta novi zločin Rima ne bo ostal nemaščevan!« (Rivista massonica 1909.) Nato pa: »Spričo tega krvavega atentata vesoljnega jezuitovstva poživljamo vse lože, da s podvojeno vnemo začnejo propagando zoper klerika-lizem, razburijo narodno du-š o , okrepijo svobodomiselna društva, glede jezuitov in vseh drugih redov pa delajo na to, da jih iz dežele spodijo!« To je bilo naslovljeno na Italijo; zdi se, da je ta glas ondi tudi v vladnih krogih odmev našel.
Ferrera, anarhista, so napravili nalašč za mučenika Svobodne Misli in predvsem Svobodne Šole, da dajo znamenje za splošen kulturen boj, če pa bi tega ne dosegla, saj za novo preganjanje francoskih katoličanov na šolskem polju. In res!
Šolski boj! Nekako ob istem času, ko se je pletla Ferrerska gonja, so vsi francoski škofje izdali pastirski list (14. septembra 1909), v katerem so obsodili štirinajst učnih knjig, ki se rabijo v francoskih ljudskih šolah, ker kršijo svobodo vesti, temeljni državni šolski zakon, ki zapoveduje v šoli ne-pristranost v verskih rečeh, in pa zapovedi katoliške cerkve. Svobodomisel-ci so to priliko z veseljem pograbili in, okrepčani po »mučeniški« Ferrerovi krvi, so zagnali velik hrup. Škofje so samo verske pravice in svobodo vesti branili, Ferrerovci so pa celo stvar tako zasukali, kakor da »jezuitovstvo« pripravlja »nov atentat« na državo. Zato je francoska vladna večina v zbornici nekako kot odgovor na pastirsko pismo dne 24. januarja 1910 sklenila začeti razpravo o novih zakonih, ki se tičejo posvetne državne šole. Ti zakonski predlogi so ti-le:
Prvi je bil vložen že 25 junija leta 1908. Ker so namreč katoliški Francozi leta 1905 sklenili »Zvezo katoliških družinskih očetov«, ki ima namen državnim zakonom nasprotujočo proti-versko, protimoralno in protidomovin-sko propagando socialističnih in anarhističnih učiteljev na ljudskih šolah omejiti in je dosegla tudi, da je sodišče zavolje tega v Dijonu obsodilo učitelja Morizota — so liberalni poslanci izdelali predlogo, glasom katere se imajo družinski očetje, ki otrokom branijo
v naslovu zajeti po narodni govorici — udomačeni zlasti na Gorenjskem. Če bi bilo zapisano v narečju: »Ta star' pa ta mvad'«, bi bil naslov za vsakega Gorenjca popolnoma jasen, ker se v tem precizira družinsko razmerje med očetom — užitkarjem in sinom — mladim gospodarjem. Zato bo pač treba, da v tisku ostane naslov: »Stari in mlad i«, kakor ga je določil avtor.
To bi bila zgodovina te narodne igre, njena povest je pa sledeča:
Kmet Jamnik ima troje otrok: Franceta, Mico in Metko. Mica je že primožena k Šeparju, France in Metka sta še doma. France se v mestu seznani z Aleno Židanovo — napol gosposko deklico, ki je vrlo zabavna, z ljubeznijo dokaj radodarna, o zakonski zvezi pa sodi zelo praktično in zato išče ženina, kjer bi si ugnezdila udobno življenje. France se zaveruje vanjo z vso silo in zahteva od očeta, naj mu izroči gospodarstvo. Očetu ta nevesta ni pogodu, pa se vendar uda in mvi izroči posestvo razen lepega drvošca, katerega si izgovori za priboljšek s kotom v čumnati in hrano vred. Najmlajša hči Metka pa ljubi hlapca Tineta — slnžečcga pri vdovi Kramarici. Zlobni jeziki Tineta hudo natolcujejo in mu očitajo divji zakon s Kramarico. Zato Jamuik trdo prime hčer .Metko ter ji
udeleževati se obligatoričnega pouka in rabiti predpisane učne knjige, nadalje tisti, ki z govori ali tiskovinami ovirajo delo državne posvetne šole, ka-> znovati na podlagi kazenskega zakonika člen 479, 480. -— Drugi zakonski predlog, vložen 30. junija 1908, določa, da družinski očetje učiteljev, ki se pre-greše zoper versko neutralnost, ne morejo tožiti sodnijskim potom, ampak administrativnim, potom prefekta torej. — Tretji zakonski predlog omejuje postavo 30. oktobra 1886 glede zasebnih šol, in sicer na tak način, da zasebne šole popolnoma ubije. Morajo imeti vse od države predpisane učne knjige, torej tudi brezverske, duhovniki na njih ne smejo poučevati, kar ima namen onemogočiti verouk, državno nadzorstvo je tako precizirano, da bodo mogli biti za učitelje imenovani le državni oblasti všečne osebe itd.
Preden se je začela razprava o teh zakonih, ki bodo menda vzakonjeni jeseni — ker se je medtem zbornica razšla in se ravnokar vršijo nove volitve — so Ferrerovci začeli obdelovati javnost v časopisju, njim na čelu — to dobro pomnimo — J a u r e s , predstavitelj francoske socialne demokracije. Glede Ferrerja in svobodne šole je bil ta mož ki pripada stranki, katera neprestano naglaša svojo versko neutralnost, vea čas na strani svobodomislecev, Brian-da, Vivianija Milleranda ter Buissona. Označil se je za prijatelja Ferrera in je objavil v svoji »Humanitč« silno gin-ljivo pismo, ki mu ga je Ferrer iz ječe iz montjouiške trdnjave pisal. Danes je dokazano, da je to pismo bilo spisano v Parizu! Istega dne, ko jc bil Ferrer usmrčen, 13. oktobra, je v »Humanitž«, glasilu socialista Jauresa, izšel sledeči manifest:
»Alfons XIII. in njegovi ministri so se pokrili s sramoto. Klerikal-n a , kapitališka, monarhistiška Španija je, računajoč na slabost Evrope in Amerike, svetovno vest zločinsko izzvala. Madridski briganti pa se varajo. Kar so vlade opustile, to bodo storila ljudstva. Ferrer in vse žrtve španskih brutalnosti bodo maščevane. In ker imajo španski mogotci zastopnika v Parizu, naj ne čujejo samo glasu meščanskih diplomatov, ampak tudi mogočen glas ljudstva. Kri žrtve naj pade na glavo rabljev! Doli Alfons XIII.! Doli morilec!«
Bivši prijatelj in somišljenik Jau-resov in Briandov pa je pisal v svoji »Guerre sociale« še veliko lepše, in sicer doslovno tako-le:
»Španska farška drhal, ki je umor
prepove, da ne sme govoriti s Tinetom. Metka — prepričana — da je Tine pošten — se ne uda. Vsled tega nastane razpor — in hči gre od hiše — služit. Istega dne je pri Jamnikovih na ogledih nevesta Alena. Ko zve, da se je stari udal, razodene takoj Francetu svoje bodoče gospodinjstvo: V kraeti-ško hišo morajo čipkaste zavese k oknom, velika peč bo šla vun, v kot divan, klicati se mora enkrat za trikrat, ker je bolj gosposko. Ob tem pogovoru se pa pojavi Blaže, boter Jamnikovih otrok, originalen samec, posestnik male hiše, denaren, godec na svatovščinah, kmetiški poet, ki rad govori v rimah.
Takoj se ponudi Francetu in Aleni za godca. Alena se razhudi, češ, da kmetiška harmonika ne bo pela na njeni svatbi, in ker Aleno stari boter tiče, se nevesta razhudi, z njo vred France ter poženeta Blažeta iz hiše. Blaže prerokuje Francetu med vratmi: »France, toliko ti rečem, revež boš.«
Ko odide Alena po sobah, da ogleda, kaj bi bilo treba preurediti, se pojavi pri Francetu agent Kragelj — v službi ponarejalca bankovcev Preles-nika — cesarja, kakor ga je nazivalo ljudstvo. Kragelj mu ponudi denar, France se brani — in agent izpozna, cla so je zmotil. Prelcsnik ga jc poslal k
LISTEK.
P. S. Finžgar.
»Stari h Mladi"
Anton Medvedova igra-predsmrinicai
V kranjskem »Ljudskem Domu« se je pod vodstvom profesorja A. Robide v nedeljo, 24. aprila uprizorila Medvedova igra »Stari in mladi«, oziroma pod izpremenjenim naslovom »Četrta božja zapoved«. To je zadnje večje delo — igra predsmrtnica — izpod peresa pokojnega pesnika in dramatika. Ker je delo še v rokopisu in širši javnosti neznano, naj tem potom zve javnost nekaj več o tej zanimivi igri.
Dno 18. decembra 1909 mi je pisal pokojnik sledeče: »Skoro dovršim štiri-dejanko »Stari Jamnik«, o kateri sem
Ti zadnjič pravil.---Za diletant-
ske odre mislim, da bo zelo pripravna in pretresljiva vzpodbuda k četrti božji zapovedi, dasi je brez vseh suhoparnih naukov. Loquuntur facta et aetus!« (Govore dela in dejanja.)
Rokopis pa ima na zadnji strani zabeležen datum s svinčnikom: »Končal 14. XII. 1909«. Iz tega je jasno, da je bila igra, ko mi je pisal, žo dovršena
in da je smatrati njegovo napoved »dovršim« le še kot pilo, katere v rokopisu ni mnogo zaslediti. Po prejšnih datih se d& sklepati, da je celo igro dovršil tekom treh tednov — v adventu leta 1909. Januarja je že poslal igro na Breznico, kjer so jo uprizorili dne 13. februarja ob splošnem navdušenju in zadovoljnosti. 10. februarja sem mu ustno povedal svojo sodbo, nakar mi je rekel, naj teh par malenkosti sam iz-premenim ter igro odpošljem v Celovec Mohorjevi družbi. Ta je igro tudi sprejela, pa me zaeno obvestila, da dovoljuje njeno uprizarjanje kot izključna lastnica rokopisa kljub temu, da še ni tiskana. Ko je zvedel za igro profesor A. Robida, je osebno poprosil Medveda zanjo. Pisatelj mu je poslal prvotni, s svinčnikom pisani rokopis in določil, da se po Veliki noči sam udeleži te skrbno režirane premijere in ob tej najbolje izpozna, če bi bilo treba kake tehnične izpremembe. Žal, da tega dne ni učakal. Prvotni naslov »Stari Jamnik« je izpremenil na rokopisu in na slovil igro »Stari in mladi«. Robida je pa ta naslov še zamenjal z naslovom »Četrta božja zapoved«. Medved je še zvedel v bolezni za to izprememlio, pa mu ni bila všeč. To pač za to ne, ker bi cikala na Anzengruberjevo istega naslova in drugič zato ne, ker so termini
na; našem človeku vsako najmanjšo hibo prej opazimo, kakor največje pri nasprotnikih! O, le nič ne skrbi, svoje ljudi bomo že vzgojili! Nič ni razločka med krščanstvom in takozvanim »kle-rikalstvom«, kakor nasprotniki pravijo. Za nas velja: Kristjan —^ katoličan = pristaš krščanskega nepolitičnega, gospodarskega in političnega gibanja. To je naš ideal, pa ga bomo tudi dosegli, če bomo neumorno delali, zakaj naše organizacije imajo tudi etično nalogo. Zato pa je tudi vsako koketiranje z nasprotniki obsodbe vredno in Škodljivo katoliški stvari kot taki, zakaj liberalizem v svoji celoti, po svojem duhu in po svoji smeri gre za tem, da ugonobi krščansko misel kot tako, naj bodo nekateri posamezniki še tako »pobožni«. Francija uči, svari in kliče katoličanom, kakor je dejal že nepozabni Slomšek:
»Cerkev se lahko podere, pa jo zopet sezidati, je težko!«
Jeseniška šola.
Po mnogih prošnjah in zahtevah, zlasti po odločni brzojavni peticiji zadnjega shoda na Savi, so se merodajni faktorji zganili, da smo imeli 25. aprila na Jesenicah javno obravnavo za zidanje nujno potrebne nove slovenske šole. V marsičem je bila obravnava tako zanimiva in poučna, za Slovenstvo na Jesenicah pa tolikega pomena, da moramo nekaj podatkov sporočiti javnosti.
Nič čudnega ni, da sta na Jesenicah dve krajevni stranki, ki se borita za prvenstvo; in to so Jesenice s svojim velikanskim železniškim prometom, in Sava s svojo velikansko industrijo. To tekmovanje in pa to, da se Jeseničani in Savčani niso mogli zediniti za skupni prostor, je bilo tudi vzrok, da se je svojčas sklenilo, zidati dve štiriraz-redni šoli, eno na Jesenicah, drugo na Savi. Vsakdo pa uvidi, da so za taka kraja, kakor so Jesenice in Sava, štiri-razrednice popolnoma nedostatne. Zlasti za Savo bi bil ta korak v narodnem oziru usodepoln. Čuje se, da misli ku-ratorij štirirazredne nemške šole na Savi isto razširiti v šestrazrednico, in to zaradi velikega števila slovenskih otrok, ki se hodijo v nemško šolo učit nemščine. Ne moremo zameriti, da bi ljudje radi znali tudi nemščino, ampak te naj bi se naučili v zadosti obširni slovenski šoli in v materinskem duhu. Treba pa dobro premisliti, kaj bi bila, naša Sava s štirirazredno slovensko in šestrazredno nemško šolo.
Pod utisom starega lokalnega patriotizma se je pričela tudi zadnja obravnava na licu mesta med Jesenicami in Savo. Že so jele stranke med seboj postajati glasne in bati se je bilo, da se razbije skupna akcija za skupno šolo. Župniku Skubicu pa se je posrečilo, preprečiti medsebojne prepire, in je navzoče pozival, naj ostanejo mirni in se potem v zaprtih prostorih stvarno in mirno pogovore, da bo vsakdo lahko slišal razgovore. Ljudje so pametni in so takoj tudi uvideli, da prepiri dveh in dveh ne vodijo do nikakega cilja.
Nato se je vršila obravnava v salonu gosp. Mesarja na Jesenicah. Župnik Skubic je v daljšem govoru pozival udeležence vseh strank, naj si vzamejo za ideal jeseniške šole skupno osem-
razrednico, za kakršno prosi ves krajni šolski svet, ne pa samo šestrazrednice, za katero se ogreva okrajni glavar. Slika, kakšno prihodnjost imajo Jesenice in Sava, ki se pravzaprav sedaj šele razvijata. Zato nam štirirazred-nice ne pomagajo ničesar. Dokazuje iz postavnih določil, da ima tak industri-alen kraj tudi pravico do večrazrednih šol, kjer naj se učenci industriji primerno tudi izobrazijo. In za meščansko šolo, kakršna bi morala biti postavno v vsakem okraju po ena, so Jesenice najprimernejši kraj v radovljiškem okraju. Prostor za šolo naj določijo udeleženci sami; samo na to naj vedno gledajo, da se skupna akcija ne razbije, kar bi bilo v največjo škodo Jesenicam in Savi.
Udeleženci vseh strank župniku čestitajo, samo gosp. okrajnemu glavarju se je vzljubilo župnika grajati, češ, da »tukaj ni političen shod za take govorance in da ne bo vse tako kakor misli vsegamogočni farovž«. Župnik na to odločno reagira, češ da odklanja take izraze, ker pri Mesarju ni nikakega farovža, ampak je samo župnik, ki je obenem tudi Član krajnega šolskega sveta. — Nato govorita za skupno osemrazrednico še gosp. gerent Čebulj in gosp. Schrey, ki pojasnjujeta, da nam pojde vlada in dež. šolski svet v tem vprašanju gotovo na roke. Pri glasovanju so udeleženci enoglasno glasovali za predlog gosp. župnika in krajnega šolskega sveta ter gerentstva, kar je bilo za glavarja mrzel tuš.
Ker so se oglašali k besedi tudi nekateri udeleženci, jih je glavar zavrnil, češ »kdo da jih je sem klical«, dasi je stalo v povabilu, da »se vabijo vsi šolo vzdržujoči udeleženci z dostavkom, da se te obravnave zanesljivo udeleže«. Udeleženci so jeli užaljeni pobirati klobuke, da odidejo. Le s težavo so jih gosp. gerent in drugi pomirili, da so ostali.
Sledi določitev prostora za skupno šolo. Navzoči zahtevajo deset minut odmora, da se pogovore. Glavar se obotavlja, končno pa mora dovoliti, in in-teresentje se brez prepirov zedinijo za prostor pred jeseniškim kolodvorom, s pogojem, če se dš, dobiti, ker je železniška last. — Obračamo se tukaj do poslancev, da nam gredo pri podjetju z vso vnemo na roko, ker je zadeva za slovenske Jesenice življenjskega pomena.
K besedi se oglasi še soc. demokrat Ogris, ki pa je slučajno pozabil, da ima čepico na glavi, za kar ga glavar čudovito pokara. Ogris se odkrije in prosi, če sme sedaj govoriti. Ko konča, pa zopet zaprosi glavarja, če se sme pokriti, ln tako je postala obravnava tudi zabavna.
Nato se prebere zapisnik, ki je bil zopet zapisnik svoje vrste. Postojanka o župnikovem govoru je bila čisto napačna, proti čemur so vsi udeleženci enoglasno protestirali. Župnik zahteva, da se protest zabeleži. Glavar pokliče za pričo istinitosti gosp. nadzornika Janežiča, ki pa je tudi oporekal, da bi bil župnik govoril tako, kakor stoji v zapisniku; nakar se je moral zapisnik popraviti. Sploh je možati in stvarni nastop g. nadzornika vsem imponiral.
Uspeh vse obravnave je bil neizmerno vesel za vse udeležence, ker se
ukazala, je morilska družba. Pri prvi primerni priliki se bomo zato maščevali nad francoskimi farji! Pri prihodnjem ljudskem gibanju naj naši jezuiti liostije, ki jih spravljajo v svojih škatljah, porabijo zase. Ministrski predsednik Maura je zavraten morilec, kakor psa ga bomo razparali — kakor se je zgodilo njegovemu predhodniku Canovi! Mladi kraljevski kretin je tudi zavraten morilec, pravtako kraljeva pvinja portugalska. Sam si je podpisal obsodbo. In ko bo krepiral, noben človek na celem svetu ne bo za to kraljevsko mrho jokal. Vsi danes pred Špansko poslaništvo!«
Vse to v zvezi z agitacijo za po-ostrenje šolskih zakonov dovolj označuje smer, v kateri gre sedanji režim na Francoskem, ki je ves od Brianda odvisen, od tistega Brianda, ki je v Jaurčsovih idejah izrastel in svojčas v svoji »Lanterni« poživljal vojake, naj streljajo na častnike, pa je danes ministrski predsednik, svojih naziranj pa že ni nikoli preklical, nasprotno leta 1906, ko je postal naučni minister, dejal, da svoje preteklosti ne zatajuje v nobenem oziru.
Ti ljudje delajo zdaj tudi nove volitve. Gre se za to, da se dobi še trdnejša večina, da se bodo izvedle nove proti-krščanske šolske postave, v prvi vrsti, da se zatre zasebno šolstvo in izroči naraščaj na milost in nemilost brezver-ski državni šoli, v kateri poučujejo učenci Hervčjevi. Najbolj značilno pa je, da se Briand, sedanji absolutissi-mus na Francoskem, v volivnem boju vozi okoli in ljudi farba, da je za svo-bodoljubnost in toleranco tudi nasproti cerkvi, in da je vladnim kandidatom prepovedal postaviti boj za šolo na kandidatni program! Na tem se drastično spozna način, kako hočejo brezverci svoje'namene doseči.
Iz tega pa se še nekaj vidi: kako se demokracija, postavljena na proti-krščanski temelj, izprevrže v ohlokra-cijo, kako ljudovlada postane vlada drhali. Kdo vodi danes demokratično Francijo? Volitev, ki so se zdaj nekako do polovice izvršile, se ljudstvo malo udeležuje, kar je poštenega, je naveličano, vse vodi bogata klika, ki si za svoje namene najame druhal. In da te demoralizirane druhali ne bo konec, zato hočejo ohraniti državno šolo, oziroma jo »izpopolniti«, da ne bo nikoli zmanjkalo elementov, ki jim je boj zoper cerkev življenjska naloga!
Ali je treba še kaj več! Zadosti jasno se iz vsega tega vidi, da se katoličani na svobodomiselne fraze o toleranci ter medsebojnem razumevanju in upoštevanju ne smemo zanašati, ne smemo verjeti tistim, ki pravijo, da se verskega čustva samega nihče noče dotekniti, da se gre samo za demokratično načelo verske svobode itd., zakaj vse to so zvijačne finte nasprotnikov! SJe še nekaj takih danes med nami, ki pravijo, ja, med liberalci je veliko pobožnih ljudi, ki pošteno živijo, med katoličani pa veliko slabih elementov. (Omejujmo se zgolj na notranjeversko [plat! Prijatelj! Če je med nami veliko iBlabih, pa sodeluj, da jih bo čezdalje manj! Kdor je pri liberalcih še dober, oi zato, ker je liberalec, ampak ker tianj delujejo še močni nezavestni krščanski vplivi in navade, če pa med najini ni vse popolno, treba pomisliti, da
»i; v 1 •|1"'"1 1 ................ ' -——
(Šeparju — svaku Francetovem — je pa jpiišel k Jamniku, kjer se je reklo z do-ttnačim priimkom pri Šeparju. Tako zve (France za tajnost, da njegov svak raz-jpečava po sejmih ponarejeni denar. Ko ivstopi Alena, se oba agent in ona — preplašita. Kragelj je bil njen ljubimec. Alena mu obljubi, da še ni pozabljen, Tr bo v bodoče lahko — hišni prijatelj. / To so dogodki prvega dejanja, in je z njimi utemeljen in začrtan na-daljni razvoj, kateri je moral logično nastopiti.
Alena je razsipna gospodinja, vese-ijačica, očeta Jamnika prežene iz hiše, da mora k hčeri Mici na Šeparjevo. Francetu nedostaje denarja zaradi Ale-nine potratnosti, zato se zaveže s Še-parjem in sklene, da tudi on prične kupčevati s ponarejenim denarjem. Pri Šeparju se kmalu naveličajo Jamnika in ga tudi poženo od hiše. Zaeno za-pode Metko, ki je izgubila službo — in sta oče in hči brez strehe. Obeh se usmili boter Blaže, ki kliče grom in blisk na ljudi, ki tako preganjajo starč-ka-očeta. Blaže zaloti v starem Jamni-kovem mlinu ponoči Prelesnika in Franceta — ko štejeta ponarejene bankovce. Alena se naveliča Franceta in ubeži z agentom Kragljem na Nemško. France obupan proda posestvo botru Blažetu na sejmu, kjer sta s Šeparjem kupčevala s ponarejenim denarjem. Blaže je kupil posestvo za Tincta, ki se naseli z Metko in starim Jamnikom na
domu. Šeparja in Franceta zgrabijo na sejmišču orožniki.
Ta povest pač ni nič poiskano-no-vega — je navadni refleks življenja, kakor ga srečavaš križem sveta. In prav zato, ker je s to igro Medved segel kar v sredo življenja, se mu je brez dvoma izmed dramatičnih del najbolje sponesla. Tudi v tej igri ni bahate, z vsem šumom in hrupom, gromom in plohami opremljene teatralike, katero uporabljajo radi sestavljavci dram, poznavajoč bolje oder — nego idejo, za katero se gre. Preprosto, kakor je preprost kmetiški dom, se razvija in razpleta dejanje — toda iz tega kipe misli in ideje, udarjajo klici in grožnje, kakor bi donelo s Sinaja. Medved je imel pred seboj v prvi vrsti namen, da poda »pretresljivo zgodbo k četrti božji zapovedi«. Dotaknil se je tiste socialne rane v našem narodu, kateri hite na pomoč državniki — starostno zavarovanje. Kdor je dosti preživel križem domovine, je zadeval ob tako tragične momente, ki se dogajajo po kmetih in drugod po družinah, kjer je stari užitkar na svojem lastnem domu, da obstrmi in se vpraša: Ali je to mogoče? In vso ostudnost, vso nesramno sebičnost in nepotrpežljivost z betežnim starcem nam je Medved privel na oder. Prepričan sem, da ne učinkuje vtoliko kazen, ker sin in zet prideta v roke pravici — ampak veliko bolj ta očiten zgled, ki se z vso tragiko razvije pred
našimi očmi, ko vidimo prejšnjega trdnega posestnika — berača na cesti, brez strehe, iščočega zavetja med razvalinami starega mlina — vsled brezsrčnih krivic, ki mu jih zadaja lastni rod. In ta efektna slika iz življenja se je Medvedu posrečila popolnoma. Nje razvoj je logičen, vsled danih premis železno nujen. Oče Jernejec — stari Jamnik — je središče igre, krog njega, zoper njega in za njega se pletejo vse druge niti, katere vozld le deloma boter Blaže, in je zato tudi ta oseba naravna in neprisiljena — ne kak diabolus rotae — po-tiskač dejanja. Značaji oseb so dosledno risani. France zaljubljen omah-ljivec — brez moči in besede pravega gospodarja, ki udari in zarobani, kadar je treba ter okrene voz na pravo pot. Njegov svak Šepar je neke vrste kmetiški cinik: miren, ne briga ga krivica —■ briga ga le denar in za tega gre preko src in postav. Alena je tip, kakor ga mora roditi življenje brez prave vzgoje: pogospoden kmet. Ob tem značaju je zadel Medved še drugo resnico: Nevesta, ki pride k hiši kot slaba gospodinja — je prava kuga za dom, ki ga prejalislej izpodje, če ni v možu toliko sile, da jo šele vzgoji. In takih tipov je čedalje več: Ni gospod — pa ni kmet. Gosposkemu življenju ukrade krilo in kretnjo — glava je ostala puhla — plemenito ljudsko srce se je pa iz-kvarilo —• in tako se ti rodi bitje, ki ni ne za kola ne za sedlo,
je dosegla vsaj v tem prefmenitnem vprašanju solidarnost vseh. Dal Bog, da bi v šolskem vprašanju edinost tudi neskaljena ostala, ker le potem je upati srečnih uspehov. Obravnava pa je tudi pokazala, da glavar na Jesenicah in Savi nima prav nikakega zaupanja.
..Pripravniški dom."
V četrtek je imelo društvo »Pripravniški dom« svoj redni občni zbor. Predsednik gosp. prelat Andrej Kalan je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče člane ter se v toplih besedah spominjal umrlih članov šolskega svetnika Jakoba Vodeba in kanonika Fettich-Frankheima. V znak sožalja so navzoči vstali s sedežev. Nato je poročal kanonik gosp. prof. Anton Kržič kot tajnik in blagajnik o delovanju in denarnem stanju društva, ki ima namen, ustanoviti dom za gojence c. kr. učiteljišča v Ljubljani. Iz poročila posnemamo, da je imelo društvo v preteklem letu dohodkov s prejšnim premoženjem 78 709 K 58 vin.; stroškov je bilo 503 K 08 vin., torej je bilo koncem leta 1009 čistega premoženja 78.206 K 50 vin., ki je plodonosno naloženo. Poročilo so odobrili računski nadzorniki in je občni zbor izrekel toplo zahvalo gosp. poročevalcu. Odbor se je izvolil za tekoče leto sledeči: predsednik prelat Andrej Kalan, podpredsednik ravnatelj Anton Črnivec, tajnik in .blagajnik prof. Anton Kržič, odborniki: monsgr. Anton Zupančič, ravnatelj dr. Vinko Gregorič, spiritual Alojzij Stroj in uršulinski spovednik Mihael Bulovec; v razsodišče so se izvolili: kanonik Josip Šiška, okr. šolski nadzornik Anton Maier in katehet Janko Mlakar; za računske nadzornike sta izvoljena: prof. bogoslovja dr. Ivan Janežič in vadniški učitelj v pok. Franc Gerkman.
Jeseniške novice.
j Vincencijeva dražba na Jesenicah je začela svoje delovanje. Konference se vrše vsak torek zvečer ob pol 8. uri v župnišču. Upamo, da blago-srčne dobrotnice in dobrotniki ne bodo zaprli svojih rok, pa tudi ne svojih žepov ubogim revežem. Delo ni ne nacionalno, ne politično, ampak samo ljubezensko. Zato vsi na delo za zapuščeno bedo! Dobrotnošti se ne stavijo nobene meje.
j »Mladi in stari«, igra rajnega pesnika Antona Medveda, ki se je vpriio-rila preteklo nedeljo, je vspela nad vse dobro. Videli smo toliko gostov, da smo se v srce razveselili. Sploh »Delavski Dom« dobiva čedalje več prijateljev izmed vseh slojev. Scenerija je bila preteklo nedeljo naravnost izborna. Gosp. Fr. Torkarja in tovariše moramo imenovati v tem oziru mojstre. Tu se lahko vidi, kaj stori za društvo požrtvovalno navdušenje. Delavci, le naprej na tej poti, ne glede na levo, ne na desno.
j Skioptlkon si omisli v najkrajšem času Katoliško delavsko društvo. S tem bo storjen zopet lep korak naprej v našem društvenem življenju, zlasti za predavanja, ki so pri nas tako pogosta. Prirejen bo tako, da se iz njega napravi tudi kinematograf, kadar dobimo elektriko.
S temi mislimi, katere je Medved položil v igrokaz, je poleg preproste tehnike popolnoma zadostil namenu, katerega si je začrtal: Igre za ljudske odre pa zaeno po klasičnem principu: očiščevanje zblodnih strasti. Ni pa 8 tem rečeno, da igra ne sme na oder, kjer reprezentirajo svet — pravi umetniki. Prepričani smo, da mora vsled krasnega, jedrovitega dijaloga, duhovitih isker in poglobljenih čustev in zanimivega razvoja vspeti povsod in da gotovo preroma še vse odre naše domovine.
Ne bo pa odveč, če izpregovorimo še o kranjski premijeri.
Najprej naj bo konstatirano, da je »Ljudski Dom« v Kranju posestnik tako konfortnega odra, kakor ga menda razen Ljubljane ni nikjer pri nas. Ves aparat na odru in za njim ustreza zlahka prav težkim prizorom. Načrt je izdelal profesor Robida.
Za drugo povdarjamo splošno: Igralsko osobje, katero vzgaja šesti mesec taisti Robida kot režiser, ima za čudo dosti rutine in dokazuje vzgledno, koliko prave, gorke umetnosti je zakopane pod ledino našega ljudstva. Tak zbor igralcev — skoro vsi sinovi in hčere obrta in rokodelstva — kričeče do kazuje, da bi mi morali na svoji centralni pozornici že zdavnaj imeti samo svojih umetnikov zadc i, ko bi se kdo hotel ali znal pobrigati za vzgojo-
Glede posameznih je pri ženakib
j Razstavo ženskih ročnih del pri redi ženski odsek delavskega društva na binkoštno nedeljo in ponedeljek v »Delavskem Domu«. Razstava obeta biti jako zanimiva. S tem bodo naše društvenice odgovorile na vprašanje ki ga tolikrat slišijo: »Kaj pač delajo ob društvenih večerih ,ajmohtarice' v »Domu«?« O tem bomo še ob prilik: izpregovorili. Žene in dekleta, le po dvizajte se, da takim vprašanjem dobro odgovorite!
j Zanimivo obravnavo za "Manje nove slovenske šole na Jesen:' «mo imeli'pretekli ponedeljek. Vse lj /o je z uspehom silno zadovoljno. Glavar se je pri tem izkazal kot jako slabotnega prijatelja Jeseničanov. Natanč neje bo o tej pomembni obravnavi gotovo kdo drugi poročal.
j Sokoli v »Slov. Domu« jako jadi-kujejo, da se jim slabo godi na Jese nicah, da se ljudje ne zanimajo zanje, da nimajo denarja itd. Še nikoli niso tako resnične povedali. .Vse radi verjamemo!
B črnomaljskih liberalnih naporih.
Iz Črnomlja se nam piše: Poznana 'družba črnomaljskih liberalcev se na 8lanja v zadnjem času le še na svojo lažnjivost in na pripravljenost »Slovenskega Naroda«, dati svojim čitateljem v duševno hrano vsako in tudi najgršo laž. Kadar ti ljudje medseboj iztuhtajo kako prav grdo laž, si stiskajo drug drugemu roke in sami sebe hvalijo, kako dobro vse »pogruntajo«, kako stra šno se bodo jadili »klerikalci«. Reveži nimajo volivcev, pa bi jih radi imeli. Zato pa mislijo, da bi se dalo kaj opraviti z ozirom na bodočo volitev župana s tem, da sedanjega župana očrnijo pri volivcih. — Sedanji naš župan je prevzel iz rok bivšega liberalnega župana g. Puhka inventar občinskega premoženja na majhnem listku zapisanega, češ, »tu imaš listek in s tem ti oddajam občinsko gospodarstvo«. Volivci pa poznajo sedanjega župana dobro kot poštenjaka, vedo o njem tudi, da ni kak birokrat ali kak računski uradnik, ki 'morda veliko beleži in beleži, a malo jstori. Volivci tudi dobro vedo, da sedanji župan vsled svojega poklica ne more tičati ves dan v občinski pisarni, ampak da je navezan na pomoč svoje-fca občinskega tajnika. Ker se niso našli nekateri izdatki, oziroma prejemki vpisani v knjigah pri reviziji občinskih računov, dasiravno je dotične vpise žu-;pan tajniku naroč(il, so zagnali libe-v ralci v »Slovenskem Narodu« z dne 7. aprila t. 1., St. 77., huronski krik, češ, ila si je hotel župan prisvojiti občinskega premoženja okrog 500 kron, reci petsto kron, da pa sta revizorja to preprečila. No, če sta gg. revizorja kedaj že kaj čula o defravdantih, se bosta pač težko spomnila na kakega, ki bi si bil prisvojil borih 500 K, navadno se taki ne postavljajo v nevarnost za kako malo svoto, ampak si privoščijo že tisoče, a zraven, če le mogoče, uidejo (čez lužo v Ameriko. Gospodu županu (pa ni prišlo kaj takega niti na misel.
A' gosp. strogim revizorjem povemo še več. Ko bi bila vse dobro pregledala, bi bila našla v občinski blagajni, da je denarja v nji več, kakor bi ga po računih moralo biti. Prišla bi do zaključka, ne le, da v občinski blagajni denarja nc manjka, marveč da ima še župan iz nje dobiti precejšen znesek. Toliko na naslov gg. revizorjev, večnega kandidata za županski stolec g. Puhka in starosto Sokolov g. davkarja Klinca. Čas bi že bil, da bi se Črnomaljci liberalcev popolnoma otresli. Liberalci so poslali napad na g. Skubica v »Slov, Narod«. A v Črnomlju se vsak izmed njih dela lepega in vsak »obsoja« (!) napad na gospoda župana. Višek hi-navščine pa je, da se sami ponujajo, da bodo poslali popravek v »Narod« v prilog g. Skubica. Da bi se znebili gospoda Skubica, so napravili še en, skoraj bi rekli obupen, ker smešen poizkus. Anonimno so denuncirali gospoda župana pri državnem pravdni-štvu, češ, da je zakrivil defravdacijo (!). Kakšna je ta »defravdacija«, se razvidi iz občinske blagajne, iz katere ima, kakor že rečeno, župan še zahtevati izplačila, kar njemu gre. Liberalci, le vijte si roke veselja in ploskajte, si jih bote izpahnili. Se še vidimo!
TržlSke novice.
t Halleyev komet razburja ljudi tudi v Tržiču. Vse radovedno pričakuje, kakšen bo in kake bodo posledice njegovega poseta. In glejte, predno smo mislili, pa se je prikazal — a ne Hal-leyev komet, ampak komet dr. Tuma. Ko je s svojim repom ponosno pometal prah po sredi Tržiča, smo mislili: Z Bogom Tržič, zadnja ura ti bije < . . Razočarani smo gledali pri Pelerju to novo prikazen na našem obzorju, odkar je zatonil za našimi gorami bojeviti Mars — Anti Krist-an. Še bolj pa smo se čudili, ko nam je pravil, da se je razvil iz preprostega čevljarja na visoko stopinjo ljudskega učitelja in se slednjič prikazal v svetli luči kot — dr. Tuma. Njega niso — tako je govoril — vzgajali kakor druge smrtnike, šola in cerkev, ampak njega je vzgojila »božja narava«. Že v svoji mladosti je posvečeval nedelje s tem, da je lazil po gorah. In glejte, tam gori v »božji naravi«, kjer ni žive duše, tam je spoznal delavca in ga vzljubil. Gori na gorah, kamor je zahajal med službo božjo, je spoznal, da krščanska vera sveta ni predrugačila, ker so še vedno reveži in bogatini na svetu; tam je prišel do prepričanja, da »nazareški revež« ni mogel spraviti na svet bratske ljubezni... Da popravi ta nedostatek, stopil je on — dr. Tuma — doli v nižave kot apostol bratske ljubezni. In pričel je boj proti zlorabi vere in prižnice, kajti rešiti mora ljudstvo iz jarma duhovnikov. Seveda, duhovnika se osebno ne sme sovražiti, saj je vsak duhovnik, ki tako dela za delavca kakor on —- njegov Drat. (Če je tudi dr. Krek njegov pobratim — tega ni povedal. Op. poroč.) Naravnost krivičen je »kancelpara-graf«, ki ga zahtevajo liberalci. Duhovnik naj ima na prižnici prosto besedo, le govoriti ne sme, kar bi hotel. (Vpra-
šati mora seveda prej dr. Tuma. Op. poroč.) Vsakdo naj posluša le nauk socialnih demokratov, ki »gledajo naprej«, proč pa s krščanstvom, ki je za nami . . . Zato je treba reforme, šolo proč od cerkve, ki ni še nikoli skrbela za šolo. Otroku samo vsiljuje nenaravno vzgojo. Čemu pa malemu otroku vtepati v glavo verske resnice? Naj se ga pusti pri miru, da bo sam s svojim razumom spoznal vero. (Kakor dr. Tuma na gorah! Op. poroč.) Sicer pa tudi šole ni treba, saj šola ne naredi človeka plemenitega. Dokaz za to so duhovniki, ki 16 let študirajo, pa še niso dobri. Edino prava vzgoja se dobi v »božji nraavi«. (Torej bomo sedaj namesto v šolo in v cerkev svoje otroke pošiljali na travnike in v gozde, da tam postanejo plemeniti, jarci naj pa šolo obiskujejo? Op. poroč.) Po taki vzgoji se bo delavca rešilo iz krempljev duhovnikov, ki imajo itak na vajetih samo še nezavedne kmete. Kmete jim prepustimo, saj to so tako samo duševni revčki. Ob nedeljah ne gredo v cerkev iz prepričanja ali potrebe, ampak ker »gospodje« tako velevajo. Iz cerkve jo pa zavijejo v gostilno, kjer pij6, da je joj. (Lep poklon dobremu kmečkemu ljudstvu. Op. poročev.) Delavsko ljudstvo se mora varovati pijančevanja, ker alkohol neizmerno škoduje. (Dočim se je gosp. govorniku prej še nekaj pritrjevalo, je bilo pri tem, v celem govoru edino resničnem poglavju vse tiho. So-drugi se torej s tem ne strinjajo. »MaV ga je pa le dobr'.« Op. poroč.) — Delavcu se mora zboljšati gmotno stanje: dosedaj je gosp6da delavcu rezala kruh, a odsedaj ga mora delavec gospodi. In to je ravno prvo in glavno načelo socialnih demokratov: delavec mora biti sit! (Gospod doktor, še par-krat pridite tako »kunštno« predavat, pa bomo delavci res siti, pa ne kruha, ampak — vas. Op. poroč.) — Gosp. dr. Tuma je obljubil, da še pride k nam. Kako nas bo prihodnjič »nasitil«, bomo poročali.
t Zastopstvo »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani je prevzel Franc Vr-hovnik, posestnik in cerkvenik v Tržiču. Kdor se misli zavarovati, naj se oglasi pri njem.
t Hranilnica in posojilnica v ka-
planiji je pri svoji seji dne 24. aprila sklenila, da prične z novim letom 1911 dajati na vloge 4%% obresti. Tako je prav.
t Lov na divje peteline se je pričel. Par lovcem je bila zadnji čas sreča mila. Ustrelili so do sedaj dva jako lepa petelina.
t Pri novačenju zadnji torek je bilo potrjenih 29 mladeničev izmed okoli 130, ki so prišli na nabor.
Radovljiške novice.
Blamirani dr. Janko Vilfan in mestna hranilnica. V »Slovencu« smo bili kratko omenili »skrb« našega naprednega župana dr. Janko Vilfana za mestno hranilnico, kako je mesece in mesece odlašal z volitvijo novega upravnega odbora. S popravkom v »Slovencu« je dr. Vilfan zvrnil to za-nikrnost na svoje lastne napredne to-
variše v občinskem odboru. Kako so ti njegovi somišljeniki sprejeli od svojega voditelja ta lepi »poklon« in kako si to zanikrnost med seboj razdelili, nam ni znano. Pač pa smo danes v zelo prijetnem položaju, da na podlagi uradnega spisa c. kr. glavarstva konstatiramo, da ima po sodbi c. kr. glavarstva mestna hranilnica v Radovljici župana, kateri niti Statutov mestne hranilnice ne pozna ali pa jih ne razume. Na predlog dr. Vilfana je občinski odbor v svoji seji dne 6. decembra 1909 sklenil pre-membo § 32. pravil mestne hranilnice, da se voli v upravni odbor mestnet hranilnice mesto 10 odbornikov 15. Ta predlog je bil sprejet. Somišljeniki S. L. S. niso ugovarjali v upanju, da se že sme naprednemu županu doktorju toliko zaupati, da jih pred svetom ne bode blamiral. V zadnjem času pa prejme mestno županstvo v Radovljici dopis c. kr. okrajnega glavarstva št. 7198, izdan dne 16. aprila 1910, glasom katerega se sklep občinskega zastopa z dne 6. decembra 1909 glede spremembe štatuta mestne hranilnice popolnoma razveljavi, ker ta sprememba spada v področje upravnega odbora hranilnice same, ne pa občinskega zastopa. In da naš napredni občinski zastop ne pozabi tega čina svojega župana, v to ponatisnemo nekaj odstavkov označenega odloka: . . a . »Ker glasom določb § 41., lit. b, prenaredba pravil za mestno hranilnico spada v področje upravnega odbora mestne hranilnice, in ker je občinski odbor s svojim sklepom svoje področje prekoračil ter posegel v kompetenčno področje hranilničnega odbora, je podpisano c. kr. okr. glavarstvo v smislu določb § 95. občinskega reda za Kranjsko primorano prepovedati izvršitev navedenega sklepa ter ob jednem naroča g. županu, da glede na to, da se vsled nefunkcioniranja upravnega odbora mestni hranilnici lahko velika škoda povzroči, nemudoma razpiše sejo občinskega zastopa, v kateri se ima novi odbor mestne hranilnice izvoliti.« — Ali ni to dovolj jasen dokaz, kako skrbi g. dr. Vilfan za mestno hranilnico? Kot župan bi moral vso skrb posvečati mestnemu denarnemu zavodu, da je tu vse pravočasno urejeno in da zavod ne trpi na svojem ugledu. Pi-iobčeni odlok pa nam pove, da mora sedanjemu mestnemu županu šele vladni cesarski komisar pojasnje-»atl, rar.agati š atute mestne hranilni« ce, ga poučevati, kaj spada v področje upravnega odbora mestne hranilnice, in ga opozarjati na škodo, katera lahko hranilnico zadene. Že takrat, ko je župan postal, smo pričakovali, da bode imel kot župan pač toliko ozira na mestno hranilnico, da se te s celo dušo oklene in izstopi iz odbora druge v mestu se nahajajoče posojilnice in tudi drugim meščanom da zgled, katerega zavoda naj se oklenejo. A tega g. dr. Vilfan ni storil do danes, pač pa je tam ostal še vedno kot akcijonar in kot predsednik načelstva. Seveda mestna hranilnica ne plačuje nobenih divi-dend, druga posojilnica, ki po mnenju g. dr. Vilfana mestno samo izpopolnjuje, ta pa plačuje letno svojim akcijo, narjem od 10 do 12 odstotkov dividen-de. Zato se pa tamkaj vse v redu vrši in cesarski komisar tamkaj nima ni-
vlogah na vrhuncu gospodična Hafner (Metka). Dasi ni imela kdovekaj hvaležne vloge, je jasno dokazala takoj v prvem dejanju s sigurnim nastopom, [kretnjo in mimiko, da je na odru že Jdoma. Ona je že na poti od diletant-etva do umetnosti, ko se neha posnemanje, pa prične ustvarjanje iz samo-llastne notranjosti. Ga. Wendling — jAlena je imela najtežjo vlogo, ko je jtreba v hipih menjavati lice — bi rekel Iznačaj. Dobra je bila. Vendar sodimo, Ida je njej vrojena vloga naivke, ne pa pretkane hinavke. Dobro je igrala gdč. Bidovec -— Mico, prav izvrstno pa pogodila gostilničarko gdč. Pavla Strniša, i— Izmed moških se je na prvi hip poznalo, da je Blaže — g. Gamerc — star gost na odru. Temperament, nastop, kretnja — vse je govorilo o veliki nadarjenosti in stari izvežbanosti. Edini hibi sta bili: Pri mlinu ponoči je bil parkrat preglasan in je s tem prikrajšal užitek skrivnostne peripetije, in pa preveč je ekstemporiral. Medved je že tak ne le v pesmi, tudi v prozi, da se ne d& nič striči — pa tudi ne kaj razvlekavati. Kdor ni bral rokopisa, tega ni opazil. Jaz sem pa čutil, da se je izgubilo nekaj krasnih stavkov, ki so uprav Blažetov značaj jasneje opredelili. Ostali igralci so bili vsi na mestu in so se vloge značajem prav dobro prilegale. Prav zato so bili mestoma, kjer sta se srečala značaj in vloga kar naravno — zares izvrstni vsi brez izjeme: gosp. Jerman (oče Jamnik) je opešal edinole pri mlinu, kjer je težka scena, ko starec, pregnan od lastnih
otrok, išče zavetja v podrtju in se razjoka dušne bolesti, dočim je bil drugod dosleden in jako dober tip. Gg. Strniša (France), Florijančič (Šepar) in hlapec Tine so prav tako izvršili svoje uloge prav dobro. Eno pa veljaj vsem: Igralec ne sme nikdar pozabiti, da občinstvo ne v6 o igri ničesar. Zato naj strogo pazi, da tiste stavke, ki rode pe-ripetijo ali izdajo neznane dogodke, stavke, ki so za razvoj in značaj mar-kantni, — da vse tiste vestno nauči in še bolj vestno in s povdarkom izrazi.
Kaj pa o narečju? Govorilo se je namreč splošno v gorenjskem dija-lektu. Naša sodba je ta: Če nastopi kmetiški fant s krivci in v irhovini, naj le govori dijalekt — če ga zna. Vsako narečje ima svojo slovnico — in kar je po tej slovnici pravilnega — pa zaeno pravilno za glasoslovje — to naj se porabi. Kričečih slovničnih napak pa ne na oder: n. pr. Gorenjec pravi: dobč, ne pa dobčjo. še bolj odločno pa se morajo iztrebiti nepotrebne nemške besede: foter, becirksgautman, etc. S temi pa enkrat za vselej stran! Namesto fotra naj pride naš »oča«. Kdo bi ga izpodrival?
Za igro so bile narejene vse nove kulise, režija je bila izvrstna, odmori kratki, kmetiški semenj v zadnjem dejanju pa izboren. Ni malenkost, vpri-zoriti nemo sceno, ki pa kriči in razvija življenja v izobilju.
Ker se igra v nedeljo ponovi, bi bilo svetovati, da druga društva pošljejo k njej svoje igralce. Brez dvoma sc marsikaj nauče.
»Usi pejte rakam žvižgat, lažnivi zvezdagledi . . .« je uzmerju rank Pre-šern šternkukarje in jm dau iz tem zastopt, de se nč na zvejzde ne zastopja, čeprou se bahaja iz tem. Tu je Prešern šternkukarjam naprej metu, ke sa vnder ud foha in b se mogl na zvejzde tku zastopt, kokr se zastop šuštar na čeule; kua b pa šele reku Prešern me-nistrem, če b se tekat mešal med zvejzde, kokr se zdej in de b tekat Slu-vencem dajal kurajža, de nej se nekar na bujeja kumetnga repa, de ni nč hud in de nubenmo pu žeulejn na streže. Tu b jh Prešern speglu te menistre, te šrokaustneže, ke še klajstra na znaia vornk skuhat, kar jm je že tud puh-pintar Breskvar dobr puvedu. Tu b jm take levite brau tem mcnistrem, de b
se jm kar črn delal pred učmi. In prou b mou Prešern, če b te bahače mal pu-kamplou, de b se na dumišlval, de res use zastopja in nas Sluvence, ke sma vnder desetkat bi brihtn ldje, kokr usi Nemci skp iz sojem ministrem ured, na učil, kereh repu se morma bat in kereh ne.
Ke ne, jest sm biu ferar pr zipee-narjeh in ket tak sm mou dost iz zvez« dam za upraut, ke sm jh mou jest sam šest na kroglce pud brada in b m jh rad še več našil, če b biu tam še kej zajne plača; pa ga ni biu in drgam m jh pa zavle foršrifte nisa smel pršit Astn še jest, ket nekdajn ferar, se na utikam u zvejzde, pusebn pa u take zvejzde ne, ke maja repe; pa se čja en menistri, ke nekol na druzga ne misija kokr na soje trone in jh usak dan preiskujejo, če že ni kašna noga kej ud-jejnala in če se jm ni zatu za bat, de se jm u zdejinzdej skp sesedu in zavle tega jm še na misu nekol na pride, de b tud kerkat u lft preke zvezjdam 'pu-gledal, še mn pa, de b jh štederal. Menistri nej zatu kar tih uja in nej nekai nubeneh buklc za Sluvence ud repateh zvejzd vn na dajeja. Mi uma iz tem repam že brez ministru ubrajtal, če uja pa tud menistri, je pa druh uprašajne Scer se pa na u mende treba Halleyuga kumeta rep6 iz menistrem ubijat ir, ukvarjat, de b jh pumedu iz nhneb tronu, ampak tu uma že mi upraul brez knmetuga repa. In tu se jm u proti šikal: pol uja mel saj čas zvejzde za štederat, in uja tud lohka guvurl al sa tak repi za Idi navarn ali ne; zdej nej
koli nič posla in ni mu trefia poučevati Statutov. Da, dr. Vilfan, silna ljubezen do mestne hranilnice razjeda tvoje srce!
Dr. Janko Vilfan in občinska seja v ponedeljek, 25. aprila. Pri ponedeljkovi občinski seji smo se pa res dobro zabavali, ko je navzoči gospod živino-zdravnik Stegu interpeliral mestnega župana, kaj je z upravnim odborom mestne hranilnice. Ljubeznivo obličje gospoda župana se Ob tem vprašanju takoj pomrači, in ves v ognju in potu začne se gospod župan opravičevati, da ni mogel doseči sporazumljenja glede oseb. Na vprašanje, ali je pri kateri seji vprašal za svei in mnenje navzoče občinske odbornike, je gospod župan sam priznal, da tega ni nikoli storil pri seji, in tudi nikoli se skupno po* svetoval s somišljeniki S. L S., pač pa ni mogel doseči sporazumljenje pri lastnih tovariših. Hvala lepa za to priznanje! Gospod župan smilil se je najbolj zastopniku graščine g. Š., in ta mu je priskočil na pomoč. Svoj govor začne s hudičem in konča zopet s hudičem, kateri pa je topot pripustil, da se je g. Š. imenitno blamiral in razkril vso svoje fine manire. Razburjen in užaljen je bil tudi g. Rudel, vendar držal se je tudi sedaj svoje stare navade, kadar se govori o paragrafih, da on tedaj vedno trdovratno molči.
Odločilna druga seja v tednu, dne 28. aprila. Udati se je končno moral dr. Vilfan in sklicati nemudoma drugo občinsko sejo v četrtek zvečer. Pri tej seji .je občinski zastop izvolil nov upravni odbor mestne hranilnice za dobo 5 let. Izid volitve nas je čisto presenetil. Dr. {Vilfan je dobro vedel, da od te seje zavisi usoda mestne hranilnice, dobro je vedel, da plava v zraku nad Radovljico tretja posojilnica, a vendar njemu v svoji visokosti se ni zljubilo ponižati se k pristašem nasprotne stranke, jih vprašati za mnenje, se skupno ž njimi posvetovati in sestaviti skupno kompromisno listo. Čisto samovoljno je samo s svojimi somišljeniki postavil svo-Ijo kandidatno listo in ž njo seveda tudi prodrl. Vodno se je povdarjalo, hranilnica bodi nadstrankarska in uživaj zaupanje pristašev vseh polit, strank. (Torej bi moral tudi upravni odbor po svojih zastopnikih že na zunaj kazati nadstrankarsko podobo. Izid četrtkove volitve pa nam spričuje, da je mestna hranilnica zašla še bolj v liberalne strankarske roke, kakor je bila do sedaj. Izmed desetih odbornikov so jih zase pridržali šest, pristašem S. L. S. dali samo tri — eden pa je politično ne-pristransk. Izmed pristašev S. L. S. volili so samo g. Vinko Resmana, g. kanonika N o v a k a in kaplana D r o 1-c a. In za to volitev potreboval je dr. Vilfan celega pol leta!? Napredna stranka je hotela gotovo s tem samo sramotiti nasprotno stranko in ji pokazati svoje zaničevanje. Še pred kratkim so radovljiški naprednjaki v svojem glasilu »Slov. Narodu« tukajšnje somišljenike S. L. S. proglasili za »stranko klerikalnih ubijalcev«, še zadnjo soboto naj surove j še osramotili tukajšnjega kaplana in da stranko še bolj oblatijo, volijo cele tri pristaše S. L. S. v upravni odbor mestne hranilnice! Zato pa smatramo zadnjo izvolitev samo za pesek v oči.
pa pesteja raj mene, ket nekdajnga ferarja pr zipcenarjeh guvort. jjfc Halleyu kumet je zvezda in ma |rep, kokr usi veste, zatu ji prauma repata zvejzda. Ta rep je pa strpen, kar pa tucl ni nč čudnga; sej je tulk strpeneh rči na svet, de nekol tacga, pa nam vnder nč na škodjeja, če jh prgmah pestema in se na pestema ket Sluvenci, al iz drugem besedam rečen: ket pametn Ide, kašnmo Hofrichtari tiafarbat, de b jh not uzel, al jedi. Astn, nam Sluvencem se tega strpenga repa ni treba prou nč bat, tu usi dobr vema; sej med nam gvišn ni nubenga tku naumnga, de b vajn ugriznu, ampak ustanema raj pr pušteneh krajnskeh klubasah iz svinskega mesa in s tud iz tistem klubasam, ke jh je Krubatuka marpurgarskem nemškutarjem predajala in iz tem pet dni špehkamre prsle-žila, nečma želodce frderbvat. Drgač pa je iz tem repam — jest mislem rep Hal-leyuga kumcta — za tiste Idi, ke sa preveč ferbčen. Za te Idi je pa en tak rep velika nasreča, pa nej menistri re-čeja kar čja, ke tu um jest tlela črn na belem dukazu.
Jest mam enga prjatla — no, imena negauga m mende ni treba puvedat — sej mam tku mal prjatlu zavle svoje udkritasrčnast, ke usakmo u ksiht pu-vem, kar mu mam za puvedat, de u tega prjotla usak lohka. pugruntu. Ta moj prjatu je biu prou pametn — sej kašno prsmode tku na maram jest za
'Radovljiški Sokoli in skriti obre-kovalci. »Slov. Narod« je v sobotni številki zopet napadel naš telovadni odsek in njegovega tajnika s svojim starim smrdljivim orožjem. Očita nam osumljenega patra in našo tedanjo v »Slovencu« priobčeno izjavo. Očitno s svojimi podpisi smo klicali skritega dopisnika na odgovor, zahtevali od njega dokazov in njegovo ime, pa skriti dopisnik ni se še oglasil. Gotovo se boji za svojo kožo, da ne bode radi obrekovanja plesnela v radovljiški špehkam-ri. Ko se je zvedelo, da je dotični osumljenec popolnoma pri sodišču oproščen, začeli so znova obre kovalci vlagati brezimne ovadbe, a tudi te so bile brez podlage in samo zlobno obrekovanje. Dotičnik je sedaj prost, pač pa ravno sedaj radi nenrav-nosti zdihuje v ljubljanski ječi mlad napreden učitelj. Taki ste vi, radovljiški skriti obrekovalci! Zato se nič ne čudimo, da ste se z obrekovanjem spravili tudi na našega kaplana. V šoli, tako smo se informirali, on ni nikoli nobene mrtve osebe tukajšnjega kraja z imenom imenoval, pač pa on ni kriv, če v šoli govori o stari radovljiški verski mlačnosti in sedanji sovražnosti do vere in se pri tem navzoči Sokoli takoj spogledajo in sami v svojih vrstah najdejo za to vzglede. Radovljiškim Sokolom tudi ni všeč, da jim je vlada prepovedala igro »Mladost« in še vedno čakajo dovoljenja. Da ne boste na škodi radi tega, vam svetujemo, uprizorite v tem času Cankarjeve »Hlapce«. Radovljiški Sokoli tudi ne morejo pozabiti sobotnega »Slovenca«, ko smo na vzgledu pokojnega Petra dokazali, da so ravno nekateri Sokoli tisti, ki so zanesli poulično surovost v mirno Radovljico. V posebnem članku opisali bomo v kratkem, kakor hitro boste zopet izzivali po časopisju, vse surovosti vaše, opisali pa tudi novo vzgojno načelo, katero je dne 22. aprila v šoli razvil mestni učitelj J. Š.
„S!ov. Narodu" v odgovor.
Da me neprenehoma napada ptujski »Štajerc« in z njim najzagrizenejši nemškonacionalni listi, me ne vznemirja in se tudi ne čudim, ker priznavam, da sem prevaljskim Nemcem in nem-čurjem z »najpristnejšim« vsenemcem Dobernigom na čelu precej na poti. Slednji se je celo v državnem zboru obregnil ob mojo osebo samo zato, ker sem se pregrešil nad nemško vsemogočnostjo s tem, da sem na celovškem kolodvoru slovenski zahteval vozni listek. Pa — kakor rečeno — to vse me ne vznemirja. Boli me le, da se je temu slovenski misli nasprotnemu časnikarskemu gozdu pridružil tudi »Slov. Narod«, brezdvomno z namenom, da bi zadušil moje narodno in prosvetno delovanje med slovenskim ljudstvom, slovenskim renegatom pa podaljšal njih početje. Znano je namreč, da se je ustanovila tukaj podružnica sv. Cirila in Metoda in da je pristopil k njej tudi »znani kandidat nemškonacional-ne stranke, štajercijanec in svobodomi-slec Pristou« — kakor je poročal že »Slovenec«. »Slov. Narod« se zato zaganja v svoji 82. številki v me, češ, da sem jaz pisec omenjenih vrstic. Javno pa izpovem, da omenjenih vrstic nisem pisal v »Slovenca«, a izjavljam tudi, da je i meni neznani dopisnik poročal
prjatla — ampak ferbčen je biu pa tku, de ni za puvedat. U usaka reč je mogu soj nus uteknt, drgač pa ni biu srečen. Pousod je mogu bt zraven, use videt, use šlišat in use puskust. In, lejte, glih ta negava ferbčnast je uržah, de mu je rep ud HaPeyuga kumeta škodvu, in ga u, če na u te soje ferbčnast opustu, nazadne še u nasreča spravu.
Fant je biu pametn in kokr prauma tistem, ke se ga sam usak druh večer nasekaja, tud suliden. Zvečer pu fajramt je šou mal naukul, u kašna kumedja učaseh, pol pa spat. U štarija je šou sam tekat, kedr mu je ženka, ke ja je mou čez use rad, močnk preveč usulila, kar se ji je seveda večkat pr-petl, ke ni bla prou ta prava zučena kuharca, drgač pa nekol. Kokr je pa enkat brau u enmo časnke: »Halleyu kumet se že vid,« je biu vs zmešan in ferbec mu ni dau nubenga gmaha več. Ubou s jc u glava, de če ta kumet videt, pa je biu vn in še tist večer s je naprej uzeu, de u druh jutr že ub treh ustou in zlezu »Pu uvinkeh« na Grad, de ga u na soje uči vidu.
Druh jutr je res ustou in zlezu »Pu uvinkeh« na Grad; al glih te uvinki sa bli uržah, de je pršou srumak mal pre-pozn. Ke je prlezu na vrh, se mu je že sonce tam izza zaluškeh hribu pusme-jau in iz kumotam ni biu nč. Tku je srumak lazu en ceu teden usak jutr »Pu uvinkeh« na Grad in useli zastojn. Ženka mu je na use kriple branila in
golo resnico; kajti Pristou je istinitp bivši kandidat nemško - nacionalne stranke, ljubljenec »Štajercev« in svo-bodomislec, kar nepobitno dokazuje tajna okrožnica nemškega »Volksver-eina«, ki Pristova priporoča »als be-kannt fortschrittlich und deutsch-freundlich geslnnt«! Res sem pravil družbinemu potovalnemu učitelju g. Begu, da je Pristou hodil redno k svetim mašam, k spovedi in celo k velikonočnemu izpraševanju, a opozoril sem g. Bega, ki je te besede zavil in izblebe-tal v javnost, tudi na vse Pristove narodne grehe, ki so nam stisnili orožje v roko in izsilili boj proti njemu, ko se je razpršil zadnji up, da ga pridobimo za narodno misel. Svoje izdajalsko početje jc venčal s tem, da je kandidiral na program nemških nacijonalcev ter spravil slovensko posojilnico v roke »Štajercijancev« in s tem smo spoznali njegov namen ter njegov »narodni čut«. Če sem torej g. Begu pravil, da je Pristou svoj čas redno izpolnjeval svoje verske dolžnosti (sedaj jih ne izpolnjuje več in se je zarotil, da jih tudi ne bo), sem rekel to samo v dokaz, da ves boj proti njemu ni »klerikalen«, kakor se nam očita, ampak odločno naroden, katerega se udeležujejo tudi gospodje okrog »Korošca«, ki so Pristovovo početje naj ostrejše šibali in ga profanirali za ekspozita »Štajerčevega« uredništva. Dopisnik »Slovenskega Naroda« kaže v pravi luči svoje narodnjaštvo, trdeč, da ima Pristou, ki je pristopil k podružnici, več narodnega čuta kot jaz. Ne da bi se hotel hvaliti, moram trditi, da sem za narodno stvar v Prevaljah nekaj storil, a zdaleka ne toliko, kolikor ji je Pristou škodoval. Da k podružnici nisem pristopil, sem imel tehten vzrok: ker bi se kot Slovenec moral sramovati biti ha listi, ki jo onečašča ime nemško-nacijonalnega kandidata, kar sem tudi na shodu povedal, ko se me je nagovarjalo, naj pristopim. Res sem imel na shodu lepo priložnost, da bi bil z bengalično lučjo posvetil v globino Pristo-vovega »narodnega čuta«, a te priložnosti mi gospodje, ki so shod vodili ter povabili nanj tudi Pristova, niso privoščili, ker so zborovanje nagloma zaključili še prej, nego so izčrpali svoj program, izpustivši točko »razni nasveti in razgovori«, kjer bi se bilo dalo gospodom Cirilmetodistom pred vsem svetovati vsaj nekaj narodne odločnosti in doslednosti: Dopisnik konča s prošnjo na svojega »boga«, da ostane Pristov še nadalje zvest temu svojemu koraku, nasprotniki slovenskega naroda pa prosijo svojega Votana, da ostane zvest svojemu »Štajercu« et consor-tes. kakor je bil dosedaj in brezdvomno bo zmagal veliki Votan nad malim Ci-rilmetodistovim »bogom«. Slovensko ljudstvo pa, ki pozna Pristova in njegove nakane in se ne igra z narodnostjo, bo skrbelo, da se ne uresničijo besede malega preroka Pristova, ki jih je govoril pri razvitju zastave tukajšnjega nemškega pevskega društva: »PrSvall ist und mul) eine Hochburg des Deutschtums bleiben«.
Anton Štritof, kaplan.
Opomba uredništva: Priobčili smo ta odgovor, ker kaže cirilmetodarijo v bengalični luči. Tako je liberalno »na-rodnoobrambno« delo. Škoda za denar, ki se zbira za tako »delo«!
mu dupoudvala, de je use glih, če vid tist rep al pa ne; pa moj prjatu s ni dau dupuvedat, ampak je tišu soja naprej, de če kumet videt, pa je vn. In ke je nazadne sprevidu, de na ta viža, kokr ga je hodu du zdej gledat, na u nekol vidu repa, ke se zmeri prepozn zbedi; začeu je že zvečer ustajat uzuni in ni šou več spat; ampak čaku je zdej u te, zdej u druh štari, de se je začel danit in pol je lezu, pa ne več na Grad, ampak na Rožnpoh. Pa smola se je držala mojga prjatla tud zclej, de nekol tacga. Prlezu je res večkat in še clu u teme na Rožnpoh, al vidu le ni še du dons repa tega kumeta. In zakaj ne? I, enkat je biu tku ublačen na nebe, de se ni nč vidi, drukat je biu pa spet sam tku meglen, de b na mogu nč videt, če b biu ceu nebu iz samem repatem kumetem ubsjan. Tku čaka moj prjatu, ke je biu du zdej skus in skus suliden, še dons na Halleyu kumet in hod nuč za nučjo pu štarijah in pu kufehauzeh du belga dne in u nazadne hodu iz navade tud še pol, ke že zdauni na u več ne duha, ne sluha ud IIalleyuga kumeta in negauga strpenga repa. Če Halleyu kumet ni tkti nasreča za mojga prjatla in nasreča za use ferbčne Idi, pa nej puve menistor, ke če use bulš vedet, ket jest.
Ampak jest s že naprej zguvarim, da je biu ta nasrečnež sam moj prjatu, de na u nazadne še ker mislu, de je biu tu sam
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
Ha pomoti
V	petek, dne 15. aprila, dopoldne je v vasi Brda nenadoma izbruhnil veli-kansk požar. Vnelo se je pri hiši Janeza Dežmana št. 3, in sicer je pričelo goreti v trahtarju pri hlevu. Sosedje so takoj opazili grozno nesrečo, toda rešitev je bila brezuspešna, kajti ogenj je objel v trenotku vse sosedne strehe, ki so bile zelo blizu in vse s slamo pokrite. Kako je ogenj nastal: po nesreči ali zločinu, se dosedaj še ni dognalo.
Cela vas je imela samo osem hišnih številk, od katerih je ostala samo ena hiša cela, druga z gospodarskim poslopjem vred poškodovana, ostalo pa je do tal pogorelo, in sicer posestnikom: Mihi Odar gospodarsko poslopje, Antonu Pogačniku hiša št. 2, gospodarsko poslopje in en prešič, Janezu Dežmanu hiša št. 3, hlev, sušilnica, 11 prešičev in eno tele, Janezu Fisteru hiša št. 4, drvarnica, svinjak, žitnica in kolnica z orodjem, vdovi Urši Ažman hiša št. 5, gospodarsko poslopje, drvarnica, 5 prešičev in 3 jarci; sama se je pa reševaje živino težko opekla ter v 24 urah v groznih bolečinah umrla; Francu Fisteru je hiša štev. 6 in gospodarsko poslopje poškodovano, Valentinu Vag-neru je zgorela hiša št. 7, svinjak in hlev, Francu Zupancu hiša št. 8, svinjak in drvarnica. Uničena je torej cela vas. Strašno je bilo gledati obupne posestnike ob grobu svojih žuljev.
Škoda se je cenila na 75.000 kron, zavarovani so pa le za neznatne svote v skupnem znesku 8000 kron.
Na pomoč je prihitela prva požarna bramba iz Radovljice, za njo pa iz sosedne okolice Ribno, Bled, Kamna-gorica in Mošnje.
Le požrtvovalnosti in trudu istih se je zahvaliti, da se je vkljub silnemu požaru obvarovalo troje omenjenih poslopij, nekaj oprave in živine.
Med gasilci požarnih bramb so se posebno odlikovali gg.: Vinko Resman, posestnik, Florijan Jane, posestnik in načelnik požarne brambe v Radovljici, in J. Rus, načelnik požarne brambe z Bleda. Tem, kakor tudi vsem, ki so nesrečnim vaščanom pritekli v pomoč, bodi izrečena najlepša hvala!
Ker so pogorelci brez strehe, živeža in obleke, nujne pomoči zelo potrebni, prosi podpisano županstvo velecenjeno občinstvo in vsa slavna društva, kakor tudi ostala milosrdna srca, da bi se istih usmilili ter z milodari, bodisi v denarju ali naturalijah, kolikor je največ mogoče iste podpirali.
V	to svrho naklonjeni darovi naj se blagovolijo pošiljati podpisanemu županstvu.
Županstvo Lancovo, okraj Radovljica, meseca aprila 1910.
Ivan Dernlč, župan.
Kako Vatikan pospešuje umetnost.
Sedanji papež Pij X. se popolnoma zaveda svoje odgovornosti kot varuh številnih umetnin. Vedno in vedno opozarja, naj se ničesar ne opusti, kar bi pospeševalo njihovo ohranitev. O vseh nameravanih tozadevnih korakih hoče biti natanko poučen in šele po tankovestnem preučevanju odobri vsak korak, ki se tiče vatikanskih umetnin. K sreči ne manjka izbornih mož, ki ustrezajo navodilom papeža in kardinala državnega tajnika Mery de Vala, ki je obenem tudi vatikanski hišni prefekt. Med temi možmi je treba omenjati pod-prefekta monsig. Misciatellija, arhitekta Schneiderja in umrlega ravnatelja papeževih slikarskih galerij profesorja Ludovika Seitza, kakor tudi njegovega naslednika profesorja Cave-naghi. Po zgledu svojega predhodnika skrbi Cavenaghi, da se obvarujejo njemu izročene dragocene umetnine vsake škode. Cavenaghi je, še predno je bil poklican v Vatikan, s posrečeno restavracijo rešil v Milanu na nek samostanski zid naslikano Leonardo da Vinci-jevo sliko »Zadnjo večerjo«, ki bi gotovo ne odšla več zobu časa. V sikstinski kapeli je samo okoli Velike noči očedil stenske freske florentinskih in umbrij-skih mojstrov prahu. Še letos bodo nadomestili v tej kapeli popolnoma za-grešena okna z novimi. Bavarski princ regent je namreč ponudil papežu kot jubilejsko darilo za sikstinsko kapelo primerno okrasje za okna. Sestavil se je odbor znamenitih strokovnjakov, da določi glede na razsvetljavo primernejšo barvo novih okenj, ki se bodo izdelala na Bavarskem. Predno se pride do znamenitih Rafaelovih stenskih slik, se mora prekoračiti sobane, v katerih je svoječasno bival papež Pij V., ki pa so sedaj okrašene z modernimi oljnatimi slikami. Četudi so med temi 1 res prave umetnine, kakor Fraccasini^
jevi »Mučeniki iz Gorkuma«, vendar med njimi tudi ne manjka manj vrednih del. Te slike bodo prenesli z ostalimi modernih mojstrov v slikarsko galerijo v Lateranu. Imenovane prostore pa bodo okrasili s krasnimi slikami Arazzijevimi, ki so bile doslej v nepri-stopnih prostorih, katerih posamezne se je doslej moglo občudovati samo v sikstinski kapeli ali pa v beatifikacij-ski avli papeževe kapele. Kakor hitro se bodo preselili vatikanski uradniki v novo, zanje posebej sezidano palačo, bo mogoče podati izpraznjenim prostorom prejšnji sijaj in pričakovati je, da bodo prišle na dan marsikatere pozabljene znamenite umetnine, kakor n. pr. freske.
Slovensko Jeruzalemsko romanje.
Odbor za to romanje nam sporoča:
Romarji se že oglašajo pridno. Do danes je priglašenih 140.
Vsak kdor se oglasi, dobi po pošti program ali načrt celega romanja, dalje »priglasnico«, katero izpolnjeno nazaj pošlje. Denar se pošilja po poštnih položnicah, ki se tudi vsem priglašencem dopošljejo.
Pozneje bo vsak dobil še natančnejše popisane določbe o celem potovanju in posebno knjižico »Jeruzalemski romar« s popisom vseh svetih krajev.
Za sedaj bodi tukaj povedano samo to: Vožnja po morju bo trajala tje pet dni, nazaj ravno toliko. V sveti deželi bomo devet dni.
Na ladji bodo oltarji in vsi mašniki bodo lahko maševali vsak dan. Vrhtega bo vsak dan na ladji pridiga dopoldne in popoldne. Da bo tudi za petje poskrbljeno, in da bomo na ladji pridno prepevali, tega ni treba šele posebe zatrjevati. Imeli bomo s seboj velik kip Matere božje in svojo zastavo, če Bog da srečo, bo to zelo lepo življenje.
Edino, kar nekaterim ni všeč, je to, da ne pojdemo v Galilejo. Tudi odbor je imel to željo, in vprašal na pristojnem mestu, če bi bilo mogoče. Pa reklo se nam je, da je to s toliko množico nemogoče. Ni železnice, ni potov, ni prenočišč. Treba bi bilo na planem prenočevati in kuhati itd- Tudi bi bilo treba za to več časa in denarja.
Pač pa smo izposlovali za tiste, ki bi na vsak način hoteli v Galilejo, to-le možnost: da se bodo po končanem skupnem romanju v Jeruzalemu lahko odcepili od glavne trume in potem na svoje stroške potovali dalje v Galilejo in od tam v Egipt, če se jih dobi ena truma take vrste romarjev in se pravočasno priglase, se bo skušalo dobiti tudi polovično znižanje vožnje pri paro-brodni družbi. Za take je narejen poseben načrt, po katerem bi se vrnili nazaj v Ljubljano šele 4. oktobra. Kdor to želi, naj posebe pove, in bo dobil od skupnih troškov nekaj malo povrnjenega.
Končno povabimo na to potovanje se prav posebno moške. Kakor znano, so že enkrat nameravali romanje napraviti s samimi moškimi, pa se ni hotelo posrečiti. Zdaj so pripuščene tudi ženske, a Število moških mora biti najmanj vsaj toliko, kakor žensk. Doslej je število obojih še enako in vsaj tako bodi tudi poslej! Torej, možje in mladeniči, na noge!
Prav bi bilo, da bi se takega ljudskega romanja nekoliko udeležila tudi inteligenca, kakor je to pri drugih romanjih in narodih v navadi. Tam večkrat vidimo kneza poleg kmečkega očeta, in grofinjo poleg dekle. Kadar se pa mi Slovenci ob taki priliki pokažemo, smo pa videti vselej samo narod kmetov. Vsa čast kmetom in kmeticam, hlapcem in deklam (kolikor jih je še!) p kaj bi bilo po naših cerkvah, ko bi teh ne bilo! — samo to hočem reči, da. bi bilo lepo, ko bi naša gospoda, kolikor je verne, ne puščala ljudstva, kadar se zbira v svojih svetiščih, preveč samega. Tudi tukaj bi bilo na mestu nekoliko demokratizma.
Romanja naj bi se sploh udeležili zlasti tisti, ki lahko utrpijo in zmorejo ter ne občutijo pretežko, če odrinejo tistih par sto kronic. Takim prigovarjajte!
Vsa pisma v tej zadevi naj se pišejo na naslov: »Odbor za jeruzalemsko romanje v Ljubljani.«
Kal Je z Marsom?
V London jc došel znani ameriški astronom prof. Lowell. Imel je več predavanj, pri katerih je tudi kazal fotografske posnetke Marsa. Prof. Lowell le zbudil mnogo zanimanja med londonskim prebivalstvom s svojo teorijo o prebivalcih na Marsu. Trdno namreč veruje, da Je Mars obljuden. Marsovi Prebivalci preživljajo sedaj po njego-
vem mnenju veliko tragedijo, ki jo bodo mogoče doživeli čez stotisoče let tudi naši zanamci na zemlji. Lowell trdi, da so prebivalci Marsa močnejša bitja od ljudi na zemlji ter da se s složnimi močmi bore proti neprestanemu osuševanju Mar p a s tem, da s pomočjo ogromnih prekopov zbirajo vodo in vlago ter tako podaljšujejo življenje svojega planeta. Prof. Lowell se čudi njihovi gigantski borbi s prirodnimi silami, da odvrnejo strašno katastrofo. Nasprotno trdi dr. A. Wallace, da je Mars že davno mrtev planet ter da so dozdevni prekopi samo plod optične prevare. Lowell pa se ne d& prepričati in še nadalje pripoveduje o velikanski borbi Marsovcev za svoj obstanek.
AVSTRO-OGRSKA.
Liberalci pri dunajskih občinskih volitvah zopet poraženi.
Včeraj so se vršile občinske volitve na Dunaju. Izvzemši I., II. in IX. voliv-nega okraja, ki so bili tudi prej v liberalnih rokah, so bili izvoljeni krščansko socialni kandidati. Liberalcem so vzeli krščanski socialci XIX. vollvni okraj, ki je bil dozdaj v liberalni posesti. V VIII. okraju je bilo med 1.126 glasovi oddanih 739. Oficielni krščansko socialni kandidat Jožef Rain je bil izvoljen s 591 glasovi, v ožjo volitev, drugi oficielni krščansko socialni kandidat Karel Stahlich je dobil 298 glasov, samostojni krščansko socialni kandidat izdajatelj »Deutsches Volksblatta« Er-nest Vergani je dobil 202 glasova. Ker je dobil liberalec Weinwurm 120, prejšnji občinski svetnik Rihard Zugmayer pa 150 glasov, se vrši ožja volitev med Stahlichom in Verganijem. V IV. vo-livnem okraju so bili izvoljeni krščansko socialni kandidati Amonesta (635), Silberer s 666 glasovi, tretji krščansko socialni kandidat Julij Vignatti je dobil 619 glasov in pride v ožjo volitev z liberalcem Schmidtom, ki je odbil 605 glasov. Splošno pozornost pač vzbuja dejstvo, ker je Vergani kandidiral na lastno pest in tako kršil disciplino. Vergani je izjavil, da pristopi meščanskemu klubu, ako bo izvoljen. Krščanski socialci ostro obsojajo Verganija, ker je v velik hec vseh krščansko socialnih nasprotnikov kršil disciplino. Na-glašajo, da se mora krščanska socialna sl!ranka na Dunaju tfesn^jt* organizirati, kakor je. Ta nasvet je zelo ume; sten in prav je, da se izpopolni organizacija dunajske krščansko socialne stranke, ker napravlja Verganijeva nedisciplina edino veselje najzagrizenej-šim nasprotnikom krščansko socialne stranke. Izid dosedanjih dunajskih občinskih volitev je pa le vesel, in sicer zato, ker kljub notranjemu po Verga-niju povzročenemu sporu je stranka le iztrgala liberalcem še en mandat, kar je tim pomembnejše, ker je stranka šla v boj prvič brez svojega izkušenega in priljubljenega voditelja osvojilca in ustanovitelja krščanskega modernega Dunaja dr Luegerja.
Za vlado stoji na Ogrskem slabo?
Na Ogrskem se seveda vse živo zanima, kako da izpadejo ogrske volitve. Seveda so zdaj na dnevnem redu ugibanja, ali zmaga vlada, ali opozicija. Zdaj se razširja sledeča kombinacija: Košut dobi 100, Justh 60 do 70, ljudska stranka 20, narodnosti tudi 20, Andrassy 15 do 20. Po tem ugibanju bi imela opozicija približno 240, vlada pa v najboljšem slučaju 180 do 190 mandatov. Izključeno ni. da bodo volitve prej, kakor se je sodilo, ker pritiskajo vladinovci na to, naj se volitve kmalu izvedejo, da ne bo imela opozicija preveč časa za agitacijo.
KREfiANSKO VPRAŠANJE POOSTRENO.
Ker so izjavili krečanski poslanci, da hočejo priseči grškemu kralju zvestobo, je Turčfja obvestila velevlasti, da, tega ne bo trpela. Krečanski začasni guverner poslancev ocl njihovega načrta noče odvrniti, dasi pritiskajo Turki nanj. Velevlasti so zato zelo vznemirjene, Turčija pa grozi, da odpošlje turško vojno brodovje proti Kreti.
Albanska vstaja.
Roj za Kačanik.
Za Kačanik se zdaj bijejo najhujši boji. Kačanik je druga železniška postaja na železniški progi Skopi je-Priština. Če se voziš iz Skopelj 16 km po železnici, te pripelje vlak v gozde, ki se razširjajo proti severu. LepenaSka dolina zadobi pravi Defite značaj, 4 km severno zahodno od postajo Eleshan, kjer padata strmo v dolino na zahodni strani Ljubetsko, na vzhodni pa Kara-daško gorovje. Železnica premaga 280 metrov višine v dolžini 3S km. Albanci so zasedli severno oba roba nad Kača-nikom, na jugu pa ob Eleshanu. Turki prodirajo proti Ivačaniku iz Moaastira.
Nameravajo sicer obkoliti Albance, a tako lahko to ne bo šlo. Albanci stoje v močnih oddelkih med Orošijem in Melanom, pri Djakovu ob Drini, proti tem albanskim vstašem stojo slabi turški oddelki. Glavna albanska moč pa stoji v giljanski, bukovški in karatov-ski okolici. Kakor stoji zdaj, bo še precej časa trajalo, da obkolijo Turki Albance, katerih glavna moč stoji kakih 40 do 60 km proč ocl srbske meje. Boj za Kačanik so pričele turške čete 28. t. m. zvečer. Kačanik so obstreljavali s topovi, zažgali tudi Runjevo. Albanci so se hrabro branili. Albanske prednje straže so se umaknile takoj v gore, ko so se Turki približali od dveh strani. Vas Kačanik so Albanci tudi zapustili, a opozarjati moramo, da se boj ne bije za vas Kačanik, marveč za kačansko strmo, skalnato sotesko. Turki poročajo, da upajo do danes zasesti celo ka-čaniško sosesko in da se turške čete iz-borno bore. O podrobnostih zadnje bitke pri Kačaniku mladoturki molče. — Tudi če turški vojaki zasedejo Kačanik, s tem vstaje še ne zaduše. Saj moč vstaj ni v velikih bitkah, marveč v mali, grozni guerila-vojski.
Albanci hočejo zasesti Demlrl^apu.
V Solunu se govori, da nameravajo Albanci demirkapško sosesko, ki leži 120 km od Soluna ob železniški progi v Skoplje zasesti, da onemogočijo vojaške transporte. Turki so odposlali proti Demirkapu vojaške čete.
Avstrijske vojne ladje ob albanski obali.
Govori se, da odploveta ob albanske obali iz Soluna avstrijska oklopni-ca »Erzherzog Maks« in torpedovka »Reka«.
Prepiri med mladotnrškimi generali In
v turškem ministrskem svetn.
Lanski albanski upor je zadušil, kakor znano. Džavid paša, ki ga je letos nadometil Turgut paša. Džavid paša, ki se mudi v Solunu, je izjavil, da je svojčas zaman opozarjal na možnost vsaje in da naj se vlada pripravi na njo. Mladoturški krogi niso zadovoljni s Torgut pašo, ker se na boj ne razume in tudi ne pozna dežele, ker je bival večinoma kot ataše v Madridu in v Bukarešti. Zamudil je zasesti Kačanik, dozdaj se je pečal le z razširjanjem bkliceV ih se je zanašal na koran. Vlada Torgut paše noče odstaviti in ga nadomestiti z Džavid pašo, ker sodi, da ne gre menjavati med operacijami višjega poveljnika, kar je z vojaškega stališča res popolnoma pravilno. Sicer pa tudi po mladoturkih toliko livalisani Džavid ni čez noč ukrotil lanske albanske vstaje, ki ni bila tako razširjena in tudi ne tako skrbno pripravljena, kakor letošnja. A ne le mladoturki, tudi ministri se prepirajo med seboj zaradi operacij v Albaniji. Vstašem pristopajo vedno novi pristaši. Vsi ti spori v resnem trenutku pač ne morejo utrditi ugleda sedanjega mladoturškega re-žimeja.
Povodnji v pobunjenlh pokrajinah.
Turške operacije jako ovirajo povodnji. Poplavljeni so celi albanski okraji. V Mitrovici je uničila povodenj nad sto hiš in vsa poslopja, v katerih so nastanjeni bosenski begunci. Mladoturki poizkušajo z veselicami pomiriti prebivalstvo, da se ne pridruži vstašem. Pod protektoratom solunskega valija se prirejajo konjske dirke, ki se jih udeležuje 10.000 oseb.
Dnevne novice.
+ Koroški Slovenci Vseslovenski Ljndski Stranki. Načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke g. dr. Ivan Šusteršič je dobil včeraj iz Celovca naslednjo brzojavko: Na sijajnem shodu v Celovcu zbrani zaupniki Katoliškega političnega društva koroških Slovencev z navdušenjem odobravajo pristop koroške politične organizacije k V. L. S. in navdušeno pozdravljamo njenega načelnika dr. šusteršiča.« — Dr. šusteršič je takoj brzojavno odgovoril ter pozdravil zastopnike koroških Slovencev.
+ Kaj bo s skupnim državnozbor-skim klubom? V mariborski »Straži« čitamo: Večerni list »Tagespošte« od dne 27. t. m. poroča sledeče: »Pogajanja med jugoslovanskima kluboma niso dovedla do združenja. Močnejša Plo-jeva skupina zahteva v novem skupnem klubu zase mesto predsednika. 3adi tega vprašanja in pa radi Plojeve zahteve, da bi se moral skleniti kompromis za volitve, ni prišlo do spo-razumljenja in so se pogajanja razbila.« Ako je ta vest le nekoliko avtentična, potem se čutimo primorane, da zopet svarimo poslance V. L. S. pred liberalno-slogaškimi poslanci Plojeve-ga in Hribarjevega kalibra. Ze v predzadnji številki smo izrazili svoje pre.
pričanje, da je Ploju et consortes Jugoslovanska celokupnost deveta briga in ga skrbi samo lastna, osebna korist. To naše uverjenje zgorajšnje poročilo »Tagespošte« le vtrjuje. Ploj čuti, da mu postajajo vroča tla v svojem volivnem okraju in da po prihodnjih volitvah najbrže ne bo imel več časti, zastopati kak spodnještajerski okraj, zato bi že sedaj rad sklepal volivne kompromise. Mi gotovo popolnoma upoštevamo potrebo skupnega kluba, odklanjamo pa odločno, da bi prevzeli poslanci V. L. S. popolnoma vse žrtve na svoja ramena. Pri celokupnem jugoslovanskem vprašanju moramo gotovo zapostaviti svoje špecielno-strankarske obzire in zahteve, da bi pa mi šli tako daleč in na račun jugoslovanstva zopet dvignili gnili liberalizem in solzavo slogaštvo na ko* nja, to ne gre. Nič drugega pač ni, ako zahteva Ploj, da bi že sedaj zagotovili potom kompromisov njemu in njegcH vim prijateljem mandate, katerih sami ne morejo več obdržati. Prvič bi s takim ravnanjem, s katerim bi okužili zdravo jedro enotne V. L. S., neizmerna škodovali jugoslovanski misli sploh* Drugič so pa take zahteve tako izzivalne, da bi se V. L. S. odrekla vsej svoji strankarski samozavesti in ponosu, ako bi jih a limine odločno ne zavrnila. Da bi naša stranka na tak način podpirala že itak tako sebično in samo za mandate skrbeče liberalno postopanje, to pač ne sme biti. »Svaka sila do vremena« mora veljati tudi v tem slučaju.« — Za danes samo beležimo, svoje mnenje že še povemo. Po naših informacijah bistvene navedbe graške »Tagespost«, ki jih je povzela iz dunajske »Zeit«, niso resnične. Čudno pa je vsekako, o d ko d je dobila »Zeit« to vest, ki je sposobna, vzbuditi opravičeno nejevoljo in nezaupljivost v krogih V. L. S.
+ Italijansko vseučiliško vpraša* nje. Z Dunaja poročajo: Včeraj so došli zaupniki italijanskega dijaštva k predsedniku vseučiliškega odbora italijanskih poslancev, dr. Conciju, kateremu so sporočili sklep italijanskega dijaštva, da naj se začne takoj z agitacijo za ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu. Dr. Conci je obljubil, da bo že prihodnje dni sklical, če bo mogoče, skupno posvetovanje zaupnikov italijanskega dijaštva in italijanskih poslancev, na katerem se bo pojasnilo dijaštvu stanje italijanske vse* učiliške zadeve.
+ Imenovanje zdravnika dr. Iv. Zajca v deželni zdravstveni svet je razburilo — »Slov. Narod«. Kdor pozna g, dr. Iv. Zajca, \6 da je deželni odbor poslal v deželni zdravstveni svet pravega moža, izvrstnega zdravnika, ki pa tudi ravno vsled svojega obsežnega delokroga v okrajni bolniški blagajni in kot zdravnik c. kr. tobačne tovarne najbolje pozna, kaj in kje je treba zastaviti moči za izboljšanje zdravstvenih razmer v najširših ljudskih plasteh. Zaupanje delavstva je postavilo dr. Zajca na čelo »Jugoslovanske strokovne zveze«, zaupanje naših kmečkih volivcev ga je poslalo v deželni zbor in prav je, da se mu v deželnem zdravstvenem svetu da prilika, razviti res potrebno delo na socialno-zdravstvenem polju. To so gotovo vsega uvaževanja vredni stvarni oziri, ki so vodili deželni odbor pri tem imenovanju. »Narodov« napad je pa nizkoten izbruh kakega dr. Zaj-čevega stanovskega kolege, kar je tembolj obžalovati, ker ravno taki napadalci včasih, kadar jim kaže, najbolj kriče o stanovski zavesti. Splošno spoštovanje in priznanje, ki ga dr. Zajec uživa kot zdravnik in kot socialni delavec, pa bodi na neokusnosti »Slovenskega Naroda« najboljši odgovor. Da je deželni odbor imel srečno roko, ker je dr. Zajca poslal v deželni zdravstveni svet, priča tudi glasilo slovenskega krščansko - socialnega delavstva »Naša Moč«, ki imenovanje dr. Zajca tako-le pozdravlja: »V deželni zdravstveni svet kranjski je imenoval deželni odbor deželnega poslanca dr. Zajca. Delavstvo opozarjamo, naj se v vseh zadevah, ki se tičejo delavskih sanitarnih razmer, obrne na poslanca dr. Zajca, ki se bo odločno zavzel v kranjskem deželnem zdravstvenem svetu za delavske težnje, v kolikor le-te spadajo v to velevažno korporacijo. Nas zelo veseli, ker je kranjski deželni odbor odposlal dr. Zajca v deželni zdravstveni svet, ker znamo, da pripada dr. Zaje najdemokratičnejšemu krilu S. L. S. in je že opetovano nastopil kot učitelj delavstvu, osobito v sanitarnih zadevah.« — Tako je pravi mož prišel na pravo mesto!
+ Odlikovanje. Občinski odbor na
Bohinjski Bistrici je v seji dne 24. aprila t. 1. izvolil soglasno za častne občane gg. dr. Valentina K r i s p e r j a, odvetnika, v priznanje mnogovrstnih zaslug za povzdigo tuiskepa prometa v
občini; dr. Evgena Lampeta, deželnega odbornika, za zasluge pri ureditvi bolnice, in dr. Vladislava Pegana, deželnega odbornika, za zasluge, koje si je pridobil v raznih pravnih zadevah v prilog občine.
-j- Istrska razstava v Kopru se jutri otvori. Oficiozno glasilo istrske laške večine »Idea Italiana« piše o njej dobesedno: »Vprvič bo s tem pokazala .laška Istra svetu svoje bistvo, svedo-čila o svoji slavni preteklosti in pričala o nadveljavnosti svoje sedanje pozicije.« Nadalje, pravi, bo razstava pokazala »laško superioriteto nad ostalo dr-haljo v Istri, ki se razstave ne udeležuje, da ne bi pokazala svetu svoje gospodarske in kulturne mizerije«, nadalje bo razstava opominjala »brate lz kraljestva«, da še bolj podpirajo težnjo, »da se imajo te zemlje ohraniti italijanske«, bo tudi »reseu opomin vsem faktorjem«, da ne bodo Lahov »zatirali . in preganjali«. Razstava je torej napol-oficielno proglašena za demonstrativ-. no, iridentovsko in Slovane ponižujočo. Drhal pravijo slovanski istrski večini! Zato je'pač popolnoma odobravati, da so zavedni slovenski in hrvaški krogi . odklonili vsako pomoč pri tej priredbi, saj je imel odbor že izpočetka namen angažirati tudi slovanske kroge, da bi poslali predmete na razstavo, na razstavi pa bi bili slovanski del popolnoma zatajili. Vsa reč kaže, da se Lahom kljub volivni reformi v istrskem deželnem zboru predobro godi in da bi zaslužili kmalu enkrat zopet pošteno lekcijo.
+ Orli skozi Gorico. V nedeljo zvečer so se vračali Orli iz Št. Ferjana skozi Gorico. Korakalo je po Corsu mirno in samozavestno sto Orlov v kroju. Lahi so pihali, a upali si niso nič. »Cor-riere«, glasilo laško-liberalne iredente, je strašno hud radi tega nastopa naših Orlov. Pa se bo moral že privaditi na nastope Slovencev v Gorici. Ne pomaga nič. Orel pa si lahko šteje v čast, da ima toliko nasprotnikov: Lahe in pa podivjane Sokole. Na zdar!
—	Kmetijsko predavanje. Jutri, dne 1. maja, ob 3. uri popoldne predava gospod deželni mlekarski nadzornik Legvart o kmetijstvu v Ambrusu v Suhi Krajini.
—	Vse, ki se nameravajo udeležiti o Binkoštih cenenega izleta v Benetke, prosimo, da to takoj javijo na dopisnici uredništvu »Slovenca«. Za vse vožnje, s prenočišči, preskrbo in vstopnicami je cena 65 K za osebo tako nizka, da v bodoče ne bo mogoče nikdar več izposlovati tako ugodnih pogojev. Za udobnost potnikov je vse tako skrbno urejeno, cla bo to pravo vzorno potovanje. Vsak, ki se nam naznani na dopisnici, dobi natančni načrt potovanja z vsemi podrobnostmi.
—	Slovenec prestopil v mohame-dansko vero. Zupni urad v Medgorjah na Koroškem je prejel iz Aleksandrije v Egiptu pismo: »Naznanja se s tem častitemu župnijskemu uradu, da je Janez Miklin, rojen v Medgorjah dne 26. grudna 1868, tukaj v Aleksandriji dne 8. sušca 1910 k mohamedan-s k i veri zavoljo ženitve prestopil. Z odličnim spoštovanjem P.«
—	Obletnico smrti Zrinskega in Frankopana dne 30. maja bodo Hrvati po vseh krajih slovesno praznovali. j(Kakor znano, sta bila grof Peter Zrin-ski in knez Krsto Frankopan usmrčena kot veleizdajalca v Dunajskem Novem Mestu dne 30. aprila 1671.)
/t — Sarajevčanke prirede izlet v Svlcd. Sarajevski literarno - slovnični [tečaj za jezike v zavodu sv. Jožefa priredi s svojimi učenkami izlet v Švico.
—	Iz Cerknice. Za danes naj zadostuje konštatiranje, da je pri nas opravljanje kar najbolj v cvetu. Ni dovolj, da kake brezzobe mamice rožljajo s svojimi gibčnimi jezički in prerešeta-vajo svojega bližnjega dobre in slabe lastnosti — v njih »stroko« so začeli vtikati nosove tudi moški. Da, celo nekateri izvestni mladi gospodje. Kakor je čuti, se med temi modernimi oprav-ljivci najbolj nekateri sokoli in nek mlad gospod ,odlikuje'. Vse graje vredno je to opravljanje, posebno če je za njim skrit »blag« namen svojemu bližnjemu z izmišljotinami na prav res moderen način »koristiti«. Za danes le to na splošno, vendar zagotovim, da iz-pregovorim jasneje, ako ne bo miru.
—	Za stotnika je imenovan nadpo-ročnik g. Rudolf Maister, pod imenom Vojanov znani slovenski pesnik.
—	Umrla je 28. t. m. v Selcih pri Škofji Loki gdč. Julka Ha jnriher, izprašana učiteljska kandidatinja. En čas je ranjka suplirala v Studencu v krškem okraju. Bila je nečakinja, g. dr. Fr. Kosa, profesorja v Gorici. Podlegla je učiteljski bolezni — jetiki. Počivaj v miru!
—	Umrli ste dne 23. t. m. v »Maria Josefinum« v šmartnu pri Celovcu C.
prednica tamošnjih usmiljenk Mehtil-da Planger v 56. letu in v uršulinskem samostanu v Celovcu dne 25. t. m. sestra Marija Neža Apolonija roj. Žitko v 39. letu. N. p. v m.!
—	Nova emisija avstrijske kronske rente. Na podlagi zakona z dne 26. apr. t. 1. d. z. št. 80 predal je finančni minister c. kr. poštni hranilnici 4 odstotno avstr. kronsko rento v nominalnem znesku 236,000.000 K. Poštna hranilnica otvorila je, kakor pri zadnji emisiji, konzorcij bank za oddajo te rente in je povabila v isti razven prejšnih 22 finančnih zavodov tudi avstrijski kreditni zavod, avstrijski zemljekredit-ni zavod in nemško banko v Berolinu. Oficijelni član omenjenega konzorcija je zopet tudi »Jadranska banka« v Trstu, katera sprejema prijave za novo emisijo avstrijske kronske rente po originalnih pogojih pri svojih blagajnah v Trstu in v Opatiji.
—	Dopolnilne volitve v hrvaški sabor. Vsled pakta hrvaško-srbske koalicije je doslej izvoljenih v hrvaški sabor šest mažaronov. »Pokret« k dopolnilnim volitvam piše, da po tem paktu mora biti še izvoljen dr. Šumanovič. Tako komandira koalicijo ban Toma-šič. Šumanovič kandidira v Moroviču, kjer bo volitev 12. maja. Hud boj bo pri dopolnilni volitvi v Brodu na Savi, kjer čista stranka prava kandidira dr. Prebega, koalicija in mažaroni pa dr. Hinkoviča. Brod je bil pri zadnjih volitvah v posesti čiste stranke prava in je bil tudi občinski zastop do včeraj v rokah te stranke. Včeraj je pa vlada občinski zastop razpustila, da bi tako vplivala na volitve. — O novem »ustavnem« režimu na Hrvaškem se nam še piše iz Hrvaške: Hrvaška vlada popra-voslavljenega renegata dr. Tomašiča, je razpustila občinski svet v Brodu, ker je Brod starčevinčansk in se brani kandidata vlade in koalicije, znanega špiritista dr. Hinkoviča,. To so sredstva, s katerimi nela nova khuenovska pod repna vlada, za »upostavo ustavnih razmer«. Značilno je tudi to, da, dočim je bivši ban Rauch o vsaki važni stvari šel cesarju naravnost poročat, je ban Tomašič šel po predsankcijo volivne reforme samo h Khuenu, da mu jo ta izposluje, pri cesarju pa sam ni bil. Gotovo je danes tudi to, da nova volivna reforma ne bo tajna, ampak Javna. Koalicija, zlasti njeno »idealistično« po-kretaško masarykovsko ki-ilo, pa je tako čudnih nazorov o svojih narodnih dolžnostih in namenih, da vse te ba-nove čine glasno odobruje, namesto da bi vsaj molčala.
—	Proces proti italijanskim vohunom v Gorici. Hrvaški listi priobčujejo iz Gorice: Pred goriškim sodiščem se vrši razprava proti bivšemu načelniku računskega oddelka ladjedelnice v Tržiču (Monfalcone), Petru Andreiniu, bivšemu italijanskemu topničarskemu častniku, zaradi vohunstva in napeljevanja v vohunstvo. Andreini je obtožen, da je nagovarjal v ladjedelnici uradnika Faiuttia in Kokiča, naj pre-rišeta načrte prekopov med Tržičem in Paucanom, ter železniške zveze s Tržičem ter naj te risbe prodasta Italiji. Neke druge uradnike je pregovarjal, naj ukradejo vojne listine. Obtoženec izjavlja, da je nedolžen ter da je obtožba proti njemu delo maščevanja odpuščenih uradnikov.
—	Prva ladjedelnica na Hrvaškem. Na Hrvaškem so dela za regulacijo Save v polnem tiru. Nasip od Podsus-jeda do Rugovice je gotov. Kakor hitro bo Sava zopet plula v stari strugi, se bo začelo z grajenjem drugega nasipa, ki bo oddaljen kakih sto metrov od rečne obali ter bo varoval posavske pokrajine na Hrvaškem pred povodnijo. Medtem je že tudi nadzornik regulač-nih del, inženir Kanet, predložil vladi načrte za zgradbo ladjedelnice ob Savi, ki jih je vlada tudi odobrila. Ladjedelnica se bo začela graditi meseca avgusta in njeni proizvodi bodo pluli po hrvaških vodah.
—	Podraženje mila. Odbor strokovne skupine tovarnarjev mila v zvezi avstrijskih industrijcev je sklenil 27. t. m., da se podraže cene mila za 4 krone. Pričakovati pa je, da se bodo cene še zvišale, ker se draže tudi surovinske snovi.
—	Tomaž Košat — Slave sin. Nemci se pač kaj radi lišpajo s tujim perjem. Tomaža Košata smatrajo celega od nog do glave za svojega, akoravno vejo, kje je doma, vejo, da njegovi stariši niso znali nemški, da se je Tomej rodil kot čisto slovensko dete preprostih slovenskih, a poštenih starišev, da je v svoji mladosti prosil svojo slovensko mamico za kruhek po slovensko, da mu je ona prepevala pri slovenski zibelki na slovenskih tleh in v slovenski hiši mile slovenske pesmice in tako vlila milino slovenske pesmi v njegovo mlado srce, milino, ki ie le
Slovencu lastna in katera nadvladuje v Košatovih pesmih skoz in skoz. Odkod pa ima Košat svoj »Verlassen« ? Ta pesem je slovenskega izvora. V celovški okolici se še zdaj nahajajo staii možje, ki prepevajo slovenski »Zapuščen«. In to pesem smatrajo Nemci za eno svojih najlepših pesmi. Prav, prav! Iz tega se vidi, koliko so slovenske pesmi vredno. A mi jih pa imamo še veliko in mnogo lepših, nego je omenjena. Vse Košatove pesmi preveva neka milina, katera je Nemcu popolnoma tuja, ki je lastna le slovenskim pesmim in katere Košat ni mogel zatajiti ter je žel s to milino največjo čast in slavo. Mi mu to slavo iz srca privoščimo, akoravno za svoj narod ni storil ničesar, vendar pa moramo pribiti, da je lepota Košatovih pesmi slovenskega duha, slovenskega izvora, kakor je Košat sam po svojem rodu in tipu — koroški Slovenec iz celovške okolice!
lj Javno predavanje priredi katol. slov. izobraževalno društvo Zgornja šiška in Koseze v nedeljo, 1. maja, ob 4. uri popoldne v Zgornji Šiški pri Zajcu. Predaval bo gospod Franc Terseglav. Mladeniči in dekleta, kakor vsi drugi, udeležite se v obilnem številu velezanimivega predavanja.
Valtavas. V nedeljo, dne 24. aprila, predaval je o Halleyjevem kometu g. dr. Vinko Šarabon, profesor iz Novega mesta, v prostorih katol. slov. izobraževalnega društva. Občinstva je bilo jako veliko, do 500, katero je z zanimanjem sledilo predavanju. Ker je občinstvo vneto za izobrazbo, naprosilo je katol. slov. izobraževalno društvo g. dr. V. Šarabona, da bode še večkrat predaval v teh prostorih. Katol. slov. izobraževalno društvo se pa tem potom v imenu občinstva za poučno predavanje iskreno zahvaljuje in prosi na večkratno svidenje! Zahvaljuje se tudi g. Jos. Zurcu, županu itd. iz Kandije za prijazni pozdrav.
—	Povodni mož. Iz Žitarevasi na Koroškem se piše: Nekaj nenavadnega je razburilo zadnje tedne prebivalce okrog Goselnovaškega jezera, ki se nahaja kake četrt ure od Žitarevasi proti severu. Iz omenjenega jezera sliši se zadnji čas neko zamolklo tuljenje, kakor glas vola ali bika. Ni namen teh vrstic to razlagati, ker to naj pojasni drugi, povzroča te glasove pač gotovo kak vrelec. Zanimivo je na stvari le to, da se je nekaj ljudi spomnilo takoj na povodnjega moža, o katerem so slišali babico pripovedovat in marsikateri ženkici je žal, da je sedaj na svetu, pa tudi par možiceljnov sem opazil v strahu pred dozdevnim črnim kosmatincem!
—	Ker jo Je mož pretepal je skočila v Trstu v morje 65 let stara dninarka Lucija Mozetič in utonila.
—	Morilec iz politiških motivov aretiran. Dne 16. aprila je policijska oblastnija zagrebška brzojavnim potom prosila tržaško policijo, naj aretira nekega Josipa Rieger, ki da je zelo sumljiv, da je med neko politično demonstracijo v Zagrebu z nožem zabodel nekega političnega nasprotnika. Dva dni po tej brzojavki sta prišla v Trst dva delegata zagrebške policije, ki sta skupno z agenti tržaške policije začela iskati Riegerja, ki se je skrival. Vse iskanje skozi osem dni je bilo pa povsem brezuspešno, nakar sta se oba zagrebška policista vrnila zopet domov. Včeraj zjutraj je neki Hrvat prišel k policijskemu oficijalu Titzu ter mu povedal, da se Rieger nahaja res v Trstu in mu označil tudi kraj, kjer policija lahko Riegerja aretira. Agenti so se podali na delo in sinoči okoli 6. ure so Riegerja aretirali blizu kolodvora južne železnice. — Josip Rieger je star 23 let, je doma iz Delnic na Hrvaškem in elektrotehnik po poklicu. Rekel je, da je vedel, da ga je iskala zagrebška policija. Pripovedoval je, da je dne 16. aprila prispel v Trst ter je priznal, da je med neko politično demonstracijo v Zagrebu zabodel nekega političnega nasprotnika, za katerega ime ne v6, zdi sc mu pa, da je isti pripadal starčevi-čanski (frankovi?) stranki. Riegerja so potem odvedli v zapore v ulici Tigor, kjer počaka daljnih odredb.
—	Vol ga zabodel v želodec. Iz Vrzdenca nad Horjulom se nam piše: Prošli ponedeljek se je tu pripetila nesreča, da je vol pri vpregi zabodel Antona Stanovnika, brata horjulskega župana, v trebuh in mu z rogom pre-bodel želodec. Ponesrečenec je drugi dan v silnih mukah izdihnil. Zapušča šest napol odraslih otrok. Blagi mož naj počiva v miru!
Štajerske novice.
š Dne 1. majnika se vršijo v lavan-tinski škofiji kar tri inštalacije: gosp. Janez Cejnažar bo ustoličen na župnijo
Teharje pri Celju po mil. gosp. opatu Francu Ogradi, gosp. Jakob Gašparifi na župnijo Sv. Rupert nad Laškim po gosp. dekanu dr. Francu Kruljc, — sa slednjega prva inštalacija — in gOBp. Jožef Poplatnik na župnijo Polenšak po mil. gosp. proštu Jožefu Flek; slovesni govor na Polenšaku pa bo imel gosp. kanonik in stolni župnik Franc Moravec. — Gosp. Jakob Palir je prestavljen kot kaplan na Bizeljsko, ne v Pišeče.
š Nesreča. Na proštijskem marovu v Krčevini pri Ptuju se je podrla ena cela stena; voda je bila uničila pod-zidje. Ponesrečil se ni nikdo.
š Ptujski sodnik dr. Teltschlk nahaja se v Gradcu na opazovalnici za umobolne.
š Tiskana vabila za božjo službo razpošiljajo ptujski protestantje po mestu. Ali so gospodje tako nobel ali pa so njihove ovčice tako razkropljene, da jih morajo s toliko težavo zbirati? Da se pa taka vabila dostavljajo tudi dru-governikom in' ne samo protestantom, to se menda godi samo po pomoti, ne namenoma. Gosp. pastor Stahl pač še ne pozna vseh svojih ljudi.
š Pogreb gosp. Ivana Letonja v Ptuju je bil jako veličasten in ganljiv; udeležil se ga je tudi gosp. svetnik in okr. sodnik dr. Glas s sodnijskim urad-ništvom. Trije tički, ki so ga ubili, so že na varnem; prijeli so jih kar drugi dan.
š Poročil se je v Brežicah c. kr. artiljerijski nadporočnik Romauch s hčerko veletrgovca Hansi Matheis.
š Wondrak na štajerskem. V torek je bilo v raznih listih poročilo, da je po-neveril poročnik Wondrak v Pragi 30.000 kron erarskega denarja. Sedaj se poroča, da je bil defraudant v Št. Vidu pri Špilfeldu, kjer je obiskoval znance iz svojega kadetovanja v Strassu. Fant je imel obilo denarja in je dajal rad za pijačo. Pravil je, da je na dopustu, a ko je slutil, da so izvedeli za njegovo tatvino, jo je pobrisal. Morda se še ko-rajžni človek kje oglasi.
š Prijazni možje. Iz Vitanja poročajo: Gostilničar Kurej je pil pri Jan-koviču steklenico piva; žena ga pride iskat s cigareto v ustih in z revolverjem v roki. Mož ji izvine orožje ter jo žene domov, kjer jo je tako pretepel, da. je bila vsa v krvi. — Mizar Kikl je svojo ženo tako bil in davil v kuhinji na tleh, da je skoraj izdihnila. K sreči še zgrabi žena za pečno železo ter svojega moža tako udari po glavi, da jo je spustil. | Žena beži na ulico, ded zgrabi za železni pisker ter ga tako močno zažene, da je svojo ženo pobil na tla in še poleg tega ranil Jaklinko in Lavtnarico, ki so slučajno mimo šle.
V sredo, 11. maja v Ljubljano! Vsi na ustanovni shod našega narodno-obrambnega društva »Slovenska Straža«! Zberimo se v velikem številu dne 11. maja tudi na posvetovanjih »Rafaelove družbe«, »Jugoslovanske strokovno zveze« in na prvem velikem koncertu slovenskega glasbenega dru« Štva »Ljubljane«! '•C
Ljubljanske novice.
lj Predavanje v Trnovem. Slovensko gospodarsko in izobraževalno društvo za Trnovo in Krakovo je priredilo predvčerajšnjim krasno predavanje v dvorani pri Sokliču. Upravičeno je v svojem nagovoru povdarjal društveni predsednik g. Zirkelbach, da je to predavanje znamenje, da društvo že krepko živi in da hoče po začeti poti vztrajno napredovati. Udeležba je bila pač za začetek nepričakovano velika. Do 160 oseb iz Trnovega in Krakovega se je udeležilo predavanja! Predaval je jako poljudno profesor dr. Jož. Jerše o Napoleonu in njegovem koncu. Na 60 skioptičnih slikah je predočil glavne momente iz življenja velikega Korza Napoleona. Z jasne, vedno zelene Korzike, kjer mu je tekla zibelka, je popeljal poslušalce na bojna polja v Italiji, kjer je Napoleonu vzšla zvezda slave in sreče, kjer smo pa zlasti mi Avstrijci manj sreče imeli. Peljal jih je v Pariz, kjer si Napoleon na zenitu svoje slave položi cesarsko krono na glavo. Poslušalci so sledili mogočnemu Titanu na razna bojna polja — do Moskve, kjer je začela temneti njegova zvezda. Videli so obstreljenega, preje tako mogočnega orla v bitkah pri Katzbachu, pri Waterloo, naposled so mu sledili na samotni otok Sv. Helene, kjer je zapu^ ščen od vsega sveta sklenil s potoki človeške krvi nasičeno pot svojega življenja. V številna historična fakta je vpletel podčune refleksije, v katerih se je Napoleon pokazal kot mož božje previdnosti, ki je stopil na svetovno pozo-rišče, da je postavil temelje novemu družabnemu redu. Ker na je v svoji
časTihlepnosti prestopil meje svojega zvanja, mu je neizkončna božja Previdnost zaklicala: stoji — nakar je sledil z vratolomnih višav padec v globino. Slike so bile lepe, izrazite. Najbolj so nam ugajale sledeče: Napoleon v Egiptu ob piramidah, Napoleonovo kronanje, Pij VII. in Napoleon v Fontableau, Austerlic, Moskva, Waterloo, Titan na tleh, Napoleon na otoku Sv. Helene. Tako je že prvo predavanje popolnoma uspelo. Vpisalo se je tudi nekaj novih članov. Naj bi mnogoštevilen odziv dobil poziv društvenega predsednika, s katerim je zaključeval lepi večer: Trnovci in Krakovci! Združite se v novem društvu, ki hoče skrbeti za lepe priredbe in za to, da se naš okraj vedno bolj oživi. Prihajajte mnogoštevilno v društvene prostore in poslužujte se bogate čitalnice in knjižnice! Agitirajte za društvo, da postane to, kar mora biti: naše zbirališče, naše učilišče, šola pravega napredka!
lj Seja S. K. S. Z- se vrši dne 2. maj-nika, v ponedeljek, ob pol 8. uri zvečer v društveni dvorani. P. n. gg. odborniki in tudi širši odbor se tem potom k seji najuljudneje vabijo.
lj Društveni razid. Slovensko pevsko društvo »Slovan« v Trnovem se je vsled izstopa vseh članov razšlo. Tako danes naznanja uradni list.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi k občnemu zboru, ki bo v nedeljo, dne 1. maja leta 1910. ob 10. uri dopoldne v dvorani »Rokodelskega doma« (Komenskega ulica št. 12). — Dnevni red: 1. Poročilo o 55. letu (1909/10) delovanja kat. društva rokodelskih pomočnikov; poroča Alojzij Stroj. 2. Poročilo o hišnem gospodarstvu »Rokodelskega doma« za leto 1909. 3. Poročilo o društveni, kegljiški in ve-seliški blagajni; poroča društveni starosta Rudolf Vrančič. 4. Slučajnosti.
lj Delavstvo ljubljanske predilnice priredi dne 1. maja sveto mašo na Rožniku, kakor vsako leto, točno ob 9. uri dopoldne in vabimo vse prijatelje delavce in delavke v obilnem številu. Z Bogom za delavstvo!
lj Poročil sc je danes na Viču gosp. Roman T r e o, sin stavbenika g. Treota, s hčerko gosp. dr. Papeževo gdčno M. Papež.
lj Nov narod v Ljubljani. Kakor vse kaže, se namerava v Ljubljani in okolici nastaniti nov narod — narod ciganov. Cele tolpe jih imamo. Če tujec pride sedaj v Ljubljano, si lahko misli, da je sredi Balkana. Pa ne, da bi bili ti cigani nalašč naročeni v »okras mesta«, da mu podajo bolj balkanski značaj. Naš župan ima namreč včasih jako originalne misli. Imamo različne vrste ciganov: v škodo trgovcem že več tednov krošnjarijo in sitnarijo po Ljubljani neke ciganke, imamo pa tudi umazane cigane in ciganke, ki na druge načine nadlegujejo občinstvo. Včeraj so bili ti cigani utaborjeni v — parku pred justično palačo, kateri park so si pa danes izbrali, še ne vemo, le to vemo, da bo, če bo šlo tako naprej in če se ne bo poskrbelo, da ti gostje kmalu zapuste naše mesto, zgodovinar lahko pisal: »Cigani so prišli v Ljubljano, ko je bil . . .«
lj Umrl je danes zjutraj v najlepši moški dobi, star 31 let, gospod Frančišek Von čin a, večletni sotrudnik knjigoveznice »Katoliškega Tiskovnega Društva«. Pokojnik je bil vzor delavca, podložnika, tovariša in poštenjaka. Bil je sicer malobeseden, toda odkrit značaj, ki ni poznal hlimbe; v izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti je bil točen kot ura in pri delu izredno spreten in zanesljiv; tiho je delal, pa itemeljito dovršil vsako delo. Za ranj-cim žaluje delodajalec, ki je izgubil eno najboljših delavskih moči, žalujejo pa tudi tovariši, katerim je preminul odkrit prijatelj, žalujejo nadalje sorodniki po svoji najboljši opori. Pogreb se bode vršil jutri, 1. majnika, ob pol 5. uri, Sv. Petra nasip št. 67 poleg Šent-peterskega mostu. Naj v miru počiva!
lj Kako sl Ivan Hribar predstavlja hitro pomoč pri požarih. Marsikatera smešnica kroži o našem županu po Ljubljani. Da pa hoče postati moderni patron ognjegascev, tega pa se doslej še ni vedelo, le »Slovenec« je odkril velikansko njegovo reformatorično delo tudi na tem polju. Če bi šlo po njegovem, bi lahko trajalo 14 dni, da bi ljubljansko ognjegasno društvo v slučaju nesreč prišlo na pomoč pri požarih v okolico. Če bo še tak velik ogenj v ljubljanski okolici ne bo smel čuvaj na Gradu streljati, ognjegasci ne bodo smeli trobiti — sicer pa lahko sodelujejo pri gašenju. Le na nekaj ni pomislil Ivan Hribar: kdo in kako naj bi po celem mestu raztresene ognjegasce avi-ziral in kedaj naj bi jih spravil skupaj. Kakor čujemo, ima danes odbor ljubljanskega gasilnega in reševalnega 4ruštva sejo, da spomni & župana na
le važne okoliščine in na Še slične okoliščine. Na pomoč — gospod župan!
lj Muslca saera. Jutri, peto nedeljo po Veliki noči (o priliki celodnevnega češčenja presv. Rešnjega Telesa) se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo v stolnici sledeče: Missa Seraphica, zl. P. Hugolin Sattner, Aleluja z dvema ver-zikloma, zl. Ant. Foerster, pri oferto-riju: »O Deus, ego amo te«, zl. I. B. Miiller.
lj Nakupi umotvorov v Jakopičevem umetniškem paviljonu. Ta teden so bili prodani sledeči umotvori iz spomladanske razstave: št. 143 »Ribiči«, št. 151 »Beneški motiv I«, št. 152 »Beneški motiv II« od P. 2 m i t k a in št. 28 »Jesen« od R. Jakopiča. Do-zdaj je bilo prodanih šest umotvorov.
lj Draga veža. Poroča se nam, da je magistratno vežo v Prešernovi ulici izlicitiral za letnih 1000 kron gospod Hugon Turk za pekovskega mojstra S c h r e y a.
lj Izpit za zidarskega mojstra je napravil na tukajšnji deželni vladi Rudolf Rusjan iz Renč.
lj Redni občni zbor drnštva c. kr. sodno - pisarniških ln zemljeknjižnih uradnikov za Kranjsko se vrši dne 8. maja t. 1., ob 3. uri popoldne v Ljubljani v prostorih hotela »Štrukelj«, h kateremu zborovanju se vabijo vsi gg. kolegi.
lj I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja hišne posestnike, da prazna stanovanja pravočasno naznanijo v društveni pisarni, Gosposka ulica št. 10, od 6. do 7. ure zvečer, ker se veliko povprašuje po praznih stanovanjih.
lj Nova sleparija. Pred nekaj časom je bil v »Ljubljančanki« inserat, v katei*em inserent trdi, da je bilo po njegovi kombinaciji zadetih že 158 tern ter da vsakdo lahko zadene terno, ki dopošlje inserentu 20 K denarja. Nek ljubljanski trgovec, ki pa temu inse-ratu ni prav nič verjel, je bil radoveden, kak kruh nastane iz te moke ter je pisal inserentu, da naj na podlagi kombinacije le zanj stavi. Kmalu nato pa dobi trgovec priporočeno pismo, v katerem je bila prazna riskonta, navaden listek z 10 ternami in pa pravilno izpolnjena poštna nakaznica inseren-tova, po kateri naj bi mu ta poslal na Dunaj 20 K za zastavljene terne. Tudi pismo je bilo priloženo, v katerem inserent zatrjuje, da bode dobil terno za 4800 K. Ko je bil trgovec na jasnem, ni nesel nakaznice na pošto, ampak nekam drugam. Kmalu potem pa zopet dobi trgovec od inserenta pismo, v katerem ga ošteva z različnimi psovkami, češ, ko bi bil terno zadel, bi bil mogoče že poslal tistih 20 K, sicer pa ne. Obljubil mu je celo, da ga izroči zaradi poneverbe (!) državnemu pravd-ništvu. Trgovcu se zelo dobro zdi, ker bode po njegovi kombinaciji svoj čas dunajski »vedež« stal pred državnim pravdnikom ker je tička tako lepo vjel v zanjko, kateri mu je v sramotilnem pismu še očital, češ: »Nur auf Ihren sclieinheiligen Brief bin ich eingegan-gen«. To se bode tudi zgodilo.
lj Preprečena pot. Včeraj sta se zopet hotela odpeljati v Ameriko Pavel Grošelj, rojen 1891. v Krtini pri Kamniku in Franc Korošec, rodom tudi iz Krtine, in se izogniti vojaški dolžnosti. Na južnem kolodvoim ju je stražnik prijel. Obadva so oddali c. kr. deželnemu sodišču.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 20 Macedoncev, 30 Hrvatov in 16 Slovencev.
lj Nasilnež obsojen. Pri tukajšnjem deželnem sodišču je bil včeraj obsojen na tri mesece zapora Mihael Vojska, ki je pred kratkim pri belem dnevu napadel policijskega stražnika.
lj Izgubljeno in najdeno. Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, od-nosno najdena ročna torbica, ženski klobuk, dežnik, ročni kovčeg s perilom in tremi kozarci, vreča stare obleke in črnorjava sprehajalna palica. — Zasebnica Marija Urbasova je izgubila manjšo vsoto denarja.
Skrivnostna zadeva Hammerlitz se lasni.
Našim bravccm je znana zadeva skrivnostnega zastrtipljevalnega poizkusa na Ilammerlitzovi gospej. Poročali smo o zadevi zelo obširno. Danes moramo z velikim zadoščenjem beležiti, da se skrivnostna zadeva jasni. Kakor čujemo, so bile ali pa bodo v najkrajšem času aretovane tri osebe, in sicer dva tržaška trgovca in pa neka oseba v Ljubljani.
Proti osumljencem uvedena preiskava.
Proti osumljenim osebam, ki so ali pa ki bodo še v kratkem aretovane, se je že uvedla sodna preiskava, med-
tem ko je bilo dosedanje postopanje takozvano poizvedovalno postopanje, ali z drugimi besedami, da so se vršile proti osumljencem zgolj poizvedbe. Kakor znano, obstoja razloček med poizvedbami in preiskavo v tem, da se uvede preiskava šele takrat, ko je žc proti gotovim osebam podan določen sum, medtem ko značijo poizvedbe začeten štadij kazenskega postopanja ali proti neznanim storilcem ali pa na podlagi še ne zadostno pojasnjenega dejanskega stanja. Preiskava seveda še ni obsodba, a preiskovalni zapor se odredi šele takrat, kadar se mora osumljenec že braniti proti okoliščinam, ki ga delajo sumljivega zločina.
Kako izgleda steklenica, v kateri je bil strup.
Po tržaških listih smo pred dnevi poročali, da so smatrali tržaški listi po-šiljatev strupa Ilammerlitzovi gospej za šalo, češ, da ni bil odstranjen na steklenici, v kateri je bil strup, tisti papirni rdeči zavitek z napisom: »Mause-pillen«. Tržaško časopisje je bilo napačno informirano, ker sta bila s steklenice s strupom odmita oba napisa in tudi tisti rdeči papirni ovitek na ste-kleničnem vratu z napisom »Mause-pillen«. Pošiljatev Hammerlitzovej gospej ni bila nobena šala, ampak nameravan zavraten umor, ker na steklenici z zelo ohlapnim zamaškom ni bilo nič drugega kakor zgolj po lekarnah običajna modro obrobljena vinjeta, 17 mm visoka, 37 mm široka z napisom:
' 5 koš- ><i$ill zvečer.
Množina v obliki pilul Hammer-litzovi gospej doposlanega strupa zadostuje, da zastrupi 6 oseb! Za šalo se ne pošilja strup. Sicer pa poročila tržaških listov poizvedbam niso ničesar škodovala in so morebiti imele celo namen, da uspavajo pozornost zločinca ali pravzaprav zločincev. Drzni nismo dovolj, da bi trdili, češ, da so bila poročila tržaških listov dober trik, ki je poizvedbe le pospeševal.
Prebivalstvo ob cesti Trst-Ljubljana preko Postojne pozor na rdeči avtomobil.
Domneva se, da se je najbrže 3. aprila zgodaj zjutraj po državni cesti iz Trsta v Ljubljano preko Postojne
pripeljal v Ljubljano rdeč tržašk avtomobil s 4. sedeži. (3. aprila je bila prva nedelja v letošnjem aprilu, pred praznikom Marijinega Oznanenja). Avtomobil je imel kot znamenje črko K. Rdeči omenjeni tržaški avtomobil se je vrnil po isti poti najbrže proti Trstu iz Ljublj ane okolo 10. do 11. ure dopoldne. Verjetno je, da se je ustavil rdeči avtomobil izven Ljubljane in da avtomobil sam ni prišel do Ljubljane. Ravno tisti avtomobil je vozil iz Trsta v Ljubljano in nazaj najbrže kakor 3. t. m. tudi 19. aprila (torek) ravno ob istem času. Vsi, ki se spominjajo, da so 3. ali pa 19. ali pa kak drug dan meseca aprila videli voziti kak rdoč avtomobil na državni cesti Trst-Ljubljana, naj to naznanijo preiskovalnemu sodniku dr. M. vitezu pl. Grasellijn. Gre se v tem slučaju zgolj za to, da se dožene, če se je vozil rdeči avtomobil v tem času po državni cesti Ljubljana-Postojna-Trst, ne za to, kdo in koliko oseb se je vozilo v rdečem avtomobilu. Doznali smo že, da se je videl rdeči avtomobil meseca aprila na Vrhniki.
Osobito gostilničarje ob državni cesti Trst-Postojna-Ljubljana opozarja-, mo na rdeči avtomobil in sicer zato, ker je mogoče, da se je ustavil pri kaki gostilni!
Anonimna zalepka.
Preiskovalni sodnik dr. M. pl. vitez Graselli je dobil 27. t. m. neko v Ljubljani na pošto oddano zalepko. Tista oseba, ki je pisala dotično zalepko, naj se oglasi pri preiskovalnem sodniku dr. M. vitezu pl. Graselliju. Zajam-či se ji največja molčečnost.
Razne stvari.
Vseslovanski kongresi v Sofiji. Na
dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda dne 5. julija bo začel zborovati vseslovanski časnikarski kongres, kot nekak predhodnik splošnega vseslo-vanskega kongresa. Od 7. do 9. julija bo zboroval vseslovanski zdravniški kongres. Kakor se je predsednik pri-pravljavnega odbora v Sofiji 26. t. m. izrazil v nekem predavanju, se ti kongresi ne bodo bavili s politiko ter ne bodo »panslavistični« s politično tendenco, nego bodo samo kulturni sestanek vseh slovanskih narodov. Potem podobnih kongresov se hočejo spoznati Slovani, ki se malo poznamo med seboj. Poleg tega ima kongres tudi praktične strani, kakor osnovanje »Slovanske banke«, »Slovanske industrijske zbornice« in centralizacijo mnogih drugih
kulturnih vprašanj. Bobčev je dejal da je udeležba Poljakov na vseslovan skem kongresu v Sofiji odvisna od spen razuma ruskega in poljskega odbora t Peterburgu.	k
Stromboli bljuva. Sedaj, ko se j< izbljuvala za nekoliko časa Etna, je ps povzel njeno delovanje sosed Stromboli. Zdi se, da bode prišlo v Italiji zoi pet do potresov. , --'i ' "''• •SV«
Telefonska In brzojavna poročila
ZMAGA SLOVENCEV V ST. ILJU.
Št. Ilj v Slovenskih Goricah, 30.
aprila. Pri volitvi župana so Slovenci zmagali. Za župana v št. Ilju Jo izvoljen Slovenec Thaler.
HOFRICHTERJEVA AFERA. NJEGOVA ŽENA IZPOVEDUJE PROTI
NJEMU I
Dunaj, 30. aprila. Hofrichterjeva žena se še danes nahaja na policijskem ravnateljstvu, kjer jo izprašujejo. Ka ji je dvorni svetnik Stuckart dejal, da jo morajo zasliševati, ker je treba, da pojasni protislovja, ki obstojajo med njenimi prejšnjimi izpovedbami in pri-! znanjem Hofrichterjevim, je bila popolnoma mirna in je celo dejala, da je bila že zdavna prepričana, da j3 njen mož kriv! Prejšnjo noč, ki jo je prebila v takozvani »boljši celici«, je hudo jokala, vzlic temu, da so ji dali svežo posteljnino in nadzornico in je prišel večkrat k njej policijski zdravnik, da ji da broma, da bi mogla zaspati. Ob tri četrt na 10. uro danes dopoldne so jo začeli zasliševati, in, kakor že rečeno, je zdaj svoje stališče popolnoma izpremenila. Dočim je namreč preje moža izgovarjala, ga zdaj zelo obtežuje, Svoje novo stališče utemeljuje s tem, cla se je šele pozneje, posebno iz časnikov prepričala, da jo je mož varal in ji lagal. Zasliševanje bo danes končano. Zdaj še traja. Medtem bo državno pravdništvo odločilo, ali sledi iz protislovnih izjav Hofrihterice to, da je hotela moža le izgovoriti, ali pa je zakrivila naravnost lažnjivo pričevanje. Ako je prvo, se ji ne bo nič zgodilo, ker je žena obdolženčeva, če pa je drugo, jo bodo takoj oddali deželnemu sodišču. Kar se tiče dobave strupa, se je že pred več tedni uvedla preiskava zoper Hof-richterjevega strica Appela iz Freuden-thala v Šleziji zaradi pregreška zoper varnost življenja, vendar pa se je zgodila pravkar nova senzacija. Državno pravdništvo iz Essena na Ruhru je namreč obvestilo oblasti o sledečem: Neki Sibart iz Essena je izjavil, da je spoznal na neki železniški vožnji 1. julija 1909. Hofrichterja in da se mu je ta predstavil kot posestnik lovov in velik prijatelj lova. Nato da ga je prosil, bi mu li mogel preskrbeti cijankalija za divjačino. Sibert je v Essenu kupil sestavine tega strupa in ga potem sam napravil ter Hofrichterju poslal dva zavoja v nabasalcu za cigarete. Za to mu je poslal Hofrichter več sto mark. Če se izkaže, da je ta izjava resnična, bo seveda veliko pojasnjeno.
Dunaj, 30 aprila. Razprava zoper Hofrichterja se bo vršila, kakor je bilo določeno, 9. maja, ker bo major avdi-tor Kunz zdaj svoj materijal še prej do-gotovil.
KAZENSKE POSLEDICE PO PRIZNANJU HOFRICHTERJEVE KRIVDE.
Dunaj, 30. aprila. Hofrichterjevo priznanje je važno tudi zaradi posledic, ki zadenejo Hofrichterja. Po vojaškem kazenskem redu bi namreč ne bili smeli obsoditi Hofrichterja v smrt ali v dosmrtno ječo, dokler ne bi bil svoje krivde priznal. Ker je zdaj priznal, ni nikake zapreke več, da ga obsodijo na smrt. Za umor določa § 415. kazenskega vojaškega prava smrtno kazen in sicer z obešenjem. Vojaški kazenski red pozna namreč po §§ 45 in 46 dvoje izvršitev smrtnih obsodb in sicer po vešalih in pa z ustreljen jem. Vse prostaške zločine kaznujejo z obešanjem, med njimi tudi umor. Razloček obeh kazni je ta, da pri smrtni kazni z ustreljen jem odpadejo gotove pravne posledice. Sicer pa še ni gotovo, če bo Hofrichter zdaj, ko je priznal, tudi obsojen na smrt. Če izreče vojno sodišče nad Hofrichterjem smrtno obsodbo, jo potrdi višje vojaško sodišče, ker mora v slučaju smrtne obsodbe izročiti sodni gospod vse akte višjemu vojaškemu sodišču.
ORSODBA ZARADIOVADUŠTVA.
Trst, 30. aprila. Sodišče je obsodilo regnicola A n d r e i n i, bivšega uradnika v ladjedelnici v Tržiču, zaradi špionaže na šest mesecev težke ječe in izgon iz Avstrije.
STAVKA KROJAŠKIH POMOČNIKOV
NA REKI.
Reka, 30. aprila. Danes zvečer imajo tukajšnji krojaški pomočniki shod, na katerem bodo skoro gotovo sklenili, da prično stavkati.
SPOMLADANSKA PARADA. -- , Dunaj, 30. aprila. Danes se jo vršila na Schmelzi običajna spomladanska parada. Cesar je po defilaciji garnizije čete pohvalil. Parade so se udeležili nadvojvode, ministri, generalni štab, diplomaški zbor, tuji atašeji, državni dostojanstveniki in veliko občinstva, ki je cesarja navdušeno pozdravljalo.

ALBANSKA VSTAJA.
Albanci proglasili kralja?
Carigrad, 30. aprila. Tu so razširjene govorice, da so Albanci proglasili za svojega kralja princa Abdul Medži-da, brata prestolonaslednika.
Carigrad, 30 aprila. Oficielne vesti pravijo, da so Albanci, koncentrirani okolo Peči in Djakova prisegli sultanu zvestobo, pa prosili, naj se v Albaniji ne upeljejo novotarije in naj se poda v Albanijo parlamentarna komisija.
Carigrad, 30. aprila. Boj okoli Ka-čanija se je že začel. Turška poročila pravijo, da se Albanci že umikajo in beže proti Moraviji. Nadpoveljnik Šef-ket-paša baje koraka že proti Orhani-je. Dozdaj javnost tem nedoločenim poročilom še ne verjame posebno.
POLICIJSKI AGENT UMORJEN.
Krakov, 30. aprila. V Rzanow odposlani policijski agent Rzezowski, ki ga je spremljal tudi nek mestni policijski stražnik, je včeraj ustavil dva sumljiva ruska individua ter ju vprašal po legitimacijah. V trenutku je potegnil eden izmed njiju revolver ter ustrelil Rzezowskega, ki se je takoj mrtev zgrudil na tla. Policijski stražnik se je rešil pred strelom samo s skokom na stran. Ko mu je prišlo več ljudi na pomoč, sta jih morilca pognala z revolverji v beg in izginila v gozdu. Doslej ju še niso zasledili.
PROTI PROSTITUCIJI. r" "
Peterburg, 30. aprila. V prvi polovici prihodnjega meseca se vrši tu kongres proti prostituciji. Kot radikalno sredstvo proti temu zlu predlaga vlada, naj se vse inozemske prostitutke izžene. Iz nekega poročila policijskega ministrstva je razvidno, da ni v Peter-burgu nič manj kot 50.000 prostitutk.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Iz nekaterih krajev dobimo poročila o zanimivih dogodkih prepozno. Prosimo opetovano, da se nam vsako novico takoj sporoči! Skrbite povsod za hitro poročanje novic!
Znanstveni preizkusi na univerzitetni kliniki v Wiirzburgu so podali sledeče: Naravna Franc Jožef-ova grenčica vpliva zanesljivo in ne provzroča ni-kakih težkoč. Celo v slučajih, kjer se je vživala pri občutljivem črevesu — osobito v rekonvalescenci vnetja slepega črevesa s soudeležbo trebušnice — doseže «Franc Jožef-ova" grenčica odvajanje brez bolečin.	9
Opozarjamo na današnji oglas Krapinske toplice, ki so odprte do 1. novembra 1910. Čudoviti zdravilni uspehi, cene nizke.
Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Spisal Vaclav Beneš-Trebizsky. Cena broš. knjigi 3 K 20 h, eleg. vezani 4 K 30 h. Povest .je vzeta iz zgodovine pokristjanjenja polabskih Slovanov, polna zanimivih dejanj in zapletljajev. Slovenci jo bodo čitali z izredno pozornostjo in obilno koristjo.
Dobro izurjenega
1270 l

sprejme takoj v trajno delo Ivan Pengov kipar in izdelovatelj altarjev, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 20.
za prodajo raz-gledniških stojal in papirnih vreč išče Fran J. Šašek, Pl-zen Češko.
1268 2-1
Lepa naša domovina
{Kranjska v podobah) I. zvezek jc ravnokar
izšel ter vsebuje naslednje po oljnatih originalih v trobarvnem tisku izvršene slike: Ljubljana, Kamniške planine, Bled, Vintgar, Bohinjsko jezero, Be-lopeSko jezero, Postojnska jama in grad Predjamski z opisi v slovenskem, češkem, nemškem in italijanskem jeziku — I. zvezek kar najelegant-nejše opremljen stane 1-80 K, s poštnino 1-60 K, po povzetju !-95 K. Razpošilja Srečko ma^Giif Ljubljana, Dunajska cesta štev. 9. Prekupcem 20% popusta, ako jih naroče vsaj 1272	10 izvodov skupaj.	1—1
1276 1-1
Jakob, Franc in Marija Švigelj
naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njih iskreno ljubljena sestra ozir. teta, gospa
Ijj."
posestnica
v sredo dne 28. t. m. ob 7. uri zvečer prejemši sv. zakramente za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Truplo drage pokojnice se prepelje v nedeljo 1. maja ob polu 5. uri popoldne iz deželne bolnice v Bezuljak pri Cerknici, kjer sc pri cerkvi Matere Božje položi k večnemu počitku.
Ljubljana-Bezuljak, 30. aprila 1910.
Žalujoči ostali.

Nenavadno lahko uporabljiv je	558
fk^* „Cirine" za parkete!
15. februarja 1901 — Oospa carinskega nadzornika Kat! Zlpperer, Ai, Ccilto. — Celo stanovanjske sobe v katerih se mnogo hodi, potrebujejo samo enkrat na leto, da se jih na novo namaže. — Uporaba je zelo lahka. — Dobi se povsod. — 1 stekl. K .".--, »/> stekl. K 1 70. - Edini izdelov. I. Lorenz & Co„ Eger (Heb), CeSko.
Višina n. morjem 306-2m, sred. zračni tlak 736 0«/«.
D 3	C as opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina j v 24 urali ! v mm j
29	9. zveč.	7331	10 5	sl. jzah.	del. obl.	00
30	7. zjutr. 2. pop.	732'6 731'4	8'0 12 8	sl. szah. sr. svzh.	oblačno dež	
Srednja včerajšnja temp. 10 4°, norm. 118°.
Gostilno, mesarijo in prodajalno
1203
vse skupaj ali posamezno oddam v najem s 1. julijem. To podjetje je že doslej dobro obiskovano, leži blizu tovarne in postaje ob državni cesti. V najem se daje radi obilice drugih poslov. Vpraša naj se pri
lastniku Javornik 76 Gorenjsko.
in Oarii, s. Ir .lir i MiMi
išče spretno
žzvežbano v vseh notarskih opravilih. - Vstop čimpreje. :: Plača po dogovoru. ::1267
aržaa^oacaaaaiaaLacjaacaaaaafaiaaaaaaaa
g Zaseliniki, ®ai M zamude ugodna prilike za naročltev □
8 Trgovci, mmimmh&m&ik
□ Krošnjarii,
naravnost iz tkalnice.	g
Posebna ponudba:	u
4i)m lepega sort. cefira za srajce — flanele in ostank.	Q
oksforda.............K 16'—	u
10 m I a ostank. oksforda, rumb. tkanine i a	U
kanafasa ln I a ostank. modrega blaga . K 17'—	8
10 m 1 a vel. rumburške tkanine, I a oksforda	Q
angl. cefira, kreas. platna......K 19'—	Q
Vsi dolgi ostanki, izbrani, brez napake, Ako blago nc	pj
npaja, ga vzamem nazaj, povrnem poštnino in istotako	« denar, torej nikak riziko. Kdor enkrat naroči, naroČi
zopet Vsakemu zavoju vzorcev priložim vzorce tka-	\4
ninc in bombaževine. Dalje sc odda:	J4
i tucat I a belili robcev z atlas, robom . . K 1-30	□
18/100 široke brisače samo......K —•34	Q
BrisaCe za kozarce, komad......K —'20	u
Beli namizni prti..........K 1-30	a
1E0/2C0 cm zajamčeno platnene rjuhe brez	y
šiva, vsaka konkurenca izključena, samo K 2-20	g Iz moCnega platna, ista velikost, samo . K 1-98 M Najbolj.a in najcenejša nakupovalnica za kro- U
W	šnjarje in razprodajalce.	U
H Razpošilja se po povzetju, kompl. zavoj 5 kg poštnine S
jj	prosto v vse kraje.	g
g Prva hermanm. razpošiljalnica tkanin M. BrlcK g
CJ	Hermanmčstec št. 1, Češko.	u
uaaaaaaaiaapaaaaaaaaapaaaacaaoaiaoa
s hišo, hlevom za 10 glav živine, ter njive s 40 mernikov posejanja ter velik del gozda se proda iz proste roke. — Več pove Janez Dernovšek, Žlebe št. 10, pošta Medvode.	1274 2-1
t
1275
Katoliško tiskovno društvo naznanja, da je preminul večletni, zvesti sotrudnik knjigoveznice, gospod
Frančišek Vončina
danes ob 7. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 31. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v Ljubljani, dne 1. majnika, ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra nasip št, 67 poleg šentpeterskega mostu.
Naj počiva v miru!
Ljubljana, dne 30. aprila 1910.

iolna kopeli za noge
etiiregrln
4q Tisočkrat preizkušen
vin. pri P°tenlu no9> kurjih očesih in trdi koži, pri ozeblinah ali če koga žge na podplatih in pri utrujenosti 1 zavoj 30 vin., 6 zav. K 1'50, 3 zavoji proti poslatvi 1 K v znamkah
o drogerip u Gradcu L/4.
1259 (1)	Dobi se povsod.
rFJR13 CENJS.
Cene veljajo za 50 kg.
'¥'0 Budimpešta 30. aprila.
Pšenica za maj 1910......12-20
Pšenica za okt. 1910.....10 50
Rž za maj........ .	8"37
Oves za maj........6 65
Oves za oktober 1910.....6'65
Koruza za maj 1910......5 81
Koruza za julij 1910......6-—
Efektiv: trdneje.
r
Mu zdravega želodca
obstoji posebno v podpiranju in uravnavi prebave in v odstranitvi zaprtja.
Preizkušeno iz izbranih najboljših ni uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajaioče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prelilajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče ie dr. Bose balzam za že-lodec iz lekarne B. fragneria v Pragi.
SVRRILOI Vsi deli embalaže —— imajo postavno deponovano varst. znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKftRNfl
B. FRRGMER-ja, c, ln kr, dvor, dobavitelja,
„Pri žrnem orlu", PRftGR, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice. K3T Po pošti se razpošilja vsak dan. "£31 Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpošilj.
K 1'50 se pošlje mala steklenica, za K 2 80 velika steklenica, za K 170 2 veliki steklenici za K 8- - 1 velike steklenice, za K 22 — 11 vel. steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogr. monarhije.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr.
.J
JOSIP ODAH, mizar v Srednji vasi Boh. sprejme takoj
1269
v trajno delo.
Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. ces. in kralj. Apostolskega Veličanstva cesarja FRAN JOSIPAI.
prva mednarodna
M rolava Dunaj t
maj—oktober.
Slavnostna otvoritev v soboto 7. maja ob 10.
Lov in njega obrat, industrija in obrt, umetnost in umetna obrt, poljedelstvo. Stalna razstava avtomobilov.
Začasne prireditve:
Bazsiava konj — rastava kuncev in pe-roinine — razstava lovskih trofej — razstava lovskih fanfar — tekmovanje 1229 golobov-pismonoS itd. 10—1 Luna park, kinematografi, lovski dloraml itd.
Sprejme se zanesljiv in pošten
za prodajalno. Prednost imajo taki, ki so že služili v kaki trgovini. Foizve se v i27i upravništvu »Slovenca". i_i
z 2 sobama in pritikiinami ter porabo vrta v novozgrajeni hiši ob Gruberjevem nabrežju, za avgust-termin. — Poizve se pri Aleks. Gotzl, Wolfova ulica št. 1. 1273 3=1
Rhevma j:
j Protin
j Ischiaš"
Odprto od 1. aprila do 1. novembra.
I.sept, do 1. junija 25°/0 znižane cene, Čudoviti zdravilni uspehi, Radioaktivna termalna kopel 35-44 C".
1025
Nizke cene kakor doslej, vkljub času primernim novostim.
Zdravljenje s pitjem termalne vode. Razpošiljalnica termalne vode, Frekvenca 6000 oseb.
Krapinske toplice
Hrvaško (hrvaška švtca).
Basin, marmorne, pršne kopeli, mahovnate kopeli, fa go, sudarija Prospekte in pojasnila daje kopališko ravna'»1istvo in kopališki zdravnik dr. Mai, pravilni naslov samo Krapinske toplice, Hrvaško.
Zdraviliški dom, S00 bog. opreinlj. sob, prekrasen park, terasa, zdrav, salon, stalna vojaška zdravil, godb Lift, telefon, avtoniob. garaža, posoj. avtomobilov.
Na železniški postaji Rogatec (stranska postaja južno želez. proge Dunaj-Trst). Avtomobilsk z eza pri vlakih ob li ur* dopoldne in ob s uri 29 minut popoldne. - Na železniški postaji Zabok veza z avtomobilskim omnibusom pn
16 minut dopoi
vlakih ob ln uri '20 minut dopoldne in ob 4 uri 24 minut popoldne od 1. maja do i. oktobra.
a
o
ttaGjaaaacairaaaaaaaaaaaa^
fflffiSB^MBa^ga^GHHHfflE^HHHMBUa
£ « UMETNIK NA BILJARDU ■
| Juri Pfeiler, svetovni mojster v igranju
S! sc bode produciral dne 30. aprila ter i. maja ob 8. uri zvečer v 13	kavarni »UNION« in da najboljšemu igralcu tega mesta
b ee 850 point na lOOO naprej =
J Nato sledi vrsta najzanimivejših umetnih udarcev
H ki se niso v posnemanju posrečili še nobenemu svetovnemu mojstru
Vi sV
1265
mr Isti tudi poučuje.
Quo vadiš? Roman iz NeroDove dobe. Spisal Henrik Sienkie\vicz. Cena vezani knjigi 5 K 50 h. Roman iz časa krutega cesarja Nerona, ki nam opisuje na eni strani pohotno propalost Rimljanov, na drugi strani pa nežno cvetko krščanske ljubezni, ki je kljub krvoločnemu preganjanju vzklila tudi v vrvenju razuzdanega mesta in še celo v najbližji cesarjevi okolici in ki jo je tako skrbno gojil prvi cerkveni poglavar sveti apostol Peter. Tudi naslov romana se opira na staro legendo, ki nam predočuje naporne boje in delovanje svetega apostola. Roman jc svetovno znan in izredno zanimiv.
&biRdo m Bi mislil
ia se dajo c$e/talefo na to ti/i o na-Sinov pripravljati, Hat daje navo ii/o RuRarsRa Knjižica, Ri jo vsa-Romur Brezplačno pošlje „<$rva RranjsRa tovarna testenin v cflir.
cBistrici. =====
V najem se vzame dobro idoča 1254
takoj ali s 1. junijem. Najraje v Ljubljani ali na prometnem kraju na deželi. Ponudbe pod „dobro obiskana gostilna" upravi lista
V novi hiSi v Gradišču št. 15 se odda za aogustoo termin več različnih
stonouon].
Pojasnila daje stavbeni polir na licu mesta.	6-1
Predno kje drugje kupite
posteljno perje za opremo
ali porabo sploh, izvolite se obrniti na Jos. Trauer, Plzen 607, Češko
zaloga posteljnega perja. 1249
Cenik se dopoilje poilnlne prosto.
Dekleta
f iiianlu Krili
se sprejmejo takoj pri M. Alešovec, Poljane. Istotam se sprejme brezplačno tudi nekaj učenk.	1224 (i)
: Za slabokrvne ln prebolele :
je zdravniško priporočano BMIB^ ^ črno dalmatinsko vino
najbolje sredstvo.
BR. NOVAKOVI C, Ljubljane.
2 učenca
za žitno pletarska obrt se takoj sprejmeta. Hrana in stanovanje v hiši. Kdor ima veselje do te obrti naj se cenj. stariši istega blagovolijo obrniti na naslov: Hdolf Starec, izde-lovatelj in trgovec žičnih pletenin u Beljaku na KoroSkem. 1151 4-1
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu D&aljavac, pošta in postaja HoC v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter ■n se ga more naročiti tudi saino 56 litrov. 667 100—1
star 21 let, vojaščine prost, išče službe kot sluga v kakem uradu, hotelu ali trgovini Zmožen je v govoru tudi italijanskega in nemškega jezika. Blagohotne
ponudbe na župni urad v Ajdovščini, Goriško _	1218 4-1
Proda se hiša
v sredini mesta prav pripravna za vsaki obrt, posebno pa sposobna za gostilno z vrtom. — Podrobnosti podaja iz prijaznosti upravništvo tega lista.
Prekupci izključeni.	1103 3-1

4, 1260

'Fužnim srcem javljamo, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma tašča, babica * m prababica, gospa
Katarina Rovšek, r0j. Vozel
bdrnidve6279'letPurmairS J&ffi^Sf*" S SV" 2ak«' <WJ« mučni
Zemeljski ostanki predrage rajnlce bodo v nedeljo dne 1. maja ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti, Kuhnova cesta št. 23, prepeljani na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 29. aprila 1910.
Davorin Rovšek fotograt in poseslnik
Maks Rovšek
c. kr. oroin. postajevodja
Štefan Rovšek fotograf sinovi.
Kati Hafner, roj. Rovšek Marija Štupica, roj. Rovšek hcl-	vnukinja.
Marija vd. Rovšek roj. Pogačnik, Franja vd. Rovšek roj. Kos, Franja Rovšek roj. Blaj
c. kr. poStarica. saehe,
Ivan Hafner	Janko Štupica
e. Ur. poštni kontrolor, zet trgovski poslovodja.
Mirica, Vladko, Darko, Olga, Danica, Ivanček, Janko, Pepi, Mara
vnuki in vnukinje. Nadika, pravnukinja.
Proda se vili podobna
NOVA HISA
z 9 sobami, 3 kuhinjami, kletjo, drvarnico pralnico ter vrtom, 5 minut oddaljena od kolodvora in tovarne na Gorenjskem. Pripravna je za vinskega trgovca. Naslov pove uprava lista.	767 8—1
Kuharica
izvežbana gospodinja, izobražena gospodična v starosti 28 let, dobro Izvežbana v gospodinjstvu na posestvu, trgovini in gostilni, želi prevzeti stalno samostojno vodstvo večjega ali manjšega gospodinjstva pri kakem boljšem poštenem samostojnem gospodarju ali uradniku miroljubnega značaja. Gre
- tudi v kako župnišče. -
Naslov pove uprava „Slovenca". 1166 (2—1)
f! Elektroradiograf
$ Hotel „pri Malicu", B zraven glavne pošte yi
| Spored od sobote 30. aprila do torka 3. maja 1010.
0 1. Neusmiljeni zobozdravnik (komično). $ p) — 2. Zapeljivi kolje (senzacijska drama), p) g — 3. Moderna idila v Benetkah (zani- -
—	3. Moderna idila v Benetkah
~ mivo po naravi). — 4. Pekin in o olica	-
p) (Interesantna projekcija po naravi). — 5. Cir-	fi
^	kuški klovni (komično).	a
'fi Dodatek k zadnji predstavi ob 8. uri zvečer.
6. Iz Lurda v Gavarnie (zanimivo po naravi). — 7. Usodepolna podobnost (drama).
—	8. Praznujem božični dan (komično).
Vsak torek In petek od 6. do 10. sodeluje si »Slovenska Filharmonija«.
Priporoča se udano ravnateIjstvo.
17
£
§ §
d
Proda se iz proste roke 1255 2-1
več konji« vozov
dne 4. maja od 9. ure dopoldan naprej v Metelkovi ulici štev. 27, Ljubljana.
Katarina Kuga.
Za lesno trgovino se išče 1244
kontoarist
zmožen prejemanja mehkega lesa. Kje, pove upravništvo „SIovenca".
Najcenejša
31.
kakor: zlate in srebrne ure, verižice, obeski, prstani, uhani, zapestnice itd.
Kupuje se staro zlato in srebro ter juveli ali se jemlje tudi v zameno.
Lastna delavnica za vsa popravila in nova dela.
Lud. Černe
jnvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijskl cenilec
LloMjana, Uollova ulica $1. i
Največja in najmanjša krojaška tvrdka si more na lahek način preskrbeti svilo in sukanec za šivanje. Strokovnjaško sestavljene zbirke dobavlja franko po povzetju po K 30' —
I. češka praška razpošiljalnica Karel Fecha, Prap-Marlin št. 287.
Presenetljiv sortiment! Izvoz v vse države!
472
Štev. 1163.
Šolska zgradba.
1220 3 1
Za zgradbo
novega šolskega poslopja na VraMali nad St. Vidom pri Vipavi, polit okraj Postojna
na 28.860 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa deia obsegajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačjla v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože
do 6. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne
podpisanemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. — Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za 1 K, doposlati je zapečatene z napisom: Ponudba za prevzetje gradbe novega šolskega poslopja na Vrabčah nad Št. Vidom pri Vipavi.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. — Razven tega je dodati kot vadij 50/0 stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vredn. papirjih po kurzni ceni.
C. kr. okrajni šolski svet si izrecno pridržuje pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu potrebno vidi, razpisati novo ponudbeno razpravo. —
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu stavbeni oddelek — med navadnimi uradnimi urami; načrti in sumarični proračun tudi pri krajnem šolskem svetu na Vrabčali.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojni,
dne 22. aprila 1910.
100 do 120 lepih
hrastov
se proda. :: Kje, pove upravništvo.
Več lepih stanovanj
obstoječih iz 4, 3 in 1 sobe z vsemi priti-klinami vred in mesečno sobo, se oddajo za avgust v Ciril - Metodovi in Vrhovčevi ulici štev. 9. — Natančneje Vrhovčeve ulice št. 9, I. nadstropje levo.	1258


V odvetniško pisarno se sprejme tako!
strojepisec
Meni stenografi imajo prednost.
Ponudbe je nasloviti na Alojzija Kocmur-ja v pisarni dr. Pegan-a 1359 Ljubljana, Dunajska cesta. 3_i
Pozor
kolesarji! i
Mesto K 110* — . samo po K 80--, z »Torpedo" prostim tekom po K 95"- prodajam za reklamo nova prvovrstna kolesa znamka „Styrian-Meteor-Graz". Modeli 1910 z 3-letnim jamstvom, sveže, močne pneumatike po K 5--,6--, T--, cevi po K 3 50, 4--, 5'-. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj ia franko! Tovarniška zaloga vožnlh koles In šivalnih strojev
R. Weissberg, Dunaj II. Untere Donaustrasse 23-111.
na Hranishem, dolenjska železniška postaja Straža - Toplice.
Okratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike ko eli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno	zdraviliška uprava.
Bmei plina industrija i stroje
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev.
izdeluje vsakovrstne nogovice, jopice, otročje
oblekice itd. podpletuje stare nogovice iz najfinejše in trpežne pavole, volne ali svile po naročilu in najnižji ceni; pri poštnih po-šiljatvah naj se blagovoli priložiti natančen naslov.	1264 t
se oddasta na Zaloški cesti št. 15 takoj v najem; prodajalna s stanovanjem in pri-tiklinami pa s 1. avgustom. — Hiša z desetimi stanovanji in velikim sadnim in zele-njadnim vrtom je tudi po ceni naprodaj.
v kateri se nahaja sedaj gostilna in prodajalna, se odda takoj v n;.jera.
Več se poizve pri	1243
JRtidc. Omanu v Vevčah, štev. 54. Proda se iz proste roke
biša vHovem Vodmatu
št. 13 ob glavni cesti v Zalog pri znani kavarni «Mali Slon». V hiši sta že vpeljani dve prodajalni ter ima še osem stanovanj. Zraven je tudi vrt.	1252
V Ve lesove ni na Gorenjskem odda se poleg romarske cerkve stoječe 983 to—1
• v	n •
s hlevom, šupo in vrtom v najem evenr. se tudi proda. Poizve se pri Avg. Stamcarju,
uradniku banke ..Slavije" v LiublianL
.Slldmarka' v blata.
Pastor Albani je s svojim govorom v Ljubnu delo »Stidmarke« tako hudo kompromitiral, da se »Svidmarkovci« tembolj pogrezajo v blato, čimbolj se skušajo s popravki iz njega izkopati. Na poročilo »Grazer Volksblatta« in »Reichsposte« iz Ljubna so začetkoma nemška glasila popolnoma molčala, potem pa so se oglasili: »Grazer Tag-blatt«, v katerem je pastor Albani dejal, da so klerikalna poročila izkrivljena in skušal ironizirati nasprotnike »Sudmarke«, konkretnega pa v petih vrsticah svojega popravka ni nič povedal. Nato je »Deutsche Waeht« Albanija hudo napadla in zahtevala odgovor od »Sudmarke« same, češ, spodnješta-jerski Nemci se ne bodo dali od rajhov-skega pastorja žaliti. Zdaj pa odgovarja — ne »Sudmarka« — ampak odbor »Siidmarkine« podružnice v Ljubnu in pravi dobesedno tako-le: »Es ist un-vvahr, dafi Herr Pastor Dr. Albani am 18. April d. T. erklart hat: ,Die deutsche Bevolkcrung an der Sprachgrenze ist nicht viel wert'; vvahr ist dagegen, dafi Herr Dr. Albani in der Lcobner ,Siid-mark'-Versammlung vom 18. April d. J. gesagt hat: ,Die deutsche Bevolke-rung an der steirischen Sprachgrenze ist zum Teile in nationaler Beziehung deshalb nicht verlafilich, weil sie unter dem Einflusse des slowenisierenden katholischen Klerus steht'. Es ist un-wahr, dafi ,alle es zuliefien, dafi in eincr ,Sudmark'-Versammlung diedeutschen Untersteirer beschimpftwurden«, vvahr ist dagegen, daR die deutschen Untersteirer in der ,Siidmark - Ver-sammlung vom 18. April d. J. in Leo-ben nicht beschimpft wurden. Fur den gemeinsamen Ausschufi der Leobener ,Sudmark' - Ortsgruppen: Dr. Otto Hauttmann, Obmann der Mannerorts-gruppe. Professor A. Bauer, Obmann der akademischen Ortsgruppe. Dr. Gla-ser, Gau-Obmann.« — Ta popravek vsebuje novo razžaljenje spodnještajer-skih Nemcev, oziroma nemškutarjev, češ, da so nar. nezanesljivi, ker tako zagrizenih nacionalcev kakor so oni, pač ni. Popravek pa ne popravlja, da je dr. Albani v Ljubnu rekel, da so spodnještajerski Nemci domačini ko-rumpirani, cla dolgov ne vračajo, da so »verludrani«, da Mariboržani ponare-jujejo vino, da jih je treba z rajhovci nadomestiti, kar je »klerikalno« časopisje izrecno poročalo. Če potem odbor ljubenske podružnice meni, da Albani spodnještajerskih Nemcev kljub temu ni žalil, je to stvar njegovega okusa. Ampak zdaj se je oglasil tudi poročevalec »Grazer Volksblatta« iz Ljubna in vzdržuje v polnem obsegu vse svoje trditve in pravi, da so sploh vsi, ki so pri famoznem predavanju Albanijevem bili navzoči, bili ogorčeni zaradi pastor-jevih pavšalnih obdolžitev. ■— V bud-getnem odseku je dr. Žitnik nasproti Markhlu dr. Albanijeva izvajanja navajal, Markhl pa je v veliki zadregi molčal, ker tudi sam, kakor je dobro znano, ne zaupa »moralni vzvišenosti« rajhovskih naseljencev in se je že večkrat nasproti Albaniju samemu pritoževal, da vrli Virtemberžani v moralnem oziru niso nič kaj posebno natančni, saj je starobabji dr. Albani v Ljubnu tudi to izčvekal, da Markhl z njim in njegovimi rajhovskimi ovčicami ni nič zadovoljen! O Albani, kakšno zmešnjavo si napravil! Nam je seveda prav, ker mož tudi rajhovcem ni prizanašal, zakaj rekel je tudi izrečno, da če Markhl morebiti tudi pretira, »se naseljenci res večkrat vedejo naravnost ,irech'«l Dokaz, da je nemško sfidmar-kovsko delo nemoralno, da korumpira tiste, ki podpira, in da Nemce same slabi, ker jih ločuje, je sijajno doprine-šen, doprinesel ga je pa eden glavnih »Siidmarkovcev« sam in s tem potrdil staro resnico, da se grešnik sam izda in greh sam kaznuje.
Hofrichter — morilec.
Največjo pozornost in tudi marsikje presenečenje vzbuja Hofrichterjevo priznanje, da je bil on tisti, ki je poslal štabnim častnikom strupene pilule, da jih usmrti in da pride sam naprej. Osobito neprijetno je stališče tistih listov, ki kar niso mogli vferovati, da bi bil Hofrichter zastrupljevalec in morilec. Hofrichter je priznal, da je dobil ciankali pri nekem sorodniku, ki ni niti mislil na to, zakaj da hoče imeti Hofrichter strup. Priznal je Hofrichter, da je vrgel na Mariahilferici sam pisma s strupom v poštni nabiralnik.
Predzgodovina Hofrichterjevega priznanja.
Hofrichter je že od 27. novembra v zaporu. Vojaški zdravniki so ga opeto-vano obiskavali in mu zagotavljali, da je proti njemu nagromadenega toliko
dokazilnega materiala, da sc ne izrnaže s simulacijo, češ da je zmešan. Stotniku avditorju Kunzu je izpovedal, da je poslal pisma s strupenimi pilulami štabnim častnikom zato, da pride zopet v generalni štab. Oženil se je, ko je bil dodeljen generalnemu štabu in je njegova žena upala, da bo imel slavno bodočnost v armadi. A ker so ga pridelili zopet armadi, je bil jako užaljen in kmalu, ko je izšlo lansko novembersko imenovanje, mu je šinila v glavo misel, da s strupom popravi usodo. Izkušal je sicer to misel zadušiti, a jo ni mogel in je izpeljal grozen zločin. Svojo ženo je poslal na Dunaj, da je nemoten vse pripravil za zločin. Pisma, s katerimi je priporočal strup, je hektografiral sam. V noči od 13. do 14. novembra 1. 1. je odpotoval na Dunaj in oddal pisma s strupom. Ko je priznal Hofrichter svoj zločin, je bil popolnoma pobit. Ponoči ni spal in obupno tuhtal. Ker se boje, da se sam usmrti, so poostrili Hofrichterjevo stražo. Dvakrat na dan ga obišče vojaški stražnik.
Hofrlchterca zaprta.
Hofrichterca je došla minulo soboto s svojo sestričino in s svojim 31et-nim sinčkom Adolfom v Line, da proda hišno opravo. Ostala je v Lincu do 28. t. m. Tisti, ki so govorili ž njo v Lincu, pripovedujejo, da ni več upala na to, da bi bil Hofrichter oproščen, a sodila je, da pride v norišnico. Pripovedovala je, da se hoče ločiti od Hofrichterja. Sinček bi se nazival z njenim rodbinskim imenom Gerersdorfer, sama pa da odpotuje v inozemstvo. Obiskal jo je tudi korni poveljnik pl. VVeigl s svojo soprogo.
Včeraj že smo poročali, da so Hof-richterco tudi zaslišali in ji povedali, da je Hofrichter priznal svojo krivdo. Hofrichterca je mirno poslušala in ni bila iznenadena. Ob 2. uri popoldne so prekinili zaslišanje s Hofrichterco, ki je mirno odgovarjala na stavljena ji vprašanja. Zaslišanje so nadaljevali ob pol 4. uri popoldne. Ko so jo peljali v tisti del zapora, da se počije, je Hofrichterca pričela jokati, ker je mislila, da jo bodo zaprli. Okrepčilo je odklonila. Ob pol 4. uri je govoril dr. Press-burger s komisarjem dr. Weinberger-jem. Ko je Hofrichterco obiskal dr. Pressburger, je izjavil, da Hofrichterca ničesar ne zna o zločinu svojega moža. Ker zaslišanja včeraj niso končali, so jo začasno policijsko zaprli. Zasliša-vali so jo do 5. popoldne. Policijski svetnik Stukart jo je tolažil, češ da ni parvzaprav zaprta, marveč da jo le pridržujejo zato, da ne more z nikomur občevati in da jo bodo že domov izpustili. Hofrichterca je zaprta zato, ker je osumljena, da je kot priča napačno izpovedala. Gre se pa tudi za to, da do-ženejo, če ni znala ali če se ni celo udeležila zločina. Hofrichterca veliko joka. Zahtevajo od nje, naj pojasni protislovja med njenimi in Hofrichter j evimi iz-povedbami. Preiskavo proti Hofrichter-ci vodi civilno sodišče. Napovedana je v Hofrichterčni zadevi konferenca, ki se je udeleže prvi državni pravdnik dr. Schuster, preiskovalni sodnik deželno sodni svetnik dr. Reichl in avditorja Kunz in Wenzelides.
Hofrichterjeva Izpoved nepopolna.
Ilofrichterjeva izpoved še ni popolna. Motive in dejanja je sicer pripo-znal, a o podrobnostih in o nabavi strupa ni še ničesar izpovedal. Avditoriat zaslišanja z ozirom na Hofrichterjevo izpoved ni zaključil in ga le prekinil, cla pridobi čas in da zbere svoje moči. Danes v soboto nameravajo nadaljevati zaslišanje. Hofrichter upa, da ga bodo, ker je priznal, milejše sodili. Zanaša se tudi na psihiatre.
Preiskava proti Hofrichterjevemu sorodnika.
Proti Hofrichterjevemu sorodniku lekarnarju Appelu v Freiwaldau so uvedli sodno preiskavo, ker je baje on poslal Hofrichterju ciankali.
'(fe;
Priporoča se
Botrom in Botre am oBlehe
po vsaRi ceni
Solidna postrežba! Nizke cene!
H. Lukfč
Ljubljana, Pred Škofijo 19

Vedno najnouejša konfekcija za dame in deklice
a
JU.
Prvi pomladanski tedni so navadno ena, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na
To kislieo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravlj enj e za toplice Karlovi vari, (Vi.; Marijine In Frančiškove kopeli. 38 it)
Izvirek: Giesshubl Saueirbrunn, ielez. postala, zdravilno kopallšfto pri Karlovih varlh Prospekti sastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicab in trgovinah z jestvinami in vinom.
Za!»oa pri Mihael Kastnar-iu, Peter Lassniku In Andrej Sarabonu, Ljubljana.	u-»&2 — 49
na brezkonkurenčnem in jako prijaznem kraju je za 20.000 K takoj na prodaj. Vknjižba je 12.000. Natančna pojasnila daje Josip Sernec, posestnika sin v Gradiški, pošta Pesnica, Štajersko.	1177 2-1
Revmatizem, protin, neuralgija in ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
,_,	Besedni znale za (mentholo-
išfl	sallcliiziran kostanjev
135U	Izvleček),
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-
šica 1 krono. Pri naprej vpošiijatvi K 1-50 se posije 1 puSica franko . . • . . . 5 » • . o--, . . Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRH GNER-ja
c. kr. tlvomega dobavitelja, PRRGR IU., št. 203.
Pozor na ime Izdelka ln lzdelovateljai
ZALOGE V LEKARNAH. 2961
Dobro ohranjeno, skoro novo
Puch - motor - bolo
3'/2 konjske sile se po ceni proda. — Naslov: Josip Treu, zastopnik tovarne za cementne izdelke, Trbiž.	1262
Elegantna stanovanja
s 4 in 5 sobami in z vsem modernim konfortom oddajo se takoj oziroma za avgustov termin
v najem.
Lepi prodajalniški prostori
pripravni tudi za pisarne, dajo se takoj, ali za
pozneje v najem. Naslov pove upravništvo tega lista. 1263 3—1
~~ Boljše službe išče 1253
orsanist cedljanec
z dobrimi spričevali. Razume se tudi na tamba-ranje. Mogoče je tudi, da sprejme kak posel pri občini kot tajnik, ali pri kakšni posojilnici. Nastop po dogovoru. Naslov pove upravništvo »Slovenca«.
Ceniki s koledarjem za- | POZOR ®
stonj ln poštnine prosti.
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNSON"
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudna
urariu is trgovca v Ljubljani
delničar in zastopnik Švicarskih tovarn „Uniou" v Bielu ln Genovi.
700 ISiiani, prstani, briljanfl. (i)
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenah.
Avstrijske špecijalitete I.vr. sosvet, znani
Mafšmpi šumeči lini bonboni
Pristni samo s to varstveno znamko
1
Dobe se povsod, kjer so lepaki navedeni s to znamko. - Tudi vsak bonbon ima tako znamko. Letna vporaba več kot 60 milijonov
. . ------------ za kuhanje
borne kakovosti priporoča: Prva češka akcijska družba tovarn, za orient. sladkor Jn čokoladne fl. MftHSNEH. Glavna
izdelke Kral. Vinogradi,
zalocja na Dunaju, josip '
atz VI. Theobaldgasse 4.

Štev. 1162.
šolska zgradba.
1219 3 1
Za zgradbo
novega šolskega poslopja v SI. Vidu nad Vipavo, politični okraj Postojna
na 38.565 K 80 vin. proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože
do 6. majja 1.1. ob 10. uri dopoldne
podpisanemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. — Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za 1 K, doposlati je zapečatene z napisom: Ponudba za prevzetje zgradbe novega šolskega poslopja v St. Vidu nad Vipavo.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. — Razven tega je dodati kot vadij 5°/c stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vredn. papirjih po kurzni ceni.
C. kr. okrajni šolski svet si izrecno pridržuje pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. —
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu — stavbeni oddelek — med navadnimi uradnimi urami; načrti in sumarični proračun tudi pri krajnem šolskem svetu v St. Vidu.
C. kr. okrajni Šolski svet v Postojni,
dne 22. aprila 1910.
Po dolgotrajni preizkušnji so vsi vešči strojepisci edini v tem, da je ,Underwood' pisalni stroj najhitrejši, najfrpežnejšl In naj-praktlčnejšl,
Mj sijajnih priznanj.
Zahtevajte cenike In razkazovanje stroja.
delavnica za vsa cerkvena dela
St. Ulricfa. Men. Tirolsko
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetih razpel. -- Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. -- Postrežba solidna in hitra. isi826~i r
f I?an Perko >
Ljubljana, Turjaški trg 4. U,
Podpisani naznanjam, da sem otvoril na Farovški loki pred živinskim sejmiščem v Kranju
so najbolj sposobni
za vsako gospodinjstvo
in
: za vsako delavnico :
Dobim iste vsako soboto in jih prodajam tudi za pleme. Kupci, nikar ne zamudite prilike in si iste oglejte, kjer tudi lahko vidite, kako se krmijo. 1223 (1-3)	FHHNC HEHLE.
priporoča
Dobe se v vseh naših prodajalnah v Ljubljani samo 4 Sv. Petra cesta 4
SINGER Co.
akc. družba za šivalne stroje.
►	Mestni trg nasproti rotovža
►	Nikelnasta ura z verižico. . K 5'— in naprej
►	Prava srebrna ura ... „ 7"5fl ,
\ fc „, „ „ z verižico „ 975	„
►	boljše vrsto.......12-„	'
►	z dvojnim pokrovom . . . „ IS'— „	„ l posebno fina.....„ 20 - „	'
►	M kar. zlata damska ora . . „ 25 — „	„ ..... „ moška ura . : „ 45 — „	„
:...... damska ura, boljša K 30,40,50 in naprej
; „ „ „ moška „ „ R 70, oo, 100 „ „
; Vse v finih škatuljah za darila pripravno. , Izborna zaloga zlatnine in srebrnine. Cenik zaston] in poštnine prosto.
JBlago za ženske obleke v vseh barvah in cenah. JPolsvilnato pe-rilno blago in fini cefir za bluze. Jerilni kambrik v najlepših vzorcih ir. stalni barvt. prasne svilene in polsvilene rute in šerpe.
za večji hotel na Gorenjskem pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe do 10. majnika t. 1. na 1217
postrežba znano dobra, cene vsled velikega podjetja m ugodnega nakupa zelo priporočljive.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
V Ameriko in Kanado
Nadomestek za SIdro-PaIn-Expeller :
je splošno priznano kot izvrstno bol bla-	"
žujoče in odvodno mazilo pri prebiajenjn	■
itd.; cena 80 v., K 1'40 in K 2'— se do-	1
biva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega	S
povsod priljubljenega domačega sredstva,	■
naj se jemljejo le originalne steklenice v	"
škatljah z našo zaščitno znamko „Sidro"	; -jri potem se je gotovo prejel or. izdelek.
f-1 Dr. Rlchlerjeva leharna pri.,zlati letu" v Praži f4- \
i! Elizabetna cesta Stev. 5 nova.	4 I k
U&fT Sedaj se tudi v prvem nadstropju prodata ssa drobno, kjer sem uredil vzorno zalogo za moško in žensko blago.	513
za vse nameravane človekoljubne naprave bi prispeval erar 89.550 K, vsi drugi plačevalci občinskih doklad pa le 10.185 K. To dokazovanje je na videz res mamljivo in ni niS drugega, če omoti zlasti marsikaterega mladega neizkušenega delavca. V resnici pa so te besede le podobne zastorju, ki zakriva resnico. Kdo bo plačal'? Kaj mislite, da bo erar kaj manj čistega doneska dal državi, če bodo doklade višje? Ali bodo uradnikom odtegnili pri
Zagrebška tovarna tvrdke Henrik francka sinovi,
v vsakem oziru novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.
V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
Tovarniška znamka.
ti zaga V. 71162, lt i 9 Q, V.
Rogaška Slatina
m ^	najbogatejša na magnezij!.
_Olaubeijeva solna voda: Tempel-, Sfyr!a-, Donatl-voda.
Svetovno znana zdravilnica s pitno vodo pri: kroničnem želodčnem in črevesnem kataru, žolčnem kamnu, bolezni na ledvicah, diabetes, protinu, debelosti, zaprtju. Vsa zdravljenja z mrzlo vodo, kopeli z elektriko in navadne kopeli, zdravljenje s paro in vročim zrakom, zdravilna telovadba, inhalatorij, solnčne kopeli, polna kopel, kopeli z oglenčevo kislino za srčne bolezni in nevrasteniio. Specijal. za želodčne, sladkorne in protinske bolezni, Scec. nKt	hrana in zdravljenje z'mlekom.
941	Gorski vrelec, električna razsvetljava, lifti, kanalizacija.	7-1
• • Bogato opremljeni hoteli, stanovanla. - Zeleznlčna postala.	. .
1842
Ustanovljeno leta
1842
Slikarja napisov s Stavb, ln pohištvena pleskarja.L
Velika zbirka dr. SchSnfeldovih barv v tubab za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRHT.
Tof arna in prodaja oljnatih barv. firneža in laka
BRISIH EBERL. UOBUflUl
Prodajalna in knmptoir: MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 6 Telefon 154. Delavnica: IGRIŠKE ULICE ŠTEV. 8. Telefon 154.
1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čopičev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja itd.
PriporoCava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
<4
K W
S
Najcenejša vožnja v Ameriko.
in
oblastveno koncesiloni-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
B H ■	B a S9	3143 52—t H ■ B
to &
m ta
Najcenejša vožnja v Ameriko.
ip
s
s
i
s:
s s;
a
s
W~T\ SS O S5 IS S	11 ki ES 13 11
t r~	~	* ~ ~i si
s
ss s
s
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Time pilim J. J. mM
:: Ljubljana, Turjaški trs štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge," zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolldnejše blago.
saj H
as
si
i
ss
t,
cs
s
In 615 g g s n n n a g ft fl ta g s o
Pno iraisSo poiietle n nlno stelilarstva in iulo na štel Hogusta flgnsla, Ljubljana
««
Dnaalska cesta St. 13 poleg »Figooea
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor
p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna~ mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 314052-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
Veletrgovina z železnimi
ilVfii
Peter IKIaidiE, Celfe
priporoča se za nabaoo oseb pretimeioo železninske stroke.
I

Fotografski umetni zavod =
erthold
LfuMjana, SodnI]ske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reprodnciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
— Vsa dela se izvršujejo točno tndl v največji množini. —

Gospodarsko društvo
Bermu, pošta Pazln, (Istra),
posreduje brezplačno pri prodaji
iritfISS sv°i'h udov- Cena je nizka. Vino V lila je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 1)
Več vrst sodov ima naprodaj R. HEPlC,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
UBRV-ia BALZAM
Edino pristen balzam
iz lekar. pri angelju
D. merm v Pregradi
pri Rogaški Slatini
(Postavno zavarovano)
Edino pristen je z varstveno znamko REDOVHICH.
Učinkujoč pri želodčnih težkočah, napenjanju, zasllzenju, motenju prebave, Kašlju, pljuCnlh
boleznih, prsnih boleznih, hripavosti itd. Čisti znnanje rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika posebna
steklenica K 5-—.
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
^EilTlFOLUSMO IH1E1LO
zanesljivo učinkujoče pri priščih, ranah, ranltvah, vnetju Se tako starem vseh vrat. 2 lonCka K 3-ti0. Naročila naj se naslavljajo na lekarno pri angelju
A. THIERRY v PREGRADI pri Rogaški Slatini.
Dobi se skoro v vseh lekarnah.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v New-York in čez v
je proga
ie,
1 J5
((
Na naših parniklh «Finland», «Kroonland», »Vaderiand», «Zeeland», .Lapland", .Menomi-na", „Maniton", .Gothland", „Marquette* in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odliod iz Ljubljane vsak torek popoldan
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega
kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju» 188 (52—1)
I
1139	Vedno in v vsaki množini je dobiti:
Zarezano strešno opeko prve vrste, z Jamstvom za nje ===== frpeznost skozi pet lef in opeko za zid =====
iz lastne noue, moderno opremljene parne opekarne na Ufi£n pri Llnfillani, dalje sfaubni kamen za ztdan£e iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
L Knez
ni nii
i
a
&kUniki » »rfLm&i-iJco Materi itrlijo dobro. po cvni in tmnaat/UHf potovati ruy \sv obrnejo
rSimon^i/Cmetet^
m Jt}'ubQan£ ŽCotoAvorsk* uhc*2&.
2048 1
najboljšega sistema,
Motorje
mline in stiskalnice
ta grozdje In sadje.
Železne blagajne,
stavbene potrebščine
drugo* železnino ::
dobavlja po najnižjih Q*«n{/»a ccnah slovenska vele- J" »OlUpiCa trgovina z železnino » £jubljani, JVlarije
JJsrezije cesta it«v. 1.
1234 6-1
liani st iz proste nit profil.
Pojasnila v pisarni odvetnika dr. Josipa Sajovica, Gosposka ul. 3.
xxxxxxxxxxxxxxxx
Sitarska ln žlmarska zadruga
v Stražišču pri Kranju
priporoča si. zavodom, občinstvu in gospo-u: dom tapetnikom vsakovrstno :::
V •
V •
Ceniki in vzorci so na razpolago
Zastopstvo za Ljubljano ima g. I. Cerne,
tapetnik na Dunajski cesti. (Prodajalna mi-947 zarske zadruge v Št. Vidu. 10—1
»oooooooooooooot
Vino na prodaj
v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči „Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Portcrosc. Kdor ki pi, 5 hekt. belega vina cena 28 K ali 5 h t. črnega vina, cena 24 K, naj pošlje s\ ije sode na postajo.	1 3348
Dobiva se povsod.
Zastopnik:
G. Menardi. Ljubljana
Grof Keglevicb Istvan utodai
ssi (grofa Štefana Kcglevicha nasl.)
♦♦ u Promontorii ♦♦
Odlikovan izključno s častnimi diplomami.
Brezbarvno, rumeno in rnjauo za paritete ali poEihane tla priporoCa o škafljah po en, pol in četrt kg ali prosto
= HDOLF HMlPTmMin =
prva kranjska tovarna oljnatih barv. firnela. laka in stek. klela
Ponudbeni razpis
e
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico razpisuje
tem potom
napravo ograje pred „Posojilničnim domom" v Kandiji
Ograja bo dolga 33 m iz kovanega železa na zidanem podstavku z enimi enojnimi in enimi dvojnimi vrati.
Ponudbe z načrti blagovoli se poslati do 1. junija 1910. Načelstvo si pridržuje pravico izbrati izmed ponudbenikov kateregakoli ne glede na višino cene.
Načelstvo.
JOSIP STUPICA
jermcnar ln sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka &
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove ln konjske 3699	oprave.	52—1
z gostilno in prodajalno pri farni cerkvi ob okrajni cesti, >/2 ure od kolodvora Velenje na Štajerskem, se proda zaradi bolehnosti posestnika s konji, živino, svinji vozovi, vinom in razno premičnino. Meri 70 oralov vzorno obdelanega posestva njiv, sadonosnikov z 100 najžlahtnejših sortimentov sadja, vinograda, gozda in 5000 hmeljskega nasada z 2 enonadstropnimi hišami, 9 zidanih gospodarskih poslopij, v zemljo vzidano ledenico, 40 m dolgim kozolcem, sušilnico za sadje in eno za hmelj, vkup 14 poslopij, vse v prav dobrem stanju. Vsled mnogoštevilnih velikih poslopij je pripravno za kako večje obrtno podjetje. Dopise sprejme iz prijaznosti upravništvo »Slovenca" pod I. K.	1031
IIDI
rušil
Korte-P. Portorose. Istra
se priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe mmm do istega. Razpolaga z več kot IffllHfltfB 1000 hI pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo se pošlje vzorce. Pogoji: Kupec pošlje lastno posodo franko na železniško postajo Portorose. Cena: Franko postavljeno na žel. postajo Portorose 26 do 30 K za svetlo ali temnorudeča, 28 do 32 K za bela vina. Denar je vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec.
279	Načelstvo.
192 52
Stambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilj ev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta St. 6.
Ceniki franko.
Ustanovljeno 1862.	Telefon Si 584
£Mš Kaistare^ tovariia M in štedilnikov
Sf? Rudolf Geburtb, Dunaj
VII. KaisarstrassB 71, vogal Burggasss. Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih štedilnikov,
C in kr. dvorni mašimst.
mallli Štedilnikov, peči za kopalnice ia za likainice. 594 12-1
Vseli vrst kurilnih in trpežnih pečij
Peči in kamini za plin.
Ceniki zastonj in franko.

Tovarna
F. L. P.
za ccv
F. L. POPPER, Chruditn. Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina tovarna za Kranjsko:
Znamka t . L. P.
flor, Ljubljeno, Prešernova ul. S.
^cz
1)

Rnt. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne.
3662 52-1
jCajboijšej) J-Ciavirje in harmonije H^
iz prvovrstnih tu ln inozemskih tvornic izposoja in prodaja najceneje tudi na delna plačila brez za-dajta edino le narod, tvrdka
učitelj Glasb. Matice, in zapriseženi strokovnjak
dežel. sodiSCa
v Ljubljani Gradiščeštll
.11V. JK- tuui Iiu UV1UU piUVIIU
jRlfonz Š^eznik
Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja
Velika najrazno-vrstneJSa izbira. Ugodni »menjavi. 10 letno jamstvo. 3668
Ivan Pišlar:
•••
za solospev, mešan zbor in orgle. Cena 80 vin. Dobi se v Katol. Bukvami v Ljubljani in pri skladatelju pri Sv. Barbari v Halozah, če se naroči po poštni nakaznici.	1057 3—1

na Štajerskem se morate podati, če se hočete ozdraviti bolezni v goltancu, nosu, grlu, sapniku, bronhialnega in želodčnega katarja, bolezni na mehurju, ledvicah in srcu, naduhe, če ste malokrvni i. t. d.
Obiščite tam kršča nski •
Idealna terasna restavracija z razgledom, izborna kuhinja z meščanskimi cenami. Natakarji v štajerski noši! Domače! Solnčne, snažne sobe od 1 K naprej. Predsezona od 15. junija in posezona po znižanih cenah. — Zahtevajte prospekte! 1014 6-1
»VilMoiel
Velikansko izber ibii
priporoča tvrdka
H. Kune, liiuina, Dvorni
Najnižje stalne cene!
X
ml
i x
B X
(Hi X
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 10. II. stop., II. nadstr. (Medljatova blša).
91	se priporoča prečastiti duhovščini za	26 1
Izdeluje cele ornate, kazule v Vseh liturgienih barvah pluvijale, obhajilne burze, Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kako* se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.

@x@xnx
T?
rar
......I^.
HXiXd

Hnton Schuster
Ljubljana
P Stritarjeva nllca 7 1

priporoča
novosti konfekcije
za dame in deklice, bluz, modnega blaga za dame in gospode, delena cefira, platna in batista.
Najboljše belo blago različne garniture in fr~n vsakovrstne [E31 ^ D preproge. E=0
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
Solidno blago, so Nizke cene. ob


Hpno
1187
prlznang najbolje prste priporoča ::
: Franc lflfeinberger :
apnenice u Zagorjn ob Saol.
Za pomlad io poletje
priporoča tvrdka
......rnova ui. o
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
za
in
Ceniki zastonj in franko
829 6-1
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejSih.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
: Zavod za pohištvo in dekoracije :
RAM DOBERLET
_ Ljubljana, Frančiškanska ulica štev, 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opr me v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
Telefon 237.
Betonsko podjetje.
Telefon 237.
Toornlca umetnega hamenjja in marmorja
ZAJEC ft HORN
Izdelovanje kamnoseških del iz „umetnega kamenja" kakor- stopnjice, postamente, balustrade, ornamente in kipe, vrtne ograje po načrtu, podboje za hišna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne mušlje, cementne cevi itd.
Prevzemanje kanalizacij in fundamentov za stroje v izvršitev. Umetni marmor (Carralijth patent) za obhajilne mize, oltarje, prevlako
stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih hišah. Xylolitta kamenoles je izmed najboljših tlakov za cerkve, javne in zasebne stavbe. Zelo prilagoden za pisarne, hodnike, sobe; tiha hoja, topel, brez Špranj (zato iz zdravstvenih ozirov priporočljiv) lahko snaženje, nezgorljiv,
v poljubnih barvah od najpriprostejše do najfinejše izvršitve. Projektiranje in izvršitev železobetonskih stavb; stropov, mostov, rezervar-jev (sodov za vino) in celih tovarn po inženirju-strokovnjaku, kateri daje na željo tudi strokovna mnenja.	771
a starejša
ran meti iihn
Hvg. Drelse v Ljubljani f
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvrSene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. 2upniščem L samostanom in Šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
iz Črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, hraShega in več drugih marmorleo; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stau-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po |ako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okolre. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po iako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	710 (20—1)
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 26.
BfiST Na prodaj je v Ljubljani pri Sv. Krištofu
prav tik Dunajske ceste v Linhartovi ulici, 10 minut od gl. pošte oddaljeno
DA^DCfirn v obsc9u °kr09l0 40.000 m2, pripravno za stavbišča, p*	i* V v oziroma zaradi bližine kolodvora za skladišča, tovarne, de-
lavnice itd. — Posestvo obstoji iz dveh velikih parcel; na eni se nahaja pritlična, popolnoma dobro ohranjena hiša s hlevom in podvojnim kozolcem. Parceli sta razdeljeni na 30 stavbišč in se prodasta ali celi ali pa v oddelkih. Posredovalci izključeni. Več se izve v gostilni „Mikuževi" v Kolodvorski ulici št. 3 v Ljubljani. Pismena vprašanja naj se pošiljajo na naslov: Ivan Mikuž, dež. računski revident v Ljubljani. 1098 6—1
ggaaacacMaaaaaaaaacraaaaaaaa^
FRANC M€RF)AR
STAVBNO IN UM6TNO KL€PARSTVO
laaa
aaaoaaaaaaaaraaaaaaI
laaaao
a
a
aac^aaaoaaaaaajao
Q

Izvršuje vsa vodovodna in instalacijska ter vsa v kleparsko široko spadajoča dela.
Pokrivanje zvonikov ter izdelovanje del za cementno-lesene strehe itd. Napeljuje strelovode.
Slav. občinstvu ter čast. duhovščini se priporočam za cenj. naročila ter zagotavljam vedno strogo vestno postrežbo in znamujem z odlič-
nim spoštovanjem FRANC MERHAR,
991 6-1	v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2.
□
8
i aoaaaoooaauaaaaakoooaaauuaoM^	ao&aaa
Prua slovenska na nouo ustanovljena
:: parna tovarna :: cementnih Izdelkov
priporoča nmetno zarezno opeko, ki je do danes pri nas še ni bilo ter druge streSne opeke; potem cementne ploSCe za tlake, raznourstne cementne ceui, nagrobne nmetne
spomenike. Izdeluje se pa tudi po naročilu druge predmete, kakor: stopnice, okoirje za urata fn okna, korita za živino in drugo. Postrežba solidna, cene prao nfzke.
Bogdan Oblak u Logatcu.
1119 2-1
P rvl slovenski porini zavod v Ljubljani, Prešernova ul. 44.
iMmi. mmh2 od naipriprostelše do naSeleganlneiše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl nasfe ln lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne TeleSon St. 297. cvetlice. najnižje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52 l
mmnnteMHnBi
Tiirk in brata Rojina.
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje tokov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa davna in stranska mesta tn- in inozemstva.
- ——n
Najcenejše
C. KR. PRIV. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
> M KUri'TO t OSREDNJU MENJALNICA: ' illUf	UJEL* DUNAJ L, WOLLZEILE 1.
PnHrilŽnirp' Baile"' CeSka Kamnica, CeSka Lipa, Brno, Krakov, Lltomerlce, Moravski Zum&erg, Modling, Novi iuui uiuiuo, Jietn, Plzon, Praga, Graben, In Praga, Mala stran, Liberce, Dunajsko Novomesto, Cvltava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk L t. d., L t. d.
Zavarovanje prou izgubi pri žrebali srečk in M. papirjev
Prospekte in cenike premij zastonj in franka
e i
silnlnike
610 52-
doraačcp izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
Josip f iiar v LisiMiani
PreilShoiiiošl.19. Stari trs št. 4. »nova ulica su
5634 Popravila točno in ceiiO. 52 1
i.
pri nakupovanju vencev!
Fr. Iglic
Ljubljana, Mestni trg št. 11
priporoča največjo zalogo krasnih
lil nvz napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence 1
Kdor je siv, izgleda star.
Izborno zajamčeno neškodljivo barvilo za lase lo brado »ta 1. Vitek-ov „lmmerjung'', rudečk. rujave ln črne barve.
Barva takoj in trpežno, i kart K 4*—. ■i. Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica K l--. Ti bvrtll sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorij«
FB. VITEK & Co. PRAGA. mi
Vitek-ov »Immerjuna

Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
===== toarv ==
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za Stadije, akvarelne trde in tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barvo. Raznobarvna kreda. Zlate In raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro ln alnmlnlom v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte ln tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, akatlje za študije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
== Najnovejši
slikarski vzoroi in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne snhe, kemične - prstene ln rudninske barve. =
s Priznano najboljše in najizdatnejše
Zahteva/te ceniki
oljnate barve
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje = ln hišne posestnike itd., priporoča —
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov In steklarskega kleja.
Prodaja najboljšega mizarskega
mr Uma im
Varstvena znamka.
SCfihierje^a cementna i strešna opeka mmmam ♦
644 16 1	z zarezo in brez zareze	Z
je trpežnejša in cenejša kot vsaka druga opeka. - V zalogi jo ima v poljubnih množinah izdelovatelj
IVAN J6LACIN, LJUBLJANA
Pred nporabo.
Po nporabi.
Zahtevajte leVttkove izdelke In odklanj. odločno ne drago. Dobi se pri: Ant. Kancu, T.Mencingerja, Ljubljana.
Klobuke, cilindre in čepice
v najnovejših iaponah in velikih izberah priporoča 147 52-1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja
Ravnotam vedno velika zaloga Portland-cementa.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
»Severonemškega Lloyda
I
IZ
BREMENU
NEW'Y0RK::
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia r. Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: n helm der Grofie. = s = Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ,
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
Edvard Tavčar-ju, fKiMnnkaauunius.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Perje za postelje ln puli
9320 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvrSujejo
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franja:|esih
Ljubljana, Stari trg št. 28,
Dobi se tudi kroj po životni meri.
^aMd^SiS®"" "..........
KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje	--
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim Članom predujme na~osebn' kredit, vračljive v 7>/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e čn i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. DolSak 1. r,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat A. Kalan 1
predsednik.
Kanonik L SnSnlk 1. r,
podpredsednik.

Račun izgube in dobička ter bilanca
VZHJEIM1E ZHUHROUHLn
1207 2-1
99
proti požarnim Škodam in poSkodbi cerkvenih znonoo o Linbllani, Dunajska c. IS
za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1909.
■ • <,
EH^E
Račun izgube in
Izdatki	K	h	K	h	K	h
I. Škode:						
a) v oddelku požara iz						
1.1908.....K 838" —						
tekočega leta . . „ 126.127-57	126.965	57	—	—	_	__
delež pozavarovalnice.....	59.573	—	67.392	57	—	—
b) v oddelku zvonov......	5.371	58	——	_	_	_
delež pozavarovalnice.....	1.918	48	3.453	10	70.845	67
II. Uprava:						
a) provizija..........	—	—	25.775	57	_	—
b) tekoči upravni stroški:						
1. plače..........	32.667	67	_			_
2. poštnine in pisarn, potrebščine .	11.645	02	_	—	_	—.
3. kurjava, razsvetljava, najemnina,						
bolniška blagajna in telefon . .	3.590	43	—	—	_.	_
1 4. oznanila.........	4.713	67	—.	_	_	_
I 5. tiskovine.........	1.672	99	54.289	78	—	—
c) davek in pokojnina......	—	—	1.940	44	82.005	79
d) obresti 1. 1908........	—	—	—	—	3.920	—
e) sprejemnine:						
j 1. v oddelku požara.....	16.770	48	_	_	__	_
2. v oddelku zvonov.....	56	50	—	—	16.826	98
III. Odpisi in drugi izdatki:.....						
I inventar...........	—	—	—	_	1.301	49
IV. Zaklad za nedoločene škode:						
a) v oddelku požara......	5.100	—	—		—	—
delež pozavarovalnice.....	2.580	—	2.520	—	—	—
b) v oddelku zvonov ..«.,,	1.170	_	__	_,	_	
delež pozavarovalnice.....	275	—	895	—	3.415	—
V. Stanje zakladov koncem leta:						
i premijska prihrana:						
a) v oddelku požara .....	116.079	36	—	—		_,
delež pozavarovalnice.....	54.616	38	61.462	98	-	
b) v oddelku zvonov......	2.585	77	_	_	,	_
delež pozavarovalnice.....	924	33	1.661	44	63.124	42
VI. Upravni prebitek........	—	—	—	—	13.391	09
	—	—	—	—	254.830	44
						
Prejemki
I.	Prenos upravnega prebitka . ,
II.	Zakladni prenos preteklega leta premijska prihrana:
a)	v oddelku požara . . delež pozavarovalnice ,
b)	v oddelku zvonov . . delež pozavarovalnice .
III.	Zaklad za nedoločene škode
a)	v oddelku požara . . delež pozavarovalnice .
b)	v oddelku zvonov . . delež pozavarovalnice .
IV.	Čista zavarovalnina po odbitku
a)	v oddelku požara . . delež pozavarovalnice .
b)	v oddelku zvonov . . delež pozavarovalnice .
V.	Dohodki naloženega denarja obresti .......
torn.
VI. Drugi dohodki:
a)	pristojbine polic:
1.	v oddelku požara
2.	v oddelku zvonov
b)	sprejemnine:
1.	v oddelku požara
2.	v oddelku zvonov
_c) drugi dohodki
K
97.780
50.368 15
K
48
2.256 1.108
1.052 526
2.934 1.437
290.198 136.540
6.464 2.310
8.185 47
16.770 56
11
38
18
09
40 94
42 82
95
60
48 50
47.412 1.147
33 73
526 1.497
09
153.657 4.153
46 60
8.233
16.826 7.724
55
98 60
K
7.940
48.560
2.023
157.811
5.710
32.785
254.830 44
Bilanca.
kar Q —#f arn? II n»lj>« n. JD MI	Bili!«
član nadzorniStva.
B B® T5S; _____
i« HGircasZt
predsednik nadzorništva.
m s. raraani»
ravnatelj.
87
06
09
06
23
13
Aktiva	K	h	K	h	K	h	Pasiva		K	h	K	h	K	h
I. Terjatev pri delničarjih......	—	—	—_	_	, jj,	——	I.	Ustanovni zaklad........					98.000	
II. Račun blagajne........	—	—	—	—	1.008	48	II.	Prihrana dobička in glavnice . . .	—	—	—	—	2.000	_
III. Terjatev pri denarnih zavodih in posojilnicah: a)	pri hranilnicah....... b)	poštna hranilnica, št. 51.426 . . » 68.082 . . „ 71.966 . .	125.094 14.508 2.153 1.290	03 66 78 24 57					III.	Premijska prihrana: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice.....	116.079 54.616	36 38	61.462	98	—	—
				—	—	—		b) v oddelku zvonov..... delež pozavarovalnice.....	2.585 924	77 33	1.661	44	63.124	42
n 4.425 . .	1.546		_	—	144.593	28	IV.	Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice.....						
IV. Terjatev pri poverjenikih.....	42.940	92	—	—	—	—			5.100 2.580	—	2.520	—	—	—
V. Terjatev pri raznih dolžnikih . . .	21.623	15	—	——	64.564	07		b) v oddelku zvonov...... delež pozavarovalnice .....	1.170	—	895	—	—•	—
VI.	Terjatev pri hipotečnih posojilih . . VII.	Račun uprave: oprava......K 2.000'— tablice, plat., tiskovine „ 9.515'70									275	—		—	3.415	—
					4.613	48	v.	Razni upniki: o) poverjeniki......... b)	predplačila za 1. 1910..... c)	gasilni donesek.......	15.778 2.525 6.946	65 47 35	—	—	25.250	47
K 11.515-7U							VI.	Saldo pozavarovalnice......	—.	—	—	—	16.598	33
na tabl. in plat. prejeto „ 3.214'21	8.301	49	_	_	,	, j	VII.	Upravni prebitek........					13.391	09
nova nabava, poravnana z dohodki .	—	—	8.301	49	-	J								
odp s oprave ......... ___ . tiskovin m zastop. tabl. . . .	200 1.101	49	1.301	49	7.000	_ i								
	—	—	_	—	221.779	31 j			—	—	—	—	221.779	31
													|	
F. P.Vidic & Komp., Ljubljana!
tonama zarezanih streSnflftoo ponudi v vsaki poljubni množini patent, doojno zarezani
strešnih-zakriuač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".	480
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
UST P3T Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Tgfl Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se ISCeJo.
naznanja, da je otvoril
pisarno:: |
n Ljubljani
Oa mdtinova ulica 15, Hotel Štrukelj
1257 3-1
zopet odprta, ter bom ceni, gostom postregla z mrzlo kuhinjo ln dobro pijačo. Za iinHfOjgobrojni obisk se priporoča
Frančiška Dežman, flos«miearka.
1070 5-1
Prvi slovenski || |.lrnvsBn
izprašani optik	»8111 lllnll
in strokovnjak Šelenbnrgova ulica 1.
Usa o to
: stroko : spadapča dela Izur-
šujgsH so-: £M»q : in točno.
Cerkvena slikana okna
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist if£l«i!„ T..S.I. stavbni in umetni v tej stroki IfllllMS 1 MS M steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
Usa o to : stroko : spadajoCa dela izsir-
šujem 50-
: lldno : in toCno.
V:
Velika zaluga očal, daljnogledov, fotografičnih aparatov, zaloga najboljših orst pisalnih sfrofeo. Očala izsrSiilesn natančno po zdrauniSkem predpisu, um 1

Illodna in športna trgovina
Ljubljana, nasproti glavne poste
najstarejša domača slovenska tovarna peci.
Ustanovljena leta 1888.
Založnik
zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
ALOJZIJ VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih, vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane ln župnlšča znaten popust.	1222
tiekupujte cerkvene oprave
dokler se niste prepričali o kakovosti mašnih plaščev, pluvljal, dalmatik, zastav, bander, nebes (baldahinov), kovinskih izdelkov: samo v ognju pozlačenih kelihov, cibcrijev, monštranc, iz zlate kovine izdelanih oltarnih svečnikov, svetilk, lustrov, kandelabrov, oltarnih podob, devocijonalij, kipov iz prve slovanske tovarne cerkvene oprave in paramentov
: Jožef jfeSkudla , Olomuc :
PoSiljatve ni izbero, stroškovni proračuni in ceniki brezplačno.
vmio6 so radi cenih deIavnih moCi na deželi in radi velike prodaje za 25°/0 nižje, kakor '212	one drugih konkurenčnih podjetij.
Nimam v zalogi tržnega blaga, kakrSno druge tvrdke na vabljiv naCln ponujajo.
Priporoča Izgotooljene bluze, spodnja krila in ose moderne nakitne predmete po zelo ugodnih in brezkonkurenčnih cenah
Ogromna izbira damskih in otroških slamnikov in čepic
M oddeHtu za gospode:
vedno samo najnooegil klobuki, čepica, telovniki, srajce, kraoate, palice, dežniki, rokavice in osi modni predmeti. Za šport: ose potrebščine za turiste, kolesarje, lovce, tennis, „0rle" Sn „Sokofle"
, tra-i, i. t. d.
KaHiiJSEšM izdelki iz marmorja za
cerSfevene En pofiilžvene oprave, spo-
nsaBsfei iz marmorja, granita aii sile-S3MS3, inm 8n ssgašeno se doto! pri m
Izdajatelj: Dr. Igoacii Žitnik*
IIIIIIM.......................... |M|| |

ma •»■ Mfli^OI •••
m »»o	«*•
minfT^TMinivrriinmiffl—^^
lasnmamavn.famiv* Mufmlfpia.n« —■
-miu*DiWMM« ucssa.nu. hsui	M
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Steie,