plačana t c Oto vin)
izdala Okrajni odDot Socialistiiot rteze delovnik Hodi » Trbotljah - Drejuje tn odeosarta uiednt.sk: odbor Odgovorni urednik Stane Suitar Tiska Mariborska itskarna v Maribora - Naslov uredništva tn iprave: Zasavski vestnik' Trbovlje l uprava rudoika — Telefon št 54 - Račun pri podružnic' Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 - Ltsl izbala vsako sredo — Letna naročnina eon dtn aoletna 200 din četrtletna tOO dtn, mesečna 34 din Posomezna etevilka' 10 din Rokopisi morajo biti v uredništvu oaikasnele vsak petek dopoldne in se ne vračalo t
leto vu. _ štev. 37
TRBOVLJE. 16. SEPTEMBRA 1954
GLASI 1.0 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Hudodelski nacisti niso zlomili hrb enice slovenskemu lmdstvu
praznik
slovenskega
ljudstva
Obema veličastnima manifestacijama enotnosti in svobodo-Uubnostj slovenskega ljudstva v Dolenjskih Toplicah in na Okroglici se pridružuje še tretja — Ostrožno. To pot proslavlja in obuja spomine na svojo trnovo pot in veličastno zmago slovensko ljudstvo Štajerske.
Na kaj vse nas spominja geslo »Štajerska v borbi«! Ni mogoče pozabiti prvih pomladnih dni leta 1941. Zahvaljujoč ne korumpiranosti, nesposobnosti in izdajstvu vladajoče kraljevske hierarhije, se je pod udarci fašističnih motoriziranih hord zrušila umetno skovana versajska Jugoslavija. Jugoslovanskim narodom je hotel zavladati osvajalec Avstrije, Češke, Poljske in Francije — pruski mili. tarizem.
Štajerski je namenil oholi, od številnih zmag in vojaških triumfov omamljeni okupator v svojih načrtih povsem specifični položaj. »Štajerska je nemška, je pokrajina, kjer ni Slovencev« — je trobil v vseh mogočih propagandnih oblikah upravni In politični aparat tretjega rajha. »Macht mir Tjnter-steiermark wieder deutsch!« je zapovedal v aprilu leta 1941 štajerskemu gauleiterju sam Hitler.
Okupacijski aparat, na čelu z NSDAP in zloglasnim ter krvavim Himmlerjevim gesta pom, je zvesto Izpolnjeval ukaz svojega firerja. Začela se je trnova pot slovenskega ljudstva na Štajerskem. Izgon slovenske Inteligence, aretacije najzavednej-šth patriotov, odprava slovenskih In uvedba nemških šol — so bila prva hudodelstva tujca na naših tleh. Ta tujec Je požigal In uničeval slovenske kntl-ge, ker se je bal svobodoljub. ne ln revolucionarne besede Cankarja,, Prešerna. Levstika ln drugih slovenskih pisateljev.
Nakane in cilje fašistične obla«.. v naših krajih ni bilo težko spoznali. Komunistična par-tja, prekaljena v bojih s starimi, protiljudsklmi režimi, je opravila tudj na Štajerskem kot v ostalih pokrajinah naše ožje in širše domovine svoje zgodovinsko poslanstvo. V oborožen upor so se enotno dvignili zasavski rudarji, pohorski drvarji in haloški viničarji. Odbori OF, Partizanske čete in odredi so nastajali ln rasli po vsej Štajerski. Formiranje teh upornih enot in njihove akcije so izpodbijale okupatorjeve argumente, da je Štajerska nemška dežela.
Da bi okupator zatrl osvobodilno gibanje na Štajerskem, ■e je posluževal najstrahotnejših oblik terorja in uničevanja slovenskega ljudstva. Ali moremo pozabiti znane »Bekanntma-chung«, g katerimi je krvavi Eosener naznanjal slovenskemu ljudstvu, da je dne tega ln tega meseca ustrelil toliko in toli. ko Slovencev, ker so Je drznili dvigniti svojo roko na »mime-Ka« nemškega vojaka. Maribor, »Stari plsker« v Celju, Franko-*ovo so poleg stotih drugih *men Imena krajev, kjer so padali in umirali talci ln s svojo smrtjo dokazovali, čigava je štajerska in kje žive 81ovencl.
Kdo ne pozna imen Dachau, Auschwitz. Mauthausen ln imen drugih koncentracijskih taborišč ~~ Imenovanih »tovarn smrti«. Tisovem talcem ln umrlim v koncentracijskih taboriščih se Pridružujejo stotine do tal postanih vasi in tisoči uničenih J>mov in gospodarskih poslo-
Ves teror, vsa grozodejstva,
J* hudodelstva okupatorja pa "*so zlomila hrbtenice svobodoljubnemu slovenskemu narodu, nasprotno — zatirano ljudstvo ** ie močneje stisnilo svoje pe-
sti, še bolj zasovražilo oholega tujca tn domačega izdajalca, podeseterilo svoje napore ▼ dviganju in širjenju osvobodilnega gibanja.
Namesto padlih borcev in celotnih partizanskih enot je pošiljalo ljudstvo v gozdove, v svojo ljudsko vojsko nove ln nove borce. Legendarna smrt Pohorskega bataljona, junaško zadržanje in herojsko umiranje sinov Štajerske: Slavka Šlandra, Alojza Hohkranta, Lacka, Slave Klavore, Tončke Čečeve so dvigali zatiranemu, toda neuklonljivemu slovenskemu ljud. stvu vero v zmago pravice — v zmago osvobodilnega gibanja. Iz prvih partizanskih enot, čet, skupin in odredov so zrasle brigade, divizije in korpusi. Napočila je ura. ko je partizanska vojska prešla iz obrambnih bojev v napad. Da — prišla je ura strahu in trepeta za »nepremagljive VVerkschutz, Ge-heimpolizei, Bahnschntz« itd. in ves okupatorjev vojaški in politični aparat. Padale so sovražne postojanke za postojanko.
Ne s propagando in ne z utrjeno fronto ni bilo mogoče zaustaviti XIV. divizije. Vsa zbrana okupatorjeva sila, od proslu-lih SS-trup do klavrne »Wehr. mannschaft«. čeprav vodena od samega proslulega Franza Stein-dla, je morala kloniti pred vojsko ljudstva, ki je strgalo s sebe suženjske veri in stopilo v boj za svojo pravico.
Ne samo smrt okupatorja In nacionalno osvoboditev, še več: i ljudstvo je terjalo novo oblast’ — ljudsko oblast. Z oboroženim odporom sl je ljudstvo priborilo tudi svojo oblast. Narodnoosvobodilni odbori, voljeni neposredno od ljudstva, čestokrat ob grmenju topov ln v popolnoma uničenih vaseh, so postali edini organi oblasti na osvobojenem ozemlju. Skrb za vojsko, obdelovanje polj, pomoč beguncem, šolski pouk. so bili ena Izmed osnovnih nalog prvih organov ljudske oblasti. V
partizanskih šolah Je ponovno I iznajdljivih partizanskih zdrav-zaorila slovenska narodna tn nikov in junaških bolničark ter partizanska pesem.	! stotine drugih, ki so s svojim
Partizansko iznajdljivost je junaštvom tn visokim patrio-bilo čutiti povsod. V najzakot- ti zrnom omogočili zmago parti-nejše predele Štajerske je po sanskega orožja, zmago ljudske
zaslugi pogumnih aktivistov in kurirjev prodrla osvobodilna misel. Partizanske tehnike in tiskarne, ki so delale v najtežjih pogojih, so posredovale našemu ljudstvu preko partizanskega tiska najaktualnejše do-
revolucije.
Da, na vse to in še marsikaj drugega se bomo spomnili ln zamislili, ko bomo 19. septembra na Ostrožnem ponovno gledali Slandrovce, Tomšičevce, borce Sercerjeve brigade in
godke svojega časa. Se več — j drugih partizanskih enot. Ob v partizanskih tiskarnah so bila I prisotnosti te junaške partizan -ponatisnjena številna dela na- ske armade, partizanskih boj-
ših kulturnih velikanov Prešerna, Cankarja in dragih.
Se tn še bi lahko naštevali,
nih zastav in ljubljenega Tita bosta štajersko ljudstvo in ves slovenski narod ponovno opo,
kaj vse Je ustvarjal štajerski zorila domače tn tuje sovražnl-partizan. aktivist in Ilegalec v i ke, da smo na svoji zemlji svoj težkih dneh osvobodilnega bo- gospodar, da smo sleherni t re-
ja. Kdo se ne spominja imen tlsočev kmečkih domov in mater, ki so bile pripravljene nu-
nutek pripravljeni braniti velike pridobitve narodnoosvobodilne borbe — to Je našo na-
partizaNi na pohodu
ditl sleherni čas partizanu var- ckmalno in socialno osvob<«U-no zavetje in zadnji bos kruha, tev.	Sk.
..Verujte v sebe. v
Slovesna proslava tretjega občinskega Sm praznika mesta Radeče in okolice 111
Tovariš Miha Marinko in tovoršicaLidijaSenturčeva
v Trbovljah
V soboto, 11. septembra, je bila ▼ Partijskem domu v Tr-| bovljah razširjena seja OK ZKS Trbovlje, ki sta se je udeležila
Delovno ljudstvo mesta Radeče in okolice Je v dneh od 5. do 12. septembra že tretjič obhajalo svoj občinski praznik v spomin na množično nasilno izselitev prebivalstva tega kraja pred 13 leti. Letošnja proslava tega praznika je bila še bolj slovesna, saj je predstavljala v kraju uvod v velike slavnosti, ki bodo v nedeljo. 19. septembra, na Ostrožnem. — Vse dni od 5. do 12. t. m. so bile v Radečah razne kulturne in športne prireditve v počastitev občinskega praznika. Mesto Radeče si je nadelo v teh dneh slavnosten videz. Vse hiše in ulice so bile v zastavah, ljudje pa praznično razpoloženi. Pričetek praznika v nedeljo, 5. septembra, sta bila športna prireditev ter velika gasilska vaja, ki sta bili obiskani množično. V po-
nedeljek, 6. t. m„ Je predaval prof. Mlinar »O zgodovini mesta Radeče in okolice«. Predavanje je prav dobro uspelo. Velik uspeh je doživela nadalje v torek. 7. septembra, na letnem telovadišču TVD »Partizan« Gobčeva spevoigra »Planinska roža« v izvedbi kolektiva mestnega gledališča in pevskega zbora »Svobode-Radeče«. Prav tako uspešna je bila ponovitev spevoigre v sredo, 8. septembra, zvečer. Na dan 8. septembra, ki je dejansko občinski praznik mesta Radeče, je bil že v popoldanskih urah koncert godbe na pihala »Svobode-Radeče« v Jag-njenici in v Vrhovem — v četrtek 9. septembra, so pa gostovali v Radečah igralci »Svobode I« iz Zagorja z igro »Pesem s ceste«, in to prav uspešno.
V petek. 10. septembra, je
N-aprej v 6or6o!
Borbene pozdrave ob prazniku slivenskega ljudstva pošiljajo delovnemu ljudstvu okraja Trbovlje delovni kolektivi podjetij, obrti in ustanov
okraja Trbovlje.
19. septembra vsi na OSTROŽNO!
svo;o moc svobodo!'*
priredila v Radečah koncert »Svoboda« iz Zidanega mosta, za njim pa je sledila ponočna vaja radeške gasilske čete — Dan pred zaključnimi slovesnostmi, v soboto, 11. septembra, je bila v Svibnem na osnovni šoli akademija na čast občinskega praznika mesta Radeče, zvečer pa je bila v Radečah v Domu . »Svcbode« premiera Kreftovih »Celjskih grofov«, ki jih je uspešno uprizoril gledališki kolektiv Mestnega gledališča v Radečah. Prekrasen je bil v večernih urah po gledališki predstavi bengalični ogenj ki so ga prižgali nad mestom Radeče.
Slovesna soja LOMO Radeče in odkritje spomenika prvoborcem mesta Radeče
Prebivalci mesta Radeče so pričakali v nedeljo, 12. septembra, veliko število gostov iz vseh kra-;ev okraja Trbovlje. Med Radečane je prišla v nedeljo tovarišica Lidija Sentjurčeva, pod. predsednik Zvezne ljudske skupščine, nadalje rojakinja tev Anica Globačnikova, ljudski poslanec okraja Maribor-okolica, tov. Viktor Kovač, ljudski poslanec l-;deč in okolice, tov. Martin Gosak, predsednik OLO Trbovlje, predstavniki MK ZK in LOMO okraja Trbovlje ter še drugi številni gostje.
Že zgodaj zjutraj so se Radečam prebudili ob zvokih budnice svoje godbe. Ob 8. uri zjutraj je bila v dvorani LOMO Radeče slavnostna teja, ki so se je udeležili vsi gostje ki so v nedeljo prihiteli v Radeče, ter ljudski odborniki mestne občine Radeče in predstavniki množičnih organizacij. — Predsednik mtestnega ljudskega odbora v Radečah,, tov. Ferčj Miler je v svojem slovesnem govoru pozdravil vse goste in ostale in naglasil, zakaj so si Radeče izbrale 8 september za svoj občinski praznik.
Odkritje spomenika borcema Marijanu Nemcu in Milanu Kosu
Takoj od radeškega mostu dalje, preden prideš v mesto Radeče, se je pri Hartmanovi hiši zbralo v nedeljo dopoldne nad 1500 ljudi med njimi gasilci z zastavami, šolska mladina gostje in ostalo občinstvo Pred spomenikom padlima borcema Marijanu Nemcu 'n Milano Kosa so zavzeli prostor predsednik (Nadaljevanje na 4. strani)
tudi tov. MIHA MARINKO in tov. LIDIJA SENTJURCEVA. Seji so prisostvovali nadalje direktorji in člani upravnih odborov posameznih podjetij v okraju.
V glavnem so na tem sestanku obravnavati družbeni plan za leto 1955 ter vprašanje komun v našem okraju.
Iz obširne analize o gospodarstvu v našem okraju, kj jo je podal predsednik okraja tov. Martin Gosak, smo povzeli, da so letošnji petletni družbeni plan z nekaterimi izjemami skoro vsa naša podjetja prekoračila. — Na seji so člani ZK okraja Trbovlje obravnavati tudi sistem nagrajevanja v podjetjih. Vsj so bili mnenja, da dosedanji način nagrajevanja ni v polni meri zadovoljiv. Pri tem vprašanju naj bi veljalo načelo: Kdor več doprinaša naši skupnosti, naj tudi več dobi. — Tovariš Miha Marinko in tovarišica Lidija Sentjurčeva sta obrazložila vse prisotnim osnovna načela našega družbenega piana za prihodnje leto.
Po razpravi o vprašanju ureditve komun v našem okraju so vsi navzoči sprejeli soglasen sklep, naj se na teritoriju okraja Trbovlje ustanove štiri komune, in sicer:
Komuna TRBOVLJE bi obsegala vse dosedanje kraje mestne občine Trbovlje, h kateri naj >i se morda priključil še kraj Marija Reka ter nekateri kraji preko Save. V komuno ZAGORJE bi se vključili vsi kraji dosedanje mestne občine ter vaške občine Senožeti, Mlinše, Trojane in Cemšenik. nadalje eventualno Polšnik, če ta občina' ne bo priključena komuni Litija. Komuna HRASTNIK bi obsegala teritorij sedanje mestne občine Hrastnik ter občino Dol pri Hrastniku (Turje, Marno) — v komuno RADEČE pa bi se vključila poleg dosedanje mestne občine Radeče št Loka pri Zidanem mostu. Razbor-Breg, Dole pri Litiji in Podkum
Na področju okraja Trbovlje bi torej delovale štiri komune, in sicer Trbovlje Zagorje, Hrastnik ln Radeče.
Na seji so govorili tudi o komuni Litija ter z njo v zvezi o potrebi gradnje zasavske ceste, ki naj bi vezala zasavske kraje z Litijo. Vs- so bili mnenja. da se je treba lotiti rešitve tega važnega vprašanja v najbližji prihodnosti.
Ob zaključku tega zanimivega sestanka je tovariš Miha Marinko govoril še o nekaterih političnih vprašanjih trboveljskega okraja.	-or
V soboto 18.
na
in v nedeljo 19. septembra 1954 svidenje na Ostrožnem
V Senožetih in okolici so med prvimi dvignili zastavo upora proti okupatorju
Ne bo odveč, če spregovorimo nekaj besed o deležu, ki so ga doprinesli ljudje iz kmečkih predelov našega Zasavja, od vasi Preker, Dešne, Tustanja in Moravč do Jablana nad Zagorjem. To je kraj, kjer «e Je formiral I. Štajerski bataljon.
Meseca marca 1843- leta se je po nalogu (Slavnega štaba Slovenije začel formirati I. Štajerski bataljon in izvajati prostovoljna mobilizacija v revirjih. Štab bataljona je izbral kraj za svoje formiranje Pleše. Pleše so okrog 800 metrov visoka planota nad Zagorjem, ki leži med vasjo Golče in Jablano, Bataljon se je zadržal na tem mestu šest tednov. Poleg patrulj na razne partizanske akcije Je bataljon pošiljal vsako noč na razne javke prostovoljce, ki so prihajali iz Zagorja, Trbovelj in
Hrastnika. Nekaj fantov je pri- nizator iz Trbovelj.
šlo takrat - v partizane tudi iz vasi Podlipovca pri Izlakah, kjer je gestapo vršil aretacije ter nekaj družin odgnal v svoja taborišča. Ta kraj je bil izbran za mesto formiranja I. Štajerskega bataljona in za prostovoljno mobilizacijo v revirjih zaradi tega, ker je poleg neposredne bližine revirjev obstajala na tem področju že prav močna organizacija OF. V večini vasi so že delali vaški odbori OF ali pa posamezni sodelavci,
Prva grupa OF se je na tem področju formirala meseca oktobra 1941. leta. Ko sem prišel tega meseca domov na obiak, sem dal pobudo, da se z nekaterimi tovariši snidemo ponoči. V dogovorjeni noči smo se sešli na kozolcu Antona Čebele Iz Selc pod Tirno. Navzoči so bili: Ivan Reja iz Selc, Jože Golobar iz Gplč, Franc Ocepek in Franc Gričar iz Rovlš ter Alojz Peterlin iz Tirne. Pomenili smo se o organizaciji odpora proti okupatorju, zlasti pa o zbiranju orožja. Drugi sestanek smo Imeli na istem mestu o božiču 1041. Večina te skupine ljudi je sestavljala jedro za nadaljnjo organizacijo na tem območju, ko se Je pojavil meseca decembra 1941. leta na našem terenu narodni heroj Alojz Hohkraut. Dne 1. januarja 1942 sem prišel iz Maribora v ilegalo na ta teren, kjer me je brat France povezal z Alojzem Hohkrautom, ki se je mudil pri Golobarjevlh na Gol-čah.
S pomočjo navedenih tovarišev sva začela z bratom širiti organizacijo OF v okoliških vaseh in sicer v eni smeri proti
iiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiniHiHiiiiiiiitiiitniiiiiiii
Savi, Spodnjem Logu, Bregu, Litiji, Šmartnem, Gozdu pri Stangi ob nemško-italijanski meji — v drugi smeri pa proti Konju nad Litijo, Zgornjemu Logu, Spodnjemu Hotiču, Deš-nu in Prokerju. Tretja smer so bila zelišča: Klenk pri Vačah, Seliše, Dol, Florjan, Moravče in TuetanJ,
Po vseh teh krajih in |e drugih vaseh tega področja so delovali že v marcu 1942, ko se je ustanovil I. Štajerski bataljon, odbori OF, ali pa bile postavljene skupine zaupnikov ozir. posamezni sodelavci. Povsod so zbirali orožje, municije in ostalo opravo za partizane.
Nekako meseca februarja 1942. leta Je prišel na ta teren še ilegalec Polda Eberl Iz Zagorja, v aprilu Istega leta pa Vili Vresk-Urban kot ilegalec-orga-
Navedel bi nekatera imena družin in posameznikov, ki so se takoj ob začetku organiziranja NOV na tem delu Zasavja vključili v delo OF. To je seveda težavna naloga, ker ni mogoče našteti imen vseh sodelavcev in pionirjev NOV tega predela. Med te družine sodi Golobarjeva hiša na Golčah, kjer sem se prvikrat sešel s tovarišem Hohkrautom. Ta hiša je bila zatočišče vseh kurirjev, ki so leta 1941 in do poletja 1942 vzdrževali zvezo med Dolenjsko in Ljubljano ter Štajersko. Tu so se v zimi 1941—42 ustavljali politični funkcionarji, ki so potovali iz Ljubljanske pokrajine na Štajersko in obratno. Vsi došli so blU prijazno sprejeti. V tej zimi Je bila Golobarjeva družina redkokdaj sama. Prav tako Grošljeva hiša, kjer sp naju s Hohkrautom rade volje sprejeli in vseekozl do osvoboditve podpirali NOV. Ravno tako družina Vozel, ki nas je podpirala od vsega začetka ter je pozneje od te družine odšlo v partizane šest sinov.
V	Selcah nam je nudila vso pomoč Cesarjeva družina, ki je bila pozneje vsa izseljena v nemško taborišče — sin Ivan (Bela) pa je bil kot komandir čete Zasavskega bataljona pri Kolovratu težko ranjen ter je na posledicah poškodb takoj po osvoboditvi umrl. V Selcah so že od začetka z nami sodelovali Plavčeva in Slmnovčeva družina.
V	St. Lambertu so bili naši prvi sodelavci Vrtačnikova družina (Birtova), Ocepkova dru-
žina v Senožetih ter Železnikova hiša v Zavšeniku. Prav tako tovariš Vladimir Berdajs iz Save pri Litiji, nadalje družina Potokar iz Spodnjega Loga, Franc Poglajen-Kranjc, sedaj generalni major in narodni heroj iz Litije ter še nekateri fantje iz Litije in Šmartna, katerih imena mi pa niso poznana. Z parni je delala TJlagova hiša na Konju nad Litijo, Kiamfar-jeva družina iz Spodnjega Hotiča, družina Jožeta Ribiča iz Laz pod Grmačami, kjer so šli pozneje vsi v partizane; v Tu-stanju Graščinska družina in 2nldarjevi, iz Moravč pa Jerič Renato-Ambrož, pozneje komandir čete Zasavskega bataljona
in član okrožnega odbora OF Litija, Vojka Nepokoj, ki je pozneje padla kot mladinska aktivistka nad Trbovljami, Anton Cerar in brat Ciril, Cebelo-va družina v Dešni in pri Tončki, družina Pestotnik v Čelnicah pri Moravčah, družina zgornjega Mežnarja pri Miklavžu, kjer so pozneje gestapovci ustrelili gospodarja in gospodinjo, Stane Cerar-Juli j, doma iz Kračce, Dolinarjev Gu-stelj in sestra Angela iz Doline, Bajnovčeva družina, Brodarjeva hiša iz Selišč ter Krečanova družina iz Strmce; pravtako Jerič, oče Ambroža, in Kokaijeva družina iz Dobrave. In vsa vas Hrastnik na Limbarski gori.
To so samo nekatera, vsem partizanom, ki so kdaj prišli na teren, poznana imena. Ti ljudje so prvi dvignili zastavo upora proti okupatorju. Mnogi od njih so postali pozneje okrajni in okrožni funkcionarji OF ali pa vojaški člnitelji in tako nosilci organiziranega gibanja NOV na
tem področju vse do osvoboditve.
Kakor smo že rekli, se je meseca marca 1942 začel formirati I. Štajerski bataljon na Plešah in izvedba večje prostovoljne mobilizacije v revirjih. Prehrana za okrog 150 ljudi se je skozi vseh šest tednov zbirala po organizacijah OF na ožjem področju naselja Tirna nad Savo in Št. Lamberta. Prvo govedo je dal prostovoljno ra bataljon Alojz Ocepek, po domače Špan iz Roviš pod Sveto goro. Dasi-ravno so ti kraji pasivni, so ljudje rade volje prispevali za svojo vojsko. Največji del orožja, municije in ostale oprave za novomobilizirane borce I. Štajerskega bataljona je bil zbran na tem področju Zasavja. Orožje, municijo in ostalo opravo, ki so jo zbirali na območju Loga, Litije in Šmartna, so koncentrirali pri yiktorju Poto-karju-Bradaču na Sp. L^igu, od koder so jo spravljali v bataljon. Orožje in municija, ki se je zbirala na področju Ribč, Delne, Prekrev itd., se je koncentrirala v glavnem pri Jožetu Ribiču-Marku. V bataljon so jo odnašali domači fantje, ilegalci iz vasi Tirne in Selc, in sicer: Franc Kovač iz Tirne (pozneje od gestapa aretiran in ustreljen), Ivan Beja-Bela (kasneje kot komandant čete Zasavskega bataljona težko ranjen in na posledicah poškodb po osvoboditvi umrl) ter Aloj? Peterlin iz Tirne, ki živi nekje v Šmartnem pri Litiji. Fantje so v nedeljo odšli z vlakom do Litije, od tam pa peš preko Hotiča in Jesenja na Desno, kjer so prevzeli orožje in ga ponoči preko hribov spravili v I. Štajerski bataljon. Zahvaljujoč se zadržanju ljudstva tega predela Zasavja se je I. Štajerski bataljon nemoteno formiral in opravljal prostovoljno mobilizacijo v revirjih ter je dobro oborožil in opravil svoje prostovoljne borce.
Navedel bi posamezne primere junaškega zadržanja aktivnih sodelavcev v narodnoosvobodilnem gibanju na tem področju v gestapovskih zaporih.
Jožeta Golobarja iz Golč pod Sveto goro so gestapovci poleti 1942 aretirali na njivi. Doma na vrtu so ga omotali v mrežo ter ga obesili na drevo. V prisotnosti staršev in ostale družine so ga nato začeli pretepati s puškinimi kopiti ter so ga bili do nezavesti. Vsega iznakažene-
ga so peljali v samokolnici v Zagorje, ga v zaporu še nadalje mučili in nato ustrelili. Kot aktivnemu sodelavcu je bila Go-lobarju poznana skoro vsa organizacija v okolici, vendar gestapo kljub mučenju ni spravil iz njega nobenega priznanja.
Cirila Cerarja iz Moravč so gestapovci aretirali spomladi leta 1942. Ko so ga v zaporu začeli mučiti, »e je pognal v nekega gestapovca, nato pa so ga pretepli do nezavesti in ustrelili.
Dolinarja Avgusta iz vasi Florjan so gestapovci po izdajstvu prijeli spomladi 1942. leta. Odvedli so ga v zapore v Begunje. Zgradi izdajstva so gestapovci vedeli, da imajo v rokah aktivnega sodelavca narodnoosvobodilnega gibanja. Zato so ga gestapovci na vse načine mučili, da bi izsilili iz njega kakšno priznanje ozir. dobili podatke o ostalih sodelavcih. Preden so ga ustrelili, so ga gestapovski psi tako iznakazili, da ga domačini, ki so bili z njim v Begunjah, skoro niso mogli spoznati. Ta tovariš je kot aktiven sodelavec vedel za vse okoliške sodelavce, saj je bil član prvega odbora OF v svojem kraju, ki se je sestavil januarja 1942. leta na sestanku v hlevu pri Dolarju v Dolu. Kljub najrazličnejšim metodam mučenja niso gestapovci spravili iz njega nobenega priznanja. Obremenjeval pa ga je žal tudi njegov lastni brat Franc Dolinar, J trgovec iz Peč, ki je bil domači aktivni gestapovec, saj se ga je upravičeno bala vsa okolica. Pogosto je Franc Dolinar obiskoval gestapovce v Moravčah — nekega dne poleti 1942 pa ga je v zasedi počakala patrulja Moravške čete in mu dala plačilo za njegova izdajstva. Pri njem so našli aktovko, v kateri je nesel v Moravče gestapovcem seznam večjega števila družin iz tamkajšnje okolice, ki naj bi jih gestapovci izselili.
Od Bele garde sta bila v začetku leta 1945 mučena in umorjena tudi prva naša sodelavca v Moravški dolini, člana okrajnega odbora OF MaroVče, in sicer graščinski Miha iz Tustanja in Stane Cesar-Juli j iz Krače. Pri mučenju je pomagal tudi neki domačin — belogardist.	.
So pa še drugi primeri junaškega zadržanja naših ljudi, ki so bili izdani in ki so jih gesta-j povci v zaporih mučili in iz-| slljevali, da priznajo, da so pod-
pirali partizane, vendar je bil ves trud mučiteljev zaman.
Naj omenim samo še en primer: Pavla Čebela iz Dešne, ki jo je gestapo z drugimi prijel in odgnal v Begunje, je pri zaslišanju nekemu gestapovcu pripeljala klofuto, Češ: kaj me izsiljuješ! Seveda so jo zato pretepali in mučili. Tovarišica kot ostali so se vrnili iz zapora domov in nadaljevali z delom za narodnoosvobodilno gibanje.
To je le nekaj primerov, ki govore o veliki patriotski zavesti ter junaštvu našega ljudstva v tem predelu Zasavja ter njegovem velikem deležu v narodnoosvobodilnem boju. Spričo takega junaškega zadržanja ljudi se gestapovcem ni nikoli posrečilo odkriti organizacijo OF na tem področju in ji zadati hujši udarec. Kako je bilo ljudstvo v teh krajih med seboj povezano in solidarno v boju za svobodo, vidimo tudi iz tega, da ge gestapu ni posrečilo postaviti svoje organizacije na tem področju in tudi ne svoje obveščevalne službe. Tudi provo-katorska taktika z raztrgane! ni rodila nobenih rezultatov, ko so ljudje vedeli, da se le-tl pojavljajo. Zaradi tega so Nemci ta predel imenovali »Mala Rusija«. Za partizane pa so bili ti kraji varno zaledje, saj jih je — kot v večini krajev Slovenije in Jugoslavije — čuvalo in za-Rje skrbelo ljudstvo.
Iz strateškega ozira pa so bili vsi ti kraji važnega pomena za osvobodilno gibanje na Štajerskem, saj so se preko tega terena vzdrževale vezi med vodstvom osvobodilnega gibanja na Dolenjskem z osvobodilnim gibanjem na Štajerskem, okupiranem po Nemcih in Madžarih.
Jože Gričar-Metod
DOPISUJTE V
iiSIBli Klil'
iiitiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiininnnniniiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
Š lAJBRSK. A v BOttBl
jiiniiiiiiiiiHiiiiinHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiBiiiiiHBiiiiMiOBiiiinHHiiiiiiiUBiiiuiniuia
| vabska zver ee je v zadnjih krčih otepala * svojimi krvavimi šapami. Zadali «no si nalogo, da ji tudi mi pošteno zagodemo Razpravljali smo med seboj, kje in kako bi Nemci najbolj občutili naš udarec.
In res — v februarju leta 1944 sva odšla z Vilkom k mi-nercem v Kamniško-zasavskem odredu, kj »o se takrat zadrževali v vasici Dešno nad Kresnicami, na drugi strani Save. Kot običajno, sva izstopila na Kresnicah iz vlaka in takoj na postaji dobila informacije o Nemcih. Zvedela sva, da imajo prj čolnu na Savi, kjer bi mi' dva morala preko nje, svojo Stražo in da vsakega legitimi. rajo. Nič hudega, sva si mislila — odpeljala se bova v košari po žičnici, ki veže kreani-Ske apnenice s kamnolomom onstran Save. Delavci, ki eo bili ualužbeni v apnenioah, zlasti pa tisti, ki so upravljali apnenico, ao bili vsi na naši strani. Preko te žičnice smo »pravili na drugo stran izredno velike množine materiala za partizane, nazaj pa je prihajala literatura. No — z Vilkom sva lepo sedla v košaro In lepo sva ee prepeljala na drugo stran reke visoko v hrib. V bližini eva nagla minerce, ki so se ravno pripravljali »e neko akcijo na Mo-ravškem. Vedno nasmejan in dobro razpoložen komandir Milan naju Je veselo sprejel.
Po izmenjavi informacij In predaji nekaterih reči, ki sva jih prinesla na njihovo zahtevo (načrt železniških naprav v Zidanem mostu, skico stavbe k> proitorov gestapa v Rade čah), *no prešli na glavno stvar.
Milan Je bil navdušen nad najinim predlogom, da sami miniramo železniško progo, nekje blizu Radeč. Tu namreč minerci tega Odreda niso dosegli. Svetoval nama je še, da bi izvršila miniranje avtomat ske telefonske centrale v Zidanem mostu, ker je bila le-ta velikega pomena. Predlog sva sprejela.
Um Mtemje jutcM $«
Ker pa nama Je bila akcija i mo enotirna. Napravili bomo miniranja proge prva, sva gaj tako, da se odpeljemo z vla-
zaprosila, da nama pokaže, kako se ta reč opravi. Odšel Je ven in kmalu se je vrnil z eksplozivom. Povedal nami je, da je razstrelivo eno od najmočnejših, ki ee uporablja za podobne podvige. Slo je za angleški eksploziv »Plastik«. Pokazal nama Je, kako se zloži mina, kako se pripravi vžlgal-na vrvica, kam se vtakne poii-vitveni naboj, kam tempirani svinčnik, kako ae namesti vii-galna kapica na tračnico. Na. zorno nama Je vse to pripovedoval in midva sva ga zvesto poslušala. Ob koncu nama Je želel poln uspeh. Malo smo 'še pokramljal) In odšla sva.
V kamnolomu so nama povedali, da zaseda pri čolnu ob Savi ie vedno čaka. Pa sva se vrnila na postajo Kresnice po isti poti z žičnico. Kadar koli se sedaj vozim mimo Kresnic, mj pogled uide na košarice, ki prevažajo visoko nad reko Savo kamenje za apnenice — in ob pogledu na vratolomno višino in na primitivnost samih košaric se čudhn drznosti, ki [* amo jo v tistih časih imeli. Lepo sva Je odpeljala na postajo Ras se ja žičnica nenadoma ustavila in visela sva v zraku nad 8avo v mrzlem vetru — no. pa je spet šlo dalje do hkladališče.
Vilko Je na železniški posta ji predal kovček z minami V službeni voz, ker eo prtljago potnikov po navadi kontrolirali. V Zidanem rnpetu pa je oče kot skladiščnik kovček izročil nama. Odnesla sva ga v Kadeče ln ga skrila doma.
Takoj zvečer smo se sešli: Brezjan, Mirko, Vilko tn Ahačič, da ee dogovorimo. Moj predlog je bil sledeč: minirati progp na postaji Loka. Uspeh
kom popoldne v Sevnico, vrnemo se pa z večernim vlakom, kjer bomo stopili v zadnji vagon. Ko vlak v Loki na postaji obstoji, položimo mine za vlakom — s tem vlakom pa nadaljujemo vožnjo do Radeč. Moj predlog so sprejeli. Dogovorili smo se, da to akcijo opravimo Vilko, Mirko in jaz.
Drugi dan smo res odšli. Mine smo sl razdelili po naših aktovkah, oborožen pa je bil samo Vilko. Skrbelo nas je kako bomo prešit most v Radečah, kjer ao imeli Nemci stražo na obeh straneh mostu. Informirali «mo sc poprej, da li ta dan pregledujejo prtljago, ker tega niso delali vsak dan. Ta akrb Je odpadla. Kakor smo namreč izvedelt, Nemci tega dne nlao delali pregled«. V Radečah amo vstopili na vlak In se odpeljali do Sevnice.
Ko amo pa okrog osmih zvečer vstopili v Sevnici na vlak. nam je bilo tesno. Noč je bila mesečna ln neverjetno svetla. Ce hi mine položili na progo, bi jih v tej mesečini zanesljivo našla patrulja, ki Je pogosto tamkal hodila Ker pa min nismo hoteli tako poceni oddati, smo se odločili, da akcijo preložimo za drugi večer. Ko smo se ustavili na postaji v Loki, smo ugotovili, da je vlak stal ( pol minute — torej dovolj ča. sa za izvršitev naše naloge V Radečah smo mine spet odnesli domov, drugi dan pa •pet na vlak do Brežic, ker je bilo manj čakanja na povratek kot v Sevnici. Ko smo v Brežicah vstopili na vlak, smo si Izbral zadnli vagon, kajti le tako »mp lahko izvedli načrt. Vagon je bil prazen in nerazsvetljen. V enem kotu ie dre-
s svojo pištolo kaj hitro ukrotil.
Vlak je na postaji Loka obstal. Bila je temna noč. Prvi je izstopil Vilko, s pištolo v roki, da krije morebitno nevarnost dežurnega policista, ki je spremljal vlak in ki bi nam mogel zmešati naše račune. Midva z Mirkom sva v naglici položila tik za vlakom mine in pričvrstila vžigalno kapico na tir. Vstopili smo, toda vlak ni pottgnil naprej, ker je lokomotiva porinila zaradi teže vlak najprej nazaj. To bi bilo eko-ro usodno — sami bi ee spustili v zrak! Vilko je v vsej naglici skočil z vlak« in v hipu nekako porinil vžigalno kapico s tira na zemljo. Vlak je potegnil spet naprej. Vilko Je naravnal kapioo spet nazaj na tračnico — in odpeljali amo se...
Ko »mo se vrnili ▼ Radeče, smo takoj odšli za pokopališče, kjer nas je čakala Marička Vrankarjeva, ki je vedela za celotno akcijo. Povedali smo ji. da smo vse v redu opravili. Tudi ona je bila našega dejanja vesela. Napeto smo čakali, g katere strani bo prisopihal vlak. Dolgo ni bilo nič slišati. Tiha noč Je letala nad dolino Sove in iz Radeč nekje je bilo slišati švabsko popevko Kočevarjev. Končno smo začul! iz smeri Zidanega mostu, da se bliža tovorni vlak. Srce nam je zaigralo, ko smo ugotovili,, ds je težak transport kamionov, namenjen nekam na jug. Bolj ko se je bližal vlak piostaji Loka, bolj je rasla naša razburjenost. Ali bodo mine vžgale, ali smo dobro napravili? Bliskovjto so nam šle misli po glavi. 2e smo mislili, d« je vlak prevozil minirano mesto, ko se ie posvetilo kot dpol-dne — hribi na štajerski stra-
centrali. čeprav m bilo tu nobenega dela zame — mino položiti in jo skriti, ne bi bil noben problem. Toda učinek razstreliv« b, bil ob eksploziji tolikšen, da bi ne šla v zrak samo telefonska omara, marveč bi zaglavlli istočasno še drugi okoli, ki bi jih bilo škoda. Posvetoval sem se o tej stvari s tovariši in rezultat Je bil ta, da smo to tvegano akcijo opustili. Mino smo deponirali v ledenico zadaj za »Jadranom« in ob aretaciji Brezjana eo jo Nemci tudi našli.
Več podobnih stvari smo izvršili. Veselili smo se naših uspehov in naših podvigov, akoravno so terjali neverjetno predrznost, ki je dostikrat presegala meje človeškega razuma.
Razumljivo je, da so pri vseh teh in podobnih akcijah sodelovali tudi drugi naši tovariš1 posredno ali neposredno — vsi pa z enim in istim smotrom: ohromiti moč podivjanega l11 brezmejno oholega okupatorja, ki smo ga vsi smrtno sovražili. Predvsem naj bi glede naših akcij omenil pomoč železniške delavnice v Zidanem mostu. in sicor tovariše: Slabino,
mal železničar, ki pa nam trem ni so zažareli, hip nato Pa Je
njo ropotanje vagonov, sikanje pare. Veliko veselje v naših srcih je bilo nepopisno —
12 kilogramov plastika je opravilo svoje delo!
Vrnili smo se domov. Odšel sem takoj v posteljo, toda zaspati nisem mogel. Okrog enajstih je prišel oče iz Zidanega mosta, me zbudil in povedal, da so partizani v Loki minirali železniško progo in iztirili vojaški transport. Nasmehnil sem se njegovi nevednosti. Nisem mu hotel povedati resnice. Mislil sem si, naj mirno spi!
Posadka Nemcev v Zidanem mostu sl ni upala na progo. Zahtevala je oklepni vlak iz Celja, nato Je odšla ven. Drugi dan se je o tem dogodku mnogo govorilo. Pošteni domačini so bili novice veseli, priteponi nemški Kočevarji pa so se še bolj stisnili v svoje brloge.
Ostali sta nam še dve mini __________________
Sklenili smo, da ju postavimo Kajtna, starega dobrega Koče-v avtomatsko telefonsko cen-! varj«, Močnika, Ernestla, Ko-tralo v Zidanem mostu, na že-1 žarjevega Poldeta, pokojnega lezniški postaji. Dneva nismo i Forteja ln še druge. Vsem tem določili. To delo je bilo pre-1 tovarišem se imamo zahvalit) pUšfeno meni. Nisem mogel | za marsikakšen us-eh, ki sw° najti Ugodne priložnosti za izvršitev tega dela, kajti ljudle, ki so bili zaposleni v telegrafskem uradu in v prometni pisarni, niso bili vsj slabi. Poleg samih Švabov in nekaterih domačinov, ki jih ni hilo dosti prida, «o pa bili tu zaposleni tovariši, ki «0 delali z nami. Da bi pa tisto, ki so bil; kaj vredni, opozoril na akcijo, nisem tvegal, ker bi s tem konspiracija propadla in bj na koncu še morda sam zaglavil. Iskal sem priložnosti, kdaj bi bilo to najprimernejše. V zaboju za orodje sem nekaj dni prenašal težko mino, v Ženu sem pa imel temolrni svinčnik. Vedno sem
bo verjeten, ker je proga sa- n( bil nevaren, saj bi ga Vilko sledila strašna detonacija, za našel kak opravek v telefonski
ga dosegli. z njihovim znanjem in pomočjo.
Miniranje železniške proge v Loki je zmedlo Švabe, da riso vedeli, kje in koga naj iščejo in lovijo. T« akcija, kj ni bi’a zadnja te vrste, Je imela poleg materialne škode za okupatorja za nas tudi moralni uspeh — in to je bilo za nas tedaj velikega pomena. Se so naši ltud-lje prevračali železniške lokomotive in vlake, minirali. -še druge prometne in za okupatorja važne naprave — vse to Pa je bil majhen del, droben Prispevek k zmagi v velikih dneh naše ljudje revolucije.
Slavko Lindič



Id- septembra vsi na Ostrožno!
Po starih partizanskih poteh do Ostrožnega
Jože Stok-Korotan;
(Nadaljevanje)
KRVAVI OBRAČUN
Gestapovske tolpe zadnja pot
Partizani ponovno pritluhnejo. \ Dopoldne je Zdenko odšel na Ker v sami stavbi nitj v nemških ' javko na Kal, h Kajtni pa je pri-utrabah ni slišati nikakega šuma, spel intendant terenske gospo-ropota ali govorice, borci tiho darske komisije Matija Bačko, etopa/o v trgovino. V vsej nag- j Bežno je pokramljal s tovariši in Cl se praznijo police, na mizah j se spet odpravil v dolino
Pa rastejo kupi obutve, ki jo iantje tlačijo o nahrbtnike in "reče. Partizani hočejo odnesti vse:	delovne čevlje, gumijaste
škornje, žensko in otroško obutev’Ze v trgovini mislijo tudi na družine padlih borcev.
Toda obveščevalec Zdenko se ne mudi v trgovini. Stoji na cesti in zaustavlja rudarje, ki hite na delo, in jih zadržuje za betonskim obzidjem. Ko ga je neki rudar pozdravil »Heil Hitler!*, se Zdenko proti vsem pravilom Partizanstva ni mogel vzdržati; tako ga je pogrelo, da mu je odzdravil kar molče. In nemški klečeplazec se je — brž ko mu je Partizanska roka prislonila krepko zaušnico — zavedal, pred kom stoji. Tedaj mu je ves kitle-rizem zlezel v hlače.
V nekaj minutah je bilo delo v trgovini opravljeno. Borci so težko obloženi zapustili bivšo •Bato* in izginili v noč prot/ Ce-
po novice.
Priletni Matija je imel dobra ušesa, prisluhnil je vsakemu šumu. Se boljše pa so bile njegove oči. Ko se je primuzal na bobovec, je obstal in se zagledal o Jesenovo ravan. Tam pri Brcetu je zapazil skupino vojakov. Takoj si je bil na jasnem, da so to Nemci. Tedaj n/ pomišljal. Napisal je pisemce in ga izročil sinu Stanku, da ga odnese h Kajtni, sam po je zasledoval sovražno patruljo, ki se je pomikala proti Kolarju.
Ob desetih dopoldne je kurir Stanko Izročil pisemce partizanom. Ko sta komandir In komisar prebrala Matijevo pismo in namignila borcem, so osi hkrati vzkliknili;
»Gremo nadnjele
Ti dve besedi so borci sneli pravzaprav iz komandirjevih ust. Toda Boris je zaradi lažjega premika podnevi vzel s seboj samo
čam. Nesli so res težka bremena, sedem najboljših borcev, štirje cato so se oglašill pri partizan-pa so žalostnih obrazov ostal!
»tajersitega bataljona uuv. _ Spredaj stoje, od leve na “fsno: Mirko Kovačič, Jožko Strmole, Ludvik Perpar-Zdenko *adaj stoje: Jože Bačko-Gore nc, komandir Dominik Smodič-™a‘». komandant Anton Vratanov-Antonesko, njegov namestnik J«že Stok-Korotan, Ivan Srebar- Doni in Gvido Mraz-Zvone. Na Kala, jnnija 1944,
*kih družinah in delili otroške in . javki. Udarna skupina se je urno ens*e čevlje. Pri Krežetu v Če- pognala o dolino po razdrapanih
*?, so dobršen del obutve shra- J ------ * *'
™'i, ostalo količino pa odnesli Pod Mrzlico k Lemevšku in jo tam skrbno skrili.
Dopoldne so se Boris, Dušan in ^donko spet zbrali k pomenku.
so: Včeraj smo Nemcem "dnesli 560 parov čevljev, nocoj Pc jim moramo izmakniti še Pdkšen voz živili "Obiščimo Senico1* je predla-Pai Zdenko in se zamislil.
Komandir tn komisar sta bila n°vdušena za predlog in kaj hit-r° so napravili načrt.
Pod noč je partizanska skupi-odrinila v dolino. Tokrat se je kolona vijugala po stranskih V* skrivnih stezicah in kaj kmalu y Pila v objemu Hrastnika. Ko i* Prispela do Logarčka, se je dzvilg v polkrog in obkolila sosfjjno jn mesarij0 Senica. So-°sno je Zdenko razpodelil stra-0r/e na vse tri strani.
jarugah, se skrito plazila med grmovjem ln spet kolovralla po razritem potočku. Na cilj je morala priti neopazno. Na svoji pofj so fantje naleteli na majhno črnolaso dekle, ki je v eni sami sapi izbruhnila;
•Nemci, gestapovci In policisti izseljujejo domačine Čeči Sedaj so odšli k Slkovcul*
Partizani so se še bolj divje pognali proti vasici. Ko so pridrveli do Durnlka, kjer jih le čakal Matija, so se v polkrogu previdno približali Sikovčevi domačiji, ki čepi na robu gozdička. Od tam so hudo oprezali proti hiši. Kljub temu da v hiši ni bilo slutili Nemcev, so jo naskočili s treh strani. Toda hiša je bila praznaI
Nemci so že odšli! Toda, kdo ve, kamf
Kol bi jo naročili, je prišla .tedaj izza ogla soseda, Bočkova j, Prl Senici je bila bogata izbira. ! Mica, in povedala, da so vsi Švabi scmkci je pred dnevi pri- napotili proti Potrati, bela nova pošiljka živil. Parti- Zdaj sta se Dušan In Boris nih1 *° teq^ predvsem po števil- globoko zamislila. PrekletoI Do h zabojih masti; odrekli pa se Po trotove domačije podnevi ni kn° nll/ konservam, salamam, bilo moč priti nevidno. Do hiše Serviranim šunkam, suhemu sicer drži sedem poti, toda hiša P*u in drugim dobrotam.	stoji na čistini; od tam je lep
„ kako odnesti vse zaseže- razgled na vse strani Napad na tn	KI e bojte se, fant jel Za hišo je bil nemogoč, ker bi jih
s, /« poskrbel komisar Dušan. », P°ri za ovinkom že stoji Čeč. Borci so odnesli o—., 'eg°v no z zaboje masti tn te " - še po vreče drugih živil...
firn^rar>a Pctrulja se ie z boga-i0 Plenom vrnila v Čeče, od k h r><1 no področje Marije Reke, Vo: *° borci skrilj tvoj lovor, trtn- *e ,e vrnl1 domov, parli-km'i Po ®° odšli na favko h
In l1 zajtrku so bili borci veseli to n.^°v°ilni. Ponosni so bili na »rLJ, ®° o temi In mokri noči, birm Hzvstnlka Izpraznili ir go-In hln Mesarijo. Toda komandir v0hn°mlsar Pa nista bila zado-sta ° * lem uspehom. Menila starti I* Patrvlla še premalo Som‘ a' d0 bi se z vojaškim pono-»p Vrntln v brigado. Bore! to kruhHas,IK ® *lanlno In belim iu0.,0m’ Bori* In Dušan sla pa Tu, rnmišljala ...
•t < fn Idtro, 5. decembra 1944, *« iv	Prvlroalo In obetalo
>o »n_;ep° vreme Sončni žarki le n„„n °bsevall Mrzlico, ki ee o Swdyo ozirala po revirjih In
Qvinjak0 dolino.
Nemci lahko zapazili že od daleč in jih z lahkoto odbili ali pobili.
•Toda napast/ jih moramo!* je trdovratno vztrajal komandir In
grozil:	•Moramo jim prevrtati
buticel*
•Verjetno pojdejo od Poirate v Goveji potok,* je ugibal komisar. »Na Kal si ne bodo upali Premalo jih jel* je še dodal.
Slednjič so prišli na pametno misel, ln odločili so se. Previdno in urno so se pognali navzdol čez polje, pod Govejim potokom zavili v polkrogu navzgor okoli vasice proti Potrati. Vaščani, ki so brkljali po polju, so bili zelo zbegani. V strahu, kaj se bo zgodilo, so hiteli domov, drugi pa bežali v gozdove. Tretji pa so se približali partizanom in jih prosil/, nai vendar opuste svoj namen.
•Fantje, bežite!* je prigovarjal Kušar partizanom. »Dan jel... VI dobro veste, kaj Nemci store, če kdo od njih pade. Zgubljeni boste vi, uničeni bomo mil.. .* je v strahu moledoval in opozarjal.
•Ne bojte se, očkal Ne smemo jim dovoliti, da vas izsele! Moramo jih osoliti, te preklete lisjake/* je odgovoril Dušan.
Čeprav so bili ljudje zbegani, se ni bilo bati, da bo kdo izda! partizane Nemcem. In partizani so zato hiteli dalje. Okoli tri sto metrov pred Potratovo domačijo pa sc obstali in presenečeni prisluhnili; tam od Potrate je odmevalo jokanje, vmes po so voa-dall žalostni vzkliki ljudi. Bilo je nekaj strašnega!
»PoslušajteI*
Ko so nekoliko vinjeni Švabi prikolovratili k Potrati, so začeli ropati prav po barbarsko, V hiši so se polastili raznih stvari in vrednot. Ko se je gospodinja tej pohlepnosti uprla, so jo gestapovci začeli pretepati in zasramovati. In žalosten jok gospodinje se je razlegal po Čečah. Vmes se fe mešajo vpitje domačih, ki so jih obdelovale Svabske pesti. Vznemirjena živina v hlevu je mukala, kokoši pa so frčale okoli domačije, pa spet padale in kokodakale, ko so jih Nemci s poleni, ki so jih mezd njimi. Sklatene oziroma ranjene kokoši so Švabi podavili, domačin/ pa so fib morali zaklati in očistiti. Nato so jih podli zločinci tlačili v nahrbtnike med druge naropane stvari — med živila in darila za miklavževanje.
Kdo se ne bi zgrozil nad tem gnusnim početjem? Komu ne bi to barbarstvo razburilo krvi? Kdo ne bi zahteval maščevanja nad zločinci? ln kdo ve, s kom bi primerjal to divjaštvo Nemcev?
Takšna vprašanja so se porajala o srcu slehernega borca. In zato so 8« odločili, da brezpogojno zavijejo črne goltance tem divjakom.
Komandir in komisar sta se odločila, da bodo napadli roparsko tolpo, čim bo le-ta zapustila Polratovo domačijo. Ce pa bi se sovražnik hotel vrnit/ v Trbovlje po isti poti, kot so prišli, jih bodo pod Govejim potokom prehiteli In jim nastavili ognjeno past kje drugje.
Od Potrate so Se vedno odmevali jok ln vpitje ljudi in vreščanje kekoši Švabi Se vedno niso nasitili svojih umazanih apetitov. Borci VDV pa so vse bolj neučakano stražili v gozdu nad kolovozom.
Zdai komandir še bolj taktično razporedi vso osmorlco po položaju za aozdni parobek, nad majhen vaški kamnolom. Zaseda je bila postavljena res mojstrsko: na desnem krilu, najbliže Potra-tovi domačiji, je čepel Matija; ta grebenom poleg njega fe ležal komandir Boris, niže pa se ugnezdil mitraljezec Rep s svojim pomočnikom — levo od njega je prežal iz zasede komisar Dušan, Se niže nad kolovozom pa trije borci. Na levem krilu zasede, pod mostom, prav v vasici je stal
Skupina političnih delavcev Revirja nad Mrzlico v juniju 1944. Cepita: Vrček Vill-Urban (član OK KPS za Revirje), Kramar Vlnko-Krištof, kot sekretar Skoja m Revirje. — Stoje: Kovač Mlrko-Branko, obveščevalec Konradi Egon, Majcen Tončka (član OK KPS za Revirje), Pol'*- Klopčič in Tine Klopčič.
Boris in Dušan v partizanih, danes vidna politična delavca
drzen ostrostrelec z nalogo, da podere vsakega sovražnika, ki bi ob napadu poskušal pobegniti skozi vas o dolino.
Nenadoma so se borci zdrznili; tam od Potrate se je odtrgal prvi Nemec in po travniku hitel proti Govejemu potoku. Za njim so se v vegasti in gosti koloni vsuli še drugi. Opazit; je bilo, da so vsi nekoliko pijani od žganja, ki so ga naropali pri kmetih. Zato ni čudno, da so zganjali vse mogoče norčije; nekateri so brundali nemške popevke, ti so s kikirikanjem oponašali petelina, oni s kokodakanjem kokoši, ostali pa so vriskali in tako dajali duška svojemu zločinskemu početju na roparskem pohodu.
Partizani so nestrpno prežali Iz zasede na vseh osem sovražnikov Želeli so si, da bj prišli Švabi čim bliže v njihovo zasedo. Kar sapo so zadrževali in čakali na povelje za napad. In osupnili so, ko so Nemci nenadoma zavili proti Cešnarju in se malone vsi zgnetli v hišo.
Kaj storiti sedaj?
•Kat neki,* je zašepetal komandir. •Napadli in potolkli bomo te pijane podgane!... Fantje, pripravljeni!* je opozarjal.
Komandir se je zamišljeno ozrl po zasedi, pa spet poškilil proti Cešnarju, od koder so se že luščili Nemci. S kikirikanjem so spet oponašatj petelina in se majali prot; sredini vasice, šli so raztreseno in v veliki razdalji, rekel bi previdno!
•Ali ne bo vseh Iz hiše? Do hudiča1* se je hudoval Boris, ko dveh Nemcev še ni bilo videti. Kaj storiti? Ce teh šest pustimo predaleč v vas, bodo odnesli pete, če pa vžgemo takoj, bosta pobegnila ona dvaI Prekleto! Aha, že gresta! Se malo. Se en trenutek, še en korak ...
•Palil* fe urezalo po vasi partizansko povelje.
Kot strela z jasnega neba se je iz partizanskega orožja vsula svinčena toča na razigrane sovražnike. Prvi udar je bil tako strahovit tn nepričakovan, da so se trije policisti sesedli na tla, kot da bi jih z ovnom zabil o zemljo. Niti glasu ne trepeta niso več dali od sebe.
Zdajci je Repov Šarec še bolj zalajal, pa tudi brzostrelki nista prenehali; ostro so tolkle tudi puške. Kdo naj bi ušel Iz tega ognja? Nihče! Trije Švab; so se po prvih paddh hoteli pognati navzdol med vaške domačije, pa so jih partizanski streli takoj prikovali na 11°: dva sta izdihnila v mlaki lastne krvi. tretji pa se fe po srečnem naključju za-trkljal pod bližnji kozolec. Vendar se Iz zasede ni dalo ugotoviti, ali fe izdihnil ali pa šteje zadnje minute življenja.
Sedmi in osmi Nemec, ki sta šla v zaščitnid, sta se ob napadu sklonila za parobek In nihče ob borcev ni videl, niti mogel ugotovili, kje sta se skrila. Toda komandir fe holel biti takoj na čistem. Zalo je ukazal mitraljezcu, naj brani položal, drugim pa zaklical:
•Na juriši*
Komandirjevo popelje se je pdmnožllo z vzkliki borcev, ki so se kot en mož dvignili Iz zaklonov In pognali v napad čez kolovoz v sadovnjak. Ne zanaša-joč se na to, kaj prinesejo naslednji trenutki, so se borci pognali k padlim Nemcem ter jih začeli razoroževati In jim pobirati vojno opravo.
Tedaj se je neki gestapovec priplazil do Cešnar/a, se p red nevarnostjo partizanov dvignil In zdirjal po planjavi v dolino Bi-stro Dušanovo oko ga le zapazilo. ga ujelo na muho In brzostrelka je raregljala. Tal, da je bila prevelika daljava. Brzostrelka ni mogla opraviti svoje dolžnosti In gestapovec fe še bolj dirjal v dolino.
•Ta-to-ta . žžilvv ... ta-ta .* je nenadoma usekalo Izpod Ceš-narja med furišače Borci so urno legli v zaklone ln prisluhnili nadaljnjim strelom, ki so zažviž-gall proti njim
(Nadaljevan/e sledi)
Stari borci VDV brigade v patrulji za Ostrožno
Preko gora ln voda bo v jurišu odbrzela patrulja VDV brigade na Ostrožno, ki jo bo vodil znani boree, major Jože Štok-Ko-rotan.
Patrulja bo sestavljena iz samih starih borcev ter bo imela svoje zborno mesto v Moravčah, od koder bo odrinila na pot. Na Poljanah pri Moravčah bo nagovor, ki ga bo imel komandant patrulje, tovariš Korotan. V svojem nagovoru se bo spomnil ustanovitve I. Štajerskega bataljona.
S Poljan bo patrulja krenila v Moravče, od tam pa v Št. Go-tard, kjer se že pripravljajo na sprejem patrulje. Tukaj bo tudi miting.
Drugi dan bo patrulja odrinila
zdravila patruljo tov. Martin Gosak, predsednik okraja, ter tov. Alojz Dular, predsednik mestne občine Trbovlje.
Dne 16. septembra bo patrulja odrinila dalje prot! Katarini kjer bo položila venec pred Gasilskim domom v spomin padlima tovarišema Korošcu in Viktorju. Na Katarini se bo patru Ija delila. Položila bo tudi venec na Kalu, kjer je padel borec Veličko.
V Rečici se bosta obe skupini spet strnili ter bo tamkaj partizanski miting. Patrulja bo tukaj položila venec pred spomenikom padlih borcev ter pred občinske hišo v Rečici, kjer je -padei partizan iz Zagorja. Iz Rečice bo patrulja odrinila proti Zabu-
Pobiti partizani od vermanšal ta na
leta 1944
Ojstrem pri Hrastniku
dalje proti Cemšeniku. V Zalogu se bodo od patrulje odcepili trije tovariši ter položili venec na spominsko ploščo padlega tovariša Janeza Bori-ška, skupaj pa bodo spet prišli s patruljo na Cebinovem. Prav tako se bo skupina borcev tudi tukaj ločila od patrulje, da ponese venec pred spomenik, kjer Je bila ustanovljena I. Revirska četa. Na pohodu bo patrulja obiskala razne partizanske družine. Na Cebinovem se bodo nato sešli vsi. Pri Barliču, kjer Je bil leta 1937 ustanovni kongres KPS, se bodo vsi člani patrulje vpisali v spominsko knjigo.
Patrulja bo zatem krenila preko Planinske vasi in Knez-dola mimo Ahaca v Gabrsko, nato pa do Doma »Svobode II« v Zg. Trbovljah, kjer bo velik partizanski miting. Ob tej priložnosti bo MO SZDL Trbovlje podaril patrulji VDV brigade zastavo. Na mitingu bodo sode-vali pevci, Veseli teater iz Trbovelj in Delavska godba na pihala. Ob tej priložnosti bodo obdarovali zaslužne partizanske mamice, istočasno pa bošta po-
kovci in Libojam, od tam pa v Celje, kjer se bo sešla z ostalimi borci
Tudi I. štajerski bataljon na pohodu za Ostrožno
Dne 14. septembra bo krenila na pot preko Zasavja do Ostrožnega tudi patrulja I. štajerskega bataljona, ki jo bosta vodila major Dolfi Hohkraut in Jože Gričar-Metod. Zborno mesto bo imela ta patrulja na Vačah pri Litiji. Iz Vač bo patrulja odrinila na Čatež, proti Timi, nato na Pleše in od tam v št. Gotard.
Dne 15. septembra bodo patrulji pripravili sprejem v Zagorju. Ob tej priložnosti ji bodo podarili zastavo. Patrulja bo krenila iz Zagorja v Hrastnik, kjer bo prav tako sprejem patrulje in podelitev zastave. V naslednjih dneh bo imela patrulja L Štajerskega bataljona partizanske zbore v Hudi jami in Šoštanju, nato pa bo odrinila proti Celju.
Tudi ta patrulja bo na svoji poti položila vence na raznih mestih ter obiskala nekatere partizanske družine.	—ar.
I. Štolorski botolion
Prvi Štajerski bataljon se je formiral 4. oktobra 1941. leta na Grmadi pred napadom na Šoštanj. Komandant bataljona je bil Stane Rozman, a komisar Jože Letonja-Kmet.
Ob svoji ustanovitvi Je štel Štajerski bataljon 53 borcev, sestavljen pa je bil iz Pohorske, Revirske in Savinjske čete, ki so nastale konec julija in v začetku avgusta 1941. leta. Ob svojem prehodu v Drugo grupo odredov je štel I. Štajerski bataljon konec avgusta 1942. leta 250—300 borcev — od njegove ustanovitve do vključitve v Drugo grupo odredov pa je padlo mnogo njegovih borcev. Leta 1941 Je postal komisar bataljona Dušan Kveder-Tomaž, meseca marca 1942. leta pa komandant Rudi Knez-Silas, a komisar Boris Cižmek-Bor. Leta 1941 so obstajale Brežiška, Celjska, Revirska, Savinjska ln Pohorska četa, leta 1942 ia Lackova, Revirska, Savinjska, Zgor-njesavinjska, Šaleška, Ruška in Kozjanska četa.
Večje borbe leta 1941 so bile: 9. avgusta n* Zagorje, istega dne napad na Vransko, 11. avgusta napad na Ribnico na Po-Klopni vrh, 8. oktobra velika Oklopni vrh, 8. oktobra velika borba na Greti nad Vranskim,
11. avgusta napad na Slivnico pri Celju, kjer je padla Celjska četa. Dne 1. novembra Je bil »Brežiški pohod«, dne 29. novembra pa je podlegla Brežiška četa.
Dne 18. maja 1942. leta je sledil napad na žandarmerijo v Ljubnem, 3. junija borba pri Prelogu, kjer je padel narodni heroj Peter Miha-Toledo, 5. Junija napad na Luče, 12. Junija borba pri Letušu, 15. Junija borba pri Brodnici pri Jurklo-štru, 29. junija borba pri Polzeli. Večje akcije so bile še 1. junija napad na Trojane, napad na Trbovlje, napad na Za-bukovieo in napad meseca junija na Hudo jamo. Dne 17. junija 1942. leta je štel Štajerski bataljon 250—300 partizanov. Manjše borbe so bile dnevno, prav tako sabotažne akcije. V času svojega obstoja je Štajerski bataljon likvidiral okrog 300 Nemcev, zaplenil pa toliko orožja, da so se z njim oborožili vsi borci
Zgodovina Štajerskega bataljona nam priča, da je v času svojega obstoja častno izvršil svojo nalogo. Iz tega bataljona so od*’i borci v druge bojne enote, ki so se formirale ozir ustanavljale na vsem ozemlju Štajerske in drugod.
Vse borce, ki se se borili za osvoboditev Štajerske in za dr-ge predele Slovenije, kličemo, da se v čim večjem številu udeleže slovesnosti »štajerska v borbi« na Ostrožnem
Na svidenje na Ostrožnem!
ŠTAJERSKA V BOR)
Stran 4
Štev. 37
Pozdrav visokemu gostu g, Dželala Bayaru na poti skozi okraj Trbovlfe
Na poti iz Zagreba do Ljubljane se je visoki gost naše države, predsednik turške republike g. Dželal Bayar vozil s »Sinjini vlakom« tudi skozi naš okraj. Vse postaje so bile slavnostno okrašene.
Prav prisrčen sprejem Je visoki gost doživel v Zidanem mostu, kjer so se zbrali na lepo ozaljšanem kolodvoru številni prebivalci okraja Trbovlje, prav tako so prispeli tjakaj ljudje s posebnim vlakom in kamioni iz Celja.
Natanko ob 16.30 je prispel vlak na železniško postajo Zidani most. Množica je navdušeno
pozdravljala visokega gosta in našega maršala Tita. Železničarska godba je igrala partizanske koračnice. Pred vagonom, v katerem je potoval predsednik turške republike, so se zbrali, takoj ko se je vlak ustavil, naši okrajni funkcionarji Visokega gosta je v imenu prebivalstva našega okraja pozdravil predsednik OLO Trbovlje, tov. Martin Gosak. Pionirki Alenčica Koren in Tatjana Ivanuš sta visokemu gostu izročili lepe šopke rdečih nagelnov. Kaj kmalu nato je med vzklikanjem tisočglave množice Sinji vlak nadaljeval svojo pot proti Ljubljani.
Stanovalci na Žabjeku se pritožujejo
Bralka našega lista z Žabjeka nam piše:
»Ce gremo danes po trboveljski dolini,' vidimo povsod na novo urejene ulice in olepševalne gredice. Lepe, nove stavbe z modernimi stanovanji kar rastejo kot gobe po dežju. Vse to priča o razvoju in ve,iKem napredku Trbovelj, Z veseljem, rekla bi, 6 ponosom gleda človek to veliko spremembo, posebno še, če se spominja slike Trbovelj v vojnem času.
Tudi kolonija Kurja vas in Pauerjeva kolonija sta napredovali vsaj toliko, da imajo ljudje pitno vodo v kuhinjah. Poglejmo pa v Žabjek. Prebivalci tega naselja imamo občutek, kakor da je to kolonija za manjvredne ljudi. Zakaj to? Drugod imajo lepe, velike pralnice, mi pa že dolgo časa prosimo zanjo, a vedno dobimo enak odgovor: »Ni denarja!« — Kakšna je pri nas kriza za vodo, bom na kratko povedala. Tukaj pere 70 do 80 gospodinj samo pri eni savski pipi in je zaradi tega vrsta na perišču od štirih zjutraj do desetih zvečer. V tesnih kuhinjah pa moramo kuhati perilo, kar povzroča poletj neznosno vročino, pozimi pa ostudno vlago.
Nič bolje ni z pitno vodo.
Nekaterim hišam je tako oddaljena, da se moramo ob slabem vremenu tako obleči, kot da bi šli na »šiht«. Nazaj pa tudi ne prideš veliko boljši kots»šihta«.
Da omenim še luč. Pri nas zvečer otroci ne morejo delati domačih nalog, ker je preslaba
luč in to pri 100-svečni žarnici. Likati se pa podnevi sploh ne da. Potem se pa še marsikdo čudi, če ljudje z Žabjeka ne hodijo na sestanke...«
Tako nam piše naša bralka. — Uredništvo lista je mnenja, da je mogoče želji stanovalcev na Žabjeku ustreči. Z okrepitvijo prereza napel javnih žic ali pa z namestitvijo močnejšega transformatorja (Če je ta preobremenjen) je dana možnost izboljšati voltažo v tem naselju toliko, da bo šolska mladina vsaj lahko pisala svoje domače naloge pri luči. — Tudi ureditev vprašanja pitne vode in pe-rišč v tej koloniji ni nerešljiv problem, o katerem naj razmišlja in sklepa upravni odbor rudnika. Ako ni za letošnje leto v podjetju proračunskih rezerv za kritje stroškov za te dodatne instalacije, potem naj se vstavi v proračun prihodnjega leta primeren znesek za te nujno potrebne investicije na Žabjeku ki gotovo ne bodo prevelike.
Pozdrav v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju
Tudi v Hrastniku so pričakovali ljudje na železniški postaji visokega gosta, Postaja je bila lepo okrašena. Zbralo se je tamkaj veliko število Hrastničanov ter obe godbi na pihala »Svobode I« in »Svobode H«. Toda vlak, ki je prispel v Hrastnik nekaj minut pred 17. uro, Je brzel dalje proti Trbovljam, kjer je visokega gosta čakala Mladinska godba na pihala Is Trbovelj ter preko 3000 ljudi. Vlak je počasi vozil skozi postajo, množica pa je navdušeno pozdravljala predsednika turške republike in maršala Tita, ki je nasmejan odzdravljal zbranim ljudem in naši mladini, godba pa je ves čas igrala veselo koračnico.
Prav prisrčen sprejem so pripravili visokemu gostu tudi v Zagorju, kjer se je preko 2000 ljudi zbralo e godbo »Svobode« iz Toplic. Godba je ob prihodu vlaka zaigrala turško himno, množica pa je razigrana pozdravljala visokega gosta, nato pa je vlak odhitel proti Ljub-ijani.
Ko boste na Ostrožnem
Priložnost za ogled raznih prireditev in znamenitosti celjske okolice
Veliki partizanski tabor na Ostrožnem, kjer se bodo zbrali vsi preživeli štajerski, koroški >n prekmurski borci, interniranci, izgnanci, terenci in otroci padlih borcev, za svobodo. To bo stvar, ki jo je vredno pogledati, pa četudi bi bilo treba prehoditi peš desetine in desetine kilometrov, j Toda ne samo to. Udeleženci ! tabora bodo prosti čas lahko izkoristili za ogled mnogih znamenitosti, ki jih človek ne vidi vsak dan.
RAZSTAVA NOB IZ VSE
Štajerske
Ob taboru na Ostrožnem bodo ! iz celjskih izložb v središču me-! sta vzeli blago in v njih namestili najrazličnejše zgodovinske dokumente iz narodnoosvo-I bodilne borbe. Vsak okraj oziroma vsak okrajni odbor Zveze borcev bo priredil svojo razstavo. Tako bomo lahko v uličnih izložbah videli dokumente prvih partizanskih enot na Pohorju, j Dobrovljah in Kozjanskem, enot j II. grupe odredov koroških,
| prleških in prekmurskih partiza-i nov, rast čet, bataljonov in bri-Igad, dokumente ilegalnega dela
partizanskih tiskarn in bolnišnic, slavnega pohoda Štirinajste divizije na štajersko in končno uničenje okupatorja. Istočasno bo odprt tudi celjski muzej, ki hrani mnogo bogatih zgodovinskih spomenikov.
Nadalje bodo v teh dneh v Celju še druge zanimiv« razstave. Na dvorišču Slandrove vojašnice bo vojna razstava, potem bodo organizirane še slikarska razstava, razstava fotografij, lovska razstava in najbrž še katera. Odbor za pripravo razstav, ki ga ▼odi inž. Milovanovič, še proučuje možnosti razstav in prostorov zanje.
ŠTEVILNE KULTURNE PRIREDITVE
Udeleženci tabora na Ostrožnem si bodo lahko ogledali več kulturnih prireditev. Kakor je znano, bodo na tabornem prostoru nastopali združeni pevski zbori s približno 2000 pevci. Nadali« bo na Ostrožnem v soboto zvečer na prostem mariborska Opera uprizorila Smetanovo »Prodano nevesto«. Celjsko mestno gledališče bo uprizorilo na prostem (najbrž na Kocenovem trgu ob
V zadnjih dneh po revirjih
TRBOVLJE
Otvoritev nove gledališke sezone. — Preteklo sredo in četrtek, 8. in 9. septembra, zvečer je pevsko društvo »Slavček« v okviru DPD »Svobode-Center« v Trbovljah odprlo jesensko gledališko sezono s spevoigro »Pri belem konjičku«, ki jo je društvo uprizorilo že prejšnjo sezono. Kakor vedno doslej, je ta spevoigra, ki jo je priredil za oder I »Slavčkov« pevovodja tov. Jože | Skrinar. tudi tokrat našla hvaležne poslušalce. — Na gledali-
Iz Litije in okolice
Vsi na Ostrožno!
V posameznih krajih Litije in okolice delujejo posebni štabi za čim lepšo organizacijo potovanj na Ostrožno pri Celju. Za pot na Ostrožno se zanimajo tudi kmečki prebivalci, ki so bilj v času NOv odločno na strani odpora proti fašizmu. Krajevni štabi so imeli v zadnjem času v posameznih vaseh več sestankov, kjer so ljudem razložili pomen prireditev na Ostrožnem in način potovanja. V prireditvenih štabih so predstavniki ZB SZDL, ZKJ, sindikatov in drugih množičnih organizacij.
Kdor se še ni priglasil za Ostrožno do sedaj, naj to stori takoj! Litija je bila z okoliškimi kraji zmeraj zgled dobro organizirane enote, zato je gotovo, da bo prednjačila tudi ob letošnjem prazniku v Ostrožnem.
Za vsa pojasnila se obrnite na najbližit štab al{ množično organizacijo!
Mladi litijski potapljači
Zadnje tedne je na litijskem krila lep spomenik — Godba mostu Vse živo ker ga general-In mešani pevski zbor iz Radeč n0 p0pravlja'o Med delom pade sta po odkritju spomenika po- temu ali onemu delavcu v reko častila spomin obeh herojev Savo tak vijak orodje Itd. Ne-z žalostinko, nato pa je sledilo temu delavcu je padla lz rok že polaganje vencev. Kot prva sta tudi ura vse te dragocenosti so položila venec pred spomenik ^tai* y 9avsklb valovih. Mladi oče !n mati padlega Milana Ko- in podjetni Liti Jani kopalci pa sa, v naslednjem pa so položili se spuščajo do savskega dna in pred spomenik čez 40 vencev iz iSfejo izgubljene predmete Ve-vsega okraja.	čina so jih te rešili in so prejeli
Slavnostno zborovanje na ” trgu pred spomenikom	Pm»vikeJTnu
Na trgu pred spomenikom pJosebne maske za potapljače, padlim borcem v Radečah se Tat0 litijska mladina koristi s je v nedeljo dopoldne zbralo mojimi športnimi pripravami de-veliko število ljudi iz Radeč in iavccn. ki obnavljajo litijski okolice. Tjakaj sta prišli tudi ‘ t obe godbi na pihala iz Radeč in Zidanega mosta.
Po odigranju himne je imel tukaj slavnostni govor predsednik mestne občine Radeče tov.
Ferčt Miler, ki je v svojih besedah orisal zgodovino borbe Radečanov v časih NOV. Za njim pa je tore govorila tovarl
BlllilllU1llltlllllllllilllllJlllllllllllllllllllllllIllllllllll!llllllll!lllll!ll
»Verujte v sebe, v svojo moC in svobodo!"
(Nadaljevanje a 1. strani)
MO ZB NOV Radeče, tov. Joža Ržek, tov. Anica Globačnikova, ljudski poslanec in predsednik mestne občine tov. Ferči Miler. Po odigrani »Internacionali« Je spregovoril navzočim tov. Jože Ržek, nato pa podal besedo tov. Anici Globačnikovi, ki je leta 1941 sodelovala s padlima borcema Marijanom Nemcem in Milanom Kosom. Tovarišica i Globačnikova je na kratko ori sala delo in zasluge obeh narodnih herojev, zatem pa jima od-
Komemoracija za jadralcem Milanom Boriskom v Vršcu
V Vršcu, kjer je sedež jugoslovanskega jadralnega letalstva, se je mudilo v zadnjem času več šica Lidija Sentjurčeva, ki j« Litijanov, ki »o bili gostje oztro-najpret obrazložila pomen praz- mi tečajniki Jadralnega »zveza novanj* naših občinskih prazni- i Jugoslavije. Zadnje dneve so ime* kov, nato pa prešla na aktualne li v Vršcu lepo komemorativno politične dogodke v naši d žavl slovesnost v počastitev Iitijske-in v svetu. Govor tovarišice Li- g« rojaka Milana Bonška, ki je dlje Sentjurčeve je množica po- bil eden izmed najboljših Jugo-zdravila z navdušenjem nakar slovanskih jadralcev ter 1« postat je predsednik mestne občine za- žrtev naiegt sinjega neba... ključil uspelo zborovanje.	I Komemoracijo ob Bonikovi če-
Popoldne je sledil letni telo-! trti obletnici smrti je odprl koman vadm nastop TVD »Partizan« dant Paja Cmjanski, ki Je prlka-v Radečah, s katero prireditvi- zal Milana Borilka kot enega naj-jo Je mesto Radeče zaključilo bolj zaslužnih jugoslovanskih »voj tretji občinski praznik. »Vsi Jadralcev in celo zmagovalca na •e bomo videli na Ostrožnem svetovnem prvenstvu ▼ Oerebru 19. septembra« — je končal svo- na Švedskem.
Je besede predsednik mestne • Vsi udeleženci proslav« v občine Radeče, tovariš Ferči Vršcu, ki se je je udeležil tudi Miler.	-ar litijski profeeor Hinko Lebinger,
so poslal) staršem Milana Bori-ška, kj žive v Litiji, sožalno brzojavko.
Na žalni seji v Vršcu so govorili tudi o postavitvi spomenika litijskemu jadralcu Borišku. Del zneska za spomenik je že zbran.
Nov šolski nadzornik
Z novim šolskim letom je bil nameščen v ljubljanskem okoliškem okraju za novega šolskega nadzornika tov. Franc Vidic, ki I je pred vojno služboval na litijski osnovni šoli. v Zagorju in v Šmartnem prj Litiji. V našem t kraju je znan kot vnet športnik smučar in nogometaš. Bil je med ustanovitelji litijskega Športnega kluba. V času NOV je bil tov. Vidic v partizanih. Vidičev« družina je bila v tem pogledu za zgled, saj so bili vsi štirje člani 1 družine v partizanih, tako Vldl-čeva žena Marija, hčerka Breda in sin Janez. Tov. Vidic je v zadnjem času služboval v Tolminu. Želimo mu. da bi vse svoj« priznane organizatorske moči postavil v službo naše ljudske šole in prosvete in ga prisrčno pozdravljamo na novem službenem mestu.
Razstava fotografij
V oknu litijske knjigarne je razstava fotografij z nedavne proslave 30-letnic« litijskega Športnega društva. Uspele motive Je posnel naš znani fotoamater prof. Jože Rupnik ki je v zadnjem času fotografiral izletniške točk« v litijski okolicL
V Litiji bodo izdelali 30 tisoč stolčkov za Anglijo
Te dni sl Je dopisnik našega lista ogledal litijsko lesno industrijo »Zales« — Zasavsko lesno Industrijo. Podjetje se stalno razvija in je v zadnjem času povečalo obrat ter odprlo novo mizarsko delavnico. Podjetje ima več oddelkov:	mizarstvo,
strugarstvo, žago, furnir*! obrat, zaboj amo itd.
Direktor Je nekdanji partizan, tov. France Mehle, rojak z Dolenjskega, nosilec spomenice lz leta 1941. Zadovoljno Je povedel našega dopisnika v mizarski obrat in mu razkazal najnovejša dela. Med drugim pravkar skončavajo 30.000 stolčkov. Podobni eo nizkim stolčkom za otroke. Namenjen, so za Anglijo, naročila jih je pa neka tovarna za televizijske aparate. Vsak kupec televizijskega aparata bo dobil toliko takih Učnih stolčkov, kolikor ima družinskih članov. Stolčki eo na štirih nogah s ovalno sedežno deščico. Izdelani eo v živordeči barvi. Ves delovni kolektiv hiti, da bi čtmprej bi čimbolj zado-
| V	soboto,	11.	t, m.	dopoldne,
I je odpotovala	ta	kulturniška sku-
ški načrt	dramskega	kolektiva	'	Pevc*i	?odbeniki
»Svobode-Center« v novi sezoni se bomo o priložnosti še povrnili.
Turneja	kulturniške	skupine.
— Člani nekdanje kulturniške skupine, ki je leta 1944 de'ovala v XIV. diviziji na osvobojenem teritoriju Štajerske in ki so jo v glavnem sestavljali pevci, godbeniki in gledališčniki iz Trbovelj, so se zadnje tedne pripravljali za nastop na	partizanski	slovesno-
sti na Ostrožnem. Minuli petek so člani te bivše kulturniške skupine priredili v Delavskem domu v Trbovljah celoten program, s katerim so nastopali med vojno
in gledališčniki iz Trbovelj ▼ Sedlarjevo, kjer se je sešla z glavno patruljo XIV. divizije, ki je sedaj na pohodu čez Kozjansko na Ostrožno. Kulturniška skupina je preteklo soboto na partizanskem mitingu XIV. divizije v Kozjem nastopila a svojim programom. V nedeljo je s patruljo nadaljevala pot v Planino in Jurklošter, v ponedeljek pa v Rimske Toplice, kjer so se glavni patrulji XIV. divizije pridružile še druge manjše patrulje. Kulturniška skupina bo nastopila e svojimi točkam) te
po osvobojenih krajih Gornje ; drd *e v nekdanjih osvobojenih Savinjske doline, pevske in ! partizanskih krajih v Gornji Sa-glasbene točke sporeda je vodil ! viniski dolini v Gornjem gradu, tov. Jože Skrinar, pevovodja tr- j Ljubnem, Lučah itd., v soboto pa boveljskega »Slavčka« in »Zar- j bo prispela na Ostrožno, kjer bo je«, medtem ko je »Partizansko seveda tud| nastopila s svojim kantato« dirigiral sam skladatelj i nekdanjim kulturnim programom, tov. Radovan Gobec.	*
IZ HRASTNIKA
' vrtec, ker nimajo kam preseliti stanovalce poleg. vrtca. Glede na higienske predpise bi bilo to stanovanje potrebno za prostore vrtca.
i Tudi Glasbena šola je spričo velikega števila učencev pretesna, a stanovanje poleg šole še ni prazno, da bi šolo lahko razširili.
Število učeče se mladine ie od leta do leta večje, s tem"tudi število učnih moči, k| pa zelo težko dobe primerna stanovanja. Iz tega razloga je Ljudski odbor mestne občine sklenil, da bo najprej zidal učiteljsko stanovanjsko hišo na Logu, kar je zelo nujno. Kakor smo že ob neki priložnosti omenili, bi bilo umestno prihodnje leto prizidati k novi šoli upravne prostore, nato telovadnico in končno učiteljsko stanovanjsko hišo. Sedaj bodo pa ta vrstni gradbeni red preskočili in najprei zidali atanovanjsko poslopje, kar je vredno pohvale.
Tudi hrastniška steklarna ima obljubljena sredstva za zidanje velikega stanovanjskega bloka. Čeprav bosta obe navedeni stavbi v najboljšem primeru vseljivi šele čea dve leti, imamo vendar vsaj upanje na postopno odpravo stanovanjske krize. — Končno naj še omenimo, da te bo lahko že letos vselilo 12 družin v novo rudniško stanovanjsko hišo na Logu.
Šolska vrata so se spet odprla za hrastniško ukaželjno mladino, a letos prav težko. Kako pa to? V Hrastniku gradijo novo osnovno šolo. Računali so, da bo že do 1. septembra skončana, a so se ušteli. Kakor smo že pisali, so opustili dve zasilni učilnici na Prtiči zaradi preureditve te hiše v gospodinjsko šolo. Tako ima
hrastniška osnovna šola začasno na razpolago le štiri učilnice za 13 oddelkov osnovne šole in en oddelek pomožne šole. Ker ni Slo drugače, je moralo šolsko vodstvo napraviti iz treh oddelkov enega razreda le dva, tako da imajo ti oddelki po 50 do 60 učencev. Sedaj ima osnovna So a le 11 oddelkov in 1 pomožni razred, skupaj dvanajst. V vseh teh dvanajstih oddelkih bo v štirih učilnicah dnerno pouk v treh lx-menah! Kakšno škodo bodo imeli s tem učenci in učenke! Upamo P«, da bo vsaj v najslabšem primeru v dveh mesecih Že uporabna nova šola na Logu. Tam bo p« šest učilnic. In takrat «e bo začelo v obeh šolskih poslopjih redno šolsko delo.
Stanovaniska stiska. — Ta najbolj muči hrastniške občinske očete. Pomanjkanje stanovan. Je zelo občutno. Pa tudi kultumo-prosvetna ustanove •« ne morejo tako razmahniti, kakor bi bilo traba. V Spodnjem Hrastniku so morali začasno opustiti otroški
1 starodavnem obrambnem stolpu v Celju) dramatizirano Finžgar-I jevo zgodovinsko povest »Pod 1 svobodnim soncem«. Skupina | »Ljudskega odra« pa bo v dvorani Ljudske prosvete v Stanetovi j ulici uprizorila dramo hrvatskega pisatelja Kolarja »Sedmorica v kleti«. Pozabiti tudi ne smemo, da se bodo ob taboru v Celju zbrale razne godbe na pihala.
V	CELJU IN OKOLICI JE POLNO ZNAMENITOSTI
Številni gosti bodo to priložnost lahko izkoristili tudi za ogled raznih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Celje samo si bodo mnogi z zanimanjem ogledali, saj so ga v zadnjih dveh letih zelo lepo uredili. Asfaltirane ceste, urejena pročelja, parki, zelenje na vsakem koraku, nova naselja, novo gledališče, bogat muzej itd. govore o priza-(devanju Celjanov, da bi svoje mesto uredili tako, kot so urejena letovišča in turistična mesta.
V	Celju bo mogoče videti tudi posledice nedavnih velikih poplav, četudi so jih pridnj meščani v glavnem že zabrisali — bolj kot Je bilo mogoče pričakovati. Ljudje bodo še pripovedovali tragične zgodbe tiste strašne temne noči, na zidovih bo še mogoče videti višino uničujoče vode, videli boste prizadevanja pri urejevanju stanovanj in vrtov itd.
Nekateri bodo to priložnost izrabili za ogled ruševin znanega gradu Celjskih grofov, ki nemo priča o nekdanji moči svojih gospodarjev. Prav z restavriranih preostalih zidov trdnjave Celjskih grofov je na mesto in okolico krasen pog’ed. Spodaj je prijazno mesto s številnimi tovarnami bistro in lepo reko Savinjo dalje se širi bogata Savinjska dolina, ki slovi po hmelju, pisana pokrajina proti severu do Vojnika in končno Savinjske Alpe ter Pohorje v ozadju.
Kdor pa bo imel več časa, se bo lahko povzpel še do Celjske koče pod Tovstom ali do lepo urejenih koč na Svetini in Šmohorju. Tiati, ki imajo prevozna sredstva, si lahko ogledajo še bližnja zdravilišča, kot so Laško in Rimske Toplice s termalnimi vrelci, nekateri jo bodo mahnili v bližnjo Dobrno ali zavili celo proti Rogaški Slatini. Gotovo bodo mnogi tudi hoteli videti znamenite izkopanine iz rimske dobe v Šempetru v Savinjski dolini, ki je oddaljen od Celja samo 12 km. Le nekaj kilometrov naprej se ponosno dvigajo partij zanske Dobrovlje, kjer pridni prebivalci Braslovč in okolice grade znano »Partizansko cesto«. In končno se tam začne turistična Zgornja Savinjska dolina, ki se zaključi z biserom naših Alp __prelepo Logarsko dolino.
(Po »Večeru«.)
Gostovanje tamburaškega zbora »Svobode 11“ iz Trbovelj
Pred dnevi Je gostoval n* Dolenjskem članski in mladinski tamburaški zbor »Svobode II« 12 Zg. Trbovelj. Najprej so tambu raši koncertirali v polni dvoram Zadružnega doma v Mokronogu, nato p« »o napravili koncert n* Malkovcu. prijazni dolenjski vasici. ki leži precej visoko v hr '
: bih nad gozdovi v objemu buj I nih vinogradov in zidanic, ki J tu m malo. S te vasi se **u obiskovalcu zelo lep širni Dolenjski in na Trdinove
;asr» sjsl bes-
I naselju Krmelju je zaradi sta 1 udeležbe izostal.
voljil angleškega naročnika. — V zadnjem čarni eo izdelali v podjetju več garnitur pohištva za delavce In nameščence na obroke. Te spalnice »o cenejše od drugih lesnih podjetij.
Delovni kolektiv litijskega »Remonta" — vzor , ostalim kolektivom
V Litiji vlada občutno pomanjkanje prostorov, tako poslovnih, pisarniških, predvsem p« seveda stanovanjskih. Delovni kolektiv litijskega »Remonta« Je s prihranki ln posojilom, ki mu ga je omogočil OLO Ljubi j ana-okolica, začel z gradnjo stanovanjske hiše. V razgovoru s predstavniki podjetja je dobil naš poročevalec pregledno »Mko o delu In napredku tega malega, a žilavo delovnega kolektiva. Direktor »Remonta« tov. Štrus Je dejal: »V zadnjem času smo zaposleni
na več deloviščih. Gradimo tudi v tovarni usnja v Šmartnem, pravkar pa skončavamo vzorne hleve za M glav goveje živine na posestvu OZZ na Grmadah pri Litiji.«
»Delo nam olajšuje mehanizacija, katere smo si v zadnjem času nekaj nakupili. Imamo pa namen, da sl nakupimo še več strojev ln s tem pospešimo naše delo.«
Vodja administracije tovariš Trampuž pe nam Je vprašanje o delu kolektiva dopolnil: »Naše poslovanje ovirajo sedanji nezadovoljivi prostori. Zato amo začeli z gradnjo lastnega upravnega in stanovanjskega poslopja. V stavbi, ki smo Jo ravno te dni dogradi^ do ostrešja, bodo ptaamtSki prostori in lok«M za tehnično osebje, prav tako tudi Skladišč* fn soba za delavce. V nadstropju ln na podstrešju pa bodo stanovanjski prostori.«
Napadli so jo
Ivan Šinkovec, rudar nika št. 314, Mira Šinkovec, spodinja iz Hrastnika UJf>ča ter Karolina Komlanc,
Hrastniku št.-324, »o t| 1. zvečer	•
pred gostilno BlrtiC Y-“0dovaH ku lahko telesno poš*oCi jvan K. A. n» ta način, da jo sa, Šinkovec udaril z	>
Mira Šinkovec in	iase
Komlanc sta Jo pa vleku » ter jo prsakali po obrMU-Ajall mer so napadenki pr^ {jl-nad desnim očesom ln “^tu
nad desnim ocesou. « - hrbtu nlku majhne ogrebhne, n* pod desno lopatico P® ud‘ 2;av-— Obtoženci so dejanje n» *jca'il, ni eodnljeki obravnavi ce-vendar jim je bila ^ f loti dokazana ln so ?!£V vsak od njih na en me* Ker pora pogojno zadobo n sarn je sodišče mnenja, da bo z . izrek kazni na obtožence	„ ju
cer niso podvrženi tev« vPli-kaznivlh dejanj, vzg J ,žival, ne da bi se kazen	pa
vršila. Vsi trije obto*en«ka-

Štev. 37
Zadnje dni po svetu
~u,,"llll!llj|llllll!|jj||||H|||l|l|||||j|l!l!|||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||M
Britanski aunanjt minister bo«b je prUpel v Bruselj, kjer se {* sešel e zunanjimj ministri Nizozemske in Luzem-Rurga m se posvetoval * njimi j* Problemu nemike oborožitve-Nato bo odpotoval v Bonn, kjor »e bo sešel z dr. Adenauerjem Na vseh teh obiskih — l* Bonna bo odpotoval v Rim In Pari* — bo pro-učij z zunanjimi ministri teh držav vprašanje, kako vključil Nemčijo v evropsko obrambo. Eden bo tudi razpravljal o možnosti, da bi uveljavili načrt o formiranju nemške vojske brez nemškega generalštaba, kajti to Idejo resno proučujejo v nekaterih evropskih državah, zlasti v Franclji.
*
Zahodne države so sporočile SZ, da privoljujejo v konferenco velike četvorke, ki bi pripravila Širšo konferenco o vseevropski »olektivni razorožitvi, vendar mora biti prej podpisana mirovna pogodba z Avstrijo, kateri sta bili že na moskovski konferenci leta 1943 obljubljeni svoboda in neodvisnost, sovjeti pa morajo tudi prej privoliti v svobodne volitve v vsej Nemčiji. Zahodne države eo ponovno ugotovile, da je nekoristna sleherna nova diskusija s SZ, dokler se ne bo sovjetska politika v Evropi bistveno spremenila. Podpis mirovne pogodbe z Avstrijo je po mišljenju Washingtona še nadalje lepa priložnost za dokaz iskrenosti Sovjetskih izjav O miroljubnem sodelovanju.
Ameriška veleposlanica ga. Luče je nepričakovano prišla zopet v Rim, čeprav so njeno vrnitev pričakovali šele čez teden dni. Njeno vrnitev spravljajo v zvezo z obiskom britanskega zunanjega ministra Edena v italijanskem glavnem mestu. Ameriška veleposlanica želi pred Edenovim prihodom posredovati pri _ italijanski vladi, da bi preprečila take premike v italijanski politiki, ki bi jih utegnilo povzročiti oddaljevanje italijanske politične smeri od doslednega zagovarjanja ameriškega stališča tn delno približanje k britanski politiki.
Glasilo Enotne socialistične stranke »Neues Deutschland« objavlja govor predsednika vzhodnonemške vlade Gr»ttewohla na seji centralnega komiteja stranke. Grottevohl je poudaril, da edino sporazum o kolektivni evropski varnosti, ki ga je predlagala SZ, lahko privede do pomiritve tn miru v Evropi. Predsednik vzhodnonemške vlade je izrazil svoje zadovoljstvo, ker le predsednik nemške socialdemokratske stranke Ollenhauer zavrnil EOS in se zavzel za konferenco štirih velesil-
★
Grška delegacija za letošnja zasedanje generalne skupščine OZN z generalnim direktorjem ministrstva za zunanje zadeve Kini jem je odpotovala v New Vork. Pred odhodom je Kiru izjavil novinarjem, da je »vest grške vlade čista« in da ni odgo-yorna za to, da bo ciprski spor prišel pred svetovno javnost. Ob koncu je vodja delegacije poudaril, da bodo po prijateljski razpravi o Cipru postaje tradicionalne anglogrške zveze še trdnejše, ker bodo temeljile na realnejših osnovah enakosti in recipročnega občutka neodvisnosti.
*
Predsednik občine v Nikoziji ha Cipru dr. Temistokles Derviš
ljud-
je poslal generalnemu tajniku ZN, predsedniku britanske vlade Churchillu in guvernerju Cipra protest v imenu vseh ciprskih občin, lede energično protestirajo zaradi sklepa britanske vlade, po katerem so »Ciprčani obsojeni na večno suženjstvo In jim preprečujejo svobodno izraziti svoje gledišče« Razen tedga protesti-jo tudi zato, ker ie Anglija odklonila zahtevo ciprskega stva po združitvi z Grčijo.
*
Iranski varnostni organi nadaljujejo z aretacijami častnikov in civilistov, pripadnikov pro-lovjetske stranke Tudeh, ki so obtoženi sodelovanja v veliki vohunski mreži za Sovjetsko zvezo. V zvezi s temi aretacijami so prepovedali vse dopuste v vojski, pa tudi gibanje čet. Računajo, da so doslej aretirali okoli 500 oseb. Okoli 150 generalštabih oficirjev in šefov policije so aretirali v notranjosti, ostale pa v Iranskem glavnem mestu. V sporočilu vojaškega guvernerja v Teheranu piše. da bodo v kratkem sodili aretiranim in jih obtožili izdajstva.
Dolgoletna želja zagorskih žena
se je izpolnila
Zagorje, sredi avgusta. — Znano Je, da je bila 9- avgusta slovesno odprta nova tovarna konfekcije »Sava« na Cesti zmage. Prav je. da si ob tej priložnosti ogledamo Prizadevanje zagorskih žena, da se v Zagorju zgradi tovarna konfekcije.
Okupator Je za svoje vojaške potrebe postavil v Zagorju tovarno konfekcije ta jo uredil 8 šivalnimi stroji. Krstil jo je »Westa«. Od ranega Jutra pa pozno v noč so drdrali v njej stroji. Poln) vagoni stvozelenlh oblek za Hitlerjeve vojake na vzhodni fronti so dan za dnem zapuščali »banditski kraj Edlln-gen« — tako je okupator prekrstil Zagorje ta tovarno, v ka, ter) so morale delati »bendttke« iz okoliških krajev. Toda marsikatera polna pošiljka Je spremenila smer svojega namembnega kraj« in je zletela v zrak, ali pa se je skotalila V Savo. V poletju leta 1944 pa je zletela tudi tovarna v zrak, zavila če je v siv dtm, ki Je butaj lz polnih gorečih skladišč.
Leta 1945 se je glasilo geslo
vseh rudarskih deklet tn iona; »Vse za obnove!« Pri obnovitve-i nem delu so hotele slediti svo-| jim mošem-rudarjem. dejale so: ' »Možje obnavljajo rudnik — me bomo pa tovarno!«
»Naj ne ostane pri besedah,« so še dodale in hitele vsako popoldne k porušeni tovarni, da so darovale svoje delo obnovi domovine in svojega kraja. Do. me se Je vsaka preskrbela, da ni prišla »neoborožena«, da ji ne bi bilo treba šele potem Iskati In gledati, kje naj dobi kramp to kje lopato. Vsak trenutek je bil dragocen.
Veselje je bilo gledati v opoldanskih urah dolgo, pomikajočo se četo delavk z godcem na čelu. Žarečih obrazov so korakale z motikami in krampi oborožene po takta partizanskih koračnic. Med potjo so vedno znova stopale v sprevod nove delavke. To Je bila naša nova vojska —■ vojska, kj obnavlja.
Poizkus, Usek ddtc ebeset
(Iz prakse „Syobod“ iz Zagorja)
Za nami sta dva uspela kulturna tedna, ki ju je pripravilo DPD »Svoboda« mestne občine v Zagorju s sodelovanjem MO SZDL. Do nedavnega je bila udeležba na kulturnih prireditvah v Zagorju tako pičla, da so kulturni delavci začeli že obupavati, in to n« zaman- Mesece in mesece so se trudili, da so naštudirali določeno igro ali pa pripravili koncert, nato pa taka slaba udeležba oziroma tako skromno plačilo I Pa so se končno le znašli nekateri ib sklenili, da na prostem zbližajo kulturo z delavci — z našimi rudarji. Sprva »o mislili, da bodo naleteli na težave in na nerazumevanje, a so se zmotili. Naš delavec je prišel do spoznanja da mu je po trudapoinem delu' treba tudi nekaj razvedrila.
V prvem Tednu kulture, kj je bil od 27 junija do 4. julija, so nastopil« simo »Svobode« v mestni občini Zagorje, Ze takrat se je pokazal velik uspeh teh prireditev —- od nedelje, ko je bil na sporedu koncert delavske godbe topiiške »Svobode«, pa do nedelje ko je ljubljanska Drama uprizorila Cankarjeve »Hlapce«, si Je prireditve ogledalo če* 12.000 Zagorjanov in okoličanov. To s« pravi, da je bilo povprečno na vsaki prireditvi 1500 gledalcev oz. poslušalcev. Tako visokega obiska tudi največji optimisti niso pričakovali Pr' tem sta bila dosežena dva uspeha pa en mah. Zagorske »Svobode« so v enem tednu prikazale rezultate svojega dela, na drugi strani se je pa zagorsko delavstvo začelo zanimati — lahko rečemo zelo zanimati — za delo domačih »Svobod«.
Ker so kulturniki videli, da je prvi teden tako uspel so sklenili pripraviti tudi ob proslavi 2. občinskega praznika skozi ves teden kulturne prire-
ditve. Tako so povabili na sodelovanje med drugim »Svobodo« iz Radeč, IZUD iz Cemienika, Prosvetno društvo iz Kotredeia delo. in Izlak. Pripomniti moramo, da te kulturne skupine številčno nj-so močne, imajo pa dosti volje in vztrajnosti za delo. In v tem so lahko marsikateri »Svobodi« za zgled. Zagorski dramski delavci so lahko ob tej priložnosti videli, kje žuli čevelj te skupine.
V prihodnje bi lahko ti pomagali tem družinam in kmetje bi lahko videli v takih primerih voljo n«, ših dekvcev, da je mogoče » skupnimi napori delavca in kmeta zagotoviti rast kulture ua na-
šem podeželju, Priporočljivo bi bilo, da bi članj naših »Svobod« večkrat kolektivno obiskali prireditve teh društev, s čimer bi jim dali spodbudo za nadaljnje
Marsikomu, kj je šel mimo, je ušel pogled na veliko skupino delavk — žena in deklet. Bilo jih jo okoli dve sto. Zagor.
Jani so se vpraševali: Kje neki se jih je toliko vzelo? Tiste dni so namreč prišle vse tiste na delo, ki so bile tiri leta »bolne« in ntao bile zmožne opravljati okupatorju prisilnega dela v tovarni alj na rudniku. Prišle so vse tiste »skrite«, ki so doma ves čas trdno upale, da pri- w
de čas, ko bodo ta proste volje. ^ proizvodi zel„ lep, in tudi ta z veseljem gradile za lastni dobro fedelani želeli
strani pa moške hlače. Delo gre po tekočem traku; ena sešije rokave, druga ovratnik, tretja en del itd. — to gre s tako hitrostjo, da izdela tovarna danes, ko je na začetku obratovanja in ko niso delavke temu delu toliko priučene, okoli 80 moških srajc dnevno. Čez nekaj časa bo šlo že hitreje in vedno hitreje, tako da bo dnevna produkcija znašala okoli 120 srajc. Delo gre počasi, ker je treba gumbe šivati na roko, a bo šio še hitreje.
Tovarna skuša spraviti svoje proizvode na širši trg. Upamo, da bo s tem tudi uspela, saj
In uspeh teh tednov: na območju, kjer se že kažejo obrisi nove komune, je že videti trden stik kulture z delavstvom. In n« to smo čakali. Pri tem lahko zagorskim kulturnikom samo čestitamo.
V najbltžjfh dneh bo tudi na Izlakah Teden kulture. Tamkaj hočejo doseči sožitje kulture s kmeti. Želeti bi bilo, da bi tudi Zagorjani v čim večjem številu obiskali te prireditve.	-vš-
imitski katuek
z
narod.
Pripravljen Je bil prostor za zidanje nove tovarne. Vendar pa so potrebe pokazale drugače.
Naša Industrija je. potrebovala premog in ▼ Zagorje so se začeli naseljevati rudarji iz drugih krajev naše republike. Nastopila je občutna stanovanjska kriza Pa so se spomnili, da bi bilo najbolje, če bi na ruševinah stare konfekcijske tovarne zgradili stanovanjsko poslopje, Bill so mož beseda in hiša je bila kmalu dograjena.
V zvezi s povečanjem števila prebivalstva v Zagorju pa je nastalo vprašanje, kam z žensko mladino, ki je dopolniia osemnajsto leto starosti. Končno Pa so se zedinili: postavimo v Zagorju novo tovarno konfekcije in ženska mladina bo zaposlena.
Težak je bil začetek s tovar-)	,sebi ,Pr<?ti;
no. Tovariš Kovše, bivši uprav- ‘ P ,,	, premoženjsko korist.
nlk krojaSbe	i. 1M»1
bi samo. da bi v najkrajšem času začeli graditi ostale objekte, da bi lahko že kmalu zaposlili tudi ostalo žensko mladino. Zagorjanom in vsem, ki so pomagali, da tovarna obratuje, pa čestitamo pri tem podvigu, ki je vreden pohvale.
fzpred sod šča
Čreva je kradel
Leopold Ritonja, mesarski pomočnik, usiužben pri komunalnem podjetju »Klavnica« v Trbovljah, je bil obsojen na 15 dni zapora, ker je kot mesarski pomočnik vzel iz skladišča podjetja »Meso« v Trbovljah sto metrov svežih svinjskih črev z name-
Nagradni magični lik za pionirje
Vodoravno in navpično: 1. iglasto drevo; 2. rokodelec; 3. žival v vodi.
Črke: AA, B, CC, KKK, OO, RR, V.
Pravilne rešitve nam prinesite ali pa pošljite po pošti v uredništvo do nedelje, 19. septembra opoldne.
Kakor doslej, bo tudi tokrat dobil izžrebani rešitelj magičnega Uka lepo knjigo v min. '
spo-
ReSitev magičnega lika iz prejšnje številke
Rešitev nagradnega magičnega | nagrado Hermini Gačnik, učenki lika i* prejšnje številke našega III. razreda gimnazije v Trbov-lista se glasi: 1. Boriei 2. operai I ljah, ki naj pride v naše uredni-3. reber; 4. Irenai 5. saraj.	! štvo po obljubljeno knjižno da-
Strogj žreb je to pot prisodil rilo,
Ali ste se že prijavili za OSTROŽNO?
sem in tja, da bt preskrbel prepotrebne stroje in priprave za tovarno. Včasih Je moral tudi večkrat skozi ena tn leta vrata, da je uapel. Končno so uspeli vat. Za drugi občinski praznik, 9. avgusta, je bila tovarna pripravljena, da prične z delom. No, tovarna je dobila ie ime in...
Zagorjani so se z« ta obrat zelo zanimali. Koliko mladih deklet je preskrbljeno v novi tovarni? Lahko rečemo: ta koliko jih še bol V načrtu je povečanje tovarne za toliko, da bi se stalež povišal od sedanjih 30 delavk na tri sto.
In delavke te tovarne so dobile nekaj dnj pred občinskim praznikom blago za delovne plašče. Mnoge, ki Še nimajo bogatih izkušenj z rezanjem in s šivanjem na stroj, so čakale, da bi se jih kdo usmilil, da bi imele napravljene halje. Osta. le, ki so pa vešče v tem delu, pa so čakale do zadnjega in marsikatera je še 9. avgusta zjutraj — naj ml ne zamerijo, da se spuščam v takšne podrobnosti, ki niso nič pomembne — šivala in likala haljo, da je bila izgotovljena.
...in pričeli so s proizvodnjo. Ko je bila nova tovarna konfekcije slovesno odprta in ko se je začel ogled tovarne, so delavke delale tako Intenzivno, da razen dveh ali treh sploh niso vedele, kdo vsi so bili med vt. sokimi gosti. In kako hitro Je šlo delo izpod rok! V prvem nadstropju so pripravile dele — blago narežejo s posebnim strojem — in jih poslale v izdelavo. Na eni strani »ustvarjajo« lične moške srajce, na drugi
ženec dolžan plačati zahtevano odškodnino v znesku 1000 din.
Svojo bivšo ženo je napadel
Ivan Jus, rudar, stanujoč v Zagorju, Prešernova ul. 15, se je pred kratkim od svoje žene ločil. Kmalu nato pa je prišel v stanovanje svoje bivše žene B. M., s katero se je zapletel v prepir ter jo med prerekanjem večkrat ugriznil v desno nadlahtnico, sunil z roko v prsi in jo davil, s čimer ji je prizadejal lahke telesne poškodbe. — Obtoženec je bil zaradi tega obsojen na 25 dni zapora ter na plačilo stroškov kazenskega postopanja.
Žganje je kradel
Mate Vajdič, delavec iz Trbovelj — Opekarne št. 20, je dne 20, decembra lanskega leta vzel na hodniku gostilne Dreo v Trbovljah petlitrsko steklenico žganja na škodo G. D., katerega je oškodoval za 2000 din. — Obtoženec je na sodišču dejanje priznal, zagovarjal se je pa, da je bil upravičen vzeti žganje, ker je bilo le-to po njegovem mnenju last prekupčevalca. Zagovor obtoženca sodišče ni upoštevalo, saj obtoženec v nobenem primeru ne bi smel, vzeti žganja, četudi b; ga vzel njegovemu prekupčevalcu, kar pa niti ni dokazano in bi bila sicer v takem primeru njegova dolžnost obvestiti organe LM, ki bi nato nastopili v smislu zakonskih določil. — Mate Vajdič, je bil obsojen na 15 dni zapora ter na plačilo kazenskih stroškov, oškodovancu pa je obtoženec dolžan povrniti znesek 2000 din.
^ira Pucova:
tiha
Roman
Da> bila je spremenjena, če-f~aY sl se moral peklensko po-Thditi, da gj dojel neko razliko tuv ■ tlsto Agato, ki je sedela rUi ,ie Pred kratkim in se je tgočasiia, in Agato, kd je v nekega mladega moža
N 18 val6ekl
v®1* sproščenost, neka ponj^, nova mehkoba je bila v gibih, v drži rahlo na-V jiJfPpsnjenega vitkega života, P« ,ke,n naklonu glave. Ona snr	da bi vedel* za to
*e	v sebi in kakor da
6aaa ^f1, da bi se od časa do togL.okomeje zavrtela in se s obiflll vzravnanjetm odmaknila
j £mu, k, j0 vabi Toda se
J« k,f0sre^ll° ~ samo na hipe Um	drevenela, da Je po-
^Potonil, v še večjo meh-
Vse
Popoi« N°votny dojemal s le d‘V?, jasnostjo. Ljubi ga! sl hjetn ' j z neznanskim začude-hašei „ j®1 »e je truditi, da bi Posm.”® mladem človeku kaj bi	~ kai takega, kar
kr4jja ? °i Premotiti žensko, ka-bila Agata, žensko, mr-'hPh T^f°b5utljlvo kakor ka-^de^T n(,j J« se toliko več o. 8l’ odkriti ni mogel nič <tobe 7j)POVscm povprečne po-*dga mladega človeka.
Prijela ga je jeza, ko si je dejal, da je bil tudi on najmanj tako zal tp tudi dovolj mlad, ko jo je poročil, pa ga vendar ni ljubila! Nenadoma se je zna. šel ogoljufanega za srečo, ki bi mu bila pripadala po vsej pravici. Gubal ie čelo kakor od bolečine, mržnja ga je spreletavala.
Alj «e mu je že udala? se je vprašal. Torej je vendarle res: za sleherno poročeno ženo pride čas, ko se naveliča enoličnosti svojega poklica... Toda kljub cinični mish v bistvu ni verjel. da je tako. Čeprav je tal odkril na svoji ženi neko stran njenega bistva, za katero nikoli prej ne ta verjel, da sploh obstaja, je Vendar še, zaupal v neke temeljne osnove njenega znaičala. ki ga je toliko let poznal, Vedel je. da je verna, da Je sramežljiva da neverjetnosti in da ji je družinska skupnost sveta. To ga 1t> za trenutek navdajalo s tolažbo.
Naperil je svoje roglede v mladega moža in je skušal v izrazu njegovega obraza in njegovih očj dognati, do kod sta že prišla. Ne, tu ni bilo tistega posedujočega smehljaja, Id nehote stopi na ustnice tudi najbolj zadržanemu moškemu, ka-
dar drži v objemu žensko, ki si jo Je že bil osvojil! Tu ni bilo trdnega prijema okoli pasu, B katerim zagrabijo ženski život moške roke, k! so v svojih dla. neh že okusile popolno predanost tistega telesa. Tu je bilo zgolj občudovanje ta želja ta trepet neizpolnjene strasti. Ne, rtič se ni pripetilo, 8e je bil čas, posečj vmes ln pravzaprav je moral biti tej prekleti Zenič-kj hvaležen za opozorilo. Tako se je tolažil, stiskajoč oči, da so mu tale le Se kakor dve poševno narisani zarezi. Kljub tgmu Pa je okušal vse muke ljubosumnosti. Sunkovito Je lwiJ sapo vase. Izraz na njegovem obrazu je bil še vedno nasmejan, nedoumen.
5
Rudarska godba nd igrala posebno dobro. Le okorno se je izvijala melodija valčka Iz trobentanja pihal, kljub temu pa se Je Agati dozdevalo, da ni še nikoli slišala tako popolnega blagoglasja.
Ah, kaj mi mar! Kaj ml mar, kaj porečejo vsi tj ljudje! sl Je govorila, čuteč, da se je loteva neka Sladka vročica. Čeprav Je natanko vedela, da strmi vse omizje z njenim možem vred v sleherni gib njenega obraza, Je v tem taktu vedno globlje plavala v razkošju svojih čustev in ni mogla drugače, kakor da se je smehljala Njen smehljaj je odgovarjal vabilu Julljusove-ga smehljaja in kmalu ni bilo okoli njiju ničesar več mimo
vrtinca godbe in v krogu se vrtečih oleandrovih drevesc.
Dobro pleše! je nekam blaženo ppmdaMla in je čezdalje bolj pozabljala na to, kako muč. no so jo dojmile Zeniičkine besede, ld Je nedvoumno namiga-vala na njeno srečanje z Juli-jusotn na pokopališču. Pozabljala Je na tiste strašne trenutke, ko se Je komaj obvladala, ker Jo bil Kolik« pripeljal Ju-lijusa v družbo, ta da jo je Feliksov pogled navdajal « pred-slutnJo nečesa nedobrega.
»Agata?«
»Oh, molčite...« Najlepše bi bilo, ne govoriti, ne misliti ničesar, vrteti se pod rahlim pritiskom njegove roke, dokler ti ne preidejo ved čuti.
Toda njemu nekaj ni dalo, da ta molčal. Zdelo se mu Je, da Ji mora odpreti svoje srce, kajti ona edina od vseh bo razu. mela, kako ga je že vedno mikala daljava, drzne prigode ta boji za uspeh, o katerih Je sanjaril z odprtimi očmi. Ona bo razumela, da ni ustvarjen za življenje v trgovini botra Žgajnarja ta da mora v svet, kjer je nešteto možnosti za sposobnega mladega človeka. Tako Je mislil, toda v resnici m tal ustvarjen za to. da bi se boril. Bil je ustvarjen, da hj lenobno sanjaril, kajti kljub svojj višini, širokim rafnenom in trdim pestem ni b« niti malo bojevit, bil Je le očarljivo lahkomiseln in rad se Je Izognil slehernemu delu. Razvnet od njene bližine o« se je znašel v pripovedovanju:
»Vem, da vas ne bo zanimalo, res ne. Toda danes ml je ie povsem jasno, da nisem rojen za trgovino, Po vsej priliki tudi nimam jrravega potrpljenja za tako drobno delo. Po nečem drugem me žene srce... ta prav res: že večkrat sem nameraval odpotovati od tod, pa mi je vselej kaj prekrižalo načrte. In odšel bom, gospa Agata. Tu ne strpam več.«
»Odšli boste?«
Nikoli več videti tega podolgovatega mladega obraza, te rjave oči naj Izginejo v megli časa, te ustnice pa ljubijo drugje. .. Dobro! rekla si je, da ne more Julijus storiti nič bolj pametnega, kakor da odpotuje — da je to rešitev zanjo, ki jo pošilja Bog z nebes, ta da bo kljub temu vse storila, da ta ostal še naprej tu, v njeni bližini.
Kratko, vroče mu je stisnila roko.
Še bolj se mu Je zavrtelo v glavi ta prekrasno zaupanje vase, v njeno naklonjenost in v bodočnost, ki ga čaka, ga je vsega navdalo z nenavadnim pogumom. Brez premisleka je rekel:
»Saj ne boste hudi? Saj boste razumeli, kar vam bom povedal? Z menoj morate —■ sicer se nikoli ne odpravim stran.«
»To je blaznost,« je zašepetala in nora sreča Ji je kar hromila ude.
»Odkar sva bila zadnjič zvečer na vrtu, vem, da ne morem nikamor, če ne greste tudi vi.«
»Molčite,« je zašepetala, toda
njen pogled mu je odkrival, da se niti malo ne huduje, temveč da so jo njegove besede zmedle in razveselile.
»Toda premislili boste? Kaj ne, da boste premislili, kar sem vam povedal?«
Zdelo se mu je, kakor da je v nebesih, tako ponosen je tal nase in na svojo moškost. Čutil se je sposobnega za vse, tudi za to, da bi jo odpeljal iz Za-bukovja. Da, preživeti z njo vznemirljive trenutke bega, odvesti jo kar ponoči iz hiše tega njemu nad vse zoprnega inženirja, ki ni bil vreden, da bj ji odvezal čevelj na mični mali nogi... Odpotovati zelo daleč z njo, morda v Ameriko, prebroditi na morju nekaj strašnih neviht, v daljni deželi pa jo veno. mer reševati pred nenavadnimi nezgodami! Doseči, da bi ge sleherni dan bolj občudovala in ljubila.. Držati, jo v objemu kot svojo last, noč za nočjo piti naslado z njenih ustnic, tja do trenutkov, ko bi hotel od te slasti umreti!
Vsa ta premišljevanja niso bila v nobenem pogledu odvisna od resničnosti in nit j malo ni motil Julijusa pomislek, da bi za takšno potovanje v Ameriko bilo potrebno mnogo denarja, mnogo več, kakor je mogel vedeti.
Zadoščalo mu je, da so mu te predstave prijetno dražile čute in je videl bodočnost pred seboj pisano in čudovito kakor vrt cvefic.
(Dalje prihodnjič)
PO LEPI MASI DOMOVINI
Jajce — Sarajevo — llidža — Mostar — Dubrovnik — Metkovič — Ploče — Split — Trogir — Šibenik — Zadar — Titova Korenica — Plitvička jezera
Slunj — Karlovac — Ljubljana
potnici Miri čestitali k občinskemu prazniku, ki so ga prav ta dan
čiškanski samostan. Tukaj je nadalje ena izmed najstarejših le-
obhajali doma v Zagorju, smo se kara v Evropi (tretja po vrsti, iz
ob 9. uri zbrali na trgu v Dubrovniku, kjer smo dobili vodiča, kateri nam je razkazoval dubrovniške znamenitosti. Ena izmed največjih znamenitosti Dubrovnika je dva kilometra dolgo
▼ mestu in daleč naokoli. Leta 1667 je bila po potresu porušena ter so na njenem mestu sezidali popolnoma novo. Ta eerkev hrani bogate umetnine in zanimivosti, med njimi glavo sv. Vlaha.
1. 1327). Ta samostan hrani bogate dragocenosti, kakor na primer To je seveda le del dubrovniških sliko mesta Dubrovnika iz 1. 1667. posebnosti, pa še te smo si ogle-Med grobovi dubrovniških go- dali bolj površno. Po pravici po-spodarjev je tudj grob velikega vedano: žejni smo postali, pa _	_ pesnika Ivana Gunduliča. Samo- smo zavili k »mamici«, kjer je
mestno obzidje s trdnjavami Sv. stan frančiškanov je imel v zgo- imela gostilno Slovenka iz Celja. Ivan, Minčeta, Bokar, Lovrijenac dovini Dubrovnika pomebno vlo- Ko smo se odžejali, smo šli k obil-ter Revelin s privzdižnimi vrati go. V središču mesta je umetni- nemu kosilu in popoldne ve-Pile in Ploče. V zahodnem delu na pozne gotike in zgodnje rene- čina na kopanje, posamezni pa starega predela mesta stoji slo- sanse Dvor, kjer je skozi stoletja spat.
viti Onufrijev vodnjak iz leta imela svoj sedež dubrovniška re- Zvečer smo si v Dubrovniku 1438 To je mojstrsko delo nea- publika V neposredni bližini so ogledali nastop folklorne skupi-
poljskega gradite’ja Onufria de la Cava. Za vodnjakom je stari
še palača Sponza, Orlandov stolp	ne iz Hrvatske in še	marsikaj,
ter ena izmed	najlepših cerkva	Nismo pa pozabili, da	si ogleda-
samostan	Sv.	Klare	(1.1290).	Prav	— dubrovniška	stolnica. Ta stol-	mo spet promenado in	dubrovni-
tako	stoji	poleg	znameniti	fran-	niča je ena od	najdražjih cerkev	ška dekleta. (Dalje prihodnjič)
FIZKULTURA IM ŠPORT
Zagreb — Banja Luka -— Tučepi pri Makarski
(Nadaljevanje)
Mostar — srce Hercegovine
Okrog pol desetih dopoldne četrtega dne našega potovanja — bila je ravno nedelja — smo prispeli v Mostar. Kakor smo bili razočarani v Ilidžah, tako smo bili prijetno presenečenj v Mostarju, kjer so nas sprejeli kot največje prijatelje.
Malo je bilo časa v Mostarju za ogled mesta, poleg tega pa je pritiskala prava »mostarska vročina« —r saj je znano, da je Mostar najtoplejši kraj v Jugoslaviji. V mestu smo si med drugim ogledali znanj most preko Neretve, ki je sezidan iz kamna. Prvotno je bil most lesen, vendar so ga Turki leta 1566/67, podrli in zgradili kamnitega Ta most je edinstveno delo, ki predstavlja svojstveno gradnjo turške profane arhitekture.
Kosilo smo imeli že ob enaj- lllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin^	lllli!UIIII!lllll!ll!l!!!!lll!l!llllllll!llllll!ll!!l!lll!llll!lllllllUlllll
stih dopoldne Mimo lahko rečem, da kaj takega nismo pri- j čakovali. Bilo je res nekaj po. sebnega — in kar je glavno: gostoljubno, s prijaznim ' obrazom smo bili postreženi. Seveda smo naše priznanje vpisali tudi v hotelsko knjigo.
V največji vročini smo se poslovili od prijaznih Mostarčanov in odšli dalje proti Dubrovniku, kamor smo prispeli šele ob šestih zvečer. Vsa srečna nam je prišla naproti naša tovarišica iz Ljubljane, ki smo jo poslali prejšnji dan z vlakom v Dubrovnik. No, ne smemo reči, j da v Dubrovniku ni bilo vse v ! redu. To pot je prišla spet do izraza organizacija Putnika, kil se je znašel ter nam preskrbel res dobro spanje v hotelu »Im-penal«. Tl nam je vratar zaupno povedal, da smo letošnje leto Slovenci prvi »inozemski« gostje, kajti v tem hotelu so drugače samo domačini (oziroma obratno!). —
Dubrovnik
Vrhunski telovadec
biser našega Jadrana
Dubrovnik — naše najlepše letovišče — je zelo živahno. Pravcati Babilon je. Ljudi vseh mogočih narodnosti vidiš in slišiš v tem prelepem pomorskem letovišču.
Ko smo precej utrujeni prispeli v Dubrovnik v n^eFo 8. avgusta, okrog šeste ure popoldne, smo se takoj nastanili v hotelu »Imperial«, kjer smo imeli tudi prehrano. Po razdelitvi sob ie bilo spet nekoliko razburai-nja, ker so skoro vsi hoteli imeti boljšo sobo, teh pa seveda ni bilo dovolj na razpolago. Prednost so razumljivo imeli zakon-
Skromni, mladi telovadec iz vrste hrastniških orodnih telovadcev, Marijan Skaza, drži lepo stojo na krogih novega letnega telovadišča TVD »Partizana« v Hrastniku. — Skaza je tekmoval v zadnji sezoni v jugoslovanski vrsti z Nemci v Hofu na Bavarskem in na svetovni telovadni tekmi v Rimu v juniju letošnjega leta.
et nogometa pri Ste!: arni Hrastn *
(Nadaljevanje)
Do tedaj društvo sploh ni ime- ■ Vse tekme, k) so jih igral) v io svojega odbora, zastopal ga je teh letih, so večinoma odločili v proti oblastj in javnosti samo svojo korist ali pa so igrali ne-kapetan moštva, in sicer tiste ča- | odločeno. Izgubili so samo en-se tov. Ivan Grum. Takoj po ! krat z »Amaterjem« iz Trbovelj, odobritvi pravil so člani prejeli j drugič so pa z njim igrali neod-tudi prve legitimacije, sklican je 1 ločeno. Igral) so s klubi: Jadrati, bil izredni	občn) zbor,	na kate-	I Triglav, Hermes, Ilirija iz Ljub-
rem je bil	izvoljen	prvi odbor	\ Ijane, Atletika in Olimp iz Celja,
društva —	seveda	pa	so bili v	j Dobrna in Retje iz Trbovelj ter
odboru vsi	obrtniki	in	malome-	| z Jesenicami in Kranjem. Tekme,
ščani, kj so porokovali za našo > ki so jih igral) na domačem športno organizacijo. Poleg osta- igrišču, so bile povezane z veliki-lih sta bila v prvem odboru tudi mi težkočami, ker čez Savo tedaj tov. Jože Just in Anton Mejač ie ni bilo mostu ter je bilo treba ter še drugi, tako da vpliv malo- : vse igralce in gledalce prepelja-meščanskih odbornikov na delo- 1 tj čez Savo z navadnim čolnom, vanje društva ni pomenil skoro kjer je bilo dosti primerov da se ničesar. Razen tega je občni zbor , je kak gledalec čisto, po nedolž-izvolili tudi dvočlanski disciplin- nem okopal v umazani Savi ski	čigar naloga je bila,	(Se nadaljuje)
Dubrovnik — biser našega Jadrana
Rudar - CSK 4.5:3.5
ROKOMETNA TEKMA
Moški: Svoboda (Ljubljana)— Rudar 12:14.
da skrb) za disciplino v društvu oz. med nogometaši.
Društvo je imelo sedaj svoj odbor, potrjena pravila ter igrišče za igranje. Vse to so dosegli nogometaši s trdim, neomajnim Zenske: Svoboda—Rudar 9:8. delom, dosegli so pa tudi uspehe BRATSTVO IN PROLETAREC , v nogometu. Volja je v članih še , ZMAGOVITA, RUDAR
PREMAGAN
Drugo kolo prvenstva Slove-
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel proti
____ _____________ Danitu Kovaču In direktorju
skl pari. Marsikomu je bilo žal, Jožetu Kasteliču. — Stane Koda se ni med potjo oženil, da bi va^> Hrastnik, dobil lepšo sobo.
No — mi »trije mušketirji« iz *	■
Trbovelj smo dobili še kar dobro
— Vse vrste hrastniških orodnih j bolj porasti« in začeli so z telovadcev bodo v bližnjih dneh ! igranjem prvenstvenih tekem
tekmovale z vojvodinskimi telo- 1 tudi izven Hrastnika. Kvaliteta	.	,
vadci na letnem telovadišču mre se ie stalno bolišal sai so	nogometu ^ Je prineslo
»Partizana« v Trbovljah.	bili v skupini, v kateri so igrali,	Snhot
skoro vedno prvi ali drugi. Tud
štiri pokale so ,i priborili ter 1 |	MOŠtvo Rudarja k,oni,°
kip. Leta 1937 so igrali v Zagorju j ‘ ‘
z avstrijskim nogometnim klu- . "“J”0*! učinkovito zmago so bom »Rot Weiss«, ki je bil na izbojevali v Hrastniku Bratstvo turneji v Jugoslaviji. Te igralce proti Rudarju iz Velenja s 4:0. so premagali ter dobili v darilo | Tudi Proletarec Iz Zagorja Je lepo oljno sliko, ki še danes kra- j v borbi z Nafto Iz Lendave bil si klubski prostor.	učinkovit ter zmagal s 3:1.
PREKLIC
Prejšnjo nedeljo sta Celjski šahovski klub in Rudar v Trbovljah odigrala v Domu »Rudarja« prvo finalno tekmo za prvenstvo Celjskega okrožja. Obe moštvi bi morali odigrati dve tekmi, toda Celjani so v to privolili, ker je prišlo na tekmo samo sedem igralcev Rudarja. Rudar je v tej tekmi prvič po osvoboditvi premagal Celjski šahovski klub s tesnim rezultatom 4 A'-3 A, kar je za šahiste Rudarja velik uspeh. Posamezni rezultati so sledeči:
Franc Gerželj (IV) je dobil partijo brez borbe (številka v oklepaju pomeni kategorijo). —
Jože Drobež (II) : Zvonko Draksler (I) 1:0; Mirko Šribar (III) : Andrej Mišura (I) A-A', Robert Frece (III) : Mirko Fajs (I) 0:1; Hinko Jazbec ml. (III) : Peter Oder (II) A'-A\ Vili Rugel (III) : Jože Šnajder (II) A: A ; Hinko Jazbec st. (III) : Karel Janežič (III) 0:1; Ludvik Opresnik (III) : Milan Hojnik (IV) 1:0.
Pohvaliti je treba Jožeta Dro-beža, ki je^ lepo premagal bodočega udeleženca državnega mladinskega prvenstva. Tudi Mirko Sribar se je odlikoval z dobro igro, saj bi ob precizni igri lahko premagal prvokategornika Mišuro.	J. H.
Naš obveščevalec
RAZPIS O NAJDENIH PREDMETIH
L Zenski dežnik, črn, na eni žbici konica zlomljena, ročaj beloplav, koščen;
2. stara, zelo izrabljena aktovka, rjava, z vsebino: 1 pleskarski čopič, 1 lopatica, 1 kladivo, malo, 1 kladivo, zlomljeno.
Najdene predmete lahko lastniki vzamejo proti potrdilu o prejemu v Tajništvu za notranje zadeve OLO Trbovlje.
sobo. Uredili smo tl v njej vse potrebno — in že smo bili zunaj hotela na obali in občudovali brhke Dubrovčanke. Dolgo se nismo zadržali tamkaj, kajti čaa je bil, da gremo k večerji, katero smo imeli na vrtu hotela »Imperial« — in bila je res obilna (doma ne pojem polovico toliko). Marsikdo si bo mislil, ao, po deseturni vožnji sta potrebna počitek in spanje. Kat šel Dubrovnik je zlasti šele zvečer privlačen, to še posebno, če si tj čez leto prihranil nekaj »pleha«. Zvečer je promenada na glavni ulici. Vsa polna je veselih ljudi, ki valovijo z enega konca na drugi. Vte mogoče iezike čuješ, od slovenskega do babilonskega. Seveda moram pripomniti, da je Slovencev kaj malo v Dubrovniku.
Kavarne In vrtovi so polni gostov. Ob zvokih godbe se vrti staro in mlado In to vsak dan. Vendar sl uprave kavarn, restavracij, hote’ov In drugih gostinskih podjetij želijo pršpvsem gostov, ki več zapravijo, kajt) največ gostov sedi pri m:izi ves večer cb kozarcu piva, vina, sladoleda ali likerja. Vinjena družba je le redka. Naša skupina se je razbila. Mamice so šle po večini spat, dekleta s svojimi spremrie-valci, zakonski part prav tako, ostali pa smo jo seveda tudi urezali na svojo plat. Zamud'Ti smo v Dubrovniku redko priložnost, da si še tisti večer ogledamo uprizoritev »Hamleta«, ki so ga Igrali na prostem na zidovih dubrovniškega qr«du. Iskali smo karte, pa so bile vse razprodane. No — bolj vsiMlvi — med njimi Adela — »o prišli do njih Drugi, mani podietni, «0 »e tolažili: pa morda jutri zvečeri In tako so jo mahnili po pisanem Dubrovniku Rezultat tega podviga ie bila težka glava in malo soania — o vsem ostalem naj kronika prizanesljivo molči...
Onled znodnvinskih zna-menit°sti Dubrovnika
Pisati o Dubrovn'ku je težko, ker se v neka be-edah t<*ga ne more storiti. V ponedeljek, 9 avgusta, zjutraj, ko smo naši so
S 4tsii H:mm
Pred nami so se vrstila dela staroveških egipčanskih, babilonskih, grških, rimskih in drugih nepoznanih umetnikov (razni okraski, broške in manjši kipci, pa tudi kipi naravne in nadnaravne velikosti). Sledila
Ring, sovjetska propaganda in Umetnostna galerija lSAuhto kmSTmSinS
Okrog desetih dopoldne smo drobneje ogledal to zbirko obli-' *ih ustvarjalcev. Izredno zani-
(Nadaljevanje)-
končno le skupno odšli, da sl ogledamo najznačilnejše dunajske pbsebnoeti ln znamenitosti Spet smo koračili mimo že zadnjič omenjene cerkve, mimo dunajskega magistrata, banke in nekdanjih carskih in plemiških palač. Našo pozornost Je pritegnilo izredno lepo, a parkom obdano poslopje s krasno fasado s stebri. Približali smo se ji in zvedeli, da Je tu avstrijski zvezni parlament. K vhodu v Parlament držeče cestišče je obdano z nizom kipov. V sredini 'e prekrasen kip grške boginje Pallas Athene.	j
Kakšnih dve sto metrov dalje pa smo bilj že v ruskem pasu mesta. Kmalu smo tudi opazili velik kiosk, poln razMčnlh fotografij še iz časov Stalina in nroslulth. Sovjetska propagan. da, ki pa ne zaleže dosti, ali bolje rečeno — nič.
Povprašali smo po Umetnostni galeriji in nato naskočili tramvaj. Celih deset minut smo se vozili skozi najnovejši de! mesta mimo znamenitega Fratra, ki smo ga žal videli samo od zunaj, dunajskega gledališča Burgtheater, kj je znan po svojih visoko umetniških predstavah, in končno prispeli na cilj. Že od daleč nas je pozdravljal velikanski kip nekdanje cesarice Marije Terezije, obdane od zvestih generalov in rhinistrov na konjih in peš. Leno in za ta kraj kaj prikladno de’o!
Zavili smo v veliko, večnadstropno stavho — v Umetnostno galerijo. Nekaj časa smo se drhali skunaj, toda kmalu smo so -azbili. Različni okusi! Clovo'-Ss rno^-a' imeti vsal me«oo rtn časa, da bi si lahko malo po-l
in "'i1irar-vih stvaritev, mivo je to. da so dvorane pri-

fm
m'
■
v*
ISmHNNR
v;;..! ' -■< -v
‘4;# V
S -
vi	A- >• • "
V-;


•••
iiitč
■
m
■m
1


ir-g»r	~
$ *Jl	'J T
/


fijHfllllil
fU|lCU 114 UUII4J
rejene le za posamezne dobe. Nikakor ne bi sodil Raffael San-ti ali pa mogoče van Dyck v galerijo grške umetnosti.
V tej stavbi so zbrana dela neprecenljive umetniške vrednosti. Skoro celotne zbirke nekaterih slikarjev najdeš tu, ni ga pa menda znanega slikarja, ki ne bi bil tu zastopan vsaj z enim svojih del. Raffael SantiT Tizian, van Dyck, DUrer, Rubens, Rembrandt, Grochi, van Gogh, Manet, Monet — in še nešteto drugih velikih umetnikov je zapisanih na slikah. Razstavljena so pa tudi ročna dela. Tako n. pr, prekrasen, iz čistega zlata izdelan jedilnj pribor za zajtrk in pa popolna toaletna mizica, kj jo je uporabljala Marija Terezija, kakor tudi lep) prti in preproge, kj predstavljajo raz. ne slavne boje s Turk; in drugimi. Težko smo se ločilj od te bogate zbirke, čeprav smo bili zelo utrujeni. Kar preveč doživetij za kratke tr) ure.
Vrnili smo se v Študentski dom. »Zehn Schilling!« zakliče nekdo. Radovedno pogledamo, kaj naj to pomeni. Spet nekdo’ s cigareto v roki isto zakliče. Takrat se pa naš vrli Ivan oglasi:	»Počak' no mal’!« in
kmalu pride z vžigalnikom ter mu prižge cigareto. Sedaj smo bili pač še bolj radovedni, k’a< naj pomeni »cen šiling«.’ pfl kmalu smo zvedeli, da je naš Ivan, ki zna toliko nemško kot nič, nekje zamenjal cigarete za šilinge, te pa za vžigalnik. No na račun teh »deset šilingov-mio se še dosti smejali.
Po kosilu se je zbral naš »štab. in sestavil popoldanski pjan. Sklenili smo, da se popeljemo s podzemsko že’eznico do SchSn brunna ter si ogledamo tamkajšnje znamenitosti, nato pa se- z druge strani vrnemo v center mesta k »Slephansdomu«. Kar preče'šen program za kratke tri do štiri ure, ki so nam še preostale za bivanje na Dunalu. Zato smo pohitelj proti vhodu oz po-l-’!' nnriz-mske železnice.
(Dalje prihodnjič)
PREKLIC
Preklicujem žaljivko, izrečeno proti Majda Žagar. Jože Volaj, Trbovlje, Savinjska c. 24.
VABILO
Kolesarsko društvo Trbovlje prireja množični izlet na Ostrožno in vabi vse nečlane, da se mu pridružijo. V primeru defekta jim je po članih društva zagotovljena pomoč. — Odhod bo v nedeljo ob 7. uri zjutraj izpred Doma »Rudarja«.
KREDENCO, dobro ohranjeno, prodam. F. L, Trbovlje, Dom in vrt 2.
POTUJOČI KINO LP TrbovlJ« bo predvajal od 17. do 22. septembra ameriški film »Belit* pleše«. V petek, 17. sept. ob !*■ uri v Zidanem mostu, ob 20. uri pa v Loki pri Zidanem mostu'* v ponedeljek. 20. sept. ob uri v Izlakah, ob 20. uri pa v Mllnšah; v torek, 21. sept. ob 1** url v Čečah; v sredu. 22. sept. ob 18. uri na Posetju (samo ob le* pem vremenu).	*
Kino »Svoboda-Centnr«, Trbovlje
(Delavski dom) bo predvajal francoski fibh »FANFAN TULIPAN« Razpored predstav bo razviden z lepakov.
Za mladino se predvaja v nede-ljo dopoldne ob 10. uri fl*m »OTROŠKI VRTEC«
Kino »Svoboda« — Trbovlje bo igral ameriški film »OSEBNA ZADEVA« Razpored predstav bo razviden z lepakov.
šahisti Svobode imajo nove prostore
Ob koncu prejšnjega meseca so v Zg. Trbovljah zaključm šahovski kategorijeki turnre Prireditev le trainln tri m^cc in se je je udeležilo 32 19r cev šahovskega kluba SD bode«. Po tem turnirju si leTV šahistov pridobilo priznanje * kategorije. Prvo mesto na * turnirju je dosegel tov. Lan«
začela
V septembru sta se pa la' v tem klubu kar dva katego
ska turnirja. Ena skupina igra za priznanje III. kategorij druga skupina pa za IV. * *0 gorijo. V drugi skupim *8 .,j šahisti, ki doslej še niso
sanis-u, ki aosicj	tpEa
kategorizirani. O poteku umirja bomo še poročal>•	tor
Klub ima nov klubski Pr0 1er pri Volkerju v Trbovlja , n_ šahisti snidejo trikrat i. Dolžnost vsakega članaJr_
la se redno udeležuje 11 nirjev.	U
tur-