LETO XlLf 8TEV« 67 LJUBIJUMf REDELJa. 22. BUBCA 1989 SLOVENSKI Izdaja *. dsl« CasupUDt ^lovcuak! uurvce*«iM Uirekton Radi J.nbabn — Glavni in odgovorni a rod n »ki Sergej Voinjak — Ured-liltvo: Liabljana, Tomšičeva o lica 1 in S, telefon £5-522 do tS-S2i « Lpravai Ljubljana, Tomiifrva n lica it |/I1, telefon >3-522 do >3-524 — Oftiml oddelek Ljobljana. Titova ce«ta t. telefon 21-8H - Nero^ninnki oddelek ta ljubljanske naročnike telefon >0-443, on snnanje naročnike telefon 21-832 — Poitnl predal it W - Žiro ra^nn pri Romnnelni banki I.JoblJnn« IM 70* t 347 - Meae^na naročnina £30 din S SEJE PREDSEDSTVA SZDL SLOVENIJE Vkalaloaloa ■. j. aaaiviaattfkMtll S . f ittaia nav dnevnik- »DELO« >>®*®*a*a ne priznamo s« Al A1U V 1BAAV# w AAAMAb MwMMmšMŠ%0 »Pravica je nedeljiva!« piše »Slovenski vestnik«, glasilo koroških Slovencev — Dr. Tischler: sto let sistematičnega ponemčevanja S politično vsebino potovanja tovariša Tita se morajo seznaniti vsi delovni ljudje - Imenovana sta nova komisija za zamejstvo in izdajateljski svet dnevnika »Delo« Predsedstvo SZDL LRS je na »vaji seja 19. III. 1959 najprej razpravljalo o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih ob zaključku potovanja tovariša Tita po deželah Azije in Afrike. Poudarjeno je bilo, da so naši delovni ljudje ves čas z veliko pozornostjo in prizadetostjo spremljali potek potovanja. Vesta o popularnosti zmagovite borbe naših narodov v drug; svetovni vo.ini in o priznanju naši globoko princi-pialni izven blokovski politiki aktivne koeksistence pri narodih Indonezije, Burme, Indije. Cejlona. Etiopije. Sudana in Združene Arabske republike ter Grčije, so pri nas utrdile zaupar,je v pravilnost naše poti in še bol; povezale državno in politično vodstvo z delovnimi množicami naše dežele. — Zlonamerna blokovska podtikanja o namerah tega potovanja. k: je bilo namenjeno samo utrjevanju miru, medsebojnemu razumevanju in vzajemni pomoč; med obiskanimi deželami in našo domovino, je naša javnost z ogorčen ;em odklonila. Nadaljnje razvijanje kulturnih. gospodarskih in drugih stikov s temi deželami bo tud; v bodoče stvar vseh naših delovnih ljudi, saj le-ti čutijo, da je tesnejša medse- bojna podpora dežel, ki žele samostojno in neodvisno živeti obojestransko koristna, ker zbližuje narode, razvija medsebojno razumevanje in prijateljstvo ter utrjuje temelje trajnega miru v svetu. Sklenjeno je bSo. da naj organizacije SZDL svoje članstvo in vse delovne ljudi temeljiteje seznanijo s politično vsebino tega potovanja. Nadalje so bili na tej seji odobreni osnovni zaključki za praktično politično akciio. ki naj sledi na osnovi 14. plenuma GO SZDL. Organizacijsko politični sekretariat je dobil naloge, da pomaga organiza-ciiam SZDL pri sprovajan.iu politične vseb ne zaključkov Nadalje je Predsedstvo pretreslo dosedanji potek izvajanja šolske reforme v tistih predelih Slovenije (Murska Sobota, Koper), kjer žive narodne manjšine. Predsedstvo je dalje razpravljalo o položaju, ki je nastal za Koroške Slovence ob sprejemu zakona o manjšinskem šolstvu v Avstriji in ob uvedb; slovenščine kot uradnega jezika v treh od osmih okrajnih sodnih okolišev Južne Koroške, kakor tudi o poteku procesa proti Beneškim partizanom v Firencah. NOVA KMETIJSKA PROIZVODNJA Praktični namen vseh pri- tadevanj, ki jih vlagajo danes v razvoj kmetijstva vsi družbeni činitelji v sodelovanju s socialističnimi gospodarstvi, kmetijskimi zadrugami in zasebnimi proizva-vajalci, je uvajanje moderno organizirane kmetijske proizvodnje z uporabo sodobne agrotehnike in mehanizacije na večjih površinah, kar naj zagotovi hitro povečevanje tržnih presežkov za. notranje potrebe in izvoz. Celotni pomen na tak način povečanega deleža kmetijstva v celokupni proizvodnji in njegovega vpliva na vrsto gospodarskih in družbeno - političnih odnosov pa je seveda mnogo širši. Vendar je tudi ta širši pomen že dovolj znan naši širši javnosti. Prav zato pa je treba posvetiti vso pozornost praktičnim vprašanjem, ki se pojavljajo pri uresničevanju družbenih načrtov na področju kmetijstva in pri organiziranem izvajanju konkretnih nalog v kmetijstvu. Kako zagotoviti ustrezne površine, na katerih je mogoče razviti moderno kmetijsko proizvodnjo in povečati tržne presežke, je nedvomno eno takih vprašanj, ki se mu praktično ni mogoče izogniti. Za letos je bilo planirano v Sloveniji, da bodo znašale površine, na katerih bo organizirana proizvodnja v kooperaciji, skupno s travniki 30.000 ha, neupoštevajoč pri tem 6500 ha, ki so bili že zasejani jeseni s pšenico. Čeprav so sklepale zadruge pogodbe o kooperaciji najbolj intenzivno prav v mesecu marcu in ta akcija še ni zaključena, je bilo zbranih že do 1. marca skupno 12.000 ha ali 40"/» predvidenih površin za proizvodnjo v kooperaciji. V posameznih, okrajih in zadrugah so bili doseženi še boljši rezultati. Tako so podpisale kmetijske zadruge v celjskem okraju pogodbe za proizvodnjo v kooperaciji na 98*!» vseh površin pod hmeljem, 46*/» površin pod travniki, 36*/» površin pod hibridno koruzo. 42*1» površin pod krompirjem in 80*!» površin pod lanom. Pa tudi v drugih okrajih so posamezne kmetijske zadruge do 15. marca že presegle plan površin za proizvodnjo posameznih kultur v kooperaciji. Ne glede na to pa še niso izčrpane razne možnosti za moderno proizvodnjo na obdelovalnih površinah. Znatne površine zemljišč v lasti splošno Ijtidskega premoženja namreč še obdelujejo zasebni proizvajalci. Prav tako tudi f»4 izkoriščena možnost naje-■tAnja zemlje, ki jo nudijo polkmetje. Tudi najemanje zemljišč, ki jih obdelujejo starejši ljudje na vasi, zasluži potrebno pozornost, saj je precej primerov, ko le-ti nimajo dovolj lastnih delovnih moči. Proizvodni uspeh sklenjenih kooperacij bi lahko ovirale premajhne površine, za katere so bile sklenjene pogodbe. Doseženo povprečje površin, za katere so bile sklenjene pogodbe o kooperaciji, se gibljejo v posameznih primerih le okoli 10 arov. To bi med drugim otežkcčilo uporabo mehanizacije, jo podražilo in podobno. Glede na to, da je število sklenjenih pogodb za kooperacijo precej veliko, bo treba zelo skrbno in organizirano razporediti ves razpoložljivi strokovni agronomski kader, brez pomoči katerega bi se le težko izognili pomanjkljivostim pri uporabi tako visokih doz gnojil, kot jih predvidevajo pogodbe. Enako je treba računati tudi s tem. da kooperacija v proizvodnji med zadrugo in kmečkimi proizvajalci nujno zahteva stalno in organizirano sodelovanje ter skupno spremljanje celotnega poteka ko-operacje od njenega začetka do konca, kar edino lahko zajamči gospodarski, finančni in politični uspeh kooperacije K temu naj bi pripomogel tudi obojestranski interes kooperantov, ki izhaja iz oblik udeležbe enih in drugih na doseženi proizvodnji. Pri vsem tem in pri nadaljnjem razvoju kmetijstva sploh je še posebej pomembna vloga ljudskih odborov, od katerih je v znatni meri odvisna krepitev materialne podlage za razvoj kmetijstva. Skrb ljudskih odborov za razvoj kmetijstva se sicer iz leta v leto stopnjuje, vendar se to ne kaže dovolj v usmerjanju sredstev za potrebe tega področja. Lani so namenili ljudski odbori za investicije v kmetijstvu le 47 milijonov dinarjev, čeprav znaša njihov dohodek iz kmetijstva precej več. Ta dohodek pa bi se moral skladno s predpisi vlagati zopet nazaj v kmetijsko proizvodnjo. Število traktorjev in priključkov, s katerimi razpolagajo kmetijska gospodarstva in zadruge, se je v zadnjem letu podvojilo. Razpolagamo skupno s 1560 traktorji in z nad 6300 priključki, kar zadovoljuje osnovne potrebe. Pač pa vse to že narekuje tudi potrebo po ustanavljanju manjših servisov, ki bi bili bliže zadrugam m bi služili za manjša popravda. Z-ek Zaradi novih obveznosti nekaterih dosedanjih članov komisije za zamejstvo pri Predsedstvu SZDL Slovenije je bil na tej seji imenovan naslednji novi sestav Komisije, in sicer: Mitja Ribičič za predsednika. Majda Bojc za sekretarja in Drago Druškovič. Rudi Jan-huba, Bojan Lubej, Dane Robida ter Marija Vilfan za člane. Predsedstvo je razpravljalo o ukrepih za združitev obeh jutranjikov -Ljudske pr=>vice-in -Slovenskega poroče .lca-v novi dnevnik -Delo-. Spričo vse hitrejšega razvoja in razmaha našega gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja se je že dalj časa čutila potreba po obsežnejši, hitrejši in kvalitetneiši informaciji našega delovnega človeka v mestu in na podeželju. Teh potreb n- bilo mogoče zadovoljiti ob ohranitvi dosedanje razdelitve našega novinarskega kadra in sredstev na dva lista: -Ljudsko pravico- in -Slovenski poročevalec-. Nedvomno je. da sta oba lista kot glasili Komunistične partije in Osvobodilne fronte v priprav; ljudske revolucije, v borbi proti okupatorju in v prvj fazi izgradnje socializma odigrali svojo veliko zgodovinsko vlogo. V zadnjih letih pa je postalo povsem nesmotrno. da Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije izdaja dva dnevnika — jutranjika. ko bi lahko z obstoječimi sredstvi in kadri dokaj razširili obseg in dvignili kvaliteto našega vodilnega časopisja. Zato je Predsedstvo SZDL Slovenije po daljši konzultaciji in s soglasjem izdajateljskih svetov Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice ter uredništev7 obeh listov sklenilo. da se oba jutranjika združita v nov list pod imenom -Delo-. Predsedstvo je ime- novalo izdajateljski svet »Dela- v sledečem sestavu: Stane Kavčič. Fran Albreht, Majda Bojc, Tone Bole, dr. Marjan Dermastja. Tone Kropušek, Lev Modic, Franc Pokovec, Janez Potrč. Niko Šilih, dr. Ma-kso Snuderl, Marija Vilfan. Mirna Zupančič in Rudi Jan-huba kot glav. urednik -Dela-. Novi list naj bi začel izhajati 1,- maja letos. Izhajal naj bi vsak dan, njegov obseg pa bi se gibal od 10 do 16 strani. De tako bomo lahko dosegli večjo pestrost in vsestranost lista ter ustregli neštetokrat izraženim željam dtateljev po širših informacijah, kakor tudi po splošno izobrazbenem in zanimivem gradivu z najrazličnejših področij družbenega življenja. Razširila naj bi se dopisniška mreža po Sloveniji in bližnjem 'zamejstvu, dala več informacij iz drugih republik naše države, kakor tudi omogočilo boljše obveščanje o dogajanjih po svetu. Sprejet je bil tudi sklep, da se Politično študijska knjižnica. k; je bila doslej pri Predsedstvu SZDL Slovenije, priključi novo ustanovljenemu Sociološkemu institutu ljubljanske Univerze. DUNAJ, 21. marca (Tanjug). »Koroški Slovenci krivičnega diktlta nikdar ne bomo priznali«. Pod tem naslovom poroča danes glasilo »Slovenski vestnik« o zadnjih brezuspešnih poskusih slovenskih zastopnikov, da bi vsaj v zadnjem hipu prišlo do spremembe in dopolnitve vladnih zakonskih načrtov o manjšinskih šolah in o uporabi slovenskega jezika samo v treh izmed osmih sodnih okrajev na Južnem Koroškem. Časopis omenja prizadevanja koroških Slovencev, spomenice in pismene predloge, ki so jih pošiljali vladi in parlamentu na Dunaj in vsem poslancem, začenši z letom 1955. ko je Avstrija po državni pogodb) dobila popolno svobodo in neodvisnost in se zavezala, da bo spoštovala pravice jugoslovanske manjšine. »Dolga leta po parlšk; odločitvi so upoštevali odvisnost okupirane Avstrije ter potrpežljivo čakali, da najprej doseže svojo svobodo in neodvisnost«, je izjavil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franc Zwitter na nedavnem protestnem sestanku v Celovcu. »In Sele zatem smo postavil; svoje zahteve jn predloge na temelju določil člena 7. Teh pravic nam ni dala Avstrija i* lastnega nagiba, priborili smo si jih sami z borbo proti nacističnim nasilnikom, ki so tlačili nas in Avstrijo. Za te s krvjo in trpljenjem pridobljene pravice se bomo borili naprej vse do njihove uresničitve v smislu naših, na široko demokratično osnovo postavljenih spomenic in predlogov«. Ko je poudaril, da pomenita oba zakona uzakonitev germanizacije koroških Slovencev, je Zvvitter dejal- »Zakonov, ki nam jih diktirajo, ne bomo priznali, ampak se bomo boril] za svoje pravice, vse dotlej, da jih dosežemo. Ponavljam — je dejal govornik — da v naši borbi nismo sami, da imamo na naši strani vse tiste narode, ki se borijo za svoje pravice in Jugoslavijo, v kateri živi naš matični narod«. Dr. Franci Ztvitter je na koncu dejal: »Na tem mogočnem zborovanju ponovno prožimo roko avstrijskemu ljudstvu in apeliramo nanj, da nas v interesu dobrega sožitja podpre v našem prizadevanju za dosego naših pravic. Kajti pravica je nedeljiva! To, kar zahtevate za svcje rojake na Južnem Tirolskem, to dajte tud; nam, koroškim Slovencem. « Predsednik narodnega sveta koroških Slovencev dr. Jožko Tischler je prav tako odločno nastopil na protestnem sestanku in poudaril, da oba zakona kar se da grobo kršita določbe 7. člena državne pogodbe. Ko je navedel vlogo dokumentiranih dejstev o sistematičnem ponemčevanju Slovencev v zadnjih 100 letih, še od leta 1359, je Tischler dejal: »Marca 1959 pa hoče avstrijska vlada in avstrij-t. sk; parlament na Dunaju z zakonom ukiniti še zadnje pravice koroških Slovencev ]n vse to se dogaja v Avstriji, ki se šo-pir; s svojim posebnim poslanstvom in z demokracijo. To se dogaja v državi, ki se sama bori za pravice svoje manjšine na Južnem Tirolskem. Ta ista država pa popolnoma prezira pravi7’ koroških Slovencev, kljub tei.i-u. da so zajamčene s 7. členom državne pogodbe. Dr. Tischler je na koncu poudaril, da sta oba zakona v nasprotju z vsemi mednarodnimi konvencijami o človeških pravicah in da imata namen likvidirati slovensko manjšino. »Zakonov take oblike — je končal govornik — ne bomo priznali nikoli in nikdar. Ostal; bomo prj svojih zahtevah In se nadalje borili ter se vedno držali gesla: »Tujega nočemo, svojega pa ne damo! Nikoli in nikdar!«. Sporazum o liniji odgovora Predsednik Eisenhower in Macmillan sta se sp orazumela glede sestanka na najvišji ravni — Eisenhower bolj sprejemljiv za nove poglede, ker ni prisoten Dulles, piše »New York Times« GETTTSBURG, 21. m*re» (Tanjug). Kot so nocoj uradno sporočili, sta. predsednik ZDA Eisenhower ln britanski premier Macmillan dosegla sporamum o generalni liniji odgovora Sovjetski zveni o vpraSanju sestanka na najviiji ravni. 8 svojimi sodelavci sta danes dopoldne nadaljevala razgovore o Nemčiji in Berlinu. Danes popoldne je na dnevnem redu sestanka razorožitev ln prenehanje Jedrskih poskusov. Glavni predmet današnjih vidiki berlinske krize in »lepa angl o-ameriških razgovorov so ulica, v kateri se je znašla že- konkretna vprašanja; vojaški nevska konferenca o preneha- Načrt SPD pozitivno sprejet V zahodnih prestolnicah, posebno v Londonu so ugodno ocenili načrt SPD o Nemčiji — Washington: v marsičem sorodni pogledi — Tudi na vzhodu pritrjujejo, čeprav s pridržki BONN, 21. marca (Tanjug). Is krogov socialnodemokratske stranke Zahodne Nemčije poročajo, da je strankin načrt o rešitvi nemškega problema m evropske varnosti doživel ugoden sprejem v drugih zahodnih prestolnicah, predvsem v Londonu. V Bonnu menijo, da bo opozicija zahtevala o tem vprašanju veliko zunanjepolitično debato v Bundestagu. Z ameriške strani so zastopnikom socialnodemokratske stranke sporočili, da vlada za njihov načrt zanimanje in da ga bodo skrbno proučili. Baje sc ZDA povedale, da se v marsikateri točki socialni demokrati približujejo glediščem ameriške vlade. .Zaostrovanje notranje-polltlč-nega vzdušja v Zahodni Nemčiji raste, čim bliže so četverni razgovori o nemškem vprašanju. Opozicija očita Adenauer-jevl vladi, da je štiri mesece po sprejemu sovjetske note o Berlinu ostala popolnoma nedelavna. da ni izdelala nobenih lastnih načrtov za rešitev spornih vprašani in da je celo nasprotovala zahodnim državam, ki menijo, da je nemško vprašanje moč rešiti samo v ugodnejši atmosferi mednarodnih odno-šajev. Zastopnik bonnske vlade )e na tiskovni konferenci Izjavil da vsebuje načrt socialnih demokratov tendenco, da bi vlad Vzhodne Nemčije priznali enakopraven položaj z bonnske vlado. Ko je ocenjeval ta načrt. je zastopnik vlade dejal da ne vsebuje nobene obvezno, sti, ki bi jamčila, da bi uresničenju ene faze načrta sledik uresničenje naslednjih faz. Pr njegovih besdah načrt ne vsebuje nobene povezave med zmanjšanjem oboroženih sil ir Dolltičnimi rešitvami, kar eno stransko slabi pozicije zahodni; držav. Kakor poroča agencija TASS :e socialnodemokratski načrt < rešitvi nemškega vprašanja po. vzročil živahne komentarje v Vzhodni Nemčiji, kjer so gs ocenil kot pozitivno dejstvo In določen napredek orl gledanju mclalnlh demokratov na nemški problem. Ton komentarjev ps j*, dm j« »uodaildecnokratsto« stranka obtičala na pol poti«. Po mneoiu časopisa »Neue« Deuitechiand« je zadnji korak socialdemokratske stranke posledica vse odločnejših zahtev zahodnonemškega delavskega razreda, da bi desničarski voditelji socialnih demokratov glede ponovne združitve Nemčije ter v zadevah rimani* ln vojaške politike prekinili sodelovanje z Adenauerjem. To je, poudarja časopis. Imelo za P°- gledloo, da me )e vodstvo stranke odpovedalo prejšnji politiki zavračanja pogajanj in sodelovanja z vzhodnonemško vlado. Časopis na koncu poudarja, da se vodstvo socialnodemokratske stranke, žal, ? svojem načrtu »sploh ni dotaknilo glavnih vprašanj, od katerih je odvisen mir v Evropi, ta vprašanja pa bo zah odnone mšk 1 militarizem, atomska oborožitev in likvidacija vojnega žarišča v zahodnem Berlinu«. Časopis »Trlbiine« ugotavlja, da ostra reakcija bonnsk« vlade potrjuje, da vsebuje načrt socialnih demokratov elemente, ki bi lahko bili osnova za pogajanja. ■ 'iv L:' njni Jedrskih poskusov. Doslej so bili razgovori omejeni na Mac-millanovo poročilo o obisku v Moskvi, Parizu in Berlinu. Iz te načelne Izmenjave mnenj o splošnih odnošajih med Vzhodom in Zahodom so časnikarji domnevali, da Je med zahodnimi državami dejansko prišlo do soglasja o sklicanju konference na naj višji ravni. V zaključnem delu anglo-amerlških razgovorov bodo skušali še enkrat najti skupno praktično formulo, ki bi jo lahko predlagali drugim zahodnim družabnikom in So vjetski zvezi. Potrjeno je zdaj. da so nesoglasja glede tega vprašanja. Čeprav sodijo, da bi morala pot do konference na najvišji ravni držati mimo predhodnega sestanka zunanj ih ministrov, trdijo Britanci, da je ta sestanek samo formalnega pomena in da bo imel v glavnem nalogo pripra\-iti konferenco vodilnih državnikov. Britanci »o vztrajali, naj tudi ZDA sprejmejo mnenje, ki ga je baje sprejela tudi bonnska vlada, da bi bilo treba nujno nekoliko spremeniti sedanje za- hodno stališče do nemškega problema. Prednost tega naj bi bila v tem, da bi s prožnejšim stališčem do tega vprašanja ustvarili pogoje za stvarne pogovore z ZSSR. V takšnem položaju bi bilo za Zahod najbolj realistično, če bi posvetil glavno pozornost izdelavi sporazuma s So :;,V' t J*- ij-A:/ j; . V'*: Pomlad, ki jo je zaznamoval včeraj tudi že koledar, obuja tudi zemljo, jie le božajoče sape in lepo brstje za oči. V toplih sončih žarkih je zadišala zemlja. Čaka na seme, na hrano in na znoj, ki ga bo jeseni poplačala. Sama od sebe zemlja ne rodi in s staro obdelavo ni zadovoljna. Rodila nam bom bogato le, če jo bomo obdelovali po sodobnih metodah. — Na sliki: Motiv s Dolenjskega. Dolenjska zemlja je skopa, zato bo treba na njej ie bolj zavreči staro g—podsrsfcs miselnost in se oprijeti nove. vjetskoz vezo o omejitvi oboroževanja v Nemčiji s pomočjo ustreznega kontrolnega sistema. Prav tako nai bi okupacijske sile podpirale pobude obeh nemških vlad v smislu »postopnega združevanja«. Ta politika naj bi se izvajala ob nedvoumnem stališču, da Zahod ne želi uradno priznati vzhodnonemške vlade in privoliti v takšen ' sporazum o omejitvi oborožitve, ki bi pokvaril sedanje vojaško ravnotežje v Evropi. Ce bi Zahod po britanskem mnenju zagovarjal to stališče, ki bi ga bilo treba še podrobneje izdelati, bi bili ustvarjeni pogoji za resna pogajanja s Sovjetsko zvezo. Tako bi za daljše obdobje preprečili zaostrovanje berlinske krize in tako vsai začasno odpravili z dnevnega reda možnost, da bi kdo kratil zahodnim državam pravico do navzočnost; v zahodnem Berlinu. Časopisni poročevalci trdijo, da imajo v rokah obvestila, po katerih je Eisenhoiver »z velikim zanimanjem poslušal britanskega sobesednika« in da je, kakor trdi poročevalec »New York Timesa«, »bolje sprejel njegova gledišča, kakor v prejšnjih primerih, ko je bil navzoč Dulles.« Naša intervencija v Rimu Rim, 21. marca. (Tanjug) — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mihailo Javorški je obiskal sinoči italijanskega državnega podsekretarja Folchija. ki v odsotnosti zunanjega ministra Pelle vodi italijansko ministrstvo za zunanje zadeve. Zvedelo se je, da je ob tej priložnosti veleposlanik Javorški interveniral glede procesa v Firencah. Diplomatska kronika BEOGRAD — Minister za zunanje zadeve Tunizije dr. Sa-dok Mokadem je poslal državnemu sekretarju za zunanje zadeve Koči Popoviču brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za čestitke ob obletnici tunizijske neodvisnosti. ATENE — Grški minister za zunanje zadeve Evagelos Ave-rof je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Atenah Mito Miljkoviča in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. Govorila sta o nekaterih zadevah, ki zanimajo obe državi. VREME Stanje, 21. marca: Nad celotno Evropo se zadržuje področje visokega zračnega pritiska. Od zahoda doteka nad alpske kraje topel zrak, na severni strani Alp pa se še zadržujejo ostanki hladnega zraka. ■» Napoved za nedeljo: Zmerno oblačno vreme, vendar delom* sončno. Temperature ponoči med 2 in 6, v Primorju 9, najvlgl# dnevne med 14 in 17 stopinjami 2 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / »t. m — **. marca i9S* S SEJE SVETA ZA ZDRAVSTVO OLO MARIBOR Strokovna vzgoja zdravstvenih kadrov Priznanje mariborski bolniSnici - Skrbeti je treba tudi za strokovno izpopolnjevanje srednjih in nižjih medicinskih kadrov Vprašanju •trokovneea Izpopolnjevanja zdravstvenih kadrov Je Svet za zdravstvo mariborskega okraja posvetil že doslej vso potrebno pozornost. Določil je posebno komisijo, ki je skrbela za organizacijo posebnih seminarjev, predvsem za zdravniški kader. Mariborska bolnišnica je dosegla lepe uspeivs z organizacijo vsakomesečnih strokovnih predavano za svoj* zdravstveno osebje in z drugimi prijem:- prispevala k enotnosti medicinske doktrine. O dosedanjih izkušnjah na tem področju je na zadnji seji Sveta za zdravstvo obširneje poročal primarij dr. Em&n Pertl, predsednik komisije za strokovno izj>opoli\j«vanje. Dejal je, da *e je najbolj obnesel način seminarske oblike izpopolnjevanja. Seminarjev se udeleži 8 do 14 zdravnikov, ki poslušajo kvalitetna predavanja, v razpravah pa izmenjajo izkušnje, dobijo napotke, predvsem pa navežejo stalne stike z bolnišnico, kar Jim pri opravljanju vsakodnevne prakse na terenu ogromno koristi. Doslej je bilo v Mariborski bolnišnici 7 takšnih predavanj za zdravnike in 1 tečaj ra bolničarke. V letošnjem prvem polletju je v programu že opravljen; seminar iz kirurgije, ter seminarja za interno medi- cino in pediatrijo, za medicinske sestre pa je planiran seminar s tematiko iz preventivne službe. Druga pomembna oblika strokovnega izpopoflnjevanja so mesečni seminarji, ki jih že nekaj let prireja mariborska bolnišnica. Na ta predavanja pa je v se premalo odziva iz vrst zdravstvenih delavcev drugih ustanov v Mariboru in v okraju. Ta ugotovitev je toliko bolj zaskrbljujoča, ker se zunanji kadri tudi v drugih, višjih zdravstvenih ustanovah ne izpopolnjujejo. Svet za zdravstvo je dal bolnišnici za organizacijo vseh teh tečajev, hkrati pa tudi Komisiji za strokovno izpopolnjevanje vse priznanje za dosedanje delo. Izkušnje naj služijo za po- glabljanje tega dela, k čemer bodo morale prispevati vse zdravstvene ustanove s tem, da izdelajo program strokovnega izpopolnjevanja za svoje kadTe. Veilike ambulantno-poliklininč-ne ustanove bi lahko prirejale samostojne seminarje, specialisti pa naj bi se obvezno udeleževali seminarjev v bolnišnici ir> eekcijskih sestankov, ne le kot poslušalci, marveč kot referenti. Svet je pozdravil tudi prakso mariborske bolnišnice, ki daje bolnikom ob odpustu oopis celotnega poteka bolezni, lci služi terenskemu zdravniku kot dragocen material za nadaljnje zdravljenje. Priporočil je, da ta način sodelovanja osvoj ijo tudi ostale bolnišnice. V enaki meri kot za zdravniški kader, bo potrebno skrbeti za strokov^ no izpopolnjevanje pomožnega zdravstvena osebja, zlasti pa babic. Stremeti je za tem, da v bodoče prirejajo seminarje vse večje ustanove, zlasti pa pri področnih bolnišnicah v Ptuju in Slovenjem Gradcu. Tudi odprt konzilij — praksa mariborske bolnišnice, daje možnost zdravnikom, da se o bolezni svoj ih pacientov posvetujejo s specialistom na posameznem oddelku — zasluži pozornost In posnemanje. Up) Inozemske delegacije na kongresu ZSJ Beograd, 21. marca. (Tanjug) Poleg držav, kj so. se odzvale povabilu centralnega sveta ZSJ, naj pošljejo svoje delegacije na IV. kongres jugoslovanskih sindikatov, so povabilo sprejele tudi Indonezijska federacija demokratičnih delavcev (KBKI), Zveza sindikatov Madžarske in Kongres sindikatov Gane. POZIV Republiški odbor za proslavo 40-letnlce KPJ v Sloveniji pripravlja skupaj z Zgodovinskim arhivom CK ZKS in Muzejem NO razstavo »40 let obstoja Komunistične partije Jugoslavije« in s tem v zvezi poziva vse tovariše, ki razpolagajo s kakršnimi koli materiali zgodovinske vrednosti iz dobe delovanja Komunistične partije Jugoslavije 1919—1959. Pododbor za razstavo bo lahko koristno uporabil prav vse, kar se nanaša na delovanje Partije na raznih področjih javnega življenja, to je pisano in tiskano gradivo (zapisniki, pisma, beležke, dopisi, okrožnice, poročila, letaki, brošure, časopisi, revije, knjige, — zlasti take z rokopisnimi pripombami, fotografije, članske izkaznice, propustnlce In osebni dokumenti, skice, zemljevidi). Se bolj bo odbor potreboval predmete — kot zastave in uniforme raznih delavskih in sploh naprednih društev, žige. razmnoževalne aparate za ilegalno literaturo, štance, značke, torbice in kovčke, predmete, ki so jih ljudje izdelali ali uporabljali v zaporih in Internacijah, orožje, opremo iz bunkerjev, bolnišnic in tehnik, predmete za maskiranje, predmete "za mučenje borcev za svobodo, priprave za sabotažo, pisalne stroje, črke in ostale tiskarske pripomočke Itd. Prosimo, da vsak kos, ki ga pošljete, pa naj bo to pisan dokument ali predmet, zanesljivo dokumentirate, se pravi natanko poveste, kdo ga je uporabljal, v kakšne namene, kdaj, in druge podrobnosti. Na fotografijah je treba tudi označiti osebe s številkami in napisati k številkam legalna in ilegalna imena. Vse, kar želite oddati, pošljite ali prinesite osebno v Zgodovinski arhiv CK ZKS, Ljubljana, Trg revolucije štev. 1. Materiale odlkupujemo ali sprejemamo v posojilo. Odbor jamči za vrnitev izposojenih materialov. Od materialov, ki jih bo možno preslikati, bodo tovariši poleg svojih materialov prejeli še nove kopije z istočasno povrnitvijo vseh stroškov pošiljanja. Fotografije vrnemo v 14 dneh, ostalo pa po razstavi. Materiale poslati ali pa sporočiti naslove, kje se nahajajo, čimprej ali vsaj do 15.'aprila 1959 na naslov; Zgodovinski arhiv ČK ZKS, Ljubljana, Trg revolucije 1, tel. štev. 23-571. Ce nekdo sam ne razpolaga z naštetimi predmeti, pač pa ve, kje se nahajajo, prosimo, naj sporoči naslov dotičnega, ki to hrani. Razstavo bo prevzel Muzej narodne osvoboditve, ki se bo s tem tudi preoblikoval in preimenoval v Muzej revolucije. Tako razstava ne bo samo občasna, temveč se bo spreminala v stalno, kar še posebej podčrtava njeno pomembnost. Prosimo tovariše, da se odzovejo temu pozivu in tako prispevajo h kvaliteti naše partijsjce razstave in bodočega Muzeja revolucije. Republiški odbor za proslavo 40-letnice KPJ v Sloveniji Letošnje zračne poti Leto* bo JAT začel c rednimi poleti na notranjih in mednarodnih linijah 1. aprila iz Beograda. Iz Ljubljane bo vzie. telo prvo letalo 2. aprila ob 6. uri, prišlo v Zagreb ob 6,35 ter v Beograd ob 8,357 Letalo se bo vračalo iz Beograda ob 15. uri in prispelo v Ljubljano ob 17,35. Titograd. Skoplje ter v sezoni na Ohrid. Ljubljansko letalo bo imelo v Zagrebu zvezo za Mun_ chen, Pariz, Dunai in Frankfurt, v Beogradu pa za Ziirlch. Atene. Kairo. Tirano in Sofijo. JAT-ova letala bodo letos letala tudi na mednarodnih Drogah, In sicer: Beograd—Zagreb m® ■■ *. ;s/3 Ta linija bo poslovala vsak dan —Milnchen—Pariz; Beograd— razen nedelje. Iz Zagreba bodo Zagreb—Dunaj—Frankfurt; Du_ Imeli potniki zvezo za Sarajevo, Titograd, v sezoni pa za Split ln Dubrovnik. Iz Beograda bo vzpostavljena zveza na Seja ob&inskega ljudskega odbora Bled Bled, 21. marca. Občinski ljudski odbor na Bledu je sinoči n® svoji seji razpravljal o pomembnih tekočih zadevah. Najvažnejša ie bila razprava o odloku, katere hišice se smatrajo za letne hišice v zvezi z nacionalizacijo najemnih stavb. Odborniki so se strinjali s predlogom, po katerem se smatrajo za letne hišice tiste, katerih stanovanjska površina ne presega 70 kvadratnih metrov ln ki služijo za oddih ter niso sposobne po svoji ureditvi in konstrukciji za stalna stanovanja. Omenjenih hišic je na Bledu precej in je zato pomembnost LEV tega odloka še večja. S tem so Prvo letalo bo priletelo na odpadle nejasnosti, ki so na- ljubljansko potniško letališče 1. stale . v zvezi s prijavljanjem aprila ob 17.35. Vse naštete H-stanovanjskih hiš. nlje bodo- redno^ poslovale dp B. B- L novembra leto«. S.. I." bnovnik—Zagreb—Dunaj; Split —Zagreb—Dunaj; Beograd—Ziirlch; Bt--u rrad—Tivat—Dubrovnik—Rim; Beograd—Dunaj— Praga; Beograd—Atene—Kairo ln Beograd—Tirana. Razen tega bodo letala opravljala redne polete tudi na številnih notranjih progah: Beograd—Zagreb—Ljubljana; Beo. grad—Zagreb—Bled; Beograd— Skopje—Ohrid; Beograd—Sarajevo; Beograd—Titograd; Zagreb—Sarajevo—Titograd; Beograd—Split; Beograd—Dubrovnik; Beograd—Hercegnovl; Beograd—Tivat; Zagreb—Split; Zagreb—Dubrovnik; Zagreb—T!_ vat; Bled—Dubrovnik; Sarajevo—Split; Sarajevo—Dubrov- nik; Ohrid — Skonie — Dubrovnik ln Skopje—Tivat. V Jugoslaviji bodo razen podjetja JAT vzdrževala redne linije tudi inozemska podjetja in družbe BEA. AUA, LOT. MA-Aeroflot in TARON. Kljub temu, da je v primeru z drugimi velikimi mesti visoko razvitih držav, naš promet še majhen, se pa iz dneva v dan veča. S številom kolesarjev pa se pri nas uvrščamo na eno prvih mest v Evropi. Tudi mopedisti rastejo kot gobe po dežju. Za upravljanje i motornimi vozili nad 100 ccm je potreben vozniški izpit. Prav mopedisti, ki često radi poženejo svoje vozilo, kolikor jim plin dopušča. In mnogi kolesarji, ki se ne zavedajo, da cesta služi drugim, ne samo njim, predstavljajo stalno nevarnost na cestah. V previdnosti cestnih disciplin in upoštevanju cestno prometnih predpisov, pa se ne moremo preveč pohvaliti. Ce se bomo zavedali, da s spoštovanjem predpisov čuvamo svoje življenje, pa tudi svojega bližnjega, bomo lahko tudi tu nekaj dosegli. Prav sedaj, ko je nastopila pomlad. Je na cestah vsak dan več prometa, nam mora biti to stalno pred očmi, da se bomo izognili takšnim primerom, kot se je pripetil včeraj na Prešernovem trgu ob 10. url, ki se Je na srečo končal brez težjih posledic. Brigade TVD »Partizan« na avtomobilski cesti Beograd, 21. marca. (Tanjug) Mladinci, člani TVD »Partizana« Hrvatske, Slovenije in Srbije bodo odšli na gradnjo avtomobilske ceste 1. aprila. Ta skupina, v kateri je 480 mladincev, bo razporejena v štirih brigadah; »Tone Tomšič«, »Boris Kidrič«, »Božko Palkovlč-Pinki«, »Stevan Filipovič«. Mladinci teh brigad se bodo obenem pripravljali tud; za zvezni fizkulturni zlet, kj bo v počastitev dneva mladosti 25. maja v Beogradu. Proslava 40-letnlce boljševiške revolucije v Prekmurju Murska Sobota, 21. marca. Sinoči je bila v okviru proslav 40-letnlce ZKJ proslava 40-!et- nice boljševiške revolucije v Prekmurju, katere se je poleg številnega prebivalstva Mursk« Sobote- udeležil tud; sekretar okrajnega komiteja ZKS v Murski Sobot! tov. Ivan Ros. V začetku je predsedik OLO v Murski Soboti Rudi Čačinovič med drugim poudaril, da so leta 1918-19 valovi Oktobrske revolucije pritegnili tudi takrat politično nerazgibano Pomurje. Pozdravil je vse aktivne udeležence takratnih revolucionarnih dogodkov, ki so bili navzoči na sinočnji proslavi. Univ. prof. dr. Rudi Kiowsky je govoril o razvoju boljševiške revolucij* v Prekmurju. K. M. Obiski na Bledu Vče-raj je prispel na Bled češkoslovaški veleposlanik v Beogradu Vilem Pitthard s soprogo. Na Bledu se je zadržal v hotelu »Toplice«, danes pa j* odpotoval. Sinoči ''a Je prispel na Bled tudi Iraški veleposlanik v Ankari Djalll Vafl a soprogo. Bilanca dela komunalnih bank Lani 2 milijardi 663 milijonov din vlog — Potrošniški krediti so znašali 2 milijardi 448 milijonov din MARIBOR, žl. marca. - Danes je bil v Mariboru III. redni letni občni zbor Zveze komunalnih bank Slovenije, kateremu so poleg 75 delegatov prisostvovali tudi državni sekretar za finance LRS Matija Maležič, predsednik OLO V Ljubljani dr. Marijan De rmastia in zastopniki raznih komunalnih bank iz drugih republik. Iz poročila predsedništva, ki ga je podal tov. Miko Kavčič povzemamo, da je poslovanje komunalnih bank v minulem letu znatno napredovalo, tako glede na razvoj teh denarnih ustanov. kakor glede na njihovo so- Še več skupnega prizadevanja Ljubljana, 21. marca. Danes dopoldne je bila seja odbora zadružnic pri Glavni zadružnj zvezi Slovenije. Najprej so se seznanile o potekanju sklepanja pogodb v proizvodnem sodelovanju tako v poljedelstvu, sadjarstvu, vinogradništvu ln živinoreji. Marsikje so bili doseženi prav lepi uspehi, drugod pa spet to akcijo ovira nezaupanje, strah pred izgubo zemlje itd., kar pa je le posledica nezadovoljivega tolmačenja kmetijskim proizvajalcem. Razne politične In druge organizacije namreč premalo pojasnjujejo prednosti ln velik gospodarski pomen kooperacije. Tako se v zgornji Savinjski do- lini politične organizacije niso mnogo potrudile in tudi za-družnicam niso nudile nobene opore, fcjub temu. da so si te prizadevale doseči uspehe. Drugačna pa je podoba na območju žalske, laške in šentjurske ob- čine, kjer so se kmetijski pro-izjavalci temeljito seznanili $ pomenom kooperacije na raznih sestankih, ki so jih organiziral* poleg zadrug, sekcij zadružnic tudi množične in politične or-garfizacije. Uspeh ni izostal. Prav tako je skupno sodelovanje vseh organizacij zadrug in zadružnih svetov rodilo uspeh tudi v goriškem okraju. Na primdr v Renčah in Šempasu, kjer danes kmetijski proizvajalci sami prihajajo v zadruge ln tamkaj sklepajo pogodbe. In vendar ni poteklo veliko dni, odkar se za kooperacijo v tem okraju ni ogrevalo mnogo kmetov. Dejavnost političnih organizacij in sodelovanje z zadruge pa je odstranila tudi poslednje pomisleke. Kmetje so videli, da to gospodarsko sodelovanje z zadrugo tudi njim prinaša mnogo koristi. V vipavski občini, kjer pa politične ln množične organizacije n* de- lajo, poteka tud( sklepanj* pogodb mnogo počasneje. V vseh teh uspehih Imajo precejšen delež tudi sekcije zadružnic, ki je, razumljivo tem večji, čim tesnejše je sodelovanje vseh odgovornih činL teljev. Odbor zadružnic je nato razpravljal še o nekaterih vprašanjih tako o pripravah na občne zbore okrajnih zadružnih zvez ln glavne zadružne zveze ter o zbirki »Kmečka knjiga«, ki si vedno bolj utira J>ot na naše podeželje. Tudi v letošnjem letu bo imela zbirka s koledarjem 7 knjig, med katerimi so tudi strokovne, ki bodo kmetu priročnik pri delu. V. K. OGLAS V SLOVENSKEM POROČEVALCU ZANESLJIV USPEHI delovanje z ljudskimi odbori in podjetji ter poglabljanje družbenega upravljanja. Upravni odbori komunalnih bank, katerih člani so tudi predstavniki občin in kolektivov, so življenjsko reševali probleme svoj ih področij pri usmerjanju investicijske ln kreditne politike za močnejše materialne osnove občin. Dosegle pa so tudi napredek v sodelovanju z ostalimi denarnimi zavodi. V bodoče bo potrebno sodelovanje med ljudskimi odbori in komunalnimi bankami le poglobiti, saj so ljudski odbori zainteresirani za dobro in hitro poslovanj« komunalnih bank, zlasti na področju proračunske potrošnje ln skladov. Lep uspeh so komunalne ba i-ke v Sloveniji dosegle tudi pri rhiranju denarnih sredstev pri prebivalstvu. Ta sredstva so znašala leta 1957 1 milijardo 632 milijonov dinarjev, lani pa so se povečala na 2 milijardi 663 milijonov dinarjev, medtem ko so bili odobreni potrošniški kre- Poprovek Zaradi napake v tiskarni so se v včeraj objavljenem članku »14 dni po objavi poziva« zamešale vrstice, tako da Je predzadnji stavek drugega odstavka nerazumljiv. — Pravilno bi se moral glasiti: Razen tega tudi Iskanje najrazličnejših informacij, ki jih zavezanci žele dobiti od pristojnih občinskih organov in komisij zavlačuiejo vlaganje prijav. Vendar je treba ... . diti v višini 2 miiljard ln 448 milijonov dinarjev. Hranilnlški službi kaže posvetiti tudi za naprej vso pozornost, ker možnosti še vedno niso dovolj izk.vl-ščene". V poročilu je predsedn'-Stvo opozorilo še na potrebo po izboljšanju kratkoročne kreditne službe v komunalp.ih bankah, na skrb za strokovni in tehnični ngpredek. predvsem pa za rc-daljnje poglabljanje družbenega upravljanja, za približevanj« bančne službe komitentom in Izboljšanju kratkoročne kreditne skimi odbori in komunalr.iml bankami. V razpravi so poudarili potrebo, da se čimprej ustanovi višja bančna šola, in sprejeli vrsto sklapov, (J. p) Priprave za kongres ZK Bosne te Hercegovine Sarajevo, 21. marca. (Tanjug). V počastitev III. kongr*»a Zveze komunistov BiH, ki se bo začel 26. marca, krasijo ulice v Sarajevu z zastavami in zelenjem. Pri Cen.traLnem higienskem zavodu. Umetniškem paviljonu in pred Velikim parkom bodo postavili velike panoge z rezultati socialistične gradnje v Bosni In Hercegovini. Pred novo železniško postajo bodo zgradili 22 metrov visok obelisk s partijskim emblemom na vrhu. Pred stavbo, v kateri bo (kongres, bodo razstavili risbe, ki prikazujejo borbo Zveze komunistov pred vojno in med NOB. V počastitev kongresa bo delovni kolektiv železarne »Vareš« odpri v Sarajevu razstavo o izgradnji rudnika, v katerem bodo letos nakopali 1,400.000 ton železne rude. Kulturne naloge in gospodarski problemi S konference glasbenih pedagogov v mengeški »Melodiji« V ljudski glasbeni dejavnosti, po jugoslovanskih šolah ln kulturno - prosvetnih društvih in prav tako v mengeški tovarni glasbil »Melodija« so čutili nepovezanost med mengeško proizvodnjo glasbil in našo glasbeno kulturo ter vzgojnimi potrebami. Zato je sklicala »Melodija« za 16. marec konferenco jugoslovanskih glasbenih pedagogov, ki naj bi usmerila proizvodnjo glasbil v jugoslovanskem merilu. Na dopoldanskem delu konference so bili navzoči razen glasbenih pedagogov in vodstva tovarne, predstavnikov republiških svetov za prosveto ln predstavnika Jugobanke tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek, gospodarstveniki republiškega Izvršnega sveta, zastopnik OLO in drugi. V dopoldanskem bolj načel nem delu -je konferenca opozorila na nesorazmerje med vrhunskim; glasbenimi inštitucijami in ljudsko glasbeno kulturo. Moramo se učinkovito za- vzeti za občo glasbeno vzgojo. Glasba nam ni cilj, temveč sredstvo za oblikovanje človeka. Otrokom je treba privzgajati glasbeni čut, kar bo pomagalo razvijati otrokov čustveni svet. V primerjavi z razumsko in telesno platjo smo to do zdaj očitno in škodljivo zanemarjali. Za učinkovito glasbeno vzgojo je pa potreben šolski glasbeni inštrumentarlj, ki napravi pouk glasbene vzgoje privlačen, nazoren, izredno učinkovit in zaposli vsakega otroka. Glasbeni inštrumentarij (Orfov tn-štrumentarij) je po šolski reformi predpisan za vse osemletke. Teh inštrumentarljev pa ni mogoče dobiti. Mengeška tovarna bo morala povečati proizvodnjo. Po referata o harmoniki je konferenca potrdila mnenje, da je harmonika najbolj ljudsko in najbolj razširjeno sodobno glasbUo, ki mu nekateri neupravičeno odrekajo vrednost. Z njo je pa mogoče izvajati tudi Bachova in Haendlova dela. Res ne more nadomestiti klasičnih inštrumentov, vendar Je pa dragocen posrednik. ki naj vodi do velike glasbe. Se važnejša je pa vzgojna vloga harmonike. Kot glasbilo, ki je med mladino najbolj priljubljeno in med laže dosegljivimi najbolje, pomaga razvijati čustveni svet mladega človeka. Najvažnejša je namreč glasba, ne pa to, s kakšnim inštrumentom jo izvajamo. Ce do zdaj harmonike nismo resno upoštevali. Je krivo to, da se z njo nismo resno ukvarjali. Novosadski harmonikarski zbor je pa dosegel pod dobrim vodstvom na tekmovanju v Italiji celo prvo mesto, pred simfoničnimi orkestri. Seveda pa nihče ne trdi. niti ne misli ali želi. da bi harmonika spodrinila klavir. V vsej Jugoslaviji bi potrebovali 790* harmonik letno, a jih zdajisploh ni moč dobiti. Pri tem čakajo mengeško tovarno velike naloge. Predstavnik Sveta za prosveto L,R Crne gore Je poudaril zlasti to. da potrebujejo vse šole v Crnl gori male harmonije, tako Imenovane namizne harmonije, za spremljavo šolskega petja. Teh glasbil v Crnt gori in v vsej Jugoslaviji snioh ni mogoče dobiti. Enako velja v Crnl gori tudi za druge Inštrumente. Zanašajo se na mengeško »Melodijo«. — Tudi predstavnica Sveta za prosveto T.R Bosne In Hercegovine Je nakazala porebo zlasti po harmonijih, šolskem InStrumentarlju ln drugih inštrumentih v v* eh Menil stkan. Razen tega so glasbeni pedagogi poudarUl. naj bi Imeli zlasti Orlovi inštrumentariji spremno navodilo, prav tako pa tudi drugi Inštrumenti. Zato bi morala Imeti tovarna »Melodija« tudi nekakšen pedagoški inštitut. »Melodija« bi morala biti tudi prosvetna u-s tonov a, ne le gospodarska organizacija. Vsekakor bi morala »Melodija« ob ustrezni ln prepotrebni pomoči odločujočih činiteljev pomembno pomagati pri uveljavljanju šolske reforme, ki uvaja kar najbolj nazoren pouk. Tov. Franc Leskošek Je menil, da pomeni to prvo posvetovanje med tovarno glasbil ln glasbenimi pedagogi, ki Jim gre za ljudsko glasbeno vzgojo In kulturo, preobrat v naši glasbeni kulturi. Ta mora iti v širino. Vzgaja naj delovnega človeka ln bo njegova last. To prav gotovo ne bo škodovalo vrhunskim inštitucijam; narobe celo. Tovarna »Melodija« se mora ravnati po potrebah glasbene vzgoje, glasbeni pedagogi Ji morajo pa vsestransko pomagati. Priporočil Je konferenci, naj sklene. da se bo tovarna razširila. V popoldanskem delu konference je direktor »Melodije« tov. Kazimir Mermolja zaprosil vse glasbene pedagoge za kritiko proizvodov te tovarne. Soglasno so bili mnenja, da Je 'bila kakovost Izdelkov pred leti sicer marsikdaj kočljiva, da je pa zadnji čas popolnoma zadovoljiva. Menilj so tudi, da mengeška tovarna glasbil premalo skrbi za propagiranje svojih izdelkov. Direktor tovarne je poudaril, da je mengeška tovarna glasbi] predvsem gospodarska organi-uclja i rentabilnosti! Im raču- nom. Delala naj bi za kulturni napredek milijonov Jugoslovanov, toda bremena ne more nositi le tri sto petdeset članov kolektiva mengeške tovarne na račun manjših prejemkov. Za razvoj proizvodnje šolskega in-štrumentari ja je na primer vložila tovarna 6 milijonov svojih sredstev. Slo je na račun manjših prejemkov članov kolektiva. To se Ji še ni obrestovalo. Razumljivo je, da do zdaj ni mogla ustreči odjemalcu, ki je naročil petdeset harmonijev. Samo prijave za začetek Izdelovanja harmonijev bi zahtevale velika denarna sredstva. Poplačala bi se, ko bi bilo več zanesljivih naročil. »Melodija« kot zavod za napredek kulture bi morala naleteti na več razumevanja pri odločujočih činiteljih, ker sicer je prisiljena Izdelovati, nazorno povedano, orglice, kj gredo dobro v denar. V tovarni je zdaj veliko ročnega dela. Organski sestav kapitala »Melodije« se ne da primerjati z ostalo industrijo. To podražuje Izdelke in količinsko omejuje proizvodnjo. To je Pa mogoče spremeniti le * investicijami. Tudi s kadri so težave. Zdaj štipendira tovarna sedem ljudi, kar je za tak obrat veliko breme. Se hujše so težave z materialom. Pri harmonikah je slab aluminij, toda boljšega doma ni mogoč* dobiti. Tovarn« potrebuje n. pr. manjše količine kake posebne kovine, toda nihče je noče proizvajati v tako majhnih količinah, ker to za podjetja ni rentabilno. Prav tako mengeška tovarna nima denarja za nakup lesa za inštrumente, čeprav tak lea Izvažamo. Zdaj porabljamo precejšnja devizna sredstva za nakup raznega pribora za glasbene inštrumente, ki bi ga lahko izdelovali doma. Dogaja se tudi to, da je uvoženi glasbeni pribor pogosto zanič, ker ga kupujejo nestrokovnjaki. Direktor »Melodije« je poudaril, da porabimo zelo veliko deviz za uvoz dokončno narejenih glasbenih Inštrumentov, posebno harmonik ln orglic. »Melodija« ima koprodukcijsko pogodbo s tvrdko »Hohner« iz Zah. Nemčije, nima pa deviz, da bi jo lahko Izvajala ln 'nudila z nakupom delov in reprodukcijskega materiala <■ za enake devize več izdelkov, prav tako kakovostnih in po nižji ceni. Razpravljali so tudi o tem. kako bi premagali težave, ki jih povzroča časovna omejenost šolskih proračunov ln pa to. da tovarna ne sme imeti zalog. Cas za izrabo šolskega proračuna Je omejen navadno na 14 dni. toda v tovarn' ni zalog. Banka pa dela to-velike težave pr sečnlh oret- — dija« po splošnih gospodarskih normah prevelike zaloge izdelkov. Rešitev »o bi odjemalci vnaprej naioc.i. < delke tovarne v okviru svojih proračunov in da bi banka upoštevala posebni položaj in vlogo »Melodije«. Predstavniki posameznih republik so navedli število inštrumentov, ki bi Jih republike potrebovale, oziroma ki bi jih tovarna lahko prodala. Direktor »Melodije« Je menil, da so glasbeni pedagogi resda prepričani, da potrebujejo šole toliko in toliko Orfo-vih inštrumentarljev ali harmonijev, dvomil Je pa o tem. da bodo Imele tudi sredstva za nakup tega Predstavniki republiških prosvetnih svetov so obljubljali, da si bodo kar najbolj prizadevali za te stvari, tudi v šolskih proračunih. Vendar bi bila razen tega potrebna še ustrezna poteza z najvišjega mesta. Pri usvajanju izdelave novih Inštrumentov in povečanju proizvodnje sedanjih Izdelkov pa bi morala imeti tovarna več strokovnih kadrov. Po mnenju tov. Jožeta Kladivarja bi morali imeti v Sloveniji noseben zavod za usposabljanje teh kadrov. To pa seveda ne zadeva več le »Melodijo«, temveč drage forume. Tovarna Je sprejela tudi priporočila za Izboljšanje oziroma dopolnitve posameznih Izdelkov, zlasti Orfovega inštrumentarlj a. Seveda na »Melodija« ob sedanjih pogojih ne bo mogla opraviti veTIke kulturne naloge, ki bi Jo morala opraviti. Tovarna Je stisnjena v sTedišču naselja, tako da nima prav nobene možnosti ra razširitev, niti ne za opravljanje »edanjlh nalog. Olede na Izredno vlogo, ki Jo tovarna opravlja ozir. hi Jo morala opravljati le nu.lno -otrebno. da se kolektivu »Melosi le« omogoči postavitev novih biektov. V ta namen ho treba -alti denarna sredstva. V1 jih Meiodtla« iz lastne akumulacij* te more ustvariti ta kolektiv ■ krediti ne prenesti. St. 87 - aa. marca 1888 / SLOVENSKI POROCEV1LEC / str. 3 Ob pobu donodkov OD KRIZE K POGAJANJEM Zadnje izjave in dejavnost vodilnih osebnosti posameznih dežel, bi nam skoraj dovoljevale, da se pričenjamo odrekati izrazu »berlinska kriza« in v prihodnje govoriti le o pogajanjih med Vzhodom in Zahodom. Tempo razvoja postaja zadnje dni vse hitrejši, kaže na vsestranske namene iskanja rešitve, določanja pozicij, definiranja izhodiščnih točk. Morda bi lahko ocenili trenutno stanje za mrzlično politično razgiba^ nost, katere cilj je na eni strani dokazati odločnost v zastopanju splošnih interesov, na dragi strani pa željo, izogniti se vtisu, da ta odločenost izključuje razumno sporazumevanje, ki bi jamčilo in ohranilo sedanje tako imenovano ravnovesje sil. Istočasno pa vendar omogočilo storiti koristen korak naprej. Seveda kljub temu splošnemu vtisu položaj ni takšen, da bi se tako pesimistom kakor optimistom moglo popolnoma prepričljivo dokazati, da njihovi razlogi za eno ali drugo razpoloženje niso delno upravičeni in utemeljeni. Zakaj prav v razdobju, ko skušajo Hru-ščev, MacMillan ali Eisenho-voer dokazati svojo dobro voljo. manifestirajo predstavniki enega ali drugega bloka ekstremnejše stališče, nastopajo zahtevneje, nepopustljiveje. — Zadostuje v a vesti Nordstadtovo izjavo o povečanju ameriških enot. nameščenih v Evropi v prihodnjih dvanajstih mesecih; Spaa.kovo vztrajanje na nedopustnosti slabitve obrambne moči KATO, Ulbrichtovo odbijanje ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Xemčijo in molk v zvezi s priznavanjem• legalne pravice zahodnim okupacijskim četam, dc bivajo v Berlinu. V sklopu takih teženj prav tako ne smemo pozabiti niti na obnašanje Bonna, kateremu se je posrečilo pridobiti podporo Pariza- in Rima. za svoje, skoraj bi dejali, arhaično stališče. Seveda- smo, presojajoč nastalo stanje, prisiljeni ponavljati neprestano isto dejstvo, da ti ekstremisti niso nujno izraz resničnega mišljenja, temveč jim je kaj pogosto dodeljena vloga poskusnih balonov, taktičnih potez, demagoških plaščev, ki naj dezinformira-jo nasprotno stran. Posamezna poročila, ki priba jejo iz ene ali druge prestolnice. trd'jo. da Zahod še ni do-končo izdelal svojega stališča, da njegovi predlogi še niso precizirani, da v tem času ve le ‘o, česa ne bo dopustil, katerim stališčem se ne bo odrekel. Če r.aj tem poročilom verjamemo, bi morda na teh trditvah smeli graditi upanje, da utegne biti srečanje, bodisi ministrov, bodisi šefov vlad (eno in drugo postaja vse stvarne j-še. navajajo že tudi datum 11. maj za prim. julij za drugo), prav zaradi tega plodnejše. C e bi se namreč obe strani pojavili na pogajanjih vsaka s svojo sankrosantno tablo desetih zapovedi, bi se možnosti sporazuma morali že vnaprej odreči. Izdelava zahodnih in vzhodnih tez le v najsplošnejših, načelnih obrisih bi bila v takem primeru najbolj zaželena. Golo okostje še ne prejudicira, kakšen bo značaj in temperament človeka. Za ves svet, ki s skrajnim zanimanjem spremlja razvoj, je zato najbistvenejše vprašanje resnične ali hlinjene pripravljenosti in želje v iskanju pozitivne rešitve. V toku zadnjih šestih mesecev se večina- komentatorjev neprestano ukvarja z ugotavljanjem, ali pomeni ta ali oni predlog koncesijo, ali je znak šibkosti ali moči ene in druge strani. Izrazu samemu se pripisuje prizvok negativnosti, sra-motnosti. Tak odnos nasproti temu terminu je pravzaprav nelogičen. Popuščanje, prilagoditev, torej koncesije so nujnost v medsebojnih odnosih posameznikov, pa tudi držav. Brez njih sožitje ni mogoče, brez njih bi se posameznik kaj pogosto vojskoval s svojo neposredno okolico, s skupnostjo, država z državo. Nasprotujočih si stališč in teženj ni moč medsebojno pomiriti drugače, kakor s prav tako medsebojno prilagoditvijo. In ker pač Zahod in Vzhod nimata enakih pogledov in ciljev, njuno približevanje ne bo mogoče drugače, kakor na osnovi takega procesa. Bistveno bi bilo le to, da bi bila načela predlogov in rešitve identična z načeli pravičnosti, čim večje nesebičnosti in čim doslednejšega podrejanja splošnim svetovnim, namesto ozkim držatmim koristim. Trditi, da je ta stopnja doslej že dosežena, ni mogoče, vendar je evolucijo moč zapaziti na obeh straneh. Zadnja tiskoma konferenca predsednika Hružčova ima to pozitivno obeležje. Prepričanje, da so ZDA elastične je, si pričenja utirati pot v svetu. Zadnji čas ne odbijajo brez razmišljanja vsega, kar bi prišlo od Vzhoda. ne obsojajo že vnaprej sovjetskih predlogov, postajajo previdnejši v svojih reakcijah. Končno se je pričela tajati že tudi Zahodna Nemčija. Adena-uerjeva vodilna stranka je si-cer še bolj ali manj pasivna, zato pa sta končno spregovorili socialnodemokratska in liberalna demokratična, stranka-. Njune teze niso diametralno nasprotne tezam, ki se pripisujejo MacMillanu. Imajo celo več stičnih točk v zvezi z demilitarizacijo, izstopanjem iz vojnih blokov, postopnim približevanjem v kofederativni obliki vsenemške države. Vsi dosedanji predlogi seveda še niso izčrpali mnopostranskih možnosti rešitve. Važno pa je to, da se je končno krenilo z mrtve točke. Važno je to, da si pridobiva državljansko pravico zavest o nujnosti normaliziranja razmer v obeh Nemčija h in preko tega sprememba med obema blokoma. Važno je. da pričenjamo verjeti v to, da bodo ta odlagana pogajanja vendarle postala enkrat stvarnost. VIDA HREŠČAK & P POLOM FAUSTOV NA TR2ASHI UNIVERZI Tepeni »Junaki« OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA TRST, 21. marca. (Po telefonu.) - Včeraj so se končno začele volitve na tržaški Univerzi za tribuno in reprezentativni organ visok ošolcev. Fašisti in drugi desničarji, ki so na univerzi vedno predstavljali pičlo manjšino, so hoteli po večtedenski propagandi volitve sabotirati. Toda prejeli so trdo lekcijo. Ko so prišli na sedež volitev in hoteli odnesti volivno žaro, so jih njihovi kolegi enostavno pretepli in nato vrgli is poslopja. — LASTOVKA! ALI SE BO LE ODTAJALO...? — Resni nemiri v Tibeta Indijska vlada potrjuje poročila o nemirih v Lasi - LR Kitajska skuša omejevati tibetansko notranjo avtonomijo? - Dalaj Lama noče v Peking NEW DELHI, 21. marca. Kakor poroča Associated Press objavlja indijski .tisk poročila o spopadih v glavnem mestu Tibeta, Lasi. Tudi zastopnik indijskega ministrstva za zunanje zadeve Je danes potrdil, da je ministrstvo prejelo poročila o bojih v Lasi. Zastopnik je izjavil, da je v radijskih poročilih od indijskega zastopnika v Lasi rečeno, da so boji v neposredni biižinl indijskega konzulata. Zastopnik ni hotel komentirati tega sporočila. Ni nobenih obvestil o obsegu bojev in ni mogoče povedati, če še trajajo. Indijski uradni radio je davi sporočil, da je mnogo Tibetancev prejšnji teden organiziralo v Lasi demostracije. Do demonstracij je prišlo, ko se je razvedelo. da je Dalaj lama preie’. od kitajskih oblast; ukaz, naj se jim predstav; sam brez svoje telesne straže. Radijska postala pripominja, da so Tibetanci preprečili Lalaj lami, da bi zapustil svoj dvorec. 2a nekaj dni prihaja iz T,-beta vse več časopisnih poročil o neredih in spopadih in pred nekaj dnevi je celo premier Nehru injavll v parlamentu, da ima kitajska vlada očitne težave v Tibetu in da je tam položaj težaven. Neposredni povod za sedanje rerede — pišejo da-višnji delhijski časopisi — te bil ukaz kitajske vlade, nai pride Dalaj lama v Peking sam brez svojega običajnega spremstva. Zato je prišlo v Lasa do spopadov in demonstracij. Davišnji delhijski »States-man« trdi. da je prišlo v Lasi do »hudih spopadov« in pripominja, da se prebivalstvo pridružuje upornikom iz plemena Kamba z gora pa poskusu, da bi aretirali Dalaj lamo. Indija je edina država, ki ima konzulat v Lasi. Zvez med prestolnico Tibeta in zunanjim svetom dejansko ni. če izvzamemo sporočila, ki jih prenašajo trgovci in romarj l, ti pa morajo 19 dni pešačiti od Lase do Indije. Tibet, ki je bila nekoč neodvisna verska država, je zdaj se- stavni del kitajskega ozemlja z določenimi avtonomnimi pravicami. Po pisanju indijskih časopisov so kitajska oblastva v zadnjem času vedno bolj kratila Tibetancem to avtonomijo. Zanimivo je, da so se akcije udeležili tudi nekateri fašisti <1 z Univerzo nimajo nobenega opravka. Ti fašisti so pred dve, ma dnevoma tudi poskrbeli, da na poslopju nove Univerze tujec. ki pride v Trst. zagleda namesto običajnega »dobrodošel« napise na črno oljnati bar. vi: »Fuorl gli Slavi«. »Fuorl barbari«. »Oberdan ritorna« in podobno. Fašistom namreč ni uspelo, da bi Izločili listo ADRIA, ki jo ie postavila skupina slovenskih vlsokošolcev — v glavnem klerikalnih. Napred. ni slovenski študentje so vključili svojega kandidata na skup. no napredno listo »Svobodna Univerza«. Na slnočnll seil občinskega sveta pa je social lstlč. ni svetovalec Pincherle Izrazil solidarnost z demokratičnimi študenti v njih borbi za demokracijo. Medtem se ie končal tudi pokrajinski kongres krščanske demokracije z izvolitvijo novega odbora in sklepno resolucijo Ogromna večina članov odbora sp »čisti Fanfanljevcl« kot doslej. le da so med njimi tudi taki kot bivši župan Bartoli tn »VMEŠAVANJE V NASE ZADEVE« Damask, 21. marca. — Kakor poroča Associated Press, je predsednik ZAR Naser obtožil Veliko Britanijo, da združuje svoje sile s komunisti v Iraku proti arabskemu nacionalizmu. Ko ie govoril pred nekaj tisoč demonstranti v Damasku, je Naser poudaril, da iraškj tisk v zadnjih mesecih nj niti enkrat napadel kolike Britanije. policije so zastražili stavbo sovjetskega veleposlaništva, medtem ko so druge policijske enote, med njimi tudi konjenica. razganjale demonstrante po glavnih ulicah. — Pred dvema dnevoma so študenti, vzklikajoč antikomuni-stične parole, krenili protj sovjetskemu veleposlaništvu, toda policija jih je prestregla m razgnala. Debrč v London in Alžir Po neuspehu francoske zimske ofenzive v Alžiriji komandanti nočejo nadaljevati akcij, zato skuša vlada dati poudarek načrtom za gospodarski razvoj PARIZ, 21. marca- (Reuter.) — Predsednik francoske rlade Michel Debre je sprejel povabilo britanskega premiera Macmillana, naj obišče London 13. in 14. aprila. Z Debrejem bo odpotoval tudi minister za zunanje zadeve Couve de Murville. Oba premiera se bosta pogovarjala o rezultatih razgovorov med Eisenhowerjem jn Macmil-lanom in tudi o možnostih za povezovanje šest držav, članic Male Evrope, z drugimi 11 državami, ki so članice organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). Francoski premier Debrč bo Jutri zvečer odpotoval v Con-stantine, alžirsko mesto, v ka-desetletnega plana gospodarske terem namerava vlada uresničiti obsežne načrte v okviru izgradnje Alžirije. Zato bodo gospodarski problemi Severne Afrike v središču tega novega obiska francoskega premiera v Alžiriji, čeprav napovedujejo tudi nekaj sestankov s poveljniki raznih vojaških sektorjev. Po neuspehu francoske zimske ofenzive konec prejšnjega meseca so se trije francoski general; — poveljnik padalcev Massu, general letalstva Mai-sonrouge, in general oklepnih enot odpovedali novim akcijam velikega obsega, ker so se glavne uporniške enote prebile skozi vse obroče. V teh bojih je po francoskih podatkih pad- lo nad 7000 Alžircev, medtem ko izgub na francoski strani niso objavili. Zaradi takšnega vojaškega položaja je že nekaj tednov čutiti prizadevanja za poživitev gospodarskega programa, ki ga Je že lani napovedal general de Gaulle v Constantinu. Vlada namerava v štirih letih zgraditi na področju Bona prvo veliko središče težke Industrije. Ze od leta 1965 naj bi plavži v tem središču dajali okrog pol milijona ton jekla letno in zaposlovali kakih 5000 delavcev. Skupne investicije naj bi do konca leta 1965 dosegle nad 480 milijard frankov. Naser je dalje dejal, da so komunisti v arabskem svetu -ljudje, ki nasprotujejo slogi arabskega naroda-. V odgovoru na izjavo sovjetskega premiera Hruščeva je predsednik Naser dejal, da besede sovjetskega predsednika niso obram-„ba komunizma kot -marveč vmešavanje v zadeve-. Na koncu govora le predsednik Naser omenil žrtve. ki so bile potrebne za neodvisnost ZAR. in poudaril svojo odločnost, da ostari izven tujih interesnih območij. Reuter poroča iz Trinolisa v Libiji, da ie po večerni molit-vj prišlo do ant-komunističnih demonstracij. Policija je s solzilnim plinom razgnala demonstrante in pri tem je bilo nekaj oseb ranjenih. Oddelki Fordtnr*. Štipendisti Beograd, 21 marca. (Tanjug) Te dni bo odpotovala v ZDA prva skupina znanstvenih in družbenih delavcev Jugoslavije, ki bodo kot koristnik; Fordovega sklada preživeli v tej načela * državi dva meseca do leto dni naše ’n Proučevali razne znanstvene probleme. Sestanek o C pru Atene. 21. marca (Agencija Atene). Grški premier Kara-manlia je danes predsedoval dvema sestankoma, na katerih so govorili o ukrepih, lci jih bo treba storita glede izvajanja sporazuma o Cipru. V okviru teh ukrepov so proučevali vojaške, politične in ekonomske zadeve. prav tako prenapeti nacionalist Venier, ki se ne zdita preveč pripravna za Izvajanje politik« levih struj v stranki, kateri s« bo baj postavil na čelo Fan-fanl. Tudi resolucija postavlja na prvo mesto dosedanje zahteve o Izvolitvi tržaških senatorjev in avtonomni deželi Furlaniji — Julijski krajini. Najbrž po je najboli žalostna vest dneva to. da je dokončni sklep ladjedelnice »Fels- zegv« o odpustu 214 delavcev lz vrst tistih 243 delavcev, ki ilh je ravnateljstvo podjetja že prei subspendlralo. Sindikati aa mogli doseči samo obljubo ravnateljstva. da bo proučilo polo-žai vsakega posameznika ter možnost Donovne zaposlitve v primera, če bi ladjedelnica dobila zopet dovoli naročil. Nocoj bo v Trstu premier« Sremčeve komedije »Pop Clra In pon Spira« v priredbi tukajšnjega slovenskega narodnega g'edališča -In v režiji puljskega režiserja Ljudevita Cmoborlja. i) P. L. Tudi ob tej priložnosti -klevete Budimpešta, 21. marca (Tanjug!. Osrednja proslava 40-ob-letnice razglasitve madžarska sovjetske republike leta 1919 je bila samoči v madžarskem parlamentu, ki ie sprejel zakon »o ovekovečenju spomina na republiko 1919« Slovesne seje parlamenta, so se udeležile delegaaije vlad in partij iz držav socialističnega tabora ter več udeležencev dogodkov 1919. Na seji je govoril predsednik madžarske vlade dr. Ferenc Miinmch. Poudaril je pomen ustanovitve sovjetske republike na Madžarskem neposredno do Oktobrski revoluciji v Sovjetski zvezd, ko ie val revolucionarnega razpoloženja zajel mnogo držav. Na seji parlamenta so imeli pozdravne govore tudii šefi delegacij, ki se udeležujejo proslave. Delegati Kitajske, Albanije, Bolgarije in CSR so izkoristili tudi to priložnost, da bi z govorniškega odra madžarskega parlamenta grobo napadli Jugoslavijo. Posebno žaljivo sta govorila kitajski delegat Cu De in šef češkoslovaške delegaoije Vaclav Ko-pecky. Oba sta grobo skalila splošrjo razpoloženje ter smisel praznovanja zgodovinske dobe, na katero ie madžarski narod ponosen. »Edino merilo partijnosti« Ulbrichtov govor v Leipzigu o glavnih nalogah SED - Popolna prilagoditev sovjetskemu sedemletnemu planu BOLJ ZAPLETENO, KOT SO MISLILI tVastri ngtosebej kandidiran, bi prišlo do napora vseh strank, da uveljaviio svoje ljudi. k»r je ob sedanjih pred- pisih predsednik le najvažnejša in najvplivnejša oseba v občinskih in mestnih svetih. Ko branijo to svoin tezo. pira-vljo radikali, oziroma vlada, da bi predsednik, ki bi pripadal eni stranki, slabo sodeloval s svetovalci. Izvoljenimi na listi druge stranke, kar bi seveda vplivalo na delovanje svetov kot kolektivih organov. Vlada je torei zavrnila enega od ugovorov opozicije jn sprejela nien predlog o volitvah -*redsednika. Toda opozicija ne sprejema značaja »nepolitičnih volitev«. Njeni predstavniki trdijo, da nosijo vsake volitve nujno v sebi elemente politične borbe, pa zaradi tega tudi predstoječe volitve ne morejo biti drugačne. Prvi opozicijski kandidati so že stopili v volilno agitacijo in obravnavajo predvsem politična. gospodarska ln krajevna vprašanja. Seveda pa opozicijske stranke nimajo enotnega stališča In je bilo dosti nihanja glede značaj« vol lt»v. Nekatera Mi strank so bile pripravljene na to, da se ne bi mnogo zavzema, le pred volitvami, ker menijo, da bi bil eventuelni poraz lahko močan. Grška javnost le z zanimanjem spremljala kombinacije opozicijskih strank za enotne nastope na volitvah. Toda doslej so take zamisli prorvadle. Največ naporov v tej «merl 1e pokazala levičarska združena demokratska levica (EDA), ki je ponudila sodelovanje proti vladi vsakomur, ki to želi ln pri tem obljubila celo svoje glasove kandidatom tistih strank, ki na to pristanejo. Kolikor je sedaj znano, ta akcija EDE ni Prinesla posebnih rezultatov, čeprav so nekatere skupine centra vodile »neobvezne« razgovore o takem sodelovanju. Ze tako slabi lzgledi te akcije grške levice so se zmanjšali še posebej po nedavnem pozivu vodstva komunistične stranke Grčije Iz Inozemstva, naj v državi ustanovijo nek« vrsta ljudske fronte M voHtv«. Dteatat 1« c—te» so takoj izenačili ta poziv z akcijo EDE, obsodili ta postopek kot vmešavanje od zunaj ln dodali, da bi sodelovanje z EDO pomenilo »politiko podrejanja tujini«. Cas. Id še ostaja do volitev, bo pokazal tudi druge elemente. ki bodo vpllvalj na končno aliko volitev. Po tem. kar je sedaj mogoče videti, ne želi na teh' volitvah nihče tvegati: niti tisti, ki so na zadnjih volitvah dosegli usnehe. še manj pa oni drugi, ki 6e s tem ne morejo pohvaliti. Medtem ko ponuja EDA sodelovanje in glasove. žele strank« centra Iti zanesljivo in postavljalo kandidate samo v tistih enotah, kjer pričakujejo zanesljiv uspeh. Ce tako ocenjujemo sedanji položaj, bi lahko rekli, da bodo vse stranke v državi izkoristile čas do prihodnjih splošnih volitev za precruplranje sil In za odpravljanje naoak. ki so iih storili maja preteklega leta. liito Stojanov« Sedemletni gospodarski plan v Vzhodni Nemčiji so izdelali, ko je Sovjetska zveza sprejele prasko sedemletnih namesto petletnih planov. Ta sprememba je v bistvu prilagoditev Vzhodne Nemčije spremembam, do katerih je prišlo ali prihaja v gospodarstvih drugih vzhodnoevropskih držav, ki so članice sveta za medsebojno gospodarsko pomoč (SEV). Bistvo teh sprememb in vskloje-vanja planov je v tem, da si Nazaj v izolaefonizem Gettvsburg, 21. marca. (AFP) Predsednik Eisenhower je neugodno ocenil sklep finančnega odbora predstavniškega doma ameriškega Kongresa, ki je zavrnil zahtevo vlade po povečanju kreditov za sklad za ekonomski razvoj. Po predsedniko. v ih besedah bo ta sklep, če ga ne bodo preklicali, prizadejal hudo škodo položaju ZDA v svetu. V začetku leta je vlada zahtevala dopolnilne kredite za sklad za ekonomski razvoj v znesku 225 milijonov dolarjev. Ta sredstva naj bi Izpolnjevala del programa sklada »a ekonomski razvoj, ki ga je vlada lani zahtevala, pa ni bil odobren. Predsednik Esenhower je zahtevali 750 mlijonov dolarjev za ta sklad, toda Kongres jih je odobril samo 475 milijonov. Zato je vlada v začetku leta zahtevala nova sredstva. V svoji Izjavi je predsednik Eisen-hower poudaril, da so vsa sredstva lz sklada oddana in da ZDA ne bodo mogle držati svojih obljub, če ne bodo odobreni dopolnilni krediti. Po predsednikovih besedah pomeni sklep finančnega odbora pomemben korak nazaj k izola-cionizmu ZDA ln škoduje nabodal države članice sveta med seboj razdelijo proizvodne naloge in da glavno pozornost posvetijo tistim industrijskim panogam, za katere so po sklepu sveta specializirane. Kar ziadeva Vzhodno Nemčijo, je njena naloga: povečati posebno proizvodnjo v kemični industriji in poljedelstvu in v tem preseže Zahodno Nemčijo do leta 1965 po prebivalcu. Hudi grehi Berlin, 21. marca (AFP). Glasilo enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije »Neuee De-utschland« je danes objavilo poročilo seje partijske komisije za kulturne zadeve, na kateri je znani književnik in ravnatelj gledališča v vzhodnem Berlinu Wolfgang Langhoff »priznal. da je bil po pravici kritiziran«. Pred nekaj dnevi je združenje vzhodnonemških književnikov kritiziralo Wolfganga Lang-hoffa. češ da je na repertoarju njegovega gledališča preveč del zahodnih pisateljev, posebno pa Jeana Paula Sartra. Kakor piše časopis »Neues Deutschlcnd*. je Langhoff obljubili komisiji, da bo odslej v tesnem stiku z delavci vzhodnega Berlina, da bi bolje razumel nj ihove kulturne probleme. Kamerun 1. januarja neodvisen New York, 21. marca (AFP). Na sedežu Združenih narodov se je končalo 23. zasedanje skrbniškega sveta OZN. Ko je svet proučil poročilo misije, ki je obiskala Kamerun, je priporočil Združenim narodom, naj ukinejo skrbništvo nad delom Kameruna, ki je pod francosko upravo. To priporočilo je sprejela generalna skup. ščina OZN ln sklenila, da naj . postane tisti del Kameruna, kL je pod francosko upravo, • 1. Januarjem prihodnjega lete neodvisen. Protokol ni predvidel Bonn, marca. Do nedavne zamen« šefa protokola bonnskega sunanjega ministrstva je veljala ga. Erika Pappritz za odličnega poznavalca diplomatskih običajev. Ko je pred tremi leti objavila svoje življenjsko delo x naslovom »Etiketa«, so si oddahnili mnogi atašeji, svetniki, poslaniki, veleposlaniki, skratka uradniki diplomatske stroke zahodnonemške republike. Na 509 straneh je bilo našteto, kaj se spodobi, kaj je schoking na diplomatskem parketu, kako se je treba gibati, kako govoriti (o tem, kaj je treba govoriti, ni bilo navodila), kako jesti in naslavljati, kako piti, poljubljati roke in — v glavnem vse, kar si je mogoče zamisliti. Toda ker v diplomatskih krogih obleka napravi človeka, je bilo seveda našteto tudi, kaj je treba obleči zvečer, kaj ponoči, kdaj smoking in kdaj frak, kaj se nosi na pogrebu, kaj na konjskih dirkah, kaj na sprejemu in kaj na kosilu. Upoštevana dama ni pozabila dati navodila niti o oblekah folklornega porekla, ki Pridejo na dan (po pravilu) šele v določenih pomožnih prostorih, kar je potrdilo vsestransko celotnost njenega življenjskega dela. toviti, da je- tolikanj opevano delo super eksperta za protokol, vendar nepopolno. V njem namreč ni nobenega napotka, kako naj se diplomati oblačijo za sodne razprave dopoldne, ko se pojavljajo obtoženci, avtor pa je prav tako prešel vprašanje, kako se take osebnosti vedejo v svoji nevsakdanji vlogi. Osebnosti, za kateri gre, sta, predsednik evropskega skupnega tržišča Hallstein (»Hall-steinova doktrina«) in dvojni ambasador ter hkrati predstavnik svoje države v Franciji in Atlantskem paktu Blankenhom. Toda ta dva sta se vendarle Obtoženi Tako se je mislilo d« včeraj T~da tok življenja je nedoumljiv. Ce bi dva visoka diplomata preteklo nedeljo 'skala n -svet v »Etiki«, bi morala ugo- Hallstcln znašla. Ko Je pred dvema tednoma sodnj čuvar v polni dvorani 113 bonnskega .sodišča vzkliknil: »Prosim vstati!« in so na piedestal zakorakali trije sodnik; v dolgih črnih talarjih. se je eden od obtožencev dvignil s svojega sedeža v nevpadljiv) modri obleki, drugi pa v nevpadljivi sivi, golobje barve. Dolgo pričakovana velika predstava se je začela: proces, edini v analih zahodnonemškega sodstva in v analih zahodnonemške diplomacije. 2e na začetku se je ga. Pappritz pokazala kot nepopolna. Ali naj diplomat sedi ali stoji, ko izpoveduje pred sodiščem? Pri jemanju generalij je predsednik sodišča nekolikanj impresioni-ranemu predsedniku evropskega skupnega tržišča ponudil, naj sede. »Rad stojim,« je dejal H® Iste in ter poudaril, da je bil vedno dober dijak, od 28. leta vseučiliški docent. Nekoliko pozneje je bil vseučiliški profesor pravnih ved, katerega prisotnost na diplomskih izpitih je bila tako neugodna za bodoče sodnike, advokate in tožilce, kot je neugodna prisotnost mladostnega predsednika sodišča pri nekoliko vznemirjenem obtožencu. V svoji diplomatski karieri ni mogel pripovedovati. Ta je znana vsakomur: državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve v času, ko je bil šef resora Adenauer. Praktično; glavni steber zunanje politike brez ministrskega naslova. Preteklost čista kot solza: obtoženi je dvakrat poudaril, da ni bil na- TROJNO SREČANJE cist. Obtoženec ni sprejel ponudbe predsednika sodišča, naj sede, češ da »je popolnoma dobro tudi tako«. Stoječ je izpovedal kratko biografijo diplomata od 1928 leta in v stalnem vzponu brez prekinitve do danes. Preteklost čista kot solza: obtoženi niti enkrat ni povedal, da je bil član nacistične stranke. Tožilci in obtožba Citanje obtožnice bi trajalo dolgo. Obsežna mapa s 125 stranmi je bila že prej dostavljena vsem zainteresiranim rezultat šestletnih priprav pa bi lahko strnili v dve besedi; zlonamerne klevete in razžaljenje časti. Za razmaknjenimi kulisami »palače s tisočimi okni« so se razgrnili dogodki še iz leta 1952, ko sta Blankenhom in Hallstein smatrala za potrebno, da dostavita gospodarskemu ministrstvu prijavo, da je šef gospodarske delegacije v Egiptu, visoki funkcionar ministrstva Hans Strack med razgovori sprejel podkupnino. Kmalu nato se je izkazalo, da so bili podatki, na osnovi katerih «ta se Blankenhom in Hallstein odločila za svojo hujskaško akcijo, od začetka do kraja izmišljeni. Poskusili »o na drugi osnovi. Gospodarskemu ministrstvu je bilo dostavljeno novo zaupno sporočilo šefov zunanjih zadev, da turška vlada ne gleda rada Starčka na čelu gospodarske delegacije v Turčiji ln Starck je dožfivel isto usodo kot v Kairu — zamenjavo. Tudi Za turški podvig se je izkazalo, da —i diplomatski rečeno — podatki niso Imeli dosti zveze z dejstvi. Gospodarsko ministrstvo je poskušalo rehabilitirati Starčka, toda bilo je že prepozno: škandal je prodrl v javnost la užaljeni Starck je zahteval javno zadoščenje pred sodiščem "Vsa stvar bi se morda končala pred sodnikom posameznikom v neki stranski sobi palače na Wilhelmstrasse, če se ne bi vmešale »višje sile«. Slo je za zunanjepolitične ljubljence kanclerja. Dozdevno korumpi-ranemu in podkupljivemu Starčku je ministrstvo za zunanje zadeve ponudilo visok položaj in imenovanje za veleposlanika v Cileju ali Iraku, če odstopi od tožbe. Starck je to zavrnil ln še naprej zahteval javno zadoščenje. Predsedstvo vlade je oviralo javnega tožilca, da bi uvedel preiskavo. Leto in pol so odklanjali izdajo dovoljenja za vpogled v akte zunanjega ministrstva In uradnikom so prepovedali pričevanje. »Državna tajnost« — so ponavljali v palači Schaum-burg. Sele po ostrih napadih opozicije je bilo v žolčnih parlamentarnih razpravah doseženo popuščanje. Tožilstvo je uvedlo preiskavo, toda preden je prišlo do javne razprave, so se še dvakrat spopadlj v Bun-destagu. Adenauer je bdel nad diplomatskimi spletkarji, toda proces se je pred dvema tednoma vendar pričel. bistvu problema, ki zanima sodišče. To je bil način, s katerim j? znal spraviti v obup opozicijske poslance v parlamentarnih odborih in fascinirati poslance vladne stranke, za katere je bilo pri naute-žitih odločinvah glavno, da si z veščimi juridič-nimi obrazložitvami pomirijo vest. Nekoliko asketski oče »Hallsteinove doktrine« se je pokazal kot spreten in dober »dušni pastir«. Javnost je dobila nekoliko vpogleda v način, kako se v Bonnu dela velika politika. Priče Proces Objavljamo tretje nadaljevanje razgovorov, ki so jih Imeli prvaki evropske levice Nenni, Bevan in Mendes-France. V današnjem nadaljevanju objavljamo nekaj misli iz razgovora med Bevanom in Mendes-Franceom; Nenni je namreč po razgovora, ki smo ga objavili v zadnji sobotni številki, odpotoval v Rim. Berlin Je sedaj glavni vir mednarodne napetosti. Ali mi-blite, da bi bilo moč najti izhod v lakoimenovanem »vojaškem odmiku« v Evropi? Ali bi lahko levičarske vlade v zahodni Evropi navezale s komunističnim svetom boljše odnose, kot so to sposobne napraviti sedanje desničarske vlade? t' BEVAN: Naši odnosi s komunističnim svetom bi bili lažji, ker bi se ml bolj uspešno lotili problemov, kot so »kolonialni« in »politika sile«. Upam. da bi levičarske vlade razumele, da Je treba z arabskimi državami razpravljati na gospodarski osnovi in ne vsiljevati svojih imperialističnih pogledov. Kar zadeva »vojaški odmik« smo mnenja, da ne bo mogoče urediti odnosov s Sovjetsko zvezo. dokler ne bo urejeno nemško vprašanje. To pa postaja vsak dan teže. ker se zahodna Nemčija krepi in se z vsa-km dnem bolj oprijema svojih gledišč. Sovjetska zveza se boji Nemčije; ne morda, da bi bila zmagovalec v morebitni novi vojni, marveč ,ker meni, da so sile, ki se sedaj tam krepijo, sovražne miru, da sanjajo o korekturi meje na Odri in Nisi ter da žele vsiliti svojo voljo pri združevanju Nemčije. Sovjeti žele preprečiti, da bi prišli tl elementi na oblast. Zato je laburistična stranka predlagala de-militarijacijo obeh delov Nemčije, Poljske, CSR — in upajmo tudi Madžarske. Menimo pa, da do združitve ne more priti, dokler ne bo vsa Nemčija popolnoma nevtralizirana. Mendes-France: Ne vem, zakaj bi morala Nemčija sprejeti drugačen status, kot ga imajo ostale suverene države. Po drugi strani pa je zelo zapeljiva misel, zmanjšati napetost tam. kjer se oba bloka stikata. Zato že dolgo razmišljam o demilitarizirani coni. ki ne bi bila okvirjena v državne meje- marveč bi ne glede na nacionalne meje potekala vzporedno na obeh straneh »železne zavese«. Cona bi bila razdeljena v tri pasove: V prvem sploh ne bi bile dovoljene oborožene stle, v drugem samo nacionalne, v tretjem pa tud; tuje. Enak re- žim bi veljal tudi za atomsko oborožitev. Vse to seveda ob uspešni mednarodni kontroli. zljo se odvija globok proce* notranjih reforhi. Zahod pa se, kot kaže. duši tako na politič- . nem, kot na gospodarskem področju. Ali mislite, da lahko ta dvojni proces priyede, do postopnega Izginevanja' strukturalnih in lnstitucijskih razlik obeh blokov? Bevan: Po zgodovinski Ironiji bo gospodarska ekspanzija Mendčs-Franee: Ne M govoril o zbliževanju institucij; to je prezgodaj. Toda 6e bodo levičarske vlade uspele uresničiti v zahodnih ,J. Zelmanovl6 PSI odgovarja RIM, marec 1959 — (Tanjug). — S oci a lis tičim glasilo *♦Avanti- je odločno zavrnilo obtožbe namestnika generalnega sekretarja K.P Italije Lui-gia Longa na kongresu poljske združene delavske partije, češ. da italijansko socialistično partijo ~navdihuje- revizionizem. -Avanti- se sprašuje, če ne gre morda za >bnovitev antisocialistič-ne gonje in ugotavlja, da je cela zadeva tembolj neprijetna, ker je prišlo do napada prav na- kongresu PZDP, s katero je PSI imela in še ima prijateljske odnose in katero so italijanski socialisti brez oklevanja ocenili pozitivno ob dramatičnih dogodkih oktobra, leta 1956 in ob vrnitvi Go-mulke na oblast. -Polemični fanatizem proti nam- — nadaljuje -Avanti-, je tembolj razumljiv, ker je prišel prav v trenutku, ko komunistična partija poziva k enotnosti in menda za dosego te enotnosti ne najde nič boljšega, kot da ponavlja stare obtožbe. Priporočamo tovarišem. naj ne izgubijo hladne krvi in naj ne dovolijo, da bi jih izzvali. Ze večkrat smo povedali, da se ne bojimo ideološke razprave; pri taki razpravi morda socialistom ne bi biV> treba dajati računov o revizionizmu, kajti njihova zvestoba marksističnim in teoretičnim načelom in razrednim koristim je neizpodbitna, pač pa bi morali komunisti spraviti v sklad z marksističnimi načeli degeneracijo oblasti in birokratski razkroj, ki se jih skušajo rešiti. Sploh pa sodimo, da trenutek za tako polemiko v času, ko stoje italijanske delovne množice pred težkimi problemi in ko našo partijo močno napada klerikalno-kon-Servativni blok, ni najbolje izbran. Delavcem prepuščamo, naj sami presodijo. Kar pa zadeva nas, mi istočasno ko branimo avtonomijo naše stranke, ki ne skriva nobenega tihotapskega blaga, opozarjamo tudi naše kritike, naj ne prekoračijo mere, ker bi na ta način že tako težka vprašanja italijanskega delavskega gibanja postala še težja in bi. govoreč o enotnosti, pra vzaprav delali samo za razkol in in za zmagoslavje novega sektaškega dogmatizma. * Modni kra Veliki svetovni modni ustv&r- Toda kako cenzurirati živa bit- dv* kategoriji: tiste, ki »amo ža se mora oblačiti po njegovi. ulicah Italijanskih dvorijo Ln one. ki imajo resne t. j. »rajski modni liniji«. Sam rimski jalci. Diorjev naslednik, Salnt Ja, ki po ------------------ --------. - modna kralj mest razkazat j e jo evoje čar« v namene. Njeno razlago so do- je ostal v ozadju, pr.ci.0o ;e na- dosečl novi modni si slike ln presodite sami! kralj — katera hoče dobiti mo- A. 3. Schubert In vrata drugih dtkta, prilegajočih se ln dekoltlranlh potaMa druge. Mladeniči z res- mesto njega opravila modna re- torjev žensk« mod« so dobili oblekah? Pridige? Ne, to le sta- nlml nameni ne Iščejo deklet, vija. Ce bo pa ta pridiga za e- novega konkurenta - kanoni- romodno. In končno dekleta, ki ki z oblačenjem poudarjajo gla kaj več kot ona s pr-žnlce. ka kraljevske cerkv« Sv. Lo- s« ravnajo Po zadnji modi tudi svojo lepoto. In evo cilja, ki ga pa je veliko vprašanje. Oglejte renza v Torinu, teologa Mlche- ne hodijo v cerkev, če pa ho- J« hotel la Peyrona. dijo jim gredo pridige pri Dvajseto stoletja je postavilo ušesu notrl ln prl 4rugem vse na glavo. Zenske so *i pri- veru dob 11« enakopravnost ln ao za- In keor cerkev zlasti v Ttalljl čele prodirati v poklice, ki so skuša hoditi v korak s časom, bili še ptred nekaj desetletji J® tudi za ta problem našla Izključna domena moških. V zdravilo. V Torinu je pred leti tej tekmi pa tudi moški niso nastala neka čisto posebna or- hotell zaostati. Ce ženske lahko Sanizaclja, ki nosi ime »Turrls silijo na naša področja, zakaj Ebumea«. «voj sedež pa ima v pa ne bi ml na njihova — »o nek* aristokratski palači. Na sl mislili predstavniki moškega čelu te organizacije je brat to- spola. In tako se dogaja da rlnskega župana, kanonik Ml- » Frizer za dame« ni več samo chele Peyron. zabaven Fernandelov film, saj Torinske modne hiše so kaj je n. pr. v Rimu več moških izvedele za --vo konku- frlzerjev za ženske kot ženskih. renco. še preden se je ta pred-Pa tudi na področju ženske mo- stavila javnosti s svojo modno de srečujemo vedno več mo- kolekcijo. Ni bilo dneva, da ne Kanonik Michele Pcyron pregleduj« tvoj medni album šklh imen. Lahko bi celo rekli, da žensko modo diktirajo moški. Ne morda le v posrednem 9mlslu, kajti to je vedno bilo. temveč v neposrednem. Kdo ie ' ustvaril razne linije A, H, X, vrečo, emplre itd.? Dior ln njegov naslednik Saint Laurent. In če Je postavljeno vs« na glavo, zakaj se ne bi na tem področju uveljavil tudi človek v talarju, so si mislili v Vatikanu. Od Ideje do dejanja pravijo ni dolga pot. In tudi v tem primeru ni bila. Pravijo, da je še pokojni papež Pij XII. poklical k sebi torinskega nadškofa Maurllia Fossatlja ter mu dal navodila, kako naj bi Cerkev v mestu, ki je središče italijanske ženske mode, posegla tudi na to področje. V vatikanskih muzejih ln tudi marsikje drugod po .Italiji nem odru, zato n- so točno od-so prekrili g figovimi peresi govarjale na vprašanja, ki jim razne »nespodobne« kipe. Cen- jih ie postavljala napovedovai-zume škarie so globoko pose- ka. Dekle, ki je bila oblečena v gle v filmsko umetnost, razvl- model »sočni dan«, je morala la ee je prava voijia proti film- odgovoriti, kaj misli o mlade-MUanmUa tofkom Itd. ničih 19M? Ra*d«lll* jih j* u bi kaka slavna šivilja po telefonu spraševala novega modnega kralja »kakšen sme biti krščanski ovratni izrez«, ali kakšna nal bo »krščanska kopalna obleka« itd. Odgovori so bili precej dvoumni. Toda »Turrls Ebumea« se medtem pripravljala na svoj javni nastop. Vrli kanonik je zbral okrog sebe nekaj šivilj ln tudi nekaj mladih deklet ter začel pripravljati modno revijo. In tako se je poleg raznih linij A, H, X, emplre itd pojavila nova. »rajska modna linija«; »Turrls Eburnea« se je predstavila javnosti v letošnji pomlad! z nič mani kot 47 modeli. Manekenke sicer niso bile izurjene v tem poklicu, bile so doka^ nerodne In v zadregi so prestavljale noge po lmprovlzlra- mm asm Na modni rerljl Turrls Eburnea PO Predsednik občinskega ljudskega odbora v Cerknici Jože Telič Po senožirtih na Bloški planin; še ležijo velike krpe snega, vmesnjo zelenje pa že pokriva resje. iXa r>r:soj- nih bregovih kljubujejo trobentice nočnemu mrazu in kmetje ugibajo, kakšno bo letošnie poletje. Sonce greje včasih kot sredi pomladi, nato pa spet zaveje preko mehkih senožet; hladen zimski veter. Obeta se nenavadna pomlad in ljudje nimajo velikega zaupanja vanjo. V to odmaknjeno lepoto nad tihimi dolinami me je zvabil pogovor s predsednikom Občin. ekega ljudskega odbora Cerknica Jožetom Teličem. Govorila sva o njihovih krajevnih odborih in krajevnih uradih, ki so med najbolj delavnimi v ljubljanskem okraju. Večina ljudi je prepričanih, da se razvoj dotakne odmaknjenih občin le medlo, vendar dogajanje v cerknišk- občini to odločno zanika. Tudi tam krepko živijo s časom, morda bolj povezano kot v drugih krajih, k; imajo boljše prometne zveze ln so bližje središčem. Stavek za stavkom iz najinega pogovora je to vedno bolj potrjeval. Začela sva pri razvoju krajevnih odborov v cerkniški občin: Vprašal sem ga precej eplošno: »Na eni izmed zadnjih sej predsedstva Okrajnega odbora SZDL Ljubljana so razpravljali o delu krajevnih odborov in krajevnih urado - v ljubljan- skem okraju. Iv!cd najboljšim; »o omenjal; vaše. Za pohvalo •c gotovo imel; vzroke. Ker je te precej krajevn-h odborov, k^er delo šepa, bi bilo prav, da tudi tam zvedo, kako in kaj delate.« Predsednik Jože Telič je komaj prikril zadovoljen nasmeh, saj pohvala vedno dobro de, in odvrnil; »Začeli smo tako kot verjetno povsod. V začetku smo imeli devet krajevnih odborov, izkušnje Pa so poka?aie, da jih je premalo. Zato smo izvolili novih triindvajset. Dali smo jim nekaj denarne pomoči, drugo pa so zbrali s prispevki prebivalcev. Seveda so domačini prispevali predvsem z delom in lesom.« »Katere izkušnje so pokazale, vzorih Čehova in njegovih francoskih sodobnikov, e psihološka študija o zavoženem življenju izrbraženca. ki ie sicer dosegel določene uspehe, vendar se kot slabič ni mogel obdržati na površju v borbi z vsakdanjostjo Izgubljena kariera, razbita družina in zavest lastne ničevosti so doktorja Julija Zajca privedle na rob duševne neuravnovešenosti in pijanstva. Ko mu živci odpovedo, se hoče ubiti, pa še to mu spodleti, ker se mu pištola ne sproži. Ko pa io zažene na tla, se vendarle sproži in krogla zadene v ogledalo ter ga razbije. S tem pa simbolično razbije tudi njegov drugi, pravi »jaz«. — Torej oblikovno in vsebinsko zanimiva novost. Zal pa interpretacija Staneta Raztresena še zdaleč ni bila na umetniški višini besedila. Niegov sorazmerno skromni igralski register mu ni dovoljeval, da bi s« sprostil in doživeto spregovoril. Zato tudi ni prišlo do pristnega stika z avditorijem, ki pa ie posebno pri tej zvrsti odrskega interpretiranja neob. hcdno potreben. Dušica Urbič-Kokal RUTE Na pultu mrakotne prodajalne se Je svetil kup svilenih rut. Zunaj pa je ždel zamolkel dan: težko pomladno nebo, hiše pogreznjene v mor-io čakanje, golobi v nizkem, glasnem letu krog vodnjaka sredi trga. ozračje polno presunljivega šuma vozil in glasov, koraki se izgubljajo nagli, veliki izdajalski, obrazi so kakor svet prividov, zabrisani, be-gotni, sivi. Kakšen dan! Dan kakor uvel cvet. Stojim v prodajalni in čakam, nespretna nakupovalka, zdaj pretiha, zdaj preglasna, a vselej zadnja na vrsti: in kadarkoli sc prodajalka, ženska klenega značaja in populjenih obrvi, naposled le obrne name. se prestrašim: v njenem glasu je toliko posmehljivega, šegavega pomilovanja. da se hipoma.zavem vseh nerod-, nosti in grdobij, kar sem jih zagrešila v življenju; strahoma spoznam, G. B. EBMUNDS da jih ni malo. in razen tega me je sram. da potrebujem prav zelene gumbe ali vrv za perilo, kakor pač nanese. Ošvigne me tiha, krotka misel. da bi se ji opravičila in ji potem izginila izpred oči. V tem čakanju se kradoma, narejeno brezbrižno ozrem okoli sebe. V kotu izbira ljubko dekletee belo sponko za lase: njene roke so resne, oči zavzete, v drži njene glave je zaobjeta vsa ošabna in ganljiva nevednost mladosti; izbira dolgo, premišljeno in zadržano, vidim jo z lasmi, razpetimi in iskrivimi, letno sonce Ima na vekah in mila sapa ji drsi po ustnicah kakor niz tihih, nežnih poljubov, vsa je razžarjena od mladih ognjev in zatajevanega smeha, kakor kapljica rose je, bela. prebela sponka na temni glavi. Hitro odmaknem oči drugam. Glej, glej— na kup svilenih rut se je bila medtem prenesla roka. Majhna, širo- Moja mati je res zelo raztresena., zaradi česar oče precej trpi. -Kako dolgo bom še moral to prenašati, preden bom končno lahko zah-teval zdravniško potrdilo?- sprašuje. Mislim, da je njegova zahteva upravičena. Ros je sicer, da ima tudi oče čudne nočne navade. Čudne so, toda vsaj vemo, kaj lahko pričakujemo. Hodi okrog, nese psa ven, prt nese psa noter, navije stensko uro, naloži peč v kopalnici, brska okrog grelca, gre v dnevno »obo in reče materi: -No, zdaj pa grem gor,- a sedi doli pri kaminu, spi tričetrt ure kot medved pozimi, nenadoma plane pokonci ter gre spat. Pretekli četrtek mu je mati potem, ko je skočil na noge, rekla: -Pusti mi nekaj vode v kopalnici, dragec. Moram še malo počakati, V peči imam namreč kruhOče je dejal: -Dobro, samo nikarpo svoji stari navadi ne pozabi nanj!- in odšel spat. No, mati pa se je verjetno naveličala čakati na kruh ter je sklenila iti najprej v kopalnico; da pa ne bi pozabila nanj, je pustila na kuhinjski kredenci listek z budilko, ki naj bi že začela čez pol ure zvoniti, če se slučajno surrui ne hi spomnila-. - ----- -o^ ^ Ko je budilka res začela drdrati, je skoraj skočila iz kože, je rekla. Pohitela je dol, da bi jo zaradi spečih otrok ustavila, pn tem pa je našla listek. Bila je nadvse presenečena, ko je našla ob taki uri tako stvar, ki je niti prebrati ni znala. Dalj časa se je ubada.la z listkom, nato pa je šla in zbudila očeta. Po neskončnih težavah je vsta.l, toda tudi njemu stvar ni bila jasna. Naposled je ugotovil, da na listku sploh nič ne piše. -Toda zakaj naj bi nekdo ob taki uri puščal na moji kredenci listek, na katerem nič ne piše?- je vprašala mati. Nazadnje ji je prišlo na misel, da imajo prste vmes otroci, ki jo skušajo prestrašiti. Šla je ter jih zbudila im jim govorila prej žalostno kot jezno ter fim povedala zgodbo o dečku, ki si je z babico privoščil neumestno šalo, zaradi katere jo je kap. In nato je šla spat. _ Ob pol štirih je očeta tlačila mora; sanjalo se mu je, da mu nekdo skuša odrezati noge. Zbudil se je in ugotovil, da tišči glavo pod blazino, zaradi česar ni mogel vohati dima. Hiša ga je bila polna. Z mokro brisačo na glavi se je prebil v kuhinjo, kjer mu je naposled uspelo, da je vrgel pečico na vrt, nakar je pustil gasilcem, da ostalo opravijo med sabo. Ko je bilo spet vse v redu in je spal že pol ure, ga je mati zbudila m mu rekla: -Veš kaj, dragec?- Smehljala se je. -Pravkar sem se spomnila. Ali si videl onega velikega gasilca z rdečim nosom? Prav tak je kot mož, ki je v Kostanjevem drevoredu prodajal pse, ko sem bila še majhna. In ti praviš, da rada pozabljam.. .- ka. oglata; med globoko vrezanimi strugami njenih dlani se motno blestijo napete, gladke blazinice kože, in s hrapavih prstov bi ji nobena sila sveta ne izmila dni, večerov in noči nenehnega dela: ukrivljena, zgovorna roka starke drobnega, dobrotnega obraza, ki stoji v črnem plašču pred pultom. Zdajci se razgrne, roka, ljubeče dvigne ruto z vrha svilenega kupa in jo razprostre po šipi pod seboj. Kako lepa ruta! V sitem razkošju njene lahno šušteče gladine se prelivajo podobe stišanih barv in spremi-njasto valovijo. Starka se je zastrmela. Rute! Pisane. razposajene rute; rute bele ko labodi; slavnostne rute iz medlo vzorčaste, trde, kakor poškrobljene svile; črne rute z vtkani ml,, svetlimi venč& ki na robovih — rute. rute! Odkar je vedela za ljubezen, si je želela lepote. In njeno šumeče, osrečujoče poosebljenje ji je bila ruta, lepa. nova ruta. Zmerom si je želela, da bi jih imela polno skrinjo, da bi jih hranila cel zaklad, najlepših, najdražjih, edinstvenih! V tihih trenutkih bi jih skrivaj, brez diha Jemala na svetlo, gladila bi jih in jih pomerjala, in slednja bi ji podarila nov obraz. Pa ji niso bile sojene — nikoli ni imeli rut! In življenje je tako hitelo; toliko, da se je kdaj pa kdaj sanjavo, v goreči želji spomnila: Ruta! Kdaj bom imela lepo. novo ruto? Starkinlh ustnic se je dotaknil mlad nasmeh in pobegnil, njena roka pa je sama od sebe potegnila preko zapeljive ravni in pustila za seboj komaj zaznavno sled prstov, tenko, tenko gaz, nato je najprej oklevaje, potem s slastjo posegla še in še, razgrnila je drugo ruto, tretjo, četrto, peto, in obstala v nemem začudenju. -Vseh rut vam pa res ni treba pretipat. vse so enake!« Visoki prodajal-kin glas Je surovo pretrgal pesem starkinlh spominov. -Saj nimam umazanih rok,« se Je tiho branila ženica. -Vsi imamo umazane roke. Mislite, da bom potem ie katero prodala, če mi Jih vse premečkate?« -Saj Jih bom zravnala,« Je spravljivo dejala starka. Z nerodnimi, nebogljenimi prsti je razmetane rute zgrnila na kup, da bi jih zložila, pri tem pa Je s komolcem pometla s pulta mehko sivo kopico zloženih rut na svoji desni. Prodajalka Je skočila. Veke na očeh so JI začele živčno utripati. Z ihtlvo kretnjo je sunila k sebi preostale rute In zavpila: -Preklete babe!« ženica Je zmedena In osramočena pogledala naokoli. Počasi, trudoma se Je sklonila, spoštljivo pobrala rute s poda in Jih drugo za drugo mehko položila na pult, potem pa se Je obrnila in odšla. Kakor v sanjah sem kompleksom vitamina B. kar vam pa lahko da približno sliko o vsestranski uporabi tega dragocenega preparata. Beli ovratniki osvežijo vsako obleko, vendar se morajo debelejše omejiti na ozke ovratnike, vitkejše pa si lahko privoščijo tudi velike, kakršnega vidimo na sliki. Plašči iz balonske svile so dokaj praktični In priljubljeni. Posebno prav nam pridejo v deževnem vremenu. Na sliki dva plašča; pri desnem je žep poševno vrezan, blago ob njem pa je nabrano v guba. . Pomlad je čas, ko gospodinja najteže pripravlja družini pravilno hrano. Težko je poskrbeti za pestrost jedi, ker primanjkuje zelenjave jn sadja. Usodno pa lahko postane, če primanjkuje naši prehrani vitaminov, ki so v glavnem prav v zelenjavi in sadju. Prav zaTadi tega ravnajmo skrbno » tistimi majhnimi količinami vitaminov, kt jih imamo na razpolago v pomladanskem času. Z navidezno neznatnim nepravilnim postopkom pri pripravljanju hrane jih lahko mnogo uničimo. Kar Je užitno, ponudimo kar presno. Ce moramo zelenjavo kuhati, storimo to tako, da jo bomo kuhale kar najmanj jasa ir. v zelo majhni količini vode, pokrito in pazimo, da naglo zavre. Bolje bo. da io dušimo kot pa kuhamo. Med dušenjem -o-sodo čimmanj odkrivajmo. C« le le mogoče,- režemo in sekljamo zelenjavo šele kuhano, da ne bo kisik iz zraka med kuhanjem uničil preveč vitaminov. saj prihaja pri zrezani ali sesekljani zelenjavi do večjih površin. Iz tega razloga škoduje tudi pogosto mešanje. Vode. v kateri se le kuhala zelenjava, prav tako ne zametujmo, ker vsebuje mnogo dragocenih snovi, ki so se izlužile iz nje — rudninske snovi in v vodi topne vitamine. Vitaminsko bogata je zelnica-Pozimi in spomladi naj nam bo redna pijača aii pa pripravimo it nje presno juho. Zelnica vsebuje veliko vitamina C. Kislo zelje uporabljajmo pogosteje presno kot kuhano. Mimo vitaminov vsebuje zelje tudi mieč-no kislino, ki uničuje škodljive bakterije v želodcu in dobro vpliva na prebavo. Tudi presna kisla repa je prav dobra in i%am nadomešča solato. Zelen peteršilj dodajamo vedno v že kuhano jed in tako ohranimo vitamine. Zelenje korenja uporabljajmo prav tako kot peteršilj, saj vse-buje ve! 1 -•«ko vitaminov. tudi sadnih sokov, ki jih dobimo že v veliki zbiri, žai pa. da je njihova cena še dokaj visoka. Skrbno izbrano in pravilno pripravljeno hrano, z izkoriščanjem vseh, tudi skromnih vitaminskih virov v živilih, ki so nam na razpolago, bomo dočakali večjo izbiro zelenjave, predvsem na vitaminih bogato nevrtno sola-to. S. F. N A pica neš na pomožno pletilko. 37 pentelj pleti desno tja, desno nazaj in pri tem na desni strani dodaje? v vsaki vrsti po 1 pentljo. Pri 8 cm višine na levi strani snemaj za ramo, po fi pentelj. Na pomožni pletilki ostalih 25 pentelj pleti sedaj dalje in pri tem snemaj v vsaki drugi vrsti po l pentljo toliko časa, da snameš vse pentlje. Sedaj zašij ta dva dela^ skupaj. Levi prednji del pleteš prav tako. le v nasprotni smeri. Za rokav nasnuj 50 pentelj in pleti desno tja in nazaj 5 cm za rob. Portn v vrsti porazgubljeno 20 pentelj. Pleti dalje v opisanem vzorcu in pri tem dodajaj na obeh straneh. Dodajaš pri vsakem vzorcu po 1 pentljo in to ponoviš 15-krat. Pri 40 cm višine, merjeno od nasnutka snemaš za rokavni izrez. Snemaš na obeh straneh najprej 3, 3-krat 2, lfi-krat l. 3-krat 2. 3. in 4 pentlje. Ostanek — 24 pentelj snameš v eni vrsti. Joniro polikaš in zašiješ. Spredaj prlšiješ v zaželeni višini svileni trak. da jopico zapneš. Martina NASVET Obleko, ki ima vonj po potu in kolikor Je ne moremo oprati, moramo prav tako, kakor Jo na pravi strani očistimo z vodo. v katero smo dodale žličko salmijaka. očisti tudi na notranji strani. Vendar je ne smemo preveč močiti, nalahko Jo le prokrtačimo. Presušiti jo moramo dobro na prepihu. Pri močnem potenju Je najpriporočlji-veje pritrditi na obleko pod pazduho potnice na pritiskače. katere moramo dnevno menjati, ker sicer se vonja po potu naleze cela obleka. Prav tako je potrebno dnevno umivanje do pasu z vodo, kateri dodamo žlico kisa. At vr — as. marca im / SLOVENSKI POROCEVILEC / »tt. S Omejitev Na Gorenjskem so začeli urejati razmejitev gozdnih in painiSkih površin Sele začetek O problfcimi razmejitve gozdnega in pašnega gospodarstva •o naši strokovnjaki in politični delavci ie večkrat razpravljali. Nekatere države, na primer Avstrija in Švica, so problem že zdavnaj uredile, pri nas nismo in nismo mogli izroči dokončne besede. Vzrokov ta to je več. Razmejitev pašnikov in gozdov, ali konkretneje. omejitev paše po gozdovih bi sprožila kopico gospodarrk.il pa tudi političnih problemov. Ometitev planinskih paišnikov poe-ega namreč neposredno v tradicije in delovne navade našega kmečkega človeka. Najprei so začeli urejat) pro. biem razmejitve gozdnega In pašnega gospodarstva na Gorenjskem. To ni naključje. Izmed vseh naših območij trpi nejveč škode zaradi neurejenega planinskega pašništva Gorenjska. Po sklepu zadnje seje Okraj-nega ljudskega odbora Kranj bodo sedaj občine Bled. Radovljica in Bohinj izdale posebne odloke o razmejitvi gozdnega tel pašnega gospodarstva na Jelovici in kužnih bohinjskih pla- lajgtaK Vzrok, da so Gorenjci odločno začeli urejati ta prob’em, je vel ika škoda, ki jo povzroči paša po gozdnih površinah naše mu družbenemu gosrjodarstvu. Samo na Jelovici ln južnih bohinjskih planinah je letno okoli 21 milijonov dinarjev škode. Ker »o pianlnska pdslšča teh dveh območij slaba, nenegova-na in dosti premajhna J,a tako številne črede, se živina seveda pase pretežno po gozdnih površinah. Tam pa obieda mladje listavcev, tepta posajen« sadike, zbija in spreminja strukturo tal ter iz njih odteguje organske snovi Itd. Razen te gospodarske škode v gozdovih pa povzroča paša oo gozdnih površinah tudi veliko škodo živinoreji. Trava na gozdnih površinah je slaba, živina mora obhoditi velike površine, da *e vsaj malo nasiti, pri hoji pa seveda izgublja kalorije. Pri paši v gozdovih pa je živina izpostavljena tudi mnogo bolj kot sicer raznim boleznim in nesrečam. Zaradi tega ie razumljivo, da s« naši gospodarstveniki kar naiodločnele zavzemajo sa omejitev paše po gozdnih površinah. Z odlok;, ki jih bodo sprejeli občinski ljudski odbori glede prepovedi paše po gozdnih površinah ter glede . ukinitve ne katerih planin kot pasišč ter ureditve preostalih planin na območju Jelovice ln južnih bohinjskih planin pa j« storjen šele prvi korak pri urejanju tega problema na Gorenjskem. Se letos bo OLO Kranj izdelal tudi predlog za razmejitev pašnega in gozdnega gospodarstva na Pokljuki. Meiaklji, Radovmi. Krmi in severnih bohinjskih planinah. Razen tega pa čaka sedaj gospodarstvenike še nova naloga. Z ukinitvijo paše po gozdnih površinah bo primanjkovalo terme. Da bi se število iivine bistveno ne zmanjšalo, bo treba povečati pridelek na dolinskih travnikih, hkrati pa povečati posevke krmnih rastlin na njivah. Obenem pa bo treba zagotoviti pravočasno košnjo trave ln pravilno sušenje na sušilih ter pospešiti gradnjo »losov. Ce m bo povečala pridelava krme v dolini tako. kot pričakujemo, omejitev gozdne paše v bistvu sploh ne bo povzročila težav v živinoreji, temveč prav nasprotno: gorenjska živinoreja se bo s tem samo še izboljšala A. C. Deset let fotokluba Videm-Krško Septembra bo fotoklub VI- dem-Krško slavil 10-letnico obstoja, na katero s« člani ** temeljito pripravljajo. Na zadnjem množičnem sestanku, ki s« ga je udeležilo nad 50 ljubiteljev fotografije, ao sklenili, da bodo v počastitev 10-letniee pripravili večjo klubsko razstavo. Imenovali so tudi redate. Za prijatelje mladine dela vedno dovolj V občini Ljubljana-Center so društva prijateljev mladine zelo delavna. Ljubljanska občina Center Je prav gotovo eno izmed najbolj razgibanih področij v ljubljanskem okraiu.' Delo različnih organizacij je tuf še bol] živahno kot drugje. Med temi delavnim; organizacijami je prav gotovo tudi Zveza prijateljev mladine. V enajstih terenskih društvih je vključenih 4.312 članov. Ta društva obravnavajo predvsem otroško ln mladinsko problematiko na terenu, s katero se podrobneje ukvarjajo Številne sekcije oziroma komisije, Ustanovitev teh sekcij je zahtevala obilica in različnost vprašanj, ki so že sama po sebi terjala sodelovanje pedagoških, zdravstvenih, socialnih in drugih strokovnjakov. S tem se Je seveda razširil tudi krog ljudi, ki So doslej reševali mladinsko proolematiko. Kljub vsemu temu še vedno opažamo, da se število čl^bstva vendar ni bistveno povečalo, kar jasno kaže, da si posamezna društva ne prizadevajo pritegniti člmveč ljudi. V bodoče bodo morala društva pritegniti med svoje članstvo še mnogo ljudi, ki se ukvarjajo s problemi otrok in mladine. Vendar ne smemo pozabiti, da so društva prav v zadnjem času razširila svoje delo. Medtem ko so se v prvem razdobju svojega razvoja ukvarjala predvsem s problematiko pionirske organizacije, so se zlasti v Pre_ teklem letu pričela bavit-; tudi s predšolskimi otroki. Razpravljali pa so tudi o problemih mladostnikov. Z vsem tem je »eveda postalo vprašanje vzgoje ln zaščite mladine že tako obširno. da samo po sebi zahteva, popolno ali vsaj temeljito spremembo dosedanje metode in »interna dela. Zveza prijateljev mladine v občini Ljubljana-Center je ustanovila razne komisije in eekcije, ki so dosegle v preteklem letu velike uspehe. Pionirska komisija, komisija za letovanja ln taborenje, komisija za izvenšolsko delo in razvedrilo ter komisija 2a predšolsko vzgojo so se resno lotile dela. Razen pionirske komi»lje, ki Ima že dolgoletno tradicijo, se je doslej izkazala tudi komisija za letovanje In taborjenje otrok, ki je s sistematičnim prizadevanjem vzgojila širok krog mladine ln ga usposobila za taborovodje, vodiče in pomožne vodiče. To je zlasti važno zaradi tega. ker je doslej ovirajo delo krožkov različne težave kot so na primer pomanjkanje primernih prostorov ln kadrov. Pionirski starešinski sveita b; prav gotovo morali več sodelovati s šolskimi odbori, upravo šole, organizacijo LMS in z, društvi prijateljev mladine, saj bi ta povezava omogočila smotrno delo, ki hi največ no zaradi rega, ki j« — -• vedno primanjkovalo vzgojnih koristilo predvsem njim samim. , . . • iL 1 n i o« i ,v*4 l ŽA T\ H kadrov na različnih letovanj Ih in taborenjih. Ta komisija se ukvarja tudi z vzgojo organizatorjev in gospodarjev za letovanja, razen tega tudi skrbi za potrebni materialni fond in finančna sredstva, ki ®o potrebna za organizacijo taborjenj in letovanj. Klub temu vestnemu delu pa bi morala ta komisija odslej bolj često oziroma stalno organizirati različne oblike letovanj za predšolske otroke na katere navadno povsod radi pozabijo. Manj uspešno j« bilo d«lo ostalih komisij. Tako je komisija ta izvenšolsko delo in raz" vedrilo sicer priredila nekaj manjših kampanjskih akcij, ki pa le niso rodile pričakovanega uspeha. Se manjši pa je bil uspeh komisije, ki se je ukvarjala z vzgojo predšolske mladine. Vendar je imela ta komi6ija izredno težke pogoje za svoje delo, saj ni primernih proeto-. rov, ki bi omogočili širši razvoj te dejavnosti. V občini je devet osnovnih šol in pomožna šola Janeza Levca, na kateih je letos 7859 pionirjev. Na šolah so pionirski odredi, ki imajo svoje starešinske svete in svoje pionirsko vodstvo. Zla uspešno delo pionirskih odredov skrbi posebna komisija pri ZPM, ki j« že doslej zelo razgibala različne dejavnosti. V preteklem letu je na teh šolah živahno delovalo 93 krožkov v kater* Je bilo vključenih 5218 pionirjev. Tudi letos je delo pionirskih odredov zelo živahno, nedvomno je prispevala k tej živahnosti dobršen del tudi pionirska samouprava. Zanimanje aa različne dejavnosti krožkov je P° šolah izredno veliko. Cesto pa Zal se s pionirji še vedno ukvarjajo skoraj izključno samo njihovi učitelji in profesorji na katerih ie tako aloni vsa teža vzgoje. Polno zaposleni poklicni pedagogi so tako še bolj obremenjeni, hkrati Pa to ustvarja enoličnost organizacije. Zato bi morala drtaSbva PM Hi pionirski odredj odslej več sodelovati z gospodarskimi organizacijami ln ustanovami, tu pritegniti nove kadre, ki bodo vnesli v delo več pestrosti. Razen tega bi morala društva pogosteje seznanjati zbore volivcev, odbore SZDL in organ# družbenega upravljanja s svojo dejavnostjo ln * vprašanji, ki ovirajo delo. Nove oblike dela predvsem več tekmovanj in srečanj med mladino, bi prav gotovo poživile delo in ustvarile možnosti za širši razvoj. M.E. cijskl odbor za Izdelavo kataloga. komisijo za pripravo razstave in sprejeli predlo* za žirijo. Foto-kluto v Vidmu - Krškem Je dosegel v zadnjem času lep« uspehe. Avgusta lani J® priredil razstavo, na kateri je bilo razstavljenih 60 del, kmalu za tem p« so organizirali osnovni fotoamater »ki tečaj, ki s« ga J« udeležilo 35 članov. Takrat s« bili Pri praktičnem delu navezani Izključno na majhno temnico, ki jim jo je dal na razpolago kolektiv tovarne celuloz« m papirja. Tu pa je bilo njihovo delo zelo otežkočeno. Ker se j« zanimanje za foto-•materstvo po razstavi zelo povečalo, so klub z razumevanjem podprle množične organizacije in mu omogočile, da si je opremil nov laboratorij v prostorih hotela, ki «o ga pred kratkim že začeli uporabljati. Tudi občinska zveza prijateljev mladine je z razumevanjem podprla težnje pionirjev in mladine ter preskrbela pionirskemu odredu v Vidmu-Krškem povečevalo ik, fotografski aparat in še nekatere druge pripomočke. Uprava šole pa bo ša ta mesec poskrbela za ureditev temnice in tako omogočila mladim ljubitelj ern fotografije nemoteno delovanje. MII II II4 M « | .V Malčkom v Mokronogu že prija na pomlad inskem soncu » Od blizu in daleč Lap uspsh igralsko-reži-m rek ega tečaja v Kamniku Pred kratkim ae je končal v Kamniku 3-mesečni igralsko-re-žiserski tečaj, ki ga je za člane svojih društev priredil Svet Svobod in. prosvetnih društev ljubljanskega okraja. Udeležilo se ga je 20 amaterjev iz Kamnita ln bližnje okolic«. Na tečaju »o »« udeleženci dodobra seznanili z recitacijo tn režijo, obravnavali pa so tudi recitacijo in jezik — saj povzroča prav to igralcem amaterjem največje težave. Za zaključek tečaja so uprizorili komedijo N. Manzairiija: »Mrtvi plačujejo davke«, ki je .osvojila in navdušila občinstvo. In to kljub temu, da so bili povsod doslej prepričani, da kmečko prebivalstvo noče obiskovati takih in podobnih predstav in, da komedije sploh zavrača. Ta produkcij* je dokazala skorajda NA KALU GRADIJO PLANINSKO KOČO Planinsko društvo ▼ Hrastniku šteje nad 600 članov, med katerimi je nad 40 mladincev ln nad 170 pionirjev. Največ uspehov ao doslej dosegli z mladino. Lani je boš« manj delavna alpinistična sekcij«. Društvo j« priredilo več izletov na Pohorje. Krvavec, Pokljuko in drugam, nad več množičnih lal«- tov pa k domači po«tor)»ruk; na Kalu, Lani je priredilo društvo tudi več predavanj in jih izpopolnilo a predvajanjem propagand- Ji*,; -f n ih filmov. Planinsko postojanko društva na Kalu je lani obiskalo tudi precej šolske mladine. Razveseljivo je tudi, da je lani letovalo na Kalu 95 ljudi. Ko bo povsem dograjena tamkajšnja koča, bo treba pritegniti v društvo še več delavcev- rudarjev. Člani društva so bili pri gradnji koče, ki jo pred-KtaVtia naša slllka. lani dokaj marljivi, do sred« avgusta pa Jo mislijo povsem dokončati. 2e v začetku sezon« jo mislijo za silo urediti, talko da bi v nj - j lahko bivali letoviščarji. Uredili bodo 11 spalnic, jedilnico in kuhindo. Mladinski odsek društva bo skupno s taborniško organizacijo uredil za domom park in igrišče za odbojko, starejši člani pa prostor za balinanje in kegljanje. Tudi letos bo društvo priredilo čimveč predavanj ln izletov, «odeJ«va-lo pa bo tudi pri vseh prireditvah ▼ počastitev 40-lotnice ZKJ ln SKOJ. O vsem tem ao razpravljal 1 na nedavnem občnem zboru, k! so »e -ga udeležili tudi zastopniki aosednlh planinskih društev, in sprejeli še vrsto drugih sklepov za delo v prihodnje. Med drugim nameravajo izboljšati sodelovanje e sindikaflno podružnico rudarjev, ki je doslej vedno podpirala hrastn^ke planince. L. H. nasprotno, da gj tudi ljudje na podeželju ne žele le ljudskih iger in dram, temveč da si radi ogledajo tudi moderno komedijo. L K. Naklo Vasica Okroglo pri Naklem je te dni končno le dobila nov most na cesti, ki povezuje ta kraj prek Temnika z glavno cesto. Otvoritve so se udeležil! predstavniki ObLO v Kranju ln številni domačini. Prebivale. Okroglega so novega mostu zelo veseli, saj je bil precej časa zaprt za ves promet. Most je širok 3.5 m in dolg 50 m. Veljal je okrog 3 milijone dinarjev, zasluge za dograditev pa gredo predvsem občini v Kranju. R. C. Kron] Občinski mladinski komite v Kranju je začel pred kratkim ustanavljati nove mladinske aktive po vaseh, šolah in industrijskih krajih. Tako so ustanovili mladinska aktiva na Pševem in Cepuljah, pa tudi drugod. Poleg tega so že začeli sprejemati v mladinske organ 1-_zacije_ooye člane po višjih razredih osemletk, gimnazijah ln drugih šolah. Sprejemov s« se udeležili vsi predstavniki političnih organizacij, Sole pa so pripravile za to priložnost kulturne programe. Po šolah v Kranju, Stražišču, Šenčurju. Preddvoru, Predosljah in Dupljah so sprejeli v mladinske organizacije okrog 500 novih članov in članic. C. H, Velika LaSBe V velikolaškl občini so vključili ob nedavnih voditvah v organizacije SZDL več sto novih članov, predvsem mladine. S pravilnim delom jim ie uspelo IzboGjšati tudi dejavnost mladinskih aktivov in aktivov mladih zadružnikov. Sodelovanje Socialistične zveze z drugimi množičnimi organizacijami j« dalo 2« lepe uspeh«. UspeSna zdravstvena predavanja Komisija za borbo proti splavu pri svetu za zdravstvo LRS j« priredila v zadnjem času tri predavanja Najprej v »Telekomunikacijah« v Pržanju, kjer se je zbralo precej žena in tudi moških, ki so poslušali izvaja-■ nja predstojnika klinike za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani prof. dr. Franca Novaka o zaželenih in nazaiels- Po pobočjih so še ležale krpe marčevega snega, Gorjanci pa »o se belili v snegu. proti vrhu celo v lvju. Iz grmov ob cesti eo govorile o bližajoči pomladi rumeno razcvetele mačice in še bolj rumeni drobni cvetovi dre na. Po prisojnih rebrlh so Življenje pod Gorjanci ^panda« co tirHi ffraHi Mi r»realernST bU* i^Te £dl7judsk! na* občine je predvideno, da bo dlll vaški vodnjak. Vsa dela bi jih je treba stalno vzdrževati. J®'prl- posianec, volivci imajo do nje- ie nabralo veliko stvari o katerih 80 se želeli pogovoriti. Za odbornik: Adbosnik« občinskega zbora so »R«« •• na sta 'n delavna, lanko nas končali notranjo električno na- "“JT' ,~ 7 ~ ««zna- otroci sl ne wna^ sami obuvati bosta dobro zastopala v obč. peljavo. Za daljnovod smo pri- d®,ne pomoči uprav čeni. Pre- j na. , M , ljudskem odboru, pa naj bo opevali milijon din. V ta na- P^ič^ni ®°. da ^ z J’™*" kfm ,gn.^ b' h°dlli v eden ali drugi« men c™ naiell oosoiilo ki ga Oborom RK zamisel vsščanov šolo otroci višjih razredov, v otroci hodijo Po eno uro daleč eden ali drugi men smo najeli posojilo. Ki ga n Stopič« ali v Novo mesto. Ra- v šolo. Dostikrat pridejo a pre- Predlog komisije so vsi na- odplačujemo. Elektrike pa ven- n bt 1lh dai, v Novo mesto. V močenimi čevlji. Ali ni bolje, vzoči soglasno sprejel*. oba dar v Malem ln Velikem Ce- »Naši ljudje »o doletel za treba ure r*4,+' K*«* ’ gradi v mestu več. kaeijo ta*g pg«d«la bo ujpr«] Pravili tudi dav#od.« j-cvi-o nar »vjc. ^..,— za lastne ln efcupna koristi, ka- laga kako rešiti stvar. Klet ▼ Sejo na močna Vn ktaw» kal! idi uDMUlata «a čmimleo. aaaradba «*| OnaB—M nih rojstvih ln kontracepciji. V Domžalah je predaval asistent dr. Bojan Vr+ovec o temi; »Kaj mora žena vedeti o sebi«, ter o uporabi kontracepcijskih sredstev. O isti temi pa je predaval _v Kamniku asistent dr. Rudolf Cik. Lep obisk na predavanjih dokazuje, da se želijo žene seznaniti z vsem, kar bi pripomoglo k nj ihovemu zdravju in sreči v družini. Senovo Na občnem zboru občinske gasilske zveze so ugotovili, da je bilo delo gasilskih društev v lanskem letu dokaj uspešno. La-n so bili na območju občinske gasilske zveze samo trije požari, ki niso povzročili večje škode, kar ie povsem zasluga preventivne službe. Zelo uspešen je bil požarnovarnostni teden, kri je v vsej občini dobro uspel. Precej težav so imela društva zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, kajti posamezna društva imajo še vedno zelo pomanjkljivo opremo. Z marljivim delom pa bodo v prihodnje prav gotovo lahko premagali marsikatere težave^ Kočevja Mladina kočevske občine s« pridno pripravlja za proslavo 40-letnice ZKJ in SKOJ. Poleg drugega pripravljajo poseben pohod v kraj, kjer so pred 16. leti meseca aprila zborovali slovenski aktivisti. Tu bodo priredili poseben koncert. Na poelopju gimnazije v Kočevju bodo odkrili spominsko ploščo dijakom, padlim v NOB. Osrednja proslava pa bo v Papežih pri Osilnici, kjer naj bi se zbrala vsa mladina kočevske občine in mladina lz občin Ca-bar in Delnice na hrvatski strani. • Ob prizadevanju Društva prijateljev mladine so te dni izročili svojemu namenu mlečno restavracijo na Trgu svobode v Kočevju. Tako restavracijo so doslej v Kočevju zelo pogrešali. V njej bodo gos^pm na razpolago tudi brezalkoholne pijače ln silaščic«. Tržni pregled Na ljubljanskem mestnem trgu Je bilo v soboto dovolj sadja, zelenjave, jajc in zaklane perutnine, nekoliko manj je bilo surovega masla, katerega so prodajalci razprodali že v Jutranjih uran Cenik z najvišjimi dovoljenimi cenami za soboto je bil naslednji! kislo zelje 4« din, endivija 140 dm, čebula ST din, česen 17o din, orehova Jedrca 550 din. Jabolka L 51 din, Jabolka n. as din za kilogram in Jajca 15 din za kos. Ribarnica ob Tromostovju Je prodajala slane sardele, poslovalnica podjetja »Riba« iz Izole pa Je imela veliko zalogo svežih morskih rib. Trgovska podjetja »Povrtnina«, »Marelica« in »Naš vrst« so prodajala cvetačo po 80 din, endivijo po 100 do 120 din, špinačo po 110 din, korenje po 80 din, por po 80 din, fižol po 70 do 100 din. jabolka po 4« in 5« din, cele orehe po 140 din, orehova jedrca po 580 din, limone po 295 din, pomaranče po 250 din. rozine po 530 din, banane po 380 din, suhe slive po 220 din, krompir po 18 din za kilogram in Jajca po IS din za kos. »Perutnina« Je prodajala jajca po 13 din in 14 din za kos. Zasebni prodajalci »o postavili naslednje cene: kislo zelje, 46 din, kisla repa 34 din, Jabolka 40 do 69 din, špinača okrog 200 din, radlč 20« do 240 din, motovilec 140 do 200 din, regrat 120 do 140 din, surovo maslo 600 din, skuta 160 din, smetana 300 din. zaklana perutnl-. na 350 do 450 din. orehova jedrca 550 din, dalmatinska solata 100 do 120 din za kilogram ln jajca 13 do 15 din za kos. Kmetijska zadruga Svččlna prt Mariboru Je prodajala dve vreti jabolk po 40 in 45 din za kilogram, ostale kmetijske zadruge so prodajale surovo maslo po 600 dta, skuto po 80 do 100 din In smetano Po 320 din za klloigram. Za sladokusce je že dalj Sas« na trgu na razpolago precej žabjih krakov po 5 do 15 din za kos, S. 1« t OGLAS 0 ▼ SLOVENSKEM m POROČEVALCU • EAW1BWJ™^ RTV SEjudCjatta Spored v prihodnje PONED ALJ EK MAREC 23. 8.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glas* beni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 6.40—6.45 Nas jedilnik. 6.03 Jutranji spored solistične glasbe. 8.35 Melodije š la oarte. 8.00 Pisarn zvoki z Dravskega polja — Sodelujejo: Kvintet Otrin, Mariborski pihalni ansambel in Dravski flosarji. 8-20 Umetne pesmi in priredbe Danila Bučarja poje Gorenjski vokalni kvintet. 8.40 lz iilmov in glasbenih revij. 10-10 Vilim Markovič: Rapsodija v A-duru — (Orkester Zagrebške filharmonije dirigira Silvije Bombardelli). 10.30 Popevke se vrstijo. 11.00 R. Schumann: Romanca v b-molu. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Lidija Gorup; Koii- ščarji. 11 35 Anje iz manj znanih francoskih oper. 12.00 Opoldne z Zadovoljnimi Kranjci. 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jana Pintar; Bolezni in napake vina. 12.25 seuem pevcev — sedem popevk. 12.45 Branž Liszt: Madžarska fantazija za klavir in orkester (Solistka Edith Farnadi). 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Majhni zabavni ansambli v ritmu. 13.50 Poje zbor »Lira« iz Kamnika p. v. Cirila Vramšaka. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Tomaž Kalin; Poleti v vsemirje. 14.35 Ernest Dohnanyi: Valčkova suita. 15.35 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40 Listi iz domače književnosti — Fran Onič: Pesmi. IG.00 V svetu opernih melodij. 37.10 Popevka tega tedna. 17.15 Srečno vožnjo! (Šoferjem na PO*)- 18.00 Radijska univerza — Človek pred zastorom prihodnosti — i. 18.15 Petnajst minut s Slovenskim oktetom. »» 18.30 Športni tednik. la.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik:. 20.00 Pisan spored zabavne glasbe. 20.45 Kulturna tribuna — Dr. Jože Potrč: Osebnost in sociali- zem — I. 21.00—22.50 Z lanskega festivala v Montreuxu. 12 50 Glasbeni intermezzo. 23.10 Zabavni koktajl. 24.00 Zadnia poročila ln zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 R. Strauss: Pet klavirskih skladb. 14.25 P.sana vrsta pesmic za naše naiml-ajše poslušalce. 14.45—16.00 Ljubljanska kronika ln obvestila. TELEVIZIJSKI PROGRAM Krvavec — kanal 10, Sljeme — *, Nanos — 6 20.00 Oddaja iz poljudne znanosti — filmi o tehniki — Zagreb 20.30 »UMOR« — francoski celovečerni umetniški film TOREK 13.30 Robert Schumann Karneval. OD. 8. 13.55 AnsamDel Srečka Dražila Igra narodne viže. 14.15 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike. 14.30 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravi) a j o. 16.15 Zabavna gasba. vmes obvestila ln reklame. 15.40 Humoreska tega tedne — Ro-maln Garry: Srečanje zbar-nacudo. 16.00 Za glasbene ljubitelje. 17.10 Zabavne melodije. 18.00 Družinski pogovori. 18-10 Iz slovenske solistične ustvarjalnosti. 18.45 Domače aktualnosti. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila ln reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Magnetofonski posnetki 8 koncerta zbora RTV Beograd v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, dne 18. 331. letos — Dirigira Borl-voje Simič. 20.30 Radijska Igra — Zvonimir Bajsič: Goljufa (prva izvedba). Režija: Hinko Košak. 21.30 Od melodije do melodije. 22.15 V galeriji baročnih mojstrov. 23.10 Ritmi in popevke. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROG It A.M 14.00 Igor Stravinski: Simfonija v treh stavkih, Paul Hinde-mith: Nobilisslma visione. 14.45—15 00 Ljubljanska kronika in obvestila. TELEVIZIJSKI PROGRAM Krvavec — kanal 10, Sljeme — 9, Nanos — 6 Od 20.50 dalje prenos programa tujih TV postaj TELEVIZIJSKI PROGRAM Krvavec — kanal 18, Bijem« 9> Nanos — • 18.00 Pionirski mozaik — Beograd 18.00 Oddaja za družino ln dom — Beograd 20.00 TV Dnevnik — Beograd 20.20 Skvarkin: TUJE DETE — prenos lz dramskega gledališča — Beograd 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) — vmes ob 8.30—6.40 Reklame in obvestila. 8.40—6.45 Naš jedilnik. 8.05 Simfonični plesi. ČETRTEK MAREC SREDA MAREC MAREC 8.00—6.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 8 20—6.40 Reklame in obvestila. 6 40—6.45 Naš jedilnik. 8.05 Pojeta Lola Novakovič ln Marko Novosel. 8,20 Tri operne uverture Gioachl-na Rossinija. 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame ln obvestila. 6.40—6.45 Naš jedilnik. 8.05 Naši zbori »Svobod«. 8.25 Na vrtiljaku zabavnih melodij. 9.00 Jezikovni pogovori (ponovi-tev). 9.15 Joseph Haydn: simfonija St. 45 v fis-molu — (Filadelfij-ski orkester dirigira Eugene Ormandjj. 9.40 Pet minut za novo pesmico Slovenska narodna; Ukradena putka. 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe. 10.10 Od popevke do popevke. 10 35 Nekaj noetumov Friderika Chopina — (Igra pianist Artur Rubinstein). 14.00 Glasbene razglednice. 11.35 Radijska Sola za viSi° stop-njo (ponovitev) Tomaž Kalin: Poleti v vsemirje. 12.06 V-atroslav, Lisinski; Uvej-tura št. 6 v D-duru, 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Janez Perovšek: Priprave za skupno urejanje travnikov. 12.25 Pevci narodnih ob spremljavi harmonike. 12 45 Arije iz Mozartove opere »Čarobna piščal«. 13.15 Zabavna glasba ln obvestila. 13.30 Nastopa zbor RTV Zagreb. 13.45 Igra orkester Cedric Dumont. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — (ponovitev) Lidija Gorup: Koliščarji. 14 35 Carl Maria Weber; Koncert za klavir ln orkester št. 2 v Es-duru. 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40 Novost na knjižni polici — Jack Hines: Koža črnega volčjaka. 16.00 Koncert po željah. 17-10 Sestanek ob petih. 8.40 Potopisi m spomini — Veljko Kovačevič: V rovih SpaT ni j e — II. 9.00 igra Tončkov kvintet. 9.20 Zaoavne melodije na tekočem traku. 10.10 Prizori iz slovenskih oper. 10.40 Dvajset minut z orkco,.jm An are Kosteianetz. 11.00 Igrata violinist Uroš Prevor-sek m violončelist Vlado Požar. 11.30 Oudaja za cicibane — a) Mucka v košari; Stari čuvaj; • Trnje medvedki, b) Pesmi za naše male. 12.00 Kmečka godba pred mikrofonom. 13-15 Kmetijski nasveti — Ing. Rado Linzner; Ozimno žito in zimska pozeba. 12.25 Zabavni potpourri. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Skladbe Zdenka Fibicha. 14.02 Slovenske narodne pesmi v priredbi Emila Adamiča poje Moški komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 14.15 Turistična oddaja. 14.30 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15-16 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40 Na platnu smo videli. 16.00 Izbrali smo za vas. 17.10 Iz opernega sveta. 18.00 Nace Giom: Dvojna pomlad v Beli Krajini (reportaža). 18.15 Iz našega zabavnega albuma. 18.45 Radijska univerza — Dr. Metod Mikuž: Ustanovitev KPJ. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.50 Žuborenje življenja (izbor pesmi Gustava Krkleca). 21.30 Iz zakladnice komorne glasbe. 22.15 Po svetu Jazza. 23.10 Simfonična dela naših avtorjev. 24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Od arije do arije. 14.45—15.00 Ljubljanska kronika ln obvestila. TELEVIZIJSKI PROGRAM Krvavec — kanal 10. Slivne 9, Nanos — 6 ” Od 20.50 dalj? prenos program*, tujih TV postaj 9.00 Radijska Sola za nižjo stopnjo (ponovitev); Pojte X nami. 9.30 Skladbe za razne instrumente. 10.10 Nekaj poskočnih domačih. 10.25 Z melodijami na izprehodu. 11.00 Dopoldanski koncert. 11.45 Pionirski tednik. 12.00 Igra trio Avgusta Stanka. 12.15 Kmetijski nasveti — In8-Rado Linzner: Kooperacija mera voditi k zadružnemu gospodarstvu. 12.25 Havajski zvoki. 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — sodelujejo: Dravski flosarji. pojo Tri Mojce, kvintet Anton Neffat, Pohorski fantje ln pevca Sonja in Milan. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. , 13.30 Iz arhiva znanih tenorskih arij. 14.15 Športna reportaža — Marijan Gogala: Albin Novšak — skakalec po slami. 14.30 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — 21. oddaja Karol Pahor. 16.30 Melodije za prijetno razvedrilo. L7.10 Glasbeni mozaik. 18.00 Jezikovni pogovori. 18.15 Igra pihalna godba JLA p. v. Emila Smodiča. 18.45 Okno v svet: Srednje afriška federacija. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Lahka glasba. 20.30 Spoznavajmo svet ln domovino — (Prenos javne oddaje iz velikega studia RTVL). 21.30 Zabavni zvoki. 22.15 Oddaja za naše izseljence. 23.10 Zaplešimo! 24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Iz sodobne angleške glasbe. 14.45—15.00 Ljubljanska kronika ln obvestila. TELEVIZIJSKI PROGRAM Krvavec — kanal 10, Sljeme 9, Nanos — 6 18.00 Mladinska oddaja: »Dobrosrčno strašilo« in »Grda račka« — dve drobni sceni v izvedbi mladinskega gledališča — Ljubljana 20.00 TV Dnevnik — Beograd 20.30 Kulturna kronika — portret umetnika Milivoja Zlvanovi- ča — Beograd 20.50 Koncert ansambla narodnih plesov Srbije »KOLO« — Beograd NEDELJA MAREC 29. PETEK MAREC 27. Poročila ob nedeljah tr praznikih: 6 05 oročila in vremenska napoved, 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln objava dnevnega sporeda, 13.00 Napove‘d časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila, 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved ln obvestila, 19.30 Radijski dnevnik, 12.00 Napoved časa, poročila, vremenska napovea tn pregled sporeda za naslednji dan, 23.00 Poročila in pregled tiska, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Poročila ob delavnikih: 5 05 Poročila in vremenska napoved, 6.00 Napoveo časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 7.0C Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila, 10.00 Napoved časa ln poročila, 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila, 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved li obvestila, 17.00 Napoved časa in poročila. 19.30 Radijski dnevnik, 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 23.00 Poročila in pregled tiska, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. I.40 Potopisi ln spomini — Veljko Kovačevič; V rovih Španije — I. 9.00 Ig:a ansambel Moj mir a Sepeta. 8.20 Blaž Arnič: Koncert za violino in orkester — (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Lovro Matačlč. solist Karlo Rupel). 30.10 Zbor primorskih študentov p. v Antona Nanuta. 10.30 Hammond orgle v ritmu. 10.45 Za dom in žene. II.00 Klavirske sklaaue Isaaca Al-beniza m Ernesta Lecuona. 11.30 Oddaja za otroke — a) Lud-wig Renn: Glngu-kača strupenjača, b) Otroci P°Jo 111 igrajo. U.00 Pojeta Ines Taddlo ln Pat Boone. «.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Sile: Priprave za kooperacijsko pridelovanje koru- A. S-dlomki lz Verdijeve opere *^Jhello v Izvedbi ansambla jubljanske Opere. 0 15 Zabavna glasba, vrne« obvestila. 17.30 Ansambel narodnih plesov in pesmi železničarskega kul-turnoumetniškega društva »Bratstvo i jedinstvo« iz Subotice. 18.00 Kulturna kronika. 18.15 Mariborski instrumentalni ansambel igra skladbe slovenskih avtorjev. 18.35 Poje Jelka Cvetežar. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Eugen Suchon . Vrtinec, opera v šestih slikah. Izvajajo solisti, zbor In orkester narodnega gledališča v Bratislavi dirigent Zdenek Cha-labala. 22.15 S popevkami po svetu. 23.10 Nočni komorni koncert. 24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Zabavni zvoki. 14.46—15.00 Ljubljanska kronika Irt obvestila. a.00—8.00 Dobro juuo: ipioaiu glasbeni sporeu) — vniea ob 6.3J—o.io hcn.ia.me in oovesula. b.-iO—t>.4a JNoo jeculnik. tt.ua znani pevci zo-oavne giasbe. tt.za Jon. Suaua»-uouuw<«iy: Življenje umetnikov. 8.40 iz naše louoieke zabavnih zvokov. 9.40 Pet mmut za novo pesmico — Janez Kun ar: krozvau. 9.45 Pozuravi za mlaae nsaije. to.io V svetu baletne giaaue. 11.uu Za dom in žene. 11.10 Pesmi tujih narodov. 13.30 Igra Ljuoijaiiski Jazz ansambel. L..45 Prizor lz Dvorakove »Rusal-ke«. 12.00 Kiavir v ritmu. 12.10 Kmetijski nasveti —- Jože Kregar: Pravilno presajanje ras um. 12.25 Paruzanske pesmi. 12.40 Nekaj samospevov Jugoslovanskih skiauateljev. 13.15 Zabavna giasba. vmes obvestila. 13.30 L.ganski napev. 13.45 Folklorna skupina Tončke Maroltove izvaja slovenske narodne. 14.05 Radijska šola za nitjo stopnjo; Pojte z nami. 14.35 Poje basist Itaio Tajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40 lz svetovne književnosti — Vasco Pratolini: Dekleta iz Sanfrediana. 16.00 Petkovo glasbeno popoldne. 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — (Ponovitev oddaje z dne 25. II.). 17-25 Zabavna ruleta. 18.00 Radijski leksikon. 18.10 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta. 18.30 Iz naših kolektivov. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Igra orkester JeckJe geason. 30.15 Tedenski zunanje - politični pregled. 20.30 Mojstrska dela koncertne literature — 22. oddaja. 21.05 Vokalni kvintet »Lisinski« iz Zagreba. 11.15 oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Nočni operni koncert. 23.10 Modema plesna glasba z orkestrom Ted Heath. 23.30 Poje Anita 0'Day. 23.45 Najnovejši posnetki kvarteta »Moderen Jazz«. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Lahka glasba. 14.30 Igra godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča. 14.45 Razgovori z volivci. 14.55—15.00 Ljubljanska kronika. 8.00—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Mladinska radijska igra — Pino Vatovec: Srečanje ob potoku. 8.35 Priljubljene skladbe za violino in klavir, 9.00 Drago Korošec?; Od Ptuja do Bleda (Igra ansambel, Srečka Dražila). 9.15 Zabavna matineja. 10.00 Se pomnite tovariiš . . . Rado Zakonjšek: Stari Kisovar. 10.40 Otroci pojo in igrajo. (Prenos javne oddaje iz velike filharmonične dvorane v Ljublj ani). 111.15 Dve orkestrski miniaturi. 11.31 Igra zabavni orkester Radia Zagreb. 13.00 Nasi poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — I. 13-15 Zabavna glasba, vrne« obvestila. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — XL 16.10 Reklame. 15.25 Poje ženski vokalni kvartet. 15.40 Odmevi z Dunaja (venček Straussovih valčkov in polk). 16.00 Zdravko Stefančič: Atomi in industrija (reportaža). 16.30 Zbori in samospevi Marjana Kozine. 17.00 Igrajo veliki zabavni orkestri. 17.30 Radij9ka Igra — Michelle Lorraine: Grad na morju (ponovitev) — Režija: Maša Slavčeva. 18.25 Gieseking igra Debussyja. 18.30 Nicolo Paganini: Koncert za violino in orkester št. 2 v h-molu. 19.00 Zabavna glasba, vmes Obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Izberite popevko! (Posnetki javne oddaje z dne 27. IH. v Trbovljah). 21.00 Večer lepih melodij. 22.15 V plesnem ritmu. 23.10 Popevke ln zabavne melodije. 23.45 Bela Bartok: Dve elegiji op. 8 24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje. H. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert. 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 13.10 Vedre melodije in popevke. 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila. 14.15 Pojo slavni pevci. 15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved. 15.10 Vesele citre. 15.25 Z našimi solisti in skladatelji. TELEVIZIJSKI PROGRAM Krvavec — kanal in. Sljeme 9, Nanos — 6 11.00 do 12.00 Kmetijska oddaja — Beograd Od 15.00 dalje prenos programa (šport) tujih TV postaj 20.00 TV Dnevnik — Beograd 20.20 »BILECANKA« — dokumentarna oddaja ob 40. obletnioi ZKJ — Ljubljana 20.40 »Polet v vesolje« — glasbena revija — Ljubljana 23.40 Dramatizirani odlomki lz romana Anteja Kovačiča »V registraturi« — Zagreb. SOBOTA MAREC 28. 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame ln obvestila. 6.40—6.45 Naš jedilnik. 8.05 Mladinski pev=ki zbor iz Preddvora pri Kranju v radijskem studiu — Zborovodja Tone Logar. 8.30 Od tu in tam (zabaven glasbeni ■pored). GRADBENO PODJETJE ŠENTVID PODGORA 32 takoj sprejme GRADBENEGA TEHNIKA in več kvalificiranih ZIDARJEV Plača po tarifnem pravilniku. Zglasite se v upravi podjetja v Podgori 32. 1765 D n D lita lisa KRIŽANKA 1 2 3 h r" L. _J 7 ri r~ ri ir* 12 13 u IH 15 IS W~ 17 B W' 19 B 20 n 21 22 E 23 E Ik 25 H s 27 r H 25 29 B 30“ 31 n ■ i L H 32 35 M 3H 35 . L. _j 3B S 57~ 35 9 39 sn F" g§ ■4 9 H3 ■s- g H5 u H6 vT 9 H5 9 H9 1 5T" 51 n 53 5T" r j 1 n 8 . VODORAVNO: 1. avtonomna pokraijina v okviru LR Srbije, 7. znamka toaletnih izdelkov tovarne »Ilirija«, 12. radioaktivni kemični element (znak At), 14. mravlji podobna tropska žužel-ka, ki vedno bolj ogroža tudi Evropo, 15. travnata pustinja v Rusiji. 16. glavno mesto balkanske države. 18. znamka ra- RES ČUDNO Gospa Mejaževa pride vsa | zaskrbljena k psihiatru. »To je j grozno, gospod doktor. Moj moi | sedi ure in ure v naslonjaču in spušča iz ust in zadnje čase tudi iz nosu majhne modrikaste kolobarčke.« ■ »Zaradi tega pa res ne hi bilo treba priti k meni«, jo tolaži zdravnik. »Mnogi kadilci Imajo to povsem neškodljivo navado.« »2e, že, gospod doktor,«* zahlipa Mejačeva, »toda moj mož sploh ne kadi.« Mladi par pride v trgovino s pohištvom: »Rada bi pogledala kakšno spalnico.« »Prosim, prosim«, ponuja prodajalec. »Kakšna pa naj bo: moderna ali udobna.« Možje se v družbi pogovarjajo o svojih ženah. Eden pripomni: »Kar se tiče moje žene, lahko rečem, da jo zanima vse. O vsaki temi lahko govori ure in ure.« Tedaj vzdihne drugi: »Moja pa za to niti ne potrebuje teme.« »Dajva, igrajva se očka ln mamico!« predlaga Marjetka bratcu. »To pa ne smeva,« jo zavrne Milanček, »mama je še posebej naročila, da ne smeva delati nobenega hrupa.« Marica je besna. Peter Je previdno sprašuje, kaj Ji je, »Slab spomin imaš,« zaaika Marica. »Ali mi nisi obljubil, d* se bova to zimo poročila?« »Res je,« pritrdi Peter. »Toda sama povej: ali je bila to sploh kakšna zima?« dl.jsklh aparatov lz Niša, 19. znanstvena trditev, razprava, 20. pozivi, 21. uradna kratica italijanske radijske mreže. 22. osiebnl zaimek, 23. kraj na Gorenjskem blizu Golnika, 24. minus. 25. dve zaporedni črki v abecedi. 26. pogonski vijak, propeler, 27. izmeček ognjenikov, 28 kemična prvina, najtežja Anonimno pismo v kameni dob' Fakirjev termofor snov. 30. velemesto v Zahod.nl Nemčiji, 32. geološka doba v terciaru, 34. srednjeveški plemič, fevdalni podložnik. 36. jezero v Etiopiji, 37. pristanišče na skrajnem severnem koncu Čila, 39. kemični znak za americij, 41. skupina ptic, 42. podpora, naslon, 43. ime filntske igralke Gardner, 44. junak Gotovčeve opere, 45. del obraza, 46. agregatno stanje snovi (poleg trdnih snovi in tekočin), 47. slovenski tednik za razvedrilo, 48. sultanovi ukazi v stari Turčiji, 49. dospeti, 50. glavno mesto Burme. 52. mesec v letu. 54. znamenito antično mesto v Ar-golldi, 55. mlada vrtna rastlina. NAVPIČNO: 1. brat Poluks* v grški mitologiji, 2. ameriška pisateljica (»Klic divjih gosi«), 3. pot, 4. zemljevid, 5. grška črka. 6. osebni zaimek, 7. nomadsko pleme ob Belem morju in ob Jeniseju (Samojedi), 8. pisane papige. 9. predvojna kratica za nemško valuto, 10. glavno mesto balkanske* države, 11. preddverje rimske hiše, 13. naslov, 14. mladič domače živali, 17. delavec pri napornih delih, 20. operni spevi, 21. industrijsko mesto v našem delu Koroške. 23. poganjek, kal, 24. angleški otok v Sredozemskem morju. 26. Ljubljana v rimskih časih. 27. znana nemška znamka fotografskih aparatov, 29. kratica obrambnega --akta za jugovzhodno Azijo. 31. zapreka, 33. naskok, naval, 35. vrsta sladice, 36. bajeslovno grško podzemlje, 38. tekmovanje v kavbojskih veščinah, 40. prlsilje-nost v izrazu, izumetničenost, 41. notranji telesni organ, 42. pristanišče v Alžiru, 43. dokaz, da osumljeni ni bil. na kraiu zločina, 45. osla. 46. rečno kamenje, 48. ime pesnika Grudna, 49. egiptovsko božanstvo. 51. začetnici upravnega središča Primorske, 53. kratica za »konjsko silo«. REŠITEV KRI7.ANKE IZ ZADNJEGA »NEDELJSKEGA RAZVEDRILA« Vodoravno: 1. boksar, 7. glosar, IS. obrtnik., 15. unisono, 16. dukat, 17. revica, 19 TS, 20. Avon, 21. oproda 22. Tot, 23. lan, 24. pravda, 25. Brno, 26 ol. 27. pr., 28. Nin, 29. poziv, 30. Odred, 33. Nikolaj. 35. Romeo. 37- komet, 38. Koseski, 40. kisik. 42. bober, 43. ata, 45. J(anei T(rdine), 46. rp.. 48. Irec, 49. kravje. 51 cel 52. sen. 53. prikaz. 54. pesa. 55. t. j., 56. slinar. 57. cinik, 58 ekstaza, 60. Ilirija, 62. Hamona, 53. prekat. Navpično: Sl. LP (Ljudska prae vica). SAH 64. M. HAVEL »Romanleser« ftM PP m ggjjfcj m « b c d •' l f h Mat v dveh potezah BELI: Kal, Dhl, Tgl, Lb4 (4) CRNI: Kc2, Ldl (2) REŠITEV NALOGE STE V. 62 1. Kh2 1 b5 2. Dg3. Ne 1. Dg3 ? Ta5 ! Tema predhodnega plana. 9 — Moj mož je vedno bolj raztresen. Danes ml je že dvanajstkrat telefoniral in rekel, da je povabil na kosilo prijatelja. — Ali nisi še nikoli nič slišal o nebotičnikih? — Želita morda fotografijo v okvira? Presenečenje n* Mena MTTU/ 1 KOLEDAR NedilJ«, 22. marca: Vasilij. • Na današnji dan leta 1*70 se ja rodil srbski pisatelj Boris lav giankov-ič. Posebno je zaslovel z romanom »Nečista kri« ter dramama »Koštana« ln »Tašana«. V svojih delih je predvsem opisoval doma« kraj, v katerem se je v novih družbenih pogojih počasi izgubljalo orientalsko življenje ■ svojimi običaji in patriarhalnimi zakoni. • Slaven in Marti Banko želijo veliko sreče v novem življenju Vida ln drugi. Za Inženirja Jedrske lizike Je d plomiral Elko Krnel. Iskreno čestitajo ata, mama, brata, sorodniki in prijatelji iz Ljubljane. Ing. Špacapan Francu - Črtu — čestitajo k opravljeni diplomi na strojni fakulteti Prijatelji. Ida prirodoslovno - matematični fakulteti — oddelek za biologijo ‘e diplomirala Martelanc — Vede Sonja iz Ljubljane. Čestitamo kolegi in prijatelji. VOCNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA PLIŽ3A ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO I Uit E ZJUTRAJ V NEDELJO IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom CENTER: Dr. Kajzel Mirko, Miklošičeva 24. tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel. Številka. Zdravstveni dom SISKA; Dr. Gašperlin Janez, Černetovi 31, tel. 22-831. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr. Sirks Zinaida, Lavričeva 0-s, tel. 31-236.V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom VIC: I>r. Lazar Milan. Rimska o. 2S-I, tel. 22—860. Nedeljska dežurna služba v amb. Mirje od 8 — 12 ure tel. 21-707. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr Leskovic Bogdan, Opekarska 8. tel. 21-829. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-500. Zdravstveni dom MOSTE: Dr. Petek Anton, ZD Moste, — Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300, Zdravstveni dom LJUBLJANA — POL-JE: Dr. Vidmar Roman. tel. 383-230. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 383-100. DELAVSKI ODER v Ljubljani pripravlja uprizoritev nove slovenske komedije in vabi igralce-ematerje, ki želijo sodelovati, da se zglasijo v torek. 24. t. m. ob 18 30 uri v prostorih Delavskega odra. Miklošičeva 28, dvorišče. Kolektiv časopisnega podjetja »Slovenski por.« je poklonil prispevek slepim v znesku 2.455 din, k’ e oii nabran poleg venca na grob t>ok. Franja Janhube. okrajni odbor Zveze slepih Sloveni}«, se za dar iskreno zahvaljuje. V počastitev spomina pok. Antona STANKOVIČA iz Beograda so poklonili Zalokarjev; 2090 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za dar Iskreno zahvaljuje! Cenjenim ustanovam in podjetjem »likam napise ln grbe moderno ln trpežno — FRANC BRICELJ, črkoslikar, Ljubljana. Titova 8. Poleg glavne pošte. IZDELOVALNI C A — POPRAV-LJALNICA OTROŠKIH VOZIČKOV Kovač L.. Kolodvorska 26. Obnavljam in popravljam v*« vrste otroških vozičkov. Prlkrojevalni tečaj nudi SALON »KUCLER«, Tomšičeva 4. NEZNOSNO SRBENJE med prsti na nogah povzroča glivični lišaj. Razvoj glivičnega lišaja preprečuje »NOGES*. Dobite ga v lekarnah in drogerijah. Camesto venca pok. prof. Juliju 1K d IN U je poklonila družina novec 1.500 din 7 a slepo mladi-Ra vnatel.istvo Zavoda za sle-mladino se za dar iskreno za-aljujei Eilektntehnitko društvo LRS — kcija praktičnih tehnikov pridi v dneh 23. in 26. III. tečaj o zsvetliavl. Tečaj bo v dvorani ektro Lmbljana mesto. L.iublja-K rek n v trg 10-1 s pričetkom 1 16. uri. Predavajo sodelavci id komiteja za razsvetljavo LRS. ib-.mo interesente, da se tečaja icleže v čimvečjem številu, iavod za pospeševanje gospo-iijstva oaraja Ljubljana, razpi-e vpis v tečaj za kuharice iz .atov družbene preorane Pri-tek tečaja bo 1. aprila 1969. Te-j bo trimesečni in do dvakrat jensko od sredah m četrtkih poldne od 16—20 ure v gospo-njsk: šoli v Ljubljani. Prijave tečaj naj pošljejo vodstva menz ostali obrati družbene prehra-. pismeno do 25. marca 1959 na slov: Gospodinjska šola, Ljub-ina. Poljanska c. 6, dvorišče. — ;e 'potrebne informacije dobit* 1 tel. 30-689. VELIKI AKADEMSKI PLESNI kKESTER — Leader FTancč Ka- is ::: pevec RAF IRGOLIČ v ne-ljo, 22. marca spet v Narodnem »mul KOZMETIČNI INSTITUT Ljubima, Medvedova 8, obvešča, da 23 marcem menja svojo doseda-o telefonsko številko v 31-Z97! MARIBOR Nedelja, 22. marca. Dežurna lekarna: »Melje«. Melj- NARODNO GLEDALIŠČE Ob 15: Predstava »Silni bič« odpade. Ob 19.30: Humperdinck ».Tanko in Metka«. Red LlIS-Rumen:. RADIO 6.00 — 12.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 12.00—13.00 Mariborski fel-ton: 13.00—14.15 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.15—15 00 Želeli ste — poslušajte (prvi del); 15.00— 15 25 Prer.os sporeda RTV Ljubljana: 15.25—16.00 Želeli ste — poslušajte: (drugi del): 16.00 — 24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. m SAP TURIST BIRO © Vas vabi s seboj delovni kolektivi: DRUŠTVA IV DRUŽBENE organizacije: PROSVETNI DELAVCI: Pripravil smo izpopulnieni program našesa prvomajskega potovanja v rim. neapelj in ho PEJE, z dodatkom Sorrento In Capri. Zahtevajte takoj novi program in podrobnejše informacije v turistični poslovalnici SAP-TU-RISTBIP.O v LiubUani. Miklošiče-va 17 telefon 39-645! Pohitite. 4* «e hočete udeležiti tega pofovapiia ki bo ceneno, izredno zan;ne!vo m odlično organi- DRAMA Nedelja, 2B. marca, ob 16-30: Miller: »Smrt trgovskega potnika«. Gostovanje Ljubljanske Drame v Kranju. Ob 30: Osborne: »Ozar se v gnevu!« Gostovanja ljubljanske Drame v Kranju. Ponedeljek. 23. marca: Zaprto. Torek, 24. marca, ob 19.30: Kozak.: »Punčka«. Abonma ZSJ. (Preostala vatopnice so v prodaji.) Sreda. 26. marca: Zaprto. Četrtek, 36. marca, ob 18.30: Javoršek: »Veselje do življenja«. Uprizoritev »Odra 57«. Izven in za podeželje. Petek, 27. marca, ob 19.30: Kozak; »Punčka«. Dijaški abonma II. — (Preostal« vstopnic« »o v prodaji.) Pobota. 38. marca; Generalka. Nedelja, 29. marca, ob 19.30: Shakespeare: »Henrik V.« Premiera. Izven. Kot sedmo premiero v sezoni 1958-5« bo Drema SNG v nedeljo, dne 38. marca uprizorila Shakespearovo hlstoadjo »Kralj Henrik v.«. Slovenska krstna uprizoritev •Henrika V.« bo obenem gledališki dogodek mednarodnega pomena: prevajalec Matej Bor je, ne da bi okrnil Shakespearovo izvirno besedilo ali karkoli dopisal, ponovno oživil figuro Sira Johna Falstaffa. . Rež. vod. predstave je v rokah prof. dr. B. Krefta, njegov asistent Je M. Korun, scenograf v. Rijavec, kostumograf A. Serieva, komponist odrske glasbe M. Vodopivec. Ponovno oživljenega Fal-staffa igra P- Kovič, francoskega kralja S. Sever, naslovno vlogo B. Kralj, v ostalih vlogah pa nastopa ves dramski umetniški zbor. pojačan .« slušatelji AIU. Vstopnice za »Veselje do življenja« bodo v prodaji od Jutri dalje. vstopnice 7.a premiero pa od srede dalj« pri dnevni blagajni v Operi. Statiste pri »Henriku V.« prosimo. da pridejo v ponedeljek na vajo že ob 19. url, da »e bodo pravočasno kostumirali. OPERA Nedelja. 33. marca, ob 15: Prokofjev; PEPELKA. Izven m za podeželje. Ponedeljek, 23. marca, ob 19.30: Prokofjev: PEPELKA. Abonma red B. (Vstopnice tudi v prodaji.) Torek. 54. marca, ob 19.30: Verdi: A IDA. Abonma red E. (Vstopnice tudi v prodaji.) Sreda. 25. marca ob 19.30: Čajkovski: EVGENIJ ON.TEGIN. Abonma red K. — (Vstopnice tudi v prodaji.) Četrtek. 28. marca: Zaprto. Petek. 27. marca, ob 20: Shakespeare: HAMLET. Gostovanje londonskega gledališča OLD VIC. Sobota. 28. marca, ob 15: Shakespeare- HAMLET. Gostovanje OLD VIC gledališča. Ob 20: Shakespeare: HAMLET. Gostovanje Old Vic gledališča. N««delja. 29. marca, ob 15: Masse-net: MANON. Izven ln za podeželje. (Vstopnice bodo v prodaji od srede. 25. od 17. ure dalje). MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana. Gledališka pasaža Nedelja, 22. marca, ob 15; Držič, »Tripče de Utolče«. Gostovanje na Vrhniki. (Tripče — France Presetnik). Ob 20: Torkar, »Delirij« Izven. Ponedeljek, 23. marca, ob 16.15: Držič. »Tripče de Utolče«. Zaključena predstava ne Telekomunikacije. (Tripče-Presetnik.) Torek, 24. marca, ob 15.30: Laho-la, »Madež: na soncu«. Abonma red Torek popoldanski. Gostovanje SNG Trst. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Lahola, »Madeži na soncu«. Abonma red Premierski. Gostovanje SNG Trst. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Torkar: »Delirij«. Gostovanje v Pirničah. Skeaa, 25. marca, ob 16.30; Lahola, »Madeži na soncu*. — Abonma GSS. Gostovanje SNG Trst. — Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Lahola: »Madež; na soncu«. Abonma Sreda. Gostovanje SNG Trst. Vstopnice so tudi v prodali. Ob 20 Rattigan. »Ločene mize«. Gostovanje v Mengšu. Četrtek. 28, marca, ob 1.6.30: Lahola. »Madeži na soncu*. Abonma Mladinski I. Gostovanje SNG Trst. Ob 20: Lahola »Madeži na soncu«. Abonma Četrtek. Gostovanje SNG Trst. Ob 20: Torkar. »Delirij«. Gostovanje v Medvodah. Petek. 27. marca, ob 16.30: Lahola, »Madeži na soncu«. Abonma TSS n. Gostovanje SNG Trst. Ob 29: Lahola. »Madeži na soncu*. Abonma Pete4c Gostovanje SNG Trst. Sobota. 28. marca, ob 20: Lahola, »Madeži na soncu«. Abonma Kolektivi C. Gostovanje SNG Trst. Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Mestni dom Nedelja. 22 marca, ob 16: Br Nu-Slč: »Gospa ministrica«, veseloigra 35 ponovitev. Popoldanska predstava Izven. Ob 17 30: F Lipah’ »Glavni dobitek*. veseloigra Popoldanska predstava Red Nedelja - popoldanski Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 19.30: F Lipah; »Glavni dobitek«. veseloigra — Večerna predstava Izven Sreda. 25 marca, ob 19.30: F. Lipah: »Glavni dobitek«, veselo- igra Red D. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota. 28. marca, ob 20: B sson- Carrč: »Maškarada«, veseloigra Izven. Nedelja. 29 marca, ob 15: Bisson-Carrč; »Maškarada«, veseloigra Popoldanska predstava Izven. Ob 18 F Lipah: »Glavm dobitek«. veseloigra. Popoldanska predstava. Izven. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana. Komenskega ul 12 Nedelja 22 marca ob 18; Moliere »Namišljeni bolnik« Komedija v treh delanjih ob a> Tot: »Jaz sem pa tak« Predprodaja vstopnic v nedeljo Od JA—12. v Podpeči Nedelja, 22. marca ob 16: Marino: »Ad aeta«. V Notranjih Goricah Nedelja, 22. marca ob 20: Marinc »Ad seta«. DPD »SVOBODA« — ZG. SISKA Lutkovni odsek Nedelja. 22. marca, ob 10. url d op. in 18. uri lutkovni igrici: Pavlihova radovednost »n Čarobni klobuk. Predprodaja vstopnic dve uri pred vsako predstavo. DPD »SVOBODA« LJUBLJANA — VIC Nedelja. 22. marca, ob 17: Siber-Spicar, veseloigra v treh dejanjih. »Svojeglavček* (ponovitev). Predprodaja vstopnic v nedeijo od 10. do 12. ure in 2 uri pred pričetkom. Nedelja, 22. t. m. Lutkovni oder Partizan Vič: »Tinček med žuželkami«. ob 16. MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Kinodvorana »Soča« Nedelja. 22. marca ob 10 30: »VODNJAK ZELJA«, Omnibua mladinskih igric. — Vstopnice so v prodaji od 9 dalje pri blagajni kina Soča. DPD SVOBODA SIMONČIČ v Kulturnem domu v Mostah (Titov dom) Nedelja. 22. marca ob 17. url: Pri belem konjičku, opereta v 2 dej Vstopnic« od 10. do 12. ur« in 2 url pred predstavo. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg tt. 1 Nedelja, 22. marca, ob U ln 16: J. Kalnar: »Zlatolaska«. Prodaja vstopnic po* ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni na Levstikovem tngu št. 2. ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Nedelja, 22. marca, ob 17: Fr. MIL činskl: »Tri čudna zgodbe«. ^Cenjeno občinstvo obveščamo, da bomo po daljšem času spet uprizorili igrico Fr. Milčinskega: »Tri čudne zgodbe«. Delo Je obnovil režiser Jože Pengov, lutke je pripravila Mara Kraljeva, kostume Andra Avčinova, sceno Lado Skrušny. Sodelujejo še: Jože Pengov, Nace Simončič, Vera Štihova. Majda Podvršičeva, Miro Veber in Ciril Jagodic. Prodaja vstopnic pol ur« pred začetkom predstave pri gledališki blagajni na Resljevi c. 36. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 22. marca, ob 15.30: Miller: »Smrt trgovskega potnika«. Uprizori SNG »Drama* Ljubljana Izven in za podeželje Nedelja. 22 marca, ob 20: John Osborne: »Ozri se v gnevu . . .« -Uprizori SNG »Drama« Ljubljana. Izven. Društvo meteorologov Slovenije vabi na predavanje g. dr. W. VšElMANNA, člana Meteorološkega inštituta Univerze v Berlinu s temo: Kaplje hladnega zraka med skalnimi gorami m Uralom. Predavanje bo v torek, dne 24. III. ob 15. uri v Meteorološkem seminarju, Vegova ul 4-1. P ESPERANTSKI KULTURNI KLUB vabi vse člane in prijatelje na predavanje asistenta V. Ribariča: Polet v vesoljstvo, ki bo v slovenskem jeziku in z barvnimi diapozitivi. Predavanje bo v sredo, 25. marca ob 20. uri v društvenih prostorih Gosposka 7. P Ekonomska fakulteta. Trgovinska zbornica LRS, Zveza ekonomistov Slovenije ln Ekonomski inštitut LRS vabijo gospodarstve-nike m druge interesente na predavanje: »O stremljenjih po gospodarski integraciji na Zapatlu In Vzhodu«, ki ga bo imel univ. prof. dr. Hermann Gros* iz Kiela (Zapedna Nemčija). Zanimivo predavanje bo v sejni dvorani Trgovinske zbornice LRS, Beethovnova JO, v ponedeljek, dne 23. marca 1959 ob 17. url popoldne. P Slovensko geološko društvo vabi na predavanje asistenta R. Pavlovca: Nekaj misli o sprije- manju mlajšega prodnega nanosa v Ljubljanski kotlini. Predavanje bo v sredo. 25. 3. ob 17. uri v matematični predavalnici. P Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov vabi na predavanje univ. prof. ing. Draga Leskovška: »Nov| momenti v reševanju ljubljanskega prometnega vozlišča*. Predavanje bo v sredo, 25. III. 1959 v fizikalni predavalnici na univerzi ob 20. uri. Vstop prost. AKADEMSKO PLANINSKO DRUŠTVO prireja v torek dne 24. III. 1959. ob 21 uri v dvorani kina Komuna predavanje znanega tirolskega alpinista Mathiasa Rebitscha o avstrijski alpinistično-arheološki odpravi v Ande: »SREBRNI BOGOVI NA CERRO GALANU«. Predprodaja vstopnic bo v torek, 24. III. pri blagajni kina Komuna. Vse ljubitelje gora na zanimivo ln prvo predavanje o Andih v Liubliani vljudno vabimo. P GLEDALIŠKI KLUB pri Delavskem odru v Ljubljani ima prvi sestanek v sredo, 25. t. m. ob 19. uri. Igralec Bert Sotler bo pripovedoval o svojem delu prt gledališču ln filmu. Vsi člani vabljeni. P Društvo Akvaristov Ljubljana vabi akvariste in prijatelje na občni zbor. združen' z predvajanjem barvnih diapozitivov iz življenja nb. Zbor bo v torek. 24. t m. Ob 19.30 v Balkonski predavalnici Univerze. Prirodoslovno društvo vabi na predavanje univ. asisteAta Vardjana Mirana; »Pomladansko prebujanje rastlin«. Fredavanje z diapozitivi bo v torek. 24. marca ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na univerzi. » KINOSPORED Z.A NEDELJO KINO UNION: franc španski film »GLAVNA ULICA* Režjia J. A Bardem V gl. vi Betsy Blair. Tednik F N 12. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. Ob 10 matineja istega filmal KINO KOMUNA: Italijanski film • SLEPARJI* (IL BIDONE) — Režija Federico Fellini, igrata Brodenck Crawford in Glulietta Mašina Predstave ob 15. 17. 19 in 21. Ob 10 matineja Istega filma! KINO SLOGA: franc film »NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL* Predstave ob 15. 17. 19 :n 21 uri. Ob 10 uri matineja l»tega tima! Dane« zadnjUtreti KINO VIC; dinenškt barvni tlim • RAZKOŠNA LADJA«. Tednik F N. 12 Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma! KINO SOCA: Jugoslovanska kinoteka predvaja italj. film »POD SONCEM RIMA«. Retlja Renato Castellani — 1947. Predstave ob 15. 17. 19 ln 21. KINO SISKA: franc, barvni film • NENAVADNA PRAVLJICA« — Predstave ob 16. 17. 19 in 21 uri. Danes zadnjikrat! Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—lil tal od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM« Kotnikov« S; j u gosi. barvni film »OD SC W ARZW ALDA DO ČRNEGA MORJA«, ob 9. U, 15 ln 17. TRIGLAV: ameriški barvm film •GOSPODAR BALLANTREA* — Tednik. V glavni vlogi; Errol Flynn. Predstave ob 16. 18 ln 26 uri. Prodaja vstopnic od 10—11 in od 15 dalje. Danes zadnjikrat. LITOSTROJ: ob-19 matineja »MAJOR BAUK«. Ob 16. 18 in 20 amer. barvni film — »DOŽIVLJAJI KAPETANA WEIGHTA«. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. CRNUCE »SVOBODA«: ruaki film »VELIKI POZIV«. Ob 19. Ob 9 matinej a. Šentvid: »svoboda«; — ital. barvni film »TEODORA«, ob 15, 17 in 19. GUNCL.IE: ital. film — »GROF MAKS«, ob 16, 17 in 19. ZADOBROVA: jugo6l. barv, film POP CIRA IN POP SPIRA«, ob 16, 17. in 1». VEVČE: amer. barvni cinemasc. film »PRINC ŠTUDENT«, ob 17 in 19. DOMŽALE: franc. barv. cinemasc. film »SAKRAMENSKA TRKLJA« ob 15, 17 in 19. KANM1K »DOM«: franc, clnemas. film »VPRAŠANJE LJUBEZNI«. DUPLICA; jugosl. film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«, ob 19 in 19. BLED: amer. barvni ctnemascope film »ZLOMLJENO KOPJE«, ob 10. 16, 18 in 20. NOVO MESTO »Krita«; francoski barvni film »ŠTIRI KORAKE v OBLAKE«. KRANJ »STORŽIČ«: ob 10 Ital. film »ZENA«. ■ Ob 18 amer. barv. cinemasc-film »LJUBI ALI PUSTI ME«. Ob 15 17 ln 1« ital. barv. cinem. film »M02JE TN VOLKOVI«. KRANJ »SVOBODA«: — premiera Ital. filma »2ENA DNEVA«, Ob 15. 17 In 19. NAKLO: amer. barvni cinemasc. film »ZVEZDA JE ROJENA«, ob 16 in 19. KRVAVE C-CERKLJE; amer. barv. cinemascope film »TRIJE NOVČIČI V VODNJAKU«, ob 16 in 18. RADOVLJICA: ob 16.30 ln 20 nem. franc, film »SALEMSKE ČAROVNICE«. Ob l* amer. film — »NAJ HITREJŠI STRELEC ZMAGUJE«. JESENICE »RADIO«: amer. barv. cinemasc. film »SLA PO ŽIVLJENJU«, ob 16. 16 in 20. Ob 10 matineja amer. barv. risanke »MALA LAŽN.TIVKA«. JESENICE »PLAVŽ«; jugoal. film »CRNI BISERI«, ob 16. 18 in 20. Ob 10.30 amer. barvna risanka »MALA LAZNJIVKA«. ŽIROVNICA; amer. film »POROČNO KOSILO., ob 16 in 19.30. DOVJE: franc, film »FOLIBB BER-GERE*. o* 1». KINO »DPD« Svoboda Šempeter v Sav. dolini: franc, barvni film »SAKRAMENSKA TRKLJA«. MARIBOR TEZNO sina kino — »TAM«: franc, ital barv. eine-mascope film »GUBIAH«. M. SOBOTA »PARK«: amer. barv. cinemascope film »MISTER ROBERTS*. ob 10, 15, 17.30 in 20. PTUJ »Mestni klno«r franc. barv. film a tednikom »SVET TIŠINE« ob 18, 18 in 20. Ob 10 matineja. KOPER »Soča«: angl cinemascope film »INTERPOL«. PIRAN — PORTOROŽ: amer. barvni cinem. film »NEZNANEC JE PRIŠEL«. PIRAN »Tartini« In »Garibaldi«: amer. barvni film »OVERLAND PACIFIK«. OBVEZNO CEPLJENJE Občinski ljudski odbor Ljubljana — Bežigrad obvešča starše otrok rojenih od 1. I. 1952 do 31. II. 1958, da bo obvezno cepljenje proti kozam in davici po naslednjem razporedu: 1. v zdravstvenem domu Ljubljana - Bežigrad. Lavričeva '5 a dne 23. in 27. marca 1966 od 14. do 17.30 ure. 2. v ambulanti Stožice — Ježica, Titova cesta 191 dne 24. marca 1953 od 14. do 17.30 ure. 3. v zavodu za rehabilitacijo invalidov na Linhartovi 51 drne 25. ln 26 . 3. 1959 od 14. do 17.30 ure. Po razporedu bodo cepljeni otroci roj. 1958 za koze — za da-vico pa v Jeseni, otroci rojeni 1952 do vključno 195(7 pa za davieo. Obveščamo starše, v kolikor niso prejeli vabila za cepljenje za navedene letnike, da pripeljejo svojega otroka na cepižče po razporedu. Starši naj prinesejo g seboj tudi Zdravstveno knjižico. OBVESTILO Obveščamo vse lastnike kokoši z območja ObLO Ljubljana Moste, ki ob času rednega obveznega cepljenja niso dali cepiti svojih kokoši proti kokošji kugi, da bo naknadno obvezno cepljenje kokoši proti kugi po predhodni prijavi bivališča lastnika kokoši na Eospodarski oddelek ObLO Ljubljana Moste. Rok prijave Je do 26. 3. 195«. ObLO Ljubljana M ort* OBVESTILO Prodamo zaradi tipiziran J a avto— parka naslednje avtomobile: CHEVROLET 3 ton Kanada —J brezhiben. MERCEDES z ograjenim motorjem Studebacker in rezervnim motorjem Mercedes dlesel. * BUSSING diesel 5 ton tipa 1944 internacional 6 ton bencinski. Vsa vozila so v voznem stanju z dobrimi gumami. O OBVEZNO cepljenje Zdravstveni dom LJubljana-Vlč obvešča starše, da bo obvezno cepljenje predšolskih otrok proti davici rojenih od 1 januarja 1952 do 31. decembra 1967. ki bivajo na območju ObLO Vič Cepljenje bo v Otroškem dispanzerju. Trg mladinskih delovnih brigad 7 v naslednjih dneh: otroci rojeni * letu 1952. dne 23 marca 19S9 od 7 do 11. ure: otroci rojeni v letu 1953, dne 24. marca 1959 od 7. do H ure: otroci rojeni v letu 1954, dne 25. marca 1959 od ? do U. ure: otroci rojeni v letu 1955. dne 2«. marca 1969 od 7 do U ure- otroci rojeni v letu 1956. dne 27 marca 1959 od 7 do 11 ure: otroci rojeni v letu 1957 dne 36 marca 1999 od 7 do u. 30 marca 1959 oc 7. do 11. ure proti kozam. Za območje Brezovica. Vnanje in Notranje gorice ter Plešivica pa bo cepljenje v ambulanti Vnanje gorice dne 2. 4. 1959 od 14. do 18 ure za vse otroke rolene * letih 1952 do 1*68. Otroci rojeni v letu 1958 bodo cepljeni proti devici v jeseni — Cepljenje Je obvezno. Posebnih vabil za cepljenje ne bo. Cepljeni morajo biti vsi predšolski otroci z enkratno injekcijo (čeprav so bili že cepljeni v preteklih letih) Starši, prinesite s seboj potrdilo o dosedanjih cepljenjih. — Proti staršem, ki ne bi privedli svojih otrok na cepljenje, bo uveden upravno kazenski postopek na podla«! Temeljnega zakona o prekrških. OBVESTILO Komisija za nabavo uniform za logarsko osebje pri gozdnih gospodarstvih LR B In H s sedežem v Sarajevu JLA št. 25-1 razpisuje n. LICITACIJO za nabavo okrog: 1.706 kratkih vrhnjih sukenj iz blaga za hubertuse (Himalaja — leden) in to: okrog 1580 komadov kratkih vrh- nih sukenj z oznakami in lovskimi gumbi (kost ali imitacija) in okrog 120 kratkih vrhnjih sukenj z usnjenimi gumbi. Predračunska vrednost 22.100.000 dinarjev. Pismene ponudbe z vzorci materiala in pribora dostavit* na naslov: Sumsko gazdinstvo Sarajevo JLA 25-1 — Komisija Za nabavo uniform) v kolikor se priloži zašita suknja kot vzorec, mora biti ena stran podloge odšlta zaradi notranjega pregleda). Rok za vlaganje ponudb Je 23. IV. 1959. Licitacija Je pismena ln bo v prostorih gozdnega gospodarstva Sarajevo, dne 34. IV. 1956. lerta ob 8. uri. Rok prodaje 25. Julija t. 1. Ponudniki morajo pred licitacijo položiti na račun kavcije 1% (privatniki 2 %) od proračunske vsote na račun gozdnega gospodarstva Sarajevo številka 702-70-1-1831. Potrdila o vplačani kavciji dostavite komisiji najkasneje do 23. TV. 1956 t. 1. Za natančnejše Informacije ee lahko ponudniki obrnejo na eko-nomat gozdnega gospodarstva Sarajevo — telefon: 61-18. O RAZPIS Razpisna komisija pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani razpisuje na podlagi čl. 33 ZJU (Ur. list FLRJ št. 53-57) naslednja mesta: Za Okrajni zavod za soc. zavarovanje v Ljubljani: mesto POMOČNIKA DIREKTORJA — upravni uslužbenec I. vrste, pravna fakulteta z najmanj 10 let prakse v upravni službi, 6 pisarniških uslužbencev — TV. vrste, / 4 strojepiske, analitika v oddelku za zdravstveno zavarovanje — z ekonomsko srednjo šolo ali pravno fakulteto in 5 let prakse, 3 splošne zdravnike — s najmanj 10-letno p rok so. . 3 referente za pokojninsko zavarovanje — s pravno fakulteto — I. vrste, referenta za pokojninsko zavarovanje — s popolno srednjo šolo — IH. likvidatorja pokojnin — finančni uslužbenec IH. ali IV. vrste, referenta za Invalidsko zavarovanje — s pravno fakulteto — I. vrste, strokovnjaka za izbiro poklicev — fakultetna izobrazba ali pop. srednja šola z najmanj 5-letno prakso. ^ 4 referente za otroški dodatek — upravni usl. HI. vrste; finančni uslužbenec z ekonomsko srednjo šolo — Ul. vrste. statistični pomočnik — IV. vrste, finančni revizor z ekonomsko srednjo šolo — ‘IH. vrste, pravni referent — I. vrste. Za Podružnico v Domžalah: 2 finančna uslužbenca s popolno srednjo šolo ali nižjo srednjo Solo z nekaj prakse, pisarniškega uslužbenca — IV. vrste. pripravnika IH. vrste. Za Podružnico Cerknica; pisarniškega uslužbenca m. ali IV. vrste. Za Podružnico Grosuplje: mesto pripravnika HI. ali TV. vrste, referenta za otroški dodatek IH. vrste, mesto upravnega uslužbenca IH. vrste. Za Podružnico Kamnik: pisarniškega uslužbenca IV. vrste, finančnega uslužbenca TV. vrste. Za Podružnico Litija: mesto upravnega ali pisarniškega uslužbenca III. vrste, mesto pripravnika HI. ali IV. vrst*. Za podružnico Trbovlje: mesto referenta za pokojninsko zavarovanje I. ali IH. vrste. Za Podružnico Vrhnika: mesto finančnega uslužbenca ni. ali IV. vrste. Za Podružnico Zagorje: 3 mest; finančnih uslužbencev HI. ali IV. vrste. I mesti pisarn, usl. IV. vrste. Za Podružnico Kočevje: mesto pripravnika IIL vrste. Plača in položajna plača po zakonu o Javnih uslužbencih. Prošnje kolikovane s 30 din in življenjepisom pošljite Razpisni komisiji pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, Miklošičeva c. 24-1 do 4-4-1669. R RAZPIS Razpisna komisija pri Zdravstvenem domu Ljubljana-Sentvld razpisuj« naslednja mesta: Z« zobno ambulanto v Vodicah pri Ljubljani: mesto zobne instsrunentarke. Za zobno ambulanto v Šentvidu: mesto 2 zobnih lnstramentark ln mesto snažilke. Plača po zakonu o Javnih uslužbencih. položajna plača po pravilniku Zdravstvenega doma Lj.- Sentvid. Za zobno lnstrumentarko v Vodicah položajna plača po dogovoru ln samsko stanovanje na ne«polago. Nastop službe takoj ali po do-goeoru. Pravilno kolkovane prošnje vložite do 29. 3. 1959 na naši ■ Razpisna komisija pri Zdrav-S1 #v*m domu Ljubljana-Sentvid. R RAZPIS Razpisna komisija pri Zavodu LR Slovenije za statistiko v Ljubljani razpisuje naslednja mesta: 1. Referenta v računovodstvu 2. 4 referentov za statistična dela Pogoji: pod 1. ekonomska srednja šola, pod 2. srednješolska izobrazba ali srednja strokovna Izobrazba. Kandidati morajo izpolnjevati pogoie iz 31. člena Zakona o javnih uslužbencih. Kolkovane prošnja z tlvljenjepl-Bona naj proaUal doHjo pri Za- >. odu LR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot 12, do 6. aprila 1958. Nastop službe po dogovoru. X RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Beltinci razpisuje naslednja mesta: 1. kmetijskega referenta — srednja kmetijska Sola 2. pom. pis. referenta — pisarniška moč z znanjem strojepisja in po možnosti stenografije. Prijave vložite najkasneje v 15 dneh po objavi. Prošnje kolkujte v znesku 275 din. R RAZPIS Uprava za vodno gospodarstvo, sekcija za Primorje v Kopru razpisuje mesto GRADBENEGA TEHNIKA s terensko prakso in nadzornika morske službe. Kvalifikacija: srednja tehnična Sola (gradbeni tehnik) zidarski mojster ali delovodja po možnost! — poznavalec morja. Služba stalna, plača oo uredbi in dogovoru. Samsko stanovanje preskrbljeno. R RAZPIS Razpisna komisija pri Zdravstvenem domu Ljubljana Rudnik razpisuje mesto BABICE Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku o plačah ZD — Rudnik. Pogoj; dovršena babiška šola in strokovni izpit. Pismene prošnje pošljite na naslov; Zdravstveni dom Ljubljana Rudnik. Dolenjska c. 95 b. H RAZPIS Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij podjetja G RAL Avtoobnova Ljubljana. Bežigrad 11 razpisuje mesta: več strokovno sposobnih oaeb za normlrsko službo, več strojnih tehnikov ali strokovnjakov za vodenje dela v proizvodnji In tehnično risanje, več kvalificiranih ali priučenih kovinostrugarjev, ključavničarjev, brusilcev, rezkalcev za delo na strojih ln kontrolo izdelkov, več kvalificiranih avtomehanikov za splošna in specialna dela, več kvalificiranih avtoelektrlčar-Jev, več navadnih delavcev za čiščenje delavniških prostorov, pranje in mazanje vozil, nastavnika (strokovnjaka) za vzgojo kadra, strojepiske I. r. Prednost Imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom in, da imajo lastna stanovanja v Ljubljani ali v bllžnl okolici, ker podjetje ne razpolaga s stanovanji. Pismene ali osebne ponudbe dostavite na Upravo podjetja. Rok vložitve Je do 31. marca t. 1. R RAZPIS Zavod za pospeševanje gospodinjstva okraja Ljubljana razpisuje mesta; 1. TAJNIKA ZAVODA z nižjo ali popolno srednjo izobrazbo in znanjem strojepisja. Prednost imajo tisti, ki Imajo prakso v prosvetni službi. 2. ADMINISTRATORKE, z nižjo izobrazbo in znanjem strojepisja. Nastop službe takoj. Plača po uredbi o javnih uslužbencih, položajna plača po pravilniku zavod«. Kandidati naj vložijo prošnjo do 1 aprila 1966. na naslov: Zavod za pospeševanje gospodinjstva okraja Ljubljana. Titova 0. 51-1. R RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Trbovlje razpisuje naslednja prosta mest«: L referenta sa prosveto ln kulturo. 2. gradbenega referenta, 3. davčnega Izterjevalca. Pogoji: pod 1. starejši učitelj ali predmetni učitelj, po možnosti z nekajletno upravno prakso, pod 2. gradbeni Ing. ali gradbeni tehnik, s 3-5-letno prakso, pod 3. izvršilni uslužbenec z nepopolno srednjo strokovno izobrazbo. Za kandidata pod 1. Je na razpolago dvosobno stanovanje. Temeljna plača ’po Zakonu o Javnih uslužbencih, položajna plača po odloku ObLO Trbovlje. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pravilno kolkovane ponudbe s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po razpisu Komisiji za uslužbenske zadeve ObLO Trbovlje. R RAZPIS Po členu 21. zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ln njihovih organov (Ur. 1. FLRJ. št. 52-57) razpisuje Komisija za razpis in imenovanje direktorjev gospodarskih organizacij ObLO Ljubljana-Siška mesto DIREKTORJA OBRTNEGA PODJETJA »JU VINIL« Izdelovanje predmetov l« plastičnih mas Ljubljana. Kandidat za to mesto mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih za uslužbence gospodarskih organizacij še enega izmed naslednjih strokovnih pogojev: a) strojni tehnik s petletno prakso na vodilnem mestu, b) visokokvalificiran delavec — obrtni mojster — strojni ključavničar z 10-letno prakso na vodilnem mestu, e) ekonomist z najmanj 5-letno prakso na vodilnem mestu v stroki izdelovanja predmetov iz plastičnih mas. Pleča po tarifnem pravilniku. Kolkovane prošnje s priloženim življenjepisom in opisom dosedanje prakse sprejema Občinski ljudski odbor Ljubljana, Šiška, Zupančičeva ul. 6 do 2. 4. 1959. RAZPIS Občina LJ. — Polje razpisuje mesta: 1. tajnika — visoka Sola, 2. pravnega referenta — pravna fakulteta, stanovanje na razpolago, 3. iefa odseka za finance — srednja šola, stanovanje na razpolago, 4. referenta za plan — srednja šola. 5. 3 strojepiske — niž. sred. šolo z znanjem strojepisja, 6. kurirja. Prošnje (kolkovane) z življenjepisom vložite pri občini do 6. 4. 1959. Za tajnika in pravnega referenta pa 15 dni od objavč v Ur. 1. LRS. Informacije: tel. 283-140. R RAZPIS Razpisna komisija pri Kliničnih bolnicah v Ljubljani razipisuje naslednje mesto: DFRMATOLOSKA KLINIKA mesto ZDRAVNIKA specialista pediatra ali zdravnika (za specializacijo iz pediatrije) za vodstvo otroškega oddelka Dermatološke krnike. Prošnje vložite na razpisno komisijo Kliničnih bolnic do 8. IV. RAZPIS Filozofska fakulteta v Ljubljani razpisuje dve honorarni mesti as docenta, rednega ali izrednega PROFESORJA za predmet zgodovina slovenska književnosti in mesto asistenta sa srbsko-hrvatski jezik in književnost. Prijave sprejema dekanatska pisarna 15 dni po objavi v Uradnem listu LRS. R ff) UVALE ZAHVALA Ob smrti naše drage tete ANE DOBERLET se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremil! na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala duhovščini la pevcem za lepo petje ter vsem darovalcem cvetja. Žalujoče družine Doberleš us Jamšek Savlje — Ljubljana, 22. 3. 1959. ZAHVALA Ob smrti naše drage meme IVANKE VELKOVRH roj. Ambrožič se prisrčno zahvaljujemo zdravnikoma dr. Erjavcu in dr. Gra-parju za njuno izredno požrtv^ valnost v času njene bolezni. Nadalje se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje ali nam kakorkoli pomagali v težkih urah mamine bolezni. Prav tako se zahvaljujem* govorniku za zadnje poslovilne besede, vsem darovalcem vencev ln cvetja ln vsem, k j bo jo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Ljubljana. 1«. marca 1959. 2elujočl otroci: Ivanka. Frano«, Ciril. Metod. ZAHVALA Ob smrti mojega dragega brat« MATEVŽA PEKLAJA mi Je bilo izkazano toliko ljubea-ni in sočutja, da se vsem sorodnikom. prijateljem, znancem, darovalcem vencev, in vsem, ki ao ga v tolikem številu spremili na njegovo zadnjo pot, toplo zahvalim, zlasti vsem, ki so mi požrtvovalno pomagali in stali na strani ob težki uri. Posebna zahvala pevskemu zboru za ganljive žalostinke ter vsemu delavskemu kolektivu tovarne Celuloza, Goričane. Vsem. ki so na kakršen koli način pripomogli častni zadnji poti pokojnnika — iskrena hvala! Žalujoča sestra Rezk* ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti mojega nadvse ljubljenega moža, zlatega očka, dobrega sina, brata, strica NEDELJKA GALICA sc tem potom prav iskreno zahvaljujem vsem, ki so se od njega v tako velikem številu poslovili, mu poklonili toliko vencev in cvetja in z menoj sočustvovali. Posebno zahvalo sem dolžna njegovemu prijatelju tov. ŽAGARJU Ladu, kolektivu restavracije »SLAVIJA«, vsem ostalim kolektivom in hišnim stanovalcem. ki so ml ob najtežjem trenutku stali ob strani. Nadalje tudi topla hvala tov. Neumannu Božu. ki se Je v lepih besedah v imenu kolektiva »SLA-VIJ A« poslednjič poslovil od pokojnega. Ponovno vsem prisrčna hvala I Neutolažljiva žena s sinkom Janezkom in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so nam ob pre-brldki izgubi naše ljubljene mame NETI GABERSCIK stali ob strani in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje se iskreno zahvaljujemo, prav posebno sorodnikom in rojakom iz Ajdovščine in okolice, ki so se prišli poslovij od pokojne. Izražamo toplo zahvalo vsem darovalcem cvetja, sorodnikom in prijateljem, stanovalcem hiš v Grassellijev! in Brankovi ulici. Učiteljskemu in profesorskemu zboru VII. osn. šole. dijakom 7 a razreda imenovanega zavoda in društvu RK terena Boris Kidrič. Ob svoji smrti je bila deležna ganljive pozornosti, ki nam Je v tolažbo. Se bolj p« nam lajša žalost zavest, da Je ostal v srcih vseh. ki so jo poznali, spomin n« njeno osebnost. Žalujoči ostali Ljubljana, 22. marca 1959. Ob obietnicr smrti mojega ljubljenega moža. očeta, bivata in strica FRANCA PAJKA se ga toplo spominjamo vsi njegovi. 2alujoča žena Minka, rejenca Vera in Rado, branje sestre ln ostalo sorodstvo. Snodnle Brezov — Vlšnla gora, ?5 3. 1959 Nenadoma Je preminil moj ljubi mož, brat. stric TVAN VELKAVRH, upokojenec Tob. tovarne Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 22. 3. 1959 ob 17. uri Izpred kapele v Dravljah na pokop. Dravlje. 2alujočl: žena Antonija, brat Jože, sestra Tončka ln ostalo sorodstvo. L1ubl1ana. 20 3 1959. Po mučni bolezni nas Je v 83. letu starosti zapustila naša ljubljena mama. stara mama MARJETA KAMNAR roj. Burlca K zadnjemu počitku Jo bomo spremili v ponedeljek. 23. S. 1956 ob 16. url lm hiše žalosti Hraetj« 9 na pokopališče Polje. 2alujoči: sinova Franc in Ivan z družino, hčerke: Frančiška, par. Jamnik. Angela por. Porent«, vnuki in vnukinje, brst LojM, sestre; Frančiška, Katarina, Malti in oetalo sorodstvo. Hrastje. Ljubljana. Dragomelj, Sneberje. Skadole, Cletvelond. JO. rn»rrs 1959 D o trpel je na& dragi PETER JESIH upokojenec Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 23 . 3. 1956, ob 18. uri I* Jih kobove mrliške vežice na Zal«. Žalujoči sorodniki in prijatelji. ,p ib. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. ar — 23. mauca ism KOMISIJSKA TRGOVINA »POSREDNIK« — Sprejemališč« Mestni trg 7 sprejema v komisijsko prodajo naslednje predmete- Poiceian: razne jediine servise, čajne servise, porcelan figure in razne komadne predmete. Kristal, vaze, sklede, pepelnike. Zlate žepne ure, ročna nre vse vrste prstanov, briljante, 'diamante, zlate verižice, obeske. uhane, zlate zapestnice, srebrne jedilne pribore, japonska in kitajske čajne servise m vaze. Klavirske harmonike, otroške. diatonične — gramofone, šivalne stroje vseh vrst. Kolesa vseh vrst, otroške vozičke (dobro ohranjene). Električne kuhalnike, razne dele koles — motorjev in avtomobilov, pisaine stroje, računske stroje, Škarja za rezanje pločevine, razna orodja, stružnice in agregate, pletilne stroje in razne druge dobro ohranjene tehnične predmete. Za nakup in prodajo se poslužujte vedno le komisijske trgovine »POSREDNIK« — Mestni trg 7, Ljubljana. Sprejemališče: telefon 23-175. 1783-4 OTROŠKO KOLO, dobro ohranjeno. prodam. Okroglič. Svabiče-va 15, Ljubljana. 6564-4 TURISTI, oglejte si v Trstu skladišče BRUNO v ulici Slataper 20 (poleg bolnice) — velika izbira vsakovrstnih koles malo rabljenih motorjev, vesp in lom-bret po nizkih cenah 1787-4 IZLETNIKI V TRST! Ob vašem prihodu ne pozabite obiskati prve največje trgovine: »CASA DELLIMPERMEABILE«, Via S. Nicolo št. 22. Velika izbira vseh vrst ameriških bund. kratkih n dolgih, vetrnih jopičev, dežnih plaščev in dežnikov po na.inižjl ceni. Ne pozabite nas obiskati, da se sami prepričate! Kdor prinese ta odrezek, dobi poseben popust. 1786-4 MOŠKO KOLO znamke »Šport diamant«, dobro ohranjeno, prodam. — Naslov; Bož:f Marko, Gornji trg 19-11. Vprašajte od 15. ure daJJe. 6629-4 IZVAŽAMO NOVA ln malo rabljena kolesa že od lO.GOO nap ej. Pišite po cenik — »LUSTRA« Trieste C. P. 247. Priložite 100 din za odgovor. 1785-4 VOZ (cizo) poceni prodam. Ogled možen vsak dan. Tilinger — Gosposvetska C. 13-34. 6628-4 KUHINJSKI ŠTEDILNIK na dve in pol plošči, prodam. Vprašajte Kavškova 16. 6622-4 ORIGINAL »PUCH« moped, lepo opremljen, odličen, prodam. Naslov v ogl. odd. 6620-4 RAZNE DELE motorja Ardie RZ 20«. prodam. Korenčan Zvonar-ska 4. 6619-4 GOVEJE SENO prodam. Kozarje Št. 27. 6G1S-4 MOTORNO KOLO znamke Saks 98 ccm. prodam. B. R. Utik 28, p. Vodice nad Ljubljano. 6612-4 VOLKS1V AGEN tipa 59, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Popolnoma nov« v ogl. odd. 6610-4 KOPALNO KAD, novo, litoželezno, vzidi ji vo, prodam. Vrhunc Marija, Radovljica. G608-4 ZENSKO In moško kolo, prodam. Titova 95-T. 6607-4 STARE PREDMETE: globok otroški voziček, zložljivo železno posteljo in omaro, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 6603-4 LEPO italijansko, moško, športno kolo, prodam Smartinska 10, pritličje levo. 6601-4 MOTORNO kolo »Java« 150 ccm prodam. Črnuče 4 b. 6596-4 (STROJ) menjalnik in diferencial za Chavrolet. prodam. Pečar Rudi. Zadružna 17, Ljubljana. 6590-4 KOPALNO PEC ln banjo, zel ' dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 6181-4 ITALIJANSKO, žensko novo kolo, prodam. Zaloška c. 40-1. desno, Režek. 6583-4 NOVO kompletno elektr. vodno črpalko prodam. PrikHuček 220 V. Bizjak, Dobrava 3, Črnuče. 6580-4 BLOK. brušen, z bati :n ob: za Opel 01ympia 38. proda: Matek Josip. Ravno polje, p Kidričevo. P 377-4 ČEVLJARJI, POZOR! Prodam cilinder šivalni stroj, dolg 47 cm. Čevljar Meserko. Pohanca, Artiče, Brežice. 1730-4 POHIŠTVO iz gradu, zelo dobro ohranjeno, v čistem slogu (Jedilnica, delovna soba in 2 knjižni omari) prodamo po zelo ugodni ceni. Ogled in informacije: Varaždin. Senoina ul. 10. 1732-4 V TRSTU v trgovini Vecch a Ora-mačinj Largo Barzora 10 dobite po najnižjih cenah od 18.000 do 25.000 Lit malo rabliene »Singer« šivalne stroje z garancio in popustom. 5142-4 GUMI VOZ 15 col do 3000 kg no-silnosti prodam. Primožič. Vrb-ljenje, p. Ig pri Ljubljani 6363-4 NOV VETROBRAN za molor ali roller prodam. Naslov v ogl. oddelku. 6369-4 DELE POHIŠTVA prodam Og ed od 4.—6. ure v. Zupančičev, 4, pritličje, levo. 6370-4 LEPO ohranjen »Goran« štedilnik prodam (od 17.—19. ure). Dražu-merič Ljubljana. Beethov . va Ulica 4. 6375-4 MOŠKO štrapacno nemško kolo ugodno prodam. — Ing Maver, Aleševčeva 22. 637C-4 NOVO »Legnano« kolo in nov šivalni stroj prodam. Skaič Franc, Cilenškova 26. Ljubljana 6378-4 KRAVO, mlado, devet mesecev brejo prodam. Ižanska 373 6381-4 KOMBINIRA«,’ O OMARO, kavč z omarico, mizo in stole, vse lepo ohranjen-O. prodam. Stepišnik, Vošnjakova 18-1. ' 6382-4 KRMILNO PESO Drodam Sni ajc Janez. Tomačevo 16. 63S7-4 SPALNICO, politirano. prodam s štiridelno omaro. Dobnikar, Dol-nice 30. Ljubljana. Šentvid. 6388-4 STROJ, nov. Pfaff (cik-cak), rabljeno žensko kolo nemške znamke proda: Bukovec Šišenska 69. 6389-4 ZGODNJI (rani) krompir prodam. Feliks Lenče, Kleče 10 Ježica. 6350-4 AVTOMOBILSKE GUME. 4 kose, skoraj nove,, 5.60—15. inozemske. ugodno prodam ali zamenjam za 5.00—16. Alojz Polanc, Šoštanj. 6348-4 ŠTEDILNIK, desni, dobro ohranjen. poceni prodam. — Mehle. Belokranjska 15 Savsko naseile. 6315-4 SIV spomladanski damski kostum za močnejšo postavo prodam. Vodnikova c 173 Liub-ljana. 6343-4 OTROŠKO klavirsko harmoniko, 12 basov, prodam za 17.0nn din. Pirc. Milčinskega 1 b. LjubUana. G312-4 DESNI ln levi zidam štedi'nik prodam. Tavčarleva 6. 63(0-4 LEPOTNO GRMIČEVJE, žive meje za vrt. dalije vam nudi Babnik. Vodnikova 123 Ljubljana. -4 POCENI PRODAM klavir, dunajski. znamke »Streicher« Naslov V ogl. Odd. 6337-4 POCENI PRODANI dobro ohranjen š'valni stroj znamke »Gritz-ner« ali zamenjam za žensko kolo. malo rabljena dvodelna okna 85N115 Rahne Pavel. Zg Plrt-niče 47 . 6335-4 PISALNI STROJ znamke »Stoe-wer«. zelo malo rabljen, prodam Obradolvič MiISvoJ. stui-dentsko naselje, blok 2 6330-4 CRNO DETELJO, seno jn krmilno peso prodam. Vižmarje 39. I)H ( MAL! CENA MALIH OGLASOV; do 1U besed 200 din. vsaka nadaljnja beseda 15 din. Ženitveni oglas — beseda 50 din. Na oglase, ki ■o pod šifro. oz. naslov v ogl odd., se pribije 50 d:n Za vse nedeljske objave -t- 20*/«. OPOZORILO! Stranke, ki zahteva Jo pismene naslove oglasov ali kakršnekoli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 25 dinarjev. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne Izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Oglase sprejemajo tudi poštni uradi. OPOZORILO 1 Oglasi, naročeni za nedeljsko objavo in dostavljeni do vključno petka do 12 ure se računajqo po ceniku. Oglasi, naročeni za nedeljo v petek popoldne ln soboto, se zaračunajo z 10“/* poviškom nedeljske cene. ZAPOSLITEV NASLOVOV ZA • OGLASE, KI SO POD ŠIFRO, NE IZDAJAMO OZIROMA NE POŠILJAMO. ZA TAKSNE OGLASE VLOŽITE PISMENE PONUDBE. POTNIKA za Slovenijo z lastnim avtomobilom za standardne artikle. iščemo. Prodaja na provizijo. Ponudbe pod »Kolosalno« v Ogl. odd. 6504-1 VELEBLAGOVNICA »NAMA« — Ljubljana, sprejme takoj več skladiščnih deiavcev. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj se osebno oglasijo v tajništvu podjetja. Wolfova ul. 1. 6G35-1 STALNO POSTREZNICO par ur dnevno sprejmem. Resne ponudbe v ogl. odd pod »Blizu Drame«. 6696-1 DOBRA MOC sprejme honorarno delo za knjigovodstvo Ponudbe pod »Vestna« v ogl. odd. 6688-1 DEKLE, vajeno kmečkega dela, sprejmem Nudim hrano in stanovanje. Klemen. Kleče 14. p. Ježica 6681-1 TRAKTORIST — avtomehanik — išče službo. Naslov SP Celje. P 404-1 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij — razpisuje mesto RISARJA ki obvlada tudi delo z ameriško retušo. Ponudbe pošljite sekretariatu Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« -Ljubljana, Tomšičeva ul. Stev. 1} pp. 29. SP 63 OKRAJNI ODBOR Zveze slepih Slovenije. Ljubljana. Parmova ul. 33, išče upokojenko, ki bi pomagala v gospodinjstvu proti plačilu, slepi ženi na deželi, katera ima 5 predšolskih otrok. 6647-1 SKLADIŠČNEGA DELAVCA, treznega in zdravega, sprejme takoj Zavod v Ljubljani. Ponudbe pod »Pošten« v ogl.« odd G652-1 SPOSOBNO KUHARICO, pomočnice in več strežnega osebja za počitniški dom na morju, iščemo. ObSS. Ljubljana-Siška. Jesenkova 1. 6668-1 MIZARSKEGA pomočnika sprejmem. Informacije: Geri Janez. Trubarjeva 22. 6679-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini sprejmem. Oglasite se po 15. uri. Pirnar. Gospodinjska 8c-U. Šiška. Ljubljana. 6674-1 KNJIG O VOD KTN.JO. verztrano v gostinski stroki sprejme gostilna Dobrča, Brezje. Samsko stanovanje preskrbljeno. P 363-1 DVE NATAKARICI sprejme s 1. aprilom gostilna Dobrča. Brezje. Samsko stanovanje preskrbljeno. P 364-1 BHIVSKO-FRIZERSKO pomočni. co, dobro moč, sprejmem s 1. aprilom. Naslov SP Kranj. P 374-1 takoj SPREJMEMO blagajničarko za vodenje blagajne in fakturiranje. Pogoji: srednja šolska izobrazba ;n znanje strojepisja. — Ortopedsko podjetje »Soča«, Ljubljana. Linhartova 47a. «1B3-1 ŠOFER — avtomehanik B kategorije, želi zamenjati zaposlitev. Naslov v ogl. odd. 6293-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki bi imela veselje do majhnega otroka sprejme v moderno stanovanje tričlanska družina. Ponudbe pod »inženir — 6000« v Ogl. odd. 6292-1 PRILOŽNOST: Zensko, ki bi prala in likala za eno osebo iščem. Ponudbe pod »Dober zaslužek« v Ogl. odd. 6285-1 HlSNI SVETI! Prevzamem blagajniške in knjigovodske posle. Ponudbe pod »Zanesljiva« v ogl. odd. 6281-1 NEKVALIFICIRANA, vajena gostilne, trgovine. 11 let prakse v mlekarni, ljubiteljica otrok, želi primemo službo (Domžale nova Ul. 15). 6048-1 MEZDNO KNJIGOVODKINJO z vodenjem glavne blaigajne sprejmemo takoj alt najkasneje s 1. aprilom. Ponudbe na hotel »Turist« Ljubljana. 6159-1 INVALID išče mesto vratarja ali podobno s stanovanjem. Naslov v ogl. odd. 6176-1 GOSPODINJILA bi manjši družini. Ponudbe pod »Okolica Sent. Vid« v ogl. odd. 6204-1 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA — pridnega, potrebujem. Ljubljana. Trubarjeva 40. Feher, Čevljar. 6213-1 MEHANIČNA DELAVNICA Dolnji Logatec sprejme takoj 2 avtomehanika, mehanika za popravilo koles, kovinostrugarja. več kvalificiranih kleparjev ln ključavničarjev ter več vajencev. 6218-1 HOTEL V DALMACIJI išče kuhinjsko pomočnico, zdravo in sposobno za sezono. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 6232-1 GOSPODINJO, samostojno, potrebujeta zakonca brez otrok čez dan odsotna. Plačata dobro. Javi naj se poštena žena. ki si želi stalen miren dom. Lahko upokojenka, ker je delo lahko. Naslov v ogl. odd. 6243-1 HOTEL KVARNER, otok Cres, Dalmacija, išče s 1. V. 1959 kvalificiranega kuharja in dva sposobna natakarja z znanjem nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe pošljite na upravo hotela. . 6233-1 FRIZERKO sprejmem Salon »Olga«. Beethovnova 12, Lj. 6572-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k 3-članski družini, sprejmem takoj. Pogoji ugodni. Ponudbe popoldne na; Podmilščakova II. pritličje. GOSPODINJSKO POMOČNICO za dopoldanska dela ali za stalno, lahko tudi starejša, iščem. Ponudbe v ogl- odd. pod »Srečna«. 6565-1 slaščičarna »Bistrica« Domžale zaposli dve mladi dekleti za strežbo ln ostala pripadajoča dela. čedne zunanjosti in ne-oporečene preteklosti Nastop takoj. 6562-1 MEZDNEGA KNJIGOVODJO — sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Naslov v ogl- odd. 6559-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO za dopoldansko p^moč v gospodinjstvu. iščem Zglasite vsak dan od 15.—17. ure. Naslov v ogl. odd. 6554-1 STROJNI KLJUČAVNIČAR išče službo kjerkoli, vešč tudi remonta Prednost stanovanje. Naslov v ogl. odd. 6550-1 POSTREZNICO 3-krat dopoldne, iščeta zakonca Tiplič. Ljubljana. Šišenska ulica 18. 6533-1 VF.C KOVINOSTRUGARJEV in livarjev sprejme takoj »Žičnica« Ljubljana. Za livarno sprejmemo tudi priučene delavce ali delavce. ki imajo veselje do pri-učitve. Osebne ali pismene ponudbe pošljite na naslov: »Žičnica« Ljubljana. Tržaška c. 49. 1617-1 REFERENTA v oddelku priprave dela za določanje delovnih postopkov ln norm v strojno-ko-vinskl stroki, sprejmemo takoj. Ponudbe z navedbo Izobrazbe ali dosedanle prakse pošljite na naslov: »Žičnica« Ljubljana, Tržaška c 49. 1618-1 N A VIJ Al. C A elektromotorjev za popravila in nova dela, sprelme indu«tri1sko podjetje v Ljubljani Pismene ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Navijalec« 1619-1 NEKVALIFICIRANE DELAVCE, ki imajo veselje, da se priuče v pohištveni stroki, sprejme takoj podjetje za fino pohištvo »Hrast« Ljubljana, Linhartova 49 a Plača dobra. 1411-1 MIZARJE, kvalificirane in pol-kvalificirane, sprejme takoj podjetje za fino pohištvo »Hrast« Ljubljana, Linhartova 49a. Prednost imajo strojni mizarji. Plača dobra. 1412-1 NORMIRCA — TEHNIKA iz lesne stroke ali absolventa mojstrske delovodske šole. sprejmemo v tehnično pisarno — podjetje za fino pohištvo »Hrast« Ljubljana Linhartova *49.a. Plača dobra. 1413-1 Upravni odbor Trgovskega podjetja »IZBIRA« razpisuje mesta za kvalificirane trgovske pomočnike in za blagajničarke v trgovini Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku, ostalo po dogovoru. Interesenti naj se javijo na upravo podjetja Wol-fova 1-1 od 7. do 12. ure. POLITIRKE, vajene politiranja finega pohištva, sprejme takoj podjetje za fino pohištvo »Hrast« Ljubljana, Linhartova 49 a. Plača dobra. 1440-1 POŠTENO GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Nastop službe takoj. Oglasite se lahko vsak dan med 16. in 17. uro popoldne. Naslov v ogl. odd. 6487-1 RAČUNOVODJA s končano ESS, 7-letno prakso, verziran v trgovinskem, gostinskem in industrijskem knjigovodstvu, zamenja službo. Pogoj: družinsko stanovanje. Najrajše v Ljubljani. Ponudbe pod »Stanovanje« v Ogl. odd. 6481-1 »CEV L.JARNA Ljubljana Center«, Prešernova 36 a. sprejme čevljarskega pomočnika za fina de-la. 6482-1 SAMOSTOJNEGA KLEPARJA — sprejmem. Naslov v ogl. odd. „ 6453-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejme takoj tričlanska družina. Godec, Janežičeva 1 (Prule, bloki). 6451-1 HONORARNO DELO v mezdnem ali blagovnem knjigovodstvu iščem. Ponudbe pod »Vestna ln natančna« v ogl. odd. 6441-1 PREVZAMEM zastopstvo potrošniškega artikla za Slovenijo. Ponudbe pod »Verziran in uspeh« v ogl. odd. 6427-1 TRG POSLOVODJA želi zamenjati službo. Gre tudi kot potnik ali komercialist. Ponudbe pod »Agilen in sposoben«, v ogl. odd. STAREJSO GOSPO vzamem za gospodinjstvo pri otrocih. Naslov v ogl. odd. 6426-1 PERFEKTNO HIŠNO POMOČNICO z znanjem nemščine, z dobrim spričevali za Švico, iščemo. Ponudbe pod »Švica« v ogl odd. KROJAŠKEGA POMOCNIKA-CO. dobro izurjenega soreime kro-iač Repovž Savski breg štev 2 Kranj. 6416-1 GRADBENO PODJETJE Zel. podjetje za poprav- ŠENTVID ljanje voz In strojev PODGORA 32 LJUBLJANA - SISKA takoj sprejme: Parmova 35 gradbenega tehnika sprejme: gradbenega delovodjo USLUŽBENCA za obračan osebnih več kvalificiranih zidarjev in pet vajencev za zidarje. dohodkov KLJUČAVNIČARJE STRUGARJE ln Plača po tarifnem pravilniku. Zglasite se v pisar- KOVAČE ni uprave v Podgori 32. 6398 SPLOSNO GRADBENO PODJETJE »Primorje« Ajdovščina, sprejme takoj v službo dve verzrra-ni strojepiski, ki obvladata tudi stenografijo. Plača m drugi pogoji po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov z navedbo rojstnih ln drugih podatkov, ki so važni za sprejem v službo in z navedbo podatkov o praksi. 1727-1 MLAD TRGOVSKI POMOČNIK, vajen strojepisja in začetniških knjigovodskih del. išče dopoldansko oziroma popoldansko honorarno zaposlitev. Ponudbe v v ogl. odd. pod: »Bližina centra«. 6354-1 GOSPODINJSKO rOMOCNICO, ki zna tudi malo kuhati, išče starejši slovenski zakonski par brez otrok v Zagrebu. Služba dobra Ponudbe pod »Poštena« v ogl. Odd. 6364-1 ZAKONSKI PAR vešč upravljati stalno odprt Planinski d"m z gostiščem in malim gospodarstvom sprejmemo takoj Prednost imajo zakonski pari. Ponudbe z osebnimi podatki pod »Planinski dom« v ogl. odd 6368-1 DELAVCA, mlalšega krepkega, nekvalificiranega za delo na stroiih za plastične mase. redno zaposlimo Ponudbe pod »Takoj« v ogl odd. 6385-1 GOSTILNA Dom v Podutiku sprejme nočnega vratarja. Honorarna zaposlitev 6386-1 RAZPIS Razpisujemo mesto upravnika Čevljarske obrtne zadruge Ljubljana-Vič, Tržaška cesta štev. 69. Upravnik mora imeti kvalifikacijo obrtnega mojstra oziroma visoko kvalificiranega delavca čevljarske stroke. Kandidati naj vlože prošnje, kolkovane z državnim kolkom din 180 in občinskim kolkom din 95 ter opremljene s kratkim življenjepisom in dokazili o kvalifikaciji in praksi najkasneje do 5. aprila 1. 1959 na Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič, Trg mladinskih delovnih brigad štev. 7. Komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev. 1825 VAJENCE, mlajše, vojaščine proste delavce, ki imajo veselje za priučitev in dekle ki ima veselje za delo v skiadišču sprejmemo takoj. Pismene ponudbe z osebnimi podatki pod »Elektro-instalacija - Ljubljana«. v ogl. odd. 6341-1 A\ TOMEHANICAR — šofer, star 28 let, želi zaposlitev v rodnem kraju v Slov. Konjicah ali v okolici. Ponudbe pod »Sovražnik alkohola« v ogl. odd. 6332-1 NATAKARICA, kvalificirana, želi službo kjerkoli, tudi za sezono. — Ponudbe pod »Dolga praksa« v ogl. odd. 6310-1 SAMOSTOJNO GOSPODINJO k tričlanski družini, pošteno, lahko upokojenka, iščem. Oglasite se od ponedeljka dalje F.’d. R. Ljubljana. Starj trg 15. lokal. 6623-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k odrasli družini, nujno potrebujemo Zadostuje samo za oo-poldanski čas. — Ponudbe pod »Center« v ogl. odd 6627-1 UPOKOJENKE — POZOR! Iščemo pomoč v gospodinjstvu za dopoldanski čas k odrasli štiričlanski družim v ailntru Ljubljane. Nas o v •' ig odd 6624-1 NOČNEGA čuvaja in dva delavca za pomoč pri hranjenju živali, sprejmemo takoj. Zoološki vrt. Ljubljana. 6G15-1 PRODAJALCA za industrijsko prodajalno potrebuje večje tehnično podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Vesten« v ogl odd. GRADBENO PODJETJE »Megrad«, Ljubljana, sprejme stenotipist-ko. administratorko ln več čuvajev. Osebne in nismene ponudbe sprejema uprava podjetja Ljubljana. Kotnikova 10. 6(569-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanslci družini sprejmem. — Vprašajte med 17 in 19 uro. — Naslov v ozl odd GS05-1 VEC ELEKTROMEHANIKOV in ključavničarjev spreime Eiek-tromehanika«. Ljub’1ma. Knezova 28. Nastop službe takoi ali po dogovoru. 6602-1 Tapetništvo in dekora-terstvo Novo mesto, Partizanska cesta štev. 13 sprejme v službo TAPETNIŠKEGA POMOČNIKA Nastop takoj ali po dogovoru. 1722 DEKLE z dežele, pridno in pošteno, začetnico, sprejmem. Tavčarjeva 2-III. desno, spodnji zvonec. 5823-1 RAČUNOVODSKI SEF, upokojenec, želi mesto upravnika ali podobno, v kakem podjetju. Ponudbe pod »Vešč gospodarstva* v ogl. odd. 6189-1 KOMISIJA za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij pri Ključavničarstvu Ciril Podržaj, državni obrtni mojster, Ljubljana, Slomškova 3, razpisuje naslednja mesta: 1. Večje število stavbenih ključavničarjev; 2. večje število strojnih ključavničarjev; 3. večje število kovinobrusll-cev. Pogoji: pomočniški izpit In (pod točko 3.) priučitev. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po učinku. Nastop službe le možen takoj ali po dogovoru. 6360-1 ZA KNJIGOVODSKE posle sprejmemo verzirano moč. — Nastop službe takoj. Triglavska tiskarna — Ljubljana. 6740-1 POŠTENO DEKLE, ki Ima veselje do risanja, išče službo. Ponudbe pod »Talent« v ogl. odd. 6739-1 PODJETJE TAPETDEKOR, Ljubljana. Titova 51. razpisuje mesto obračunskega mezdnega kalku-lanta. Pogoji: potrebna šolska izobrazba in nalmanj dvoletna praksa v lndustrilskem podjetju Nastop službe takoi ali po dogovoru. «726-1 FANTA h konlem za prevoz peska po Liubllani, iščem. Peskokop Vodnik. Podutik. Telefon 31-945. 6715-1 PRIDNO ln pošteno dekle z dežele. ki 1e vajena vsega dela. sprejme: Zdenka Brlcell. Gostilna peči 39. 8709-1 OKRAJNI ODBOR RK Ljubljana sprejme za otroško okrevališče RK na Vranskem, samostojno eo-spodinlsko pomočnico, zmožno kuhania preproste domače hrane. del na vrtu in krmlienia prašičev. Nastop tako.1 ali no dogovoru. 6708-1 UPRAVNI ODBOR Doma starih in onemoglih — Gradišče, razpisuje mesto knjigovodje. Pogoji dela: popolna srednja izobrazba, položen strokovni izpit. večletna praksa v tej stroki. Nastop službe l. Julija 1.1. 1822-1 MT.AJSega DELAVCA iz okolice Domžal, sprejme »Tomos« servis. Mehanična delavnica Domžale. 1818-1 VEC SAMOSTOJNIH ZIDARJEV — sprejmemo. Gradbeni servis — Ljubljana, Detelova ul. 1 6521-1 KLJUČAVNIČARJE ln navadne delavce za delo v proizvodnji ln v skladišču, sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Možen takojšnji nastop službe. S stanovanji ne razpolagamo. Naslov v ogl. odd. 6480-1 PREVZAMEM zastopstvo železnin-ske stroke za Slovenijo. Sem dobro uveden v industriji in trgovini. Prevzamem tudi zastopništvo s sedežem v Llubljani ln lastnim telefonom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Železnina«. «197-1 PECARSKEGA POMOČNIKA — sprejmem. Žagar Ivan. pečarstvo. Vodmatska l-II. LiubHana. Moste. 6496-1 POMOŽNEGA DELAVCA, k ima veselje do pleskarske-sobosllkar-ske obrti, sprejme; Janežič Vodovodna c. 76. Llubljana. Možnost priu&itve. Stanovanle na razpolago. 6574-1 MLINARSKI POMOČNIK išče za-pdslitev. Naslov v ogl. odd. 1731-1 POMOČ v gospodinjstvu v dopoldanskih urah iščemo v centru Ljubljane. Hrana, stanovanje in plača po dogovoru. — Balentin, Komenskega 26. 6626-2 ZA 1 DAN — 2. aprila iščem perfektno kuharico k 6 osebam proti dobri nagradi. Naslov v ogl. odd. «601-2 GODBENIKE v sestavi trio ali kvintet za Počitniški dom na morju iščemo. Oskrba brezpiač-na. za uslugo do 3 ure igranja ob večern.h urah. Ponudbe pošljite na ObSS. Ljubijana-S ška Jesenkova 1. 6669-2 INŠTRUIRAM angleščino in matematiko za 5. in 6. razred 8-letke. Naslov v ogl. odd. 6630-2 POSTREZNICO 7.a gospodinjstvo v bližini šišenskega kolodvora trikrat na teden po 3 ure. najraje popoldne, potrebujem. Dr. Maček Viktor. Predstavite se Trubarjeva 38. popoldne med 16. in 19. uro. 6271-2 lVAJENCI NASLOVOV ZA OGLASE, KI SO POD ŠIFRO, NE IZDAJAMO OZIROMA NE POŠILJAMO. ZA TAKSNE OGLASE VLOŽITE PISMENE PONUDBE. MIZARSKEGA VAJENCA sprejme mizarstvo Kurnik, Ljubljana, Zg. Šiška. Pod hribom 28 . 6992-3 ČEVLJARSKEGA vajenca sprejmem. Sum Alojz, Luize Pesjakove 8. Savska kolonija. 6253-3 FANT, 15-leten, poštenih staršev, se želi učiti kovaštva. Domanjko Jakob, Grabonoški p. Cerkvenjak. 1667-3 VAJENCA za mehanično stroko sprejmem. Stanovanje preskrbljeno. Smartinska 136. 6471-3 mhvo in slamo prodam. Lešnjak. Ljubljana, Linhartova 54. 6472-4 NOVO italijasko žensko kolo s prestavami in rabljeno moško kolo prodam. Milčinskega ul. l/d. 6469-4 ELEKTRIČEN aparat za trajno (parno) ondulacijo, naprodaj. Ljubljana. Wolfova 1. FTetnar. 6468-4 OTROŠKO KOŠARO ln lep športni voziček, prodam. Pržanjska 12, Dravlje. 6467-4 PLETILNI stroj 10/100 prodam. Naslov v ogl. odd. 6475-4 KO GRESTE V TRST, ne pozabite na zelo koristen naslov: »1IA- GAZZINI ALLA STAZIONE« Via Celltn; 2. kjer dobite po najugodnejših cenah veliko Izbiro vsakovrstnega blaga, konfekcij, perila, ameriških bund. vetrnih jopičev, dežnih plaščev, dežnikov. nogavic, šalov itd. Posebna sezonska ponudba: kosi 3m naj-finejšega enobarvnega ln vzorčastega balonskega blaga (140 cm višine) po 1.900 lit. za cel kos. Nabavljeno blago odprem-Ijamo na željo na vsak naslov v Jugoslavijo. Ker Je naša trgovina le nekaj korakov od glavne postaje, vam bo najzaneslji-vejši spremljevalec ta oglas, na podlagi katerega vam priznamo poseben popust. 1684-4 CE ŽELITE za katerikoli predmet. prospekte, cenike, pojasnila, pišite tvrdki: »LUSTRA«. Trst, via Crispl 41. Priložite 100 din za odgovor. 591-4 PRODAM NASLOVOV ZA OGLASE, KI SO POD ŠIFRO, NE IZDAJAMO OZIROMA NE POŠILJAMO. ZA TAKSNE OGLASE VLOŽITE PISMENE PONUDBE. ra-, NAGROBNI SPOMENIK s ČTOO ploščo ln robnike dobite že od 17.500 din dalje pri kamnoseku. Franju Kunovarju. Tomačevska cesta 7, Ljubljana, tel. 31-982. 9309-4 POZOR! V TVstu, Viale D’Annun-zio 6, v veletrgovini »ALL’OPE-RAIO« dobite na veliko Izbiro vsakovrstne vetrne Jopiče (bun- za gostinstvo. Verbe. Ljub-6398-4 Podjetje Planica-Sport razpisuje naslednja^.mesta VODJE LESNEGA OBRATA, KORESPONDENTKE za nemški Jezik, FAKTURISTKE, STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA 1809 ZENSKO MOC za torbarsko stroko takoj sprejmem. — Cunder Vinko, torbar. Ljubljana. Zidovska 8. 6597-1 GRADBENI TEHNIK, sposoben, išče službo v Ljubljani. Vojaščine prost. Ponudbe pod »Dobra plača v ogl. odd. 6592-1 ZA TAKOJŠEN NASTOP potrebujemo normirci :n tehnika v avtomehanični stroki. Avto-Servis. Prešernova 42. 6591-1 UPOKOJENCA, honorarnega delavca, za delo v trgovini (dovez ln razvoz blaga), sprejme trg. podjetje l živili »Grmada« — Ljubljana. Celovška 4 3 6587-1 DELAVCA za trgovino sprejme trgovsko podjetje »Pri Kekcu«. Ljubljana. Celovška cesta *4b. — Prednost imajo kandidati. ki stanujejo v Šiški. — Zglasite se osebpo v upravi podjetja. 6586-1 AVTOKLEPARSKEGA pomočnika. za fina dela. sprejmem. Ponudbe pod »Maj« v ogl. odd. 6578-1 TRGOV. PODJETJE »Emona« — Ljubljana. Borštnikov trg 3 — sprejme administratorja v komercialnih poslih, trg. pomočnik. 2 delavca za trgovino. 6577-1 GOSPODINJSKI BIRO. Trubarjeva 8. sprejme v stalno zaposlitev. gospodinjske pomočnice, ki imajo lastno stanovanje v Ljubljani. 4595-1 RAZPISNA KOMISIJA naravoslovne fakultete v Ljubljani razpisuje mesto rednega ali honorarnega uslužbenca za ekonomske posle. — Pogoj nepopolna srednja šola. Prošnje sprejema tajništvo fakultete do vključno 6. aprila 1959. 6503-1 PRIDNEGA, poštenega fotografskega pomočnika iščem za sezono 5 mesecev v okolici Kopinj-skega jezera na Koroškem. — Plača dobra, po dogovoril. Glavno delo: izgotavljanje filmov. — Nastop 1. maja 1959. — Naslov iz prijaznosti: Dr. Bohinc Joža — Cer kij« na Gorenjakom. MH-1 TAKOJ sprejmemo: pomožnega delavca in ključavničarja. — Ortopedsko podjetje »SOCA«. Ljubljana, Linhartova 47-a. 6184-1 PECARSKEGA POMOČNIKA za vsa pečarska dela, samo za zunanja dela. sprejmem. Pečarstvo, Kovče, LJ., Gosposvetska 8. 6549-1 komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri »Avtopromet«, razpisuje mesta — strojnega tehnika, ki ima veselje do normiranja; kvalificiranega kovinostrugarja; kvalificiranega avtoelektričarja; več kvalificiranih mehanikov (z večletno prakso); več kvalificiranih in priučenih avtokleparjev; nekvalificiranega delavca (za lažja dela). Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene vloge pošljite na Upravo ali p_a se osebno zglasite v tajništvu 'podjetja »Avtopromet« Ljubljana, Savska cesta 2. 652811 UPRAVNIKA — EKONOMA ln dobro kuharico sprejme za počitniški dom na Cresu za dobo 4 mesecev Občinski sindikalni svet LJubljana-Bežtgrad. Ponudbe pošljite pismeno. 6211-1 ZAVOD s samostojnim finansiranjem Inštitut LZS »Branko Ivanuš«. Ljubljana, Celovška 258 — razpisuje naslednja mesta: strojni inženir, strojni tehnik —vodja priprave dela, 2 strojna tehnika za obrat ter vajence za lesno in kovinsko stroko. Ponudbe pošliite osebno ali pismeno na gornji naslov. 6225-1 STENODAKTILOGRAFA-KO. samostojno korespondentko za italijanski Jezik in snažilko za pisar. prostore išče podjetje za zastopanje inozemskih firm v Ljubljani. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pod »Vestnost in stalnost« v ogl. odd. 6394-1 2 STROJNA KLJUČAVNIČARJA sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku. — Javite se osebno pri »Tehtnica« Ljubljana, Karlovška 2. 6514-1 ZflSLUZEH »NASLOVOV ZA OGLASE, KI SO POD ŠIFRO, NE IZDAJAMO OZIROMA NE POŠILJAMO. ZA TAKSNE OGLASE VLOŽITE PISMENE PONUDBE. SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam' v 2 urah Izdela FOTO PAULI, Ljubljana Trubarjeva (bivša Sv Petra cesta), tel. 20-305 Slikamo tudi na domu. 883-2 Zensko, ki bi pazila otroka, iščem. Nudim stanovanje. Naslov v Ogl. Odd. 6599-2 INSTRUKTORJA-CO za pouk v glasbi (solfeggio) iščem. Naslov v ogl. odd. pod »Glasba«. 6492-2 IZ DOBAVLJENE medenine ali Jekla vam ostružlm manjše artikle v večjih količinah. Dogovor od 15 do 16. ure vsak dan. Naslov v ogl. odd. 6410-2 3IIZARSKA popravila sprejmem Ponudbe pod »Mizar« v ogl. odd. 6328-2 PO HITRI MODERNI metodi poučujem nemščino in italijanščino. Rimska 8-1.. desno. 6081-2 POSTREZNICO 2-ksat tedensko iščem za dopoldne ali popoldne Lahko delo. brez pranja. Javite »e od 1«. do m. ure. Kobentsr, Mrnm M M. Uho. OU-I Skoraj^ de), dežne plašče za m^ške.' ženam. s-mrsKl tke in ntrnkf!. moške sralee hla- novo, primerno ugodno prodam ljana. telefon 22-300. STISKALNICO špmd-el 10 ton in knakar. prodam. Frandolič Franc Cerkova 34, Bežigrad. 6560-4 TOPOL1NO -B, 4-sedežni, popolno-• ma popravljen, prodam. Delavnica Njegoševa 15. 6o»6-4 DKW 98 prodam. Ob Zeleni jami 17, dvorišče. 6553-4 NOVO TRIKOLO, nosilnost do 250 kg in nov kotel 60 1 za kuhanje perila, prodam. Linhartova št. 6. 6551-4 ENTEL krojaški brzošivalnl, prodam. Ponudbe pod »Entel« v ogl. odd. 6736-4 ZENSKO novo italijansko kolo, prodam. Gvardjančič. Alešečeva 29 6735-4 VEČJE ŠTEVILO rabljenih pisalnih in računskih strojev, prodam. Naslov v ogl. odd. 6719-4 ZELO LEP športni otroški voziček, poceni prodam. Prosen Franc, Ljubljana. Oblrska 9-III. 6738-4 MOTOR »JAVA 1957« 150 ccm, malo rabljen, ugodno prodam. — Klančišar Ivan, Zavine št. 2, p. Loke pri Zagorju ob Savi. 1821-4 MESTNA KLAVNICA Kranj, prodaja poltovomi avto »FORD« — amerikanske proizvodnje BB — 90 KS, 8 cll. po knjižni vrednosti. V primeru, da ne bo interesentov gospodarskih organizacij bo po preteku 30 dni od dneva objave, avto prodan privatnikom. 1819-4 TOPOLINO B, prodam. Ogled od 15 ure dalje. Naslov v ogl. odd. 1817-4 SPLOSNO MIZARSKO PODJETJE »LIPA« Prekopa pri Kostanjevici proda po zelo ugodni ceni rez-kalnl stroj (freser). 1666-4 ARDI 200 ccm poceni proda Maček Miro. Sp. Zadobrova 34. Ljubljana — Polje 6548-4 TRI KOLESA, rabljena, prodam skupaj za 25.000. Vodnikova 90 od 3. do 4. ure. 6547-4. KOMBINIRAN otroški voziček in košaro, ugodno prodam. Mlakar, Šiška — bloki, Zofke Kvedrove »t. 16. 6546-4 ■■■■■■■•■■■•a V TRSTU DOMAČE IN TUJE T K A N I N R. po najugodnejših cenah, s veliko Izbiro — dobite pri ■LANATEXa Ulica Machiavelli Stev. 9. Obiščite a a i o trgovine! KOLO, žensko, nemško ali italijansko, skoraj novo. prodam. Akademski kolegij, Lampič Slavko, Titova 52-a podpritl, soba 27. «544-4 Štedilnik— zidan, prostostoječ, prodam — Rigler — Ljubljana-Moste, Zakotnikov« 2. 6536-4 OTROŠKO POSTELJICO Z vlož-Hpm, starinsko uro ln hrastovo skrinjo, vloženo, krasno, prodam. Naslov v ogl. odd. 6534-4 TROFAZNO štirlstopensko 380 W U. T. A. vodno črpalko, kompletno z rezervoarjem in avtomati, brezhibno, prodam. Jager Ivan Hrastje št. 6, Ljubljana. 6532-4 POCENI prodam ročni voziček (ciza) Krašovec. Društvena 31 — Moste. 6531-4" AVTO, 4-sedežnl, ugodno prodam. Ogled v nedeljo, 22. marca, od 10. do 14. ure. Streliška 22 — Andoljšek. 6525-4 LONČENO PEC In žensko kolo, prodam.« Milčinskega 8. 6494-4 16. col. KOMPLET garnituro in nemško športno kolo, prodam. Zg. Hrušica 10. Ljubljana. 6490-4 POCENI PRODAM otroški športni voziček, dobro ohranjen. Resljeva 31-n Kirn Ivan. 6489-4 MOTOR Horeks 350 ccm prodam. Stanič Vlado. Celovška 5. A. Tivoli. «488-4 KAMIN, lep. predvojni material, primeren za veliko sobo, prodam Ogled od 13. do 15. ure. Naslov v ogl. odd. 6486-4 TOVORNI kamion Opel Blltz, 3 t, z več rezervnimi deli in motor Ciklin znamke »GILERA« 500 ccm, prodam. Naslov: Anič Božo, Podsused. Samoborska 169, Zagreb. 6183-4 DVE ZENSKI dobro ohranjeni kolesi, prodam. Naslov v ogl. odd. 6478-4 ŠTEDILNIK, desnff skoraj popolnoma nov, rje prost (rostfrei) 2‘/» plošči z bakrenim kotličkom In električni štedilnik na 3 plošče s pekačem, bakreno kopalno peč ter kuhinjsko kredenco, prodam. Vprašati Gerbičeva ul. IM. b, «474-4 ske in otroke, moške srajce, hlače ln posamezne jopice po najnižjih cenah. Pomnite! Veletrgovina »Airoperaio«, Trst. Viale D’Annunzio 6. ' Vsakemu kupcu nudimo poseben popust. 1762-4 AVTO, štirisedežni, v dobrem voznem stanju, nujno prodam za 90.000 dinarjev. Naslov v ogl. Odd. 6351-4 OBČINSKI ODBOR Ljudske tehnike Trebnje, proda osebni avtomobil znamke »Wanderer«. Avto je v nevoznem stanju. 1760-1 OBČINSKI LJUDSKI odbor Trebnje proda 3-tonsko mostno tehtnico na Mimi. Tehtnica je ocenjena na 100.000 din. 1761-4 ZLOŽLJIV, dobro ohranjen, športni voziček, prodam. Jarc, Celovška 43. 6324-4 MOTOR »SACHS« — 98 ccm, zelo dobro ohranjen, v popolnoma voznem stanju, z nekaj rezervnimi deli. zaradi selitve prodam za 60.000 din. Ogled vsak dan v Stični št. 1 ali pa kličite tel. št. Ivančna Gorica 17. 6523-4 KUHINJSKO omaro tridelno (kredenca). ugodno prodam. Trg francoske revolucije 6-IH. 6522-4 MIZARJI! Prodam tračni brusilni stroj brez stojala. Naslov v ogl. odd- 6519-4 ŽENSKO KOLO, kakor novo prodam. Celovška 107-1. levo. 6517-4 STRESNA OPEKA bobrovec — rabljen, naprodaj — Gradbeno podjetje Šiška, Pod hribom 55. 6513-1 RADIO poceni prodam. Janko. LJ. Zbašnlkova 4. 6512-4 POZOR! Delavnica preprog ima tekače poceni. Zamenja za vse vrste cunj ali cunje kupi. Delamo po naročilu. Veselova 3 a. v bivša Nunska. 6510-4 VOLK tv A G EN Comb! prodam ali zamenjam za manjši voz. Ponudbe v ogl. odd. pod »Osem sedežni ali 755 kg«. 6509-4 RADIO Blaupunkt. dobro ohranjen. prodam. Medvedova 26-1 6497-4 DESKO kolo do 9 let, skoraj no-no, prodam. Vodnikova 83. 6457-4 MOTOR, vozen, 300 ccm ZN NSU prodam za 55.000 din. Ogled vsak dan. Steržaj, Cušperk pri Grosupljem. 6456-4 KOMBINIRAN otroški voziček, poceni prodam. Jesenkovo 4. vi-skoko pritličje desno. 6450-4 CRNI RIBEZ — odlične sadike, izbranih sort, dobro okoreninje-ne, dobite v Stegnah 8, pošta Moravče pri Domžalah. Cena 25 do 30 din komad. 6447-4 NOVO BUNDO, kratko, gumirano prodam za 6000 din. Naslov v ogl. odd. 6446-4 RADIOAPARAT »Kosmaj 49« prodam. Draveljska 12. 6445-4 AVTO DKW prodam. Ogled; Mehanična delavnica Grašič, Lj., Zaloška c. 6443-4 OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, (polšportnl), prodam. Sojerjeva št. 56. Dravlje. 6440-4 KOMPLETNO POSTELJO, prodam. Naslov v ogl. odd. 6439-1 OSEBNI AVTO Ford-taunus, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. 6436-4 POPOLNOMA NOV Fuch — SG 250, prodam. Ponudbe pošljite pod »Novo motorno kolo« v ogl. odd. 6435-4 GOSTILNE POZOR! Prodam popolno gostilniško opremo s točilno mizo najbolje ohranjeno. Ugoden nakup, Margon Leopol-dina. Brdnikova 20 — Vič Brdo — Ljubljana. 6434-4 DEKLIŠKO novo kolo, sobno lončeno peč. prodamo. Matjanova 7. Zg. Šiška. 6432-4 OTROŠKI, športni, nemški voziček, prodam. Sušnik C. Kodro-va 37. — 2ale, Ljubljana. 6430-4 KOLO z motorčkom prodam. Tre-nik Anton, Povšetova 12. 6428-4 KOMBINIRAN VOZIČEK »Tribuna«, malo rabljen, prodam. Oglasite se vsak dan od 15. ure na-prej pri Černigoj, Emonska c 6. 6424-4 AVTO-PLASCE, 5.00x16. nove, inozemske, prodam po 212 000. Naslov v ogl. odd. 6421-4 RADIO UKV »SIMENS«, 10-cevnL prodam. Naslov v ogl. odd. 6419-4 MOŠKO Italijansko, športno kolo s prestavami, prodam. Bengez Slavko. Kotnikova 16. 6417-4 FIAT 1100, brezhiben, v voznem stanju, prodam. Cena okrog 400.000 dinarjev. Ogled: nedelja In ponedeljek ves dan 22. in 23 t m. Krakovska ul. 11. Ljubi lana. 6408-4 UGODNO prodam motor Rvdge 350 ccm s teleskopi 4 prestave (nožne). Zupančič Janko. Gaber-sko 42. Trbovlje. P 379-4 RADIO »SAVICA«, nov. z garancijo prodam Gole Marija. Metelkova 19. LJ 6576-4 ZENSKO KOLO. nemške znamke, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled v nedeljo od 8 do 13. ure. Rožna dolina e V/13-TT nadstr. 6575-4 EKSCEN TER stiskalnico 8/12 ton pritiska, novo še nedodelano, prodam ali pustim kompletlra-ti. Ponudb« v o*l. odd. pod 9t. m *- a. MARCA 19» / SLOVENSKI P0R0CEV1LEC / sti. ” UGODNO PRODAM 2 voza (1 gumi in ena dira na peresih — trda kolesa) .More Karol. Ljubljana. Kolezijska 12, Trnovo. 61^0-4 MOTOR »8 ccm, Sachs, popolnoma popravljen, dobro ohranjen, prodam za 55.000 denarjev. Doj-novič Zgr.. Ulica Pavie Miškina 7. b'2^5-4 PLESKANO OMARO in posteljo prodam. G-rošijeva 3. Ljubljana. 6234-4 4-CEVNI RADIO »Ingelen« in moško štrapacno kolo prodam. — Celovška 43. 6284-4 AVTO BM\V, odlično ohranjen, ugodno prodam. Ogled od 16.—18. ure v Cigaletovi 13. od ponedeljka dalje. 6279-4 KUHINJSKA OPREMA, moško kolo »Bianchi« kompletna kopalna peč. radioaparat in vrini sončnik poceni naprodaj. Vprašajte: Vodnikova 87. 6289-4 V TRSTU v veletrgovini »AL MERCATO«. Via Carducci 43 (20 metrov od avtobusne postaje, nasproti pokrite tržn:ce). vam nudijo Izredno bogato Izbiro moškega in ženskega blaga iz najboljših domačih in angleških ■tovarn in še razne vrste platna za rjuhe, razne vrste žameta, 6v:le :n volnenih ter bombažnih izdelkov. Na izbiro tud: velika zaloga prvovrstne balonske svile (popol n) za moške letne obleke — vse po najmžjih tržaških cenah. Torej: kadar pridete v Trst. obiščite veletrgovino »AL MERCATO«. Via Carducci 43. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust. 1686-4 VESPO, lambretto, motor ali avto. zelo dobro ohranjeno, malo rabljeno, po nizkih cenah ter tekstil vam hitro in točno dostavi le: O. SEFlC. Trieste. v:a G lili a 5, telefon 41-275. S497-4 POCENI PRODAM moško. dve ženski in otroško kolo. še dobro ohranjeno! Janež.č Anton, Kamnik. „ 6117-4 STARI POD. skedenj iz plotov ln dve novi gumi 600X16 prodam. Blaž č. Polje 27. p. Vodice. 6122-4 PISALNO MIZO in stare 2nidar- š čeve par.;,e ugodno prodam. — Naslov v' ogl. odd. 6034-4 DIRKALNO KOLO »Stella« prodam. Studenec 23. 6123-4 SKORAJ NOV radio Schaub Lorenz UKV, 8-cevni. prodam ali zamenjam za stiro zidno opeko. -a 7. fi 178-4 NOV MOPED »Lanzi« prodam za 85.000 dinarjev. — Denar takoj. Ogled od 23. do 28. aprila od 10. do 12. ure. Naslov v ogl. odd. 6191-4 DOBRO OHRANJEN zapravljivček prodam. Urbanc, Mala vas L2. Ljubljana. 6198-4 NAKOVALA, primože. ravnalne plošče, trn za obroče, nakrče-• x*alni stroj (Stauhmaschine), stroj za rezanje navojev, vzmetno kladivo, risalno mizo proda Terlep. Milana Majcna 9. 6217-4 POCENI PRODAM kuhinjo in belo dekliško spalnico, trideflro omaro, razno pohištvo in pre proge. Vprašajte: Šarabon. Miklošičeva. dvorišče levo samo dopoldne. 6221-4 ELEGANTEN kombiniran otroški voziček prodam. Rugelj. Vel.ki štradon 9, Ljubljana-Trnovo. 6226-4 ZENSKO štrapacno kolo prodam a'., zamenjam za lažje. Gradišče št 12. 6231-4 PARNI KOTLIČEK 4 atm. s cer- tifikatom prodam. Ul. Moše Pi-jada 8. Ljubljana. 6236-4 SPALNICO lepo ohranjeno, češnjev les. prodam za 75.0(F> din. Plačljivo lahko v 3 obrokih. — Ogled o-d 13.—15. ure. Naslov v ogl odd. 6237-1 DOBRO OHRANJEN čevljarski stroj prodam. Bedenk Jože. Črnuče 40. 6252-4 SKORAJ NOV televizijski aparat »Phillips« prodam. Naslov v ogl. Odd. 6264-4 KOLO, športno, moško. Dtirkopp, dobro ohranjeno, prodam. Zupančič Tone, Kolodvorska 34. 6263-4 FIAT 1100. rabljen, prodam. Naslov V, ogl- Odd. 6662-4 MOTOR Sachs prodam za 35.000. Dražgoška 22. Dravlje. 6663-1 BARAKO 7x8 m. prodam. Cena po dogovoru. Pave Ivan, Viž-marje %, Šentvid. 6666-4 NOVO italijansko moško kolo prodam. Perne Vinko. Janševa Ul. 14. 6631-4 MOTORNO PRIKOLICO znamke Steib. tip LS — 200. prodam. — Miiiler, Knezova 25. Ljubljana. 6632-4 KUHLNJvSKO KREDENCO, novo Ln drugo, ugodno prodam. Dra-g ca Hukal. Stožice 53b. pri Gračner. 6633-4 UGODNO PRODAM skoraj nov kombiniran otroški voziček. — Kamniška 22. 6634-4 KOLO. moško in žensko, ita ijan-sko. novi. s prestavami, lepe barve, ugodno prodam. Shramba koles. Čopova ulica (Gledališka pasaža). 6671-4 UGODNO PRODAM avto DKW F 7. brez zadnjega dela karoserije. z uporabno šasijo in motorjem. dvema rezervnima kolesoma. rezervno verigo za motor in ankerjem za dinamo. Možen ogled v Kovinarski delavn.ci na Vrhniki do 28. III. 1959 vsak dan. 6673-4 FIŽOLOVKE, palice za paradiž-nik, vrtno kolje, tnale za cepljenje drv, dobite v poslovalnicah Trg. podj. »Kurivo« Ljubljana. na Vilharjevi cesti. Rimski cesti. Dolenjski cesti in v Polju. 6636-4 RADIO, skoraj nov. znamke RR Niš prodam. \Vangoš Matilda. Samova ul. 1, Ljubljana. 6698-4 NOVO MOŠKO. italijansko, športno kolo, s prestavami, prodam. Naslov v ogl. odd. 6693-4 LEPO OHRANJEN kombiniran siv otroški voziček prodam. — Ogled med 13- in 15. uro. Breskvar, Cesta v Mestni log 1 — Trnovo. 6743-4 STOJALA za note (zložljiva, železna). prodam, vsak dan cd H. do 16. ure. Naslov v ogl. odd. 6692-4 Čevljarski Siva-ln/i stroj (cilinder) in kompletno hidroforno napravo (električna vodna črpalka), proda Gospodarstvo zveze gluhih. Ljubljana. Vidovdan-Ska 14. 6687-4 Zensko KOLO in stojalo za šunko. avtomatsko tehtnico Bevkel. prodam. Naslov v ogl. odd. 6686-4 SPALNICO, hrastovo, svetlo, dobro ohranjeno, poceni prodam. Italijansko žensko kolo kompletno opremljeno s prestavami, popolnoma novo. elegantne b^r-ve. prodam. Nande FhkŠ. Černetova 12. Šiška, Ljubljana. 6G82-4 OSEBNI AVTO »Fiat U100«. tipa 503 C-1049. brezhiben, z radio- aparatom in vsemi važnejšimi nadomestnimi deli. prodam. Naslov SP Cel.ie. P 410-4 KOV GUMI VOZ na pere~a. nosilnost 2000 kg. prodam. Cena 55.000 d n. Naslov v SP. Celje P 407-4 VEČJE ŠTEVILO čebelnih panjev Z družinami ugodno prodam ali zamenjam za Moped. Naslov v podružnici SP Novo mosfo - P 401-4 DOBRO OHRANJEN osebni avto ■Skoda« 12 c ' to zdelale 1954 prodam Ssv nšek F-rno Oriel-«ka 9. Piran P 393-4 PEC. slaščičarska e'ektr čna na dva pečeniaka v°' -a po 59x75 cm. odlično ohvmifoa nroda lekarna in slaščičarna Hrastnik P 394-4 MOTOK roier »Pucn«, skoraj nov. prodam. Cena 240.000 din. Ma sten Franc. Zagrebška c. 38 — Ptuj. P 397-4 TOVORNI AVTO, 3 tone, CMC, v voznem stanju, s prekucnikom. vsestranski, prodam. Oriač Tomaž Ulica Pariške komune 37, Maribor. P 398-4 MOTOR, 150 ccm, znamke «Java«. malo rabljen, prodam. ' Brvar Albin. Kisovec 64. Zagorje. P 399-4 Šivalni stroj _ krojaški — »Ffaff«, odlčno ohranjen, prodam. Krojaštvo. Slomškova 8 6837-4 INOZEMSKE z.dne ploščice, bakren kotel na drva za kopalnico in okna. prodam. Majer. Ob Ljubljan-ci 16 . 6639-4 MOTOR novejše tipe. L. A., prodam. Ogled: Žnidaršič Franc. Lavrica 44. od 23. m. od 16. ure dalje. 6643-4 MOTOR DKW, 250 ccm. prodam. Skof Anton. Dolnice 3. Ljub-Ijana. 6644-4 OTROŠKI VOZIČEK. s!v. kombiniran. prodam. Rožna dolina, cesta V št. 23. Banšek. 6645-4 AVTO MERCEDES 170-53. pro-dam. Vošnjakova 16 (preko obeh prog. levo). 6648-4 ŽENSKO otroško kolo »Pionir«, skoraj novo. prodam. — Hacin, Medvedova 14 6619-4 NAPRODAJ večja količina sladke mrve in lucerne. Kozina. Bistriška 8. Domžale. 6650-4 PODJETJEM in zadrugam nudimo zidno opeko in ostali gradben! material po ugodnih cenah za dobavo po dogovoru. Agen-c‘ja. Slovenija. Ljubljana, Kotnikova 16. tel. 30-104. 6654-4 PIANINO »Germania«. izvrsten, prodam ali zamenjam za kratek klavir. Ponudbe pod »Ocenjen 300.000« v ogl. Odd. 6655-4 SENO prodam. Ponikvar, Ižanska 96. 6658-4 LOPO, večjo, primerna za avto-garažo. prodam. Proizvedbe Kopališka 9, Škofja Loka. 6407-4 NEKOMPLETEN Opel-Kadet motor po bagatelni ceni prodam. Dr. Lazar, Rimska 23. 6464-4 LES ZA OGRAJO ln kolje za sadno drevje, prodam. Zakrajšek, Golo brdo 4. Medvode. 6659-4 V TRSTU v veletrgovini •Feilce*. Via Carducci 41 nasproti pokrite tržnice, so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni Jop-či) vseh vrst. -dežni plašči za moške in ženske, hlače Iz žameta ter že izdelane cele obleke ln posamezni Jopiči, vse po najniž-Jih v Trstu obstoječih cenah-Nadalje obveščamo da smo pravkar prejeli 10. ono montgo-mery plaščev za dečke ki so v prodaji za vsakega kupca po reklamni ceni to Je 4000 Lit kos. Torej pomnite, v veletrgovini Feilce v Trstu dobite bunde po 2000 Lit. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust. 1685-4 LEPO OHRANJEN osebni avto »Vanderer« prodam za 220.000 din. Buršič Maks. Llbna, Videm-Kr-ško. P 355-4 DOBRO OHRANJENA STRUŽNICA z elektromotorjem, stružna dolžina 1 in pol metra, prodam. Mušič, Trzin 74. 6280-4 PRAV DOBRO ohranjeno svetlo spalnico, politirano, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 6621-4 KOMPLETNE sestavne dele za ZUndap 750. nove gume 16 X 5.5, kolesa 16 col itd., prodam. Kokoli Karl. Ljubljana-Bežigrad — Hranilniška ul. 7. priti. 6411-4 OSEM OKENSKI KOZOLEC (top- lak) popolnoma nov. prodam. — Poizvedbe: Temenica št. 7 — p. Šentvid pri Stični. 6050-4 GOSTINSKA PODJETJA IN GO-STTSCA POZOR! Gostinsko podjetje »RTO« Ljubljana, Titova c. 4 bo razprodalo večjo količino vrtnih miz in stolov. Interesenti naj se Javijo v upravi podjetja. 6134-4 FOTO LANCIA ugodno prodam.— Birjan Milan. Rožna dolina, cesta 21 — 16 a. 5498-4 CISTERNO za gorivo 15.000 litrov, rabljeno, prodam. Zglasite se pri -Avtopromet« Ljubljana. Savska cesta 2. 6527-4 MOTOR znamke PUCH. prodam. Toni Jože, Mavčiče 63. 6319-4 VESPO. Lambretto, motor ali avto zelo dobro ohranjen, malo rabljeno, po nizkih cenah ter tekstil vam hitro in točno dostavi le: O. Sefič. Trieste. via Giulia 5, telefon 41-275. 5497-4 CEPI.JENKE najboljših kvalitetnih sort laški rizling, muškatni silvanec. rumeni plaveč, radgonska ranina. dobite po 50 din I. razred 1n po 25 din II razred, pri kmetijski zadrugi Bizeljsko. Rezervirajte si telefonsko na št. 4 ali pismeno. 1728-4 BI KOVE PLOHE in deske, suhe, kupim. Zavodnik Franc, Vižmar-1e. Šentvid. Ljubljana. 6158-5 osebni AVTO novejšega tipa — lahko defekten, kupim. Naslov v ogl. odd. P 387-5 MOTOR Horex 350 šport, zamenjam za avto novejšega tipa — dodam. Naslov v ogl. odd. 5109-6 iiUPIIR: vlOlOK novejše upe Kup.m Opis in ceno motorja pošljite na naslov; Pletiona »Regovič«. Zagreb. Kulušičeva 13. 1758-5 AVTO FIAT 1100. 01ympia Rekord ali Volkswagen kupim. — Ponudbe v ogl ->dd vod »Novejšega tipa«. 6418-5 LAMBRETTO, dobro ohranjeno. kupim. Kralj. Trzin 5 . 6409-5 NSU PRIMA ali lambretto LD 150 ccm. malo rabljeno kupim Naslov: SP Kranj P 373-5 5-SEDE2NI AVTO, primeren za taksi, kupim. Ponudbe z opisom avtomobila in navedbo cene pošljite: Belič Mijo. avto taksi Prelog. P 381—5 MOTOR 175 ccm, nov ailj malo rabljen, kupim. Plačam takoj Naslov v ogl. odd. 6186-5 FOTOGRAFSKI POVECEVALNIK kupim, lahko rabljen. Ponudbe s ceno pošljite v ogl. odd ood »Foto«. 6366-5 2 AVTOMOBILSKI GUMI. novi ali malo rabljeni. 550-575X16”, kupim. Turk Janez. Podsmreka št. 31 a, Brezovica. 6377-5 DIFERENCIAL za motor BMW 350 kupim. Kraševec, Vižmarje 75. Šentvid. 6392-5 SPALNICO kupim. Ponudbe pod »Spalnica« v ogl. odd. 6162-5 KNJIŽNO OMARO kupim t Ponudbe ood »Knjižna omara« v ogl. odd. 6163-5 RABLJENO MIZO za namizni tenis kupim. Ponudbe javite na tel. 22-256 . 6249-5 MOTOR ali roller do 200 ccm. nov ali malo rabljen, kupim. Ponudbe z oipisom jn ceno pod »Zadovoljstvo — gotovina« v ogl. odd. , 6250-5 MOTOR znamke Tomos. 175 ccm, kupim. Naslov SP Kranj. P 391-5 FIAT 600, tudi karamboliran. kupim. Naslov v ogl- odd. P 389-5 TOVORNI AVTO, 3-tonski. kupim. Naslov v ogl. odd. P 388-5 OSEBNI AVTO po letu 1950. ku-piTrf. Ponudbe z opisom in ceno: Dr. Mušič. Jesenice, bolnica. P 386-5 NSU MAKSI, 175 ccm, nov ali do 10.000 km. kupim. Plačam takoj. Ponubdbe z opisom in ceno pošljite: Sinku Francu, Sp. Besnica 25. p. Zg. Besnica, Kranj. P 390-5 MOTOR Tomos-Puch. 175-250 ccm. nov ali malo rabljen ali Horeoc, 350 ccm, kupim. Dornik Matija. Log 309, Hrastnik. P 395-5 PIANINO ali kratki klavir kupim za gotovino. Ponudbe pod »Pianino« v ogl. odd. 6653-5 ČEBELJI VOSEK odkupimo, cena 1200 din. Zadružni poslovni savez za pčelarstvo Beograd — Gospodar Jovanova 56. 1713-5 ŠIVALNI STROJ, jermenarski, cilindrični, 45 K. L. Singer kupim. Lahko Je tudi druga znamka. Javite: Kolonič Ivan. Zagreb, Skalinska 7. 1757-5 NOV ALI RABLJEN STROJ za cufanje žime. kupim. Grahek Stefan, ta.petniik, Brežice. 1756-5 MANJŠI AVTO, najraje Topolino, kupim. Ponudbe z opisom vozila in ceno pošljite v ogl. odd pod »Resni kupec«. 6677-5 MANJŠI OSEBNI AVTO, zelo dobro ohranjen, zamenjam za motor, razliko doplačam. Naslov v ogl. odd. 6667-8 AVTO. najraje Caravan, novejši, kupim. Ponudbe pod »Avto 58« v ogl. odd. 6737-5 MIZO za namizni tenis kupim. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Namizni tenis«. 6718-5 MOŠKO, športno kolo, znamke »Diamant« s prestavami, po možnosti modre barve, novo ali malo rabljenega, kupim. Pirc Franc Kosiše 13, p. Kamnik. 6714-5 zamEiuom NASLOVOV ZA OGLASE, KI SO POD ŠIFRO, NE IZDAJAMO OZIROMA NE POŠILJAMO. ZA TAKSNE OGLASE VLOŽITE PISMENE PONUDBE, FIAT 500 C, dobro ohranjen in lep. zamenjam za Fiat 600 in doplačam. Panudbe v ogl- odd. pod »Zamenjava«. 6415-6 NOVO Diano Dtirkopp zamenjam za avto Fiat 600. 1100 ali Volks-wagen. Ponudbe pošljite na SP Kranj pod »Doplačilo«. P 375-6 MIZARSKA DELA naredim za dobro motorno «olo qo 350 ccm. Tršan. Hraše 14. Smlednik. 6167-6 NASLOVOV ZA OGLASE, KI SO POD ŠIFRO, NE IZDAJAMO OZIROMA NE POŠILJAMO. ZA TAKSNE OGLASE VLOŽITE PISMENE PONUDBE. MO C AN torbarsk! ali sedlarski šivalni stroj kupim. — Klešnik Viktor, sedlar, Poljanska c. 25. 6604-5 VESPO ali lambretto 125 ccm. zelo dobro ohranjeno, novejši model, takoj kupim. Babnik Peter, Reteče 34, p. Škofja Loka. 6582-5 JEKLENKE (bombe) za kisik poljubne velikosti kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Jeklenka«. 6616-5 FURNIR, kanadska breza, svetla, ca. 50 m-, kupi; Janežič. Ljubljana. Vodovodna 76. 6573-1 STREŠNIKE, dvorezne, kupim. — Ponudbe pod »Dobro ohranjeni« v ogl. odd. 6571-5 MOTOR NSU ali BMW. novejši tip. kupim. Plačam takoj. Mrzel I.. Šišenska 60, Ljubljana. ZA OLIMPIO 39 kupim prednjo premo (amortizerje). Delavnica, Njecoševa 15. Ljubljana. 6555-5 PLETILNI STROJ 60—70 cm Št. 8 kupim. Marija Petrovčič. Var-zdenc 12. Horjul. 6537-5 DVA mala naslanjača kupim. — Ponudbe \v ogl. odd. pod »Eventualno starinska«. 6511-5 RAZVIJALEC varilnega aparata, brusilni stroj, manjši kompresor in manjšo stružnico kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Primerno za mehanika«. -5 SLIK O Gasparija Birole. event. drugega umetnika kupim. Ponudbe v ogl. odd. Dod •?'ka« 6501-5 VZIDLJIVO blagajno kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Ohra- niena«. 6500-5 SESTEVALNI računski stroj kupim Ponudbe v ogl. odd nod »Privatnik«. 6499-5 ETAŽNO centralno kurjavo in rad:ator1e kup:m. Ponudbe v otrl odd pod »Etažno« 6498-5 ZT.ATO ZA ZOBE kupim. Ponudbe pod »Hvaležna« v ogl ^ocld^ BT.OK za avto tiipa 101-1400-A. letnik 1951. kupim Naslov v ogl odd. , 6,5,-s PSA do 6 mesecev starosti, nemškega ovčarja, kupim. Naslov v ogl. odd. •448-5 .\aSLOVOV ZA OGLASE, KI SO POD ŠIFRO, NE IZDAJAMO OZIROMA NE POŠILJAMO. ZA TAKSNE OGLASE VLOŽITE PISMENE PONUDBE. REALITETNA PISARNA v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 6, telefon 21-ftll. proda naslednje nepremičnine: 512) Dvosobno komfortno stanovanje. parketirano, v novejši hiši. Ljubljana, 600.000 din, ugodno. 5U'l) Malo posestvo v bližini Banje Luke. 36 arov 500 mf hiša, vinograd, njive. 200.000 din. 510) Parcela ob Zbiljskem jezeru pri Medvodah. 2700 mf zazidljiva, 100 din za meter. 396) Dvodružmskn h:ša. gospodarsko poslopje, vrt. Spodnja Šiška. Ljubljana, dvosobno stanovanje vseljivo. 2.500.000 din. 500) Parcela zazidljiva. Zgornja Šiška. Ljubljana. 9J3 m*. 182.690 dinarjev skupno. 513) Enodružinska hiša s hlevom cela vseljiva. 27 arov vrta. Dobrepolje. Dolenjsko. 1,800 000 dinarjev, novejša. 514) Vila. novejša cela vseljiva, z vrtom, bazen, garaža, veranda, Tržič, Gorenjska 5.000.000 dinarjev. 343) Parcela, zazidljiva, za week-end. Iški Vintgar, 642 m2 100 din za meter. 383) Enodružinska hiša, gospodarsko poslopje, zidani svinjaki, primerno za obrtnika ^gostilna cena po dogovoru. Brezovica. Ljubljana. 450) Nova enodružinska hiša, cela vseljiva, 20 arov vrta. Vransko pri Celju, 1.500.000 din. 515) Posestvo hiša. gospodarsko poslopje, vseljiva, vrta 297 m2, njive, travniki, gozd 6 ha S9m:, ob cesti Divača—Sežana. 2.000.000 dinarjev. 516) Njive 8100 m2, tudi zazidljive, Brezovica-LJubljana. 35 din za meter. 518) Enodružinska hiša. cela vseljiva. 59 arov vrta, stdnega in zelenjavnega. Podnart. Gorenj-sko 1.800.000 din. 517) Enodružinska hiša. cela vseljiva, novejša, ca. 10.000 m2 vrta sadni, zelenjavni, Krško, Trška gora, 2.000.000 din, ugod-no. , 1-59) Zamenjava enoinpolsobnega stanovanja, komfortnega, v sredini Maribora, za Ljubljano, dvosobnega, komfortnega, ali enoinpolsobnega. 5-53) Zamenjava enosobnega komfortnega stanovanja v sredi-ni Ljubljane za trisobnega komfortnega ali dvoinpolsobnega za sredino Ljubljane. Prodajalce in kuoce opozarjamo, da posredujemo predajo in nakup vseh nepremičnin, ki ne spadajo pod zakon o nac.onali-zaciji. Posredujemo tudi zame-ajavo stanovanj Ib 1oMs»i POSESTVO 4 ria i. gospodarskim poslopjem in inventarjem pri St. Vidu. Planina, prodam — Gračner Adolf Podvine «9. P 352-7 ENONADSTROPNA hiša s prekrasnim razgledom, Denacionalizirana, takoj vseljiva, poleg avtobusne postaje Toplic in Brežic, ugodno naprodaj. Možnost za dva kupca ali za sindikalni dom. Čatež ob Savi. št. 32.. p. Brežice. 1829-7 DAMSKI SALON v Komnu pri Sežani z vsem pripadajočim novim inventarjem, prodam. Pojasnila ob ponedeljkih: Milavec Dora — Postojna, Tržaška 20. 1815-7 ENOSOBNO STANOVANJE, letos vseljivo, kupim ali nudim posojilo za dograditev. Ponudbe v ogl odd. pod »Gotovina takoj«. •606-7 HISO. vseljivo, gospodarsko poslopje * vrtom, na periferiji Vrhnike, prodam ali zamenjam za hišo na Viču ali v bližnji okolici, eventualno tudi kupim. Naslov v ogl. odd. 5661-7 PODJETJA — USTANOVE! Dve hiši za letovanje, ena na Malem Lošinju z osmimi sobami, druga na Velikem Lošinju z 9 sobami za prenočenvanje. prodam. Popravilo ni potrebno, vselitev po dogovoru. Podrobne informacije nudi; »Kolombo«. Mali Lošinj, Ob. maršala Tita 2. 1628-7 ENODRUŽINSKO nedograjeno hišo v Dravljah tik ob trolejbusni postaji prodam ali zamenjam za takoj vseljivo trisobno stanovanje z garažo v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 6448-7 DVOSTANOVANJSKO HISO V Ljubljani. Rožna dolina, prodam. Naslov v ogl. odd. P 372-7 PRITLIČJE enonadstropne hiše, štirje prostorni, v okolici Kranja, poleg avtobusne postaje, prodam. Vselitev možna v poletju. Ponudbe v ogl. odd. pod »Novejša zgradba«. 5777-7 PARCELO na Brinju. 750 m2, z odločbo enodružinske hiše. prodam. Naslov v ogl. odd. 6346-7 DVE POSLOPJI, vrt s travnikom, dve njivi skupaj, ugodno prodam. Brezje-Podlipoglav. Poizve se: Zg. Kašelj 15. 8349-7 ENODRUŽINSKO, vso vseljivo vilo s sadnim vrtom, pet minut od zadnje šentviške trolejbusne postaje, takoj prodamo. Naslov v ogl. odd. 6323-7 ODSTOPIM parcelo, zazidljivo — največ enonadstropno, enodružinsko hišo v bežigrajskem okolišu, z vsem potrebnim gradbenim materialom na parceli za takojšnjo zidavo — ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. odd. 6141-7 MANJŠE POSESTVO. enodružinska hiša. gospodarsko poslopje, inventar, vinograd ter sadovnjak. vse dobro ohranjeno, prodam. Elektrika vodovod v hiši, primerno za upokojenca, oddaljeno 30 minut Iz mesta Celja. Poizvedbe: Hilda Gabelič, Celje, Tomšičev trg 3-1. P 366-7 NJIVO S SADOVNJAKOM v Dobu pri Domžalah ob glavni cesti Ljubljana—Celje, prodam. — Naslov v ogl. odd. 6694-7 SOBO s kabinetom, vseljivo, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Plačljivo takoj«. 6690-7 NAPRODAJ: prvorazredni gozd, mešan sestoj, 331 arov, okrog 500 kub. metrov lesne mase, komaj poldrugi kilometer izven zdraviliško-prometnega mesta ob železnici- Realltetna zamenjava istotako mogoča. Naslov SP Celje. P «09-7 DVOSOBNO parketirano stanovanje v Celju prodam. Ponudbe SP Celje pod »Vseljivo«. P 411-7 VSELJIVO s pogodbo prodam 2 sobi s pritiklinami v Celju. Naslov SP Celje, -to P 406-7 HISO. celo ali polovica prodam, Celje. Dobrova 52. P 408-7 POSESTVO, enonadstropna hiša, gospodarsko poslopje. 3 ha obdelovalne zemlje. 1 ha gozda, v neposredni bližina Celja, prodam. Naslov SP Celje. P 403-7 HIŠICO vseljivo do 220.000 din, zaželena elektr.. kupim. Naslov v ogl. odd. P 385-7 NOVA OKNA in vrata, več komadov raznih dimenzij za stanovanjsko hišo. pilodam. Ponudbe SP Celje po^ »okno. vrata«. P 405-7 ENODRUŽINSKO HIŠICO vseljivo kupdm. nudim manjše enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd. 8640-7 UGODNO PRODAMO hišo v Ka-štel Lukšlču (za letovanje kolektiva). Ponudbe: OsmogodlS- nja škola — Zagrebačika Dubra-va. 6641-7 AKADEMSKI KLUB kupuje društvene prostore, takoj vseljive. V poštev pride tudi stanovanje, loikal ali hiša v centru mesta. Ponudbe pod »Takoj plačljivo« v ogl. odd. 6689-7 ENODRUŽINSKO HISO vseljivo oktobra, kupim. Ponudbe pod »Hiša — Bežigrad« v ogl. odd. 9672-7 HISO. dvostanovanjsko s lepim vrtom na Gorenjskem, prodam. Naslov v ogl. odd. 6596-7 ENO DVOSTANOVANJSKO — vseljivo hišo v bližini centra Ljubljane kupujem, lahko tudi večje stanovanje. Ponudbe pod »Plačam takoj«. 6194-7 rvnfljthn NASLOVOV ZA OGLASE, KI SO POD ŠIFRO, NE IZDAJAMO OZIROMA NE POŠILJAMO. ZA TAKSNE OGLASE VLOŽITE PISMENE PONUDBE. KOVINSKO STRUŽNICO nad 78 centimetrov stružne dolžine vzamem v najem proti mesečni najemnini ali proti obveznemu delu za najemnika. Eventualno zamenjam manjšo za večjo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljanski obrtnik«. 6355-8 CVETLIČARKI ali vrtnarju oddam vrt. Vprašajte pri Markoviču, nazorjeva 2 od lil.—14 ure. 6657-8 GARAŽO ali lokal vzamem v najem za stalno. Adlešič. Cesta v Rožno dolino 1. 6678-6 NASLOVOV ZA OGLASE, KI SO POD ŠIFRO, NE IZDAJAMO OZIROMA NE POŠILJAMO. ZA TAKSNE OGLASE VLOŽITE PISMENE PONUDBE. ENOSOBNO nekomfortno skromnejše stanovanje v širšem centru in večjo najemniško sobo s posebnim vhodom v Šiški (poleg sobe je manjši prostor z vodo, motna je mala preureditev v kuhinjo, soba ima tudi drvarnico), zamenjam za dvosobno ali večje stanovanje, lahko tudi skromnejše v centru. Nudim izredno visoko nagrado. Vprašajte od 10. do 12. ure na telefon št. 30-894. 1735-9 SOBICO ali kabinet iščem. Eventualno pomagam v gospodinjstvu, delam v izmeni. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«. 6313-9 DVA ŠTUDENTA arhitekture iščeta sobo. Plačata po dogovoru ln vnaprej. Ponudbe pod »13« v ogl odd. 6297-9 HRANO m stanovanje nudim za pomoč v gospodinjstvu. Naslov ▼ 9|L Odd. NUDIM visoku nagrauo tistemu ki dvema starejšima upokojencema preskrbi v bližnji ali dalj ni okolici Celja suho eno ali dvosobno stanovanje s pritiklinami. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd. P 351-9 UPOKOJENKI nudim lepo sončno sobo do smrti, proti posojilu s takojšnjo vselitvijo v novo hišo Ponudbe SP Celje pod »Mir«. P 353-9 ODDAM dve sobi v Brežicah šivilji. ki irrm samostojno obrt. Naslov v ogl. odd., 1716-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za Bežigradom. Apiho va 23. spodnji zvonec, 6984-9 NA STANOVANJE vzamem upo kojenko. ki bi pazila dojenčka. Ježa 29. p. Cmuče pri Ljubljani. 6971-9 MODERNO STANOVANJE v Celju zamenjam za Ljubljano Naslov v ogl. odd. P 365-9 VELIKO sončno komfortno enosobno stanovanje v Mariboru zamenjam za enako ali dvosobno v Ljubljani. Naslov v ogl odd 6165-9 ZA KRAJŠO DOBO vzamem na stanovanje oreprosto deklr; ki bi 5-krat na teden po dve uri dopoldne pazila na otroka. Na razpolago ima tudi šivalni stroj Ponudbe v ogl. odd. pod »Cen. ter«. 6230*9 NOVO 3-sobno komfortno stanovanje v neposredni blijini centra zamenjam za enakovredno triinool ali štirisobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. ood »Zamenlam«. 6235-9 UPOKOJENCEM nudim stanovanje in po želji obdelovalno zemljo na deželi pri Krškem za sobo v Ljubljani. Ostaio po dogovoru. Informacije od 13 do 16 ure pri Levičnik Mariji. Gornji trg »4-1. 6242-9 MAJHNO STANOVANJE ali sobo iščem v Ljubljani, tudi kurim. Ponudbe pod »Stanovanle« v ogl. odd. 6254-9 STANOVANJE s kopalnico v Izoli zamenjam za stanovanle v L1ub-lja.nj ali Kranju. Naslov v o, za mimo obrt. zamenjam za sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«. 6526-9 ZA SKROMNO SOBICO dobro plačam. Ponudbe v ogL odd. pod »Nujno«. 6520-9 KMEČKO DEKLE išče sobo. Pomaga tudi v gospodinjstvu, dela izmenoma. Naslov v ogl. odd. 6516-9 NUDIM sobico upokojenki za malenkostno pomoč. Skerbiš. Zarnikova 9. 6516-9 ŠTUDENT elektrotehnike z lastno posteljnino išče stanovanje. Ponudbe v ogl- odd. pod »Teni-sač«. 6491-9 SONČNO komfortno dvosobno stanovanje v Piranu zamenjam za dvosobno ali večje enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Lepa prilika« v ogl- oddelku. 4484-9 ODDAM sončno, lepo opremljeno sobo eni ald dvema osebama. — Ponudbe z navedbo višine najemnine v ogl. odd. pod »Blizu centra — 92-576«. 8477-9 DVE DEKLETI iščeta prazno ali opremljeno sobo. Plačata za eno leto vnaprej. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro plačata«. 6473-9 DVOSOBNO STANOVANJE na Titovi cesti zamenjam za enosobno s kabinetom. Naslov v ogl. odd. 6460-9 MIREN ŠTUDENT išče SO bo, lahko tudi neopremljeno, v središču mesta. Ponudbe pod »Reden plačnik« v ogl. odd. 6459-9 STAREJŠE DEKLE išče sobico, prazno ali opremljeno. Ponudbe pod »Zanesljiva« v ogl. odd. 6438-9 TROSOBNO STANOVANJE s kabinetom zamenjam za dvosobno • kabinetom v Rožni dolini In aobo s posebnim vbodom. Ponudbe v <©gl. odd. pod »Rožna dolina — takoj«. 6437-9 TRIINPOLSOBNO komfortno stanovanje v centru Beograda zamenjam za enako oziroma štirisobno v centru Ljubljane. Ponudbe pošljite na: Karel Levičnik. Beograd. Save Kovačeviča št. 2-n. 1439-8 DVOSOBNO komfortno stanovanje v ftiestnih blokih Šiška zamenjam za večje v centru. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Šiška«. 6433-9 STAREJŠE DEKLE Išče opremljeno sobo s posebnim vhodom, ostalo po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«. 6431-9 ZA SKROMNO stanovanje pomagam z večjim zneskom pri dograditvi hiše. Ponudbe pod »Posojilo« v ogl. odd. 6423-9 LEPO SOBO v centru zamenjam Za enosobno stanovanje kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pomlad«. 4H4-9 «obo iščem, pomagam v gospodinjstvu ln doplačam. Naslov v ogl. odd. *413-9 ZELO LEPO enosobno stanovanje s kabinetom za Bežigradom zamenjam za lepo garsonjero Ponudbe pod »Garsonjera« v ogl odd. 6466-9 GOSPODINJSKO POMOČNICO — pošteno in pridno, k štiričlanski družini sprejmem Kuhanja ni Valvasorjeva 5-H. desno 6105-9 KEMOTEHNIK išče sobo (opremljeno). po možnosti Center. Šiška. St. Vid Dober plačnik — Ponudbe pod »Madžar« v ogl odd 6402-9 ŠIVILJA z lastnim strojem Išče sobo Ponudbe v ogl odd pod »Usluga« 6399-9 STAREJŠA OSEBA išče sobo. — Plača dobro Naslov v ogl. odd. 6397-9 ŠIVILJI, ki Ima obrt. oddam dve sobi v Brežicah, dela dovolj. Naslov v ogl. odd. P 380-9 OPREMLJENO SOBO išče štu- dent. Plača dobro In vnaprej. Ponudbe v ogl. oddelek pod »April« 6356-9 SOBICO oddam za popoldansko pomoč gospodinji. Hrovat. Postojnska ul. 23. 6358-9 SONČNO enosobno stanovanje s pritiklinami, vrtom, v Rožni dolini zamenjam. Ponudbe v ogl. odd pod »Lepo«. 6359-9 ŠTUDENT višjega letnika išče sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Koeksistenca«. 6361-9 OPREMLJEN O SOBO v centru al< na periferiji Ljubljane išče profesor iz Francije. Ponudbe v ogl. odd. pod »April« 6365-9 DVE MIRNI DEKLETI, sestri, iščeta skromno sobico aLi pa gresta kot sostanovalki plačata ali pa pomagata v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd pod »1. april«. 6367-9 STANOVANJE iščem. Grem tudi kot sostanovalka. Plačam ald delno pomagam v gospodinjstvu v popoldanskih urah. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo nujno«. 6371-9 SOBO alt kabinet iščem. Grem tudi kot sostanovalka. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«. 6372-9 ŠTUDENT s skromnimi finančnimi sredstvi išče sobo. Ponudbe pod »Triglav« v ogl. odd. 6334-9 NAGRADO ali večjo vsoto brezobrestnega posojila nudim za vseljivo dvosobno stanovanje. — Ponudbe pod »Pomagajmo si« v ogl. odd. 6333-9 VISOKOSOLEC išče sobo. Plača, odlično. Ponudbe pod »Sol den« v ogl. odd. 6331-9 OPREMLJEN KABINET ln hrano dobi dekle v Ljubljani za dopoldansko delo. Pošljite ponudbe v ogl odd. pod »Zanesljiva«. 6327-9 DEKLE za ves dan ali pa za popoldne sprejmem na hrano ln stanovanje. — Podboršek Ivan. Šmartno ob Savi 10 Ljubljana. 6326-9 MLADA ZAKONCA nujno potrebujeta sobo za dobo 2 let. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa nagrada«. 6325-9 ŠIVILJA išče stanovanje. Siva ln pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 6699-9 ZA SOBO ali stanovanje nudim visoko nagrado. Naslov v ogl. odd. 6697-9 ENOSOBNO stanovanje v Zagrebu. zamenlam za enako v Ljubljani. — Nada Lekan. Zagreb. Klaičeva 58-m. P 416-9 STANOVANJE v Škofji Loki za-menjam za Ljubljano. Bežigrad 11. Ljubljana. 6695-9 SOBO za tri mesece iščem. Ponudbe pod »April—Junij« v ogl. odd. 6689-9 ZAKONCA, mirna, iftčeta sobo za 1—2 leti. Ponudbe pod »Plačilo vnaprej« v ogl. odd. 6685-9 ODDAM opremljeno sobo dvema samcema ali študentoma proti nagradi, soba Je 6x6 m. Center mesta. Ponudbe pod »April« v Ogl. odd. 6683-9 SOBO z dvema posteljama oddam. Ponudbe pod »Plačilo vnaprej« v ogl. odd. 6642-9 ZA PRAZNO SOBO «11 garsonjero nudim visoko nagrado ali brezobrestno posojilo. Ponudbe pod »Soba« v ogl. odd. 6651-9 SOBICO ln hrano nudim za pomoč v gospodinjstvu ln za varstvo otroka. Naslov v ogl. odd. 6660-9 ZA SOBICO nudim Visoko najemnino in opravljam električna dela. Ponudbe pod »Elektro monter« v ogl. odd. 6661-9 ENOSOBNO stanovanje v okviru trosobnega stanovanja s kletjo, vrtom in souporabo kopalnice v drugem nadstropju v Šiški zamenjam za dvosobno stanovanje Ponudbe pod »Sončno in ju-ho« v ogl. odd. 6664-9 SOBO ln hrano nudim za dopoldansko ali popoldansko pomoč tv gospodinjstvu. Oglasite se ob 14. uri pri Vehovec Tat;|anl-.^e; COV3 6 60 fo-Jf DVE USLUŽBENKI Iščeta prazno sobo. Plačata za eno leto vnaprej ali pomagata v gosnodmi-stvu. Ponudbe v ogl. odd. P™ »Gotovina«. szn-s DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam v Piranu (enodružinska hiša) za enako ali manjše lahko tudi garsonjera, v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana—Piran«. 6-69-9 ŠTUDENT nujno išče sobo v Ljubljani. samo do Junija. Ponudbe »Samo do junija« v ogl. odg^2()_9 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami, suho. sončno, lep ze-leniadni vrt, samostomi vhod. pritličje, za Bežigradom, zamenjam po možnosti isto tako za Bežigradom ali Center, šiška, za enosobno s kabinetom ali brez, vse pod enim ključem, s konal-nico ali vsal tako velikim straniščem. da 1e možno montirati kopalno kad in to v pritllčiu ali v prvem nadstrontu. Nudim izredno visoko nagrado. Ponudbe pod »Zelo visoka denarna nagrada« v ogl. odd. 6177-9 »ELMA« tovarna elektromaterlala, CRNUCE- sprejme taikoj 4 STROJNE ali ELEKTROTEHNIKE na delovna mesta v tehnološko - razvojni oddelek ali konstrukcijo. Samsko stanovanje je preskrbljeno. — Ponudbe pošljite na upravo podjetja ali se zglasite osebna 1794 NASLOVOV ZA OGLASE, KI SO POD ŠIFRO, NE IZDAJAMO OZIROMA NE POŠILJAMO. ZA TAKSNE OGLASE VLOŽITE PISMENE PONUDBE. ZLOŽLJIV DEŽNIK Izgubljen dn« 5. marca. Prosim poštenega najditelja da ga vrne proti nagradi »Salon Marija«. Kongresni trg. 6502-16 ROČNO URO sem našel 18. marca v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 6317-10 PROSIM TISTEGA, h komur se je zatekla zelena papiga-skob-čevka. da Jo proti nagradi vrne: Zidovska ul. 1-in. 6684-10 RJAVA TORBICA z raznimi dokumenti izgubljena dne 21. IH. 1959 dopoldne od bolnice do Ambroževega trga, prosim vrnite na naslov dokumentov ali v ogl. odd. 6646-10 Rnino NASLOVOV ZA OGLASE, KI SO POD ŠIFRO, NE IZDAJAMO OZIROMA NE POŠILJAMO. ZA TAKSNE OGLASE VLOŽITE PISMENE PONUDBE. SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam v dveh urah izdela Foto Grad, Miklošičeva 36. 749-11 GOSTILNA »VRHOVCI« (pri Jamniku) lahko razen ostalih toplih ln hladnih jedil vedno postreže z ocvrtimi ali pečenimi piščanci v priznani kvaliteti. Točimo pristen kraški teran, refoško, rebulo in cviček. Večje družbe lahko predhodno naroče na telefonsko št. 22-920. 6182-11 SLUSNI APARAT moderne konstrukcije. nov, odstopim interesentu. Ponudbe pod »Obnovljeni sluh« v ogl. odd. 6545-11 POSOJILO 30.000 din nudim pošteni osebi. Ponudbe pod »Pošteno — varno« v ogl. odd. 6530-11 POZOR! Oseba I., ki ni prišla 18 . 3. 1959 ob 18. url v avlo glavne pošte, naj se ponovno pismeno Javi na naslov, ki ga ima pod »S. R.«. 6462-11 PREKLIC. — Dolinar Ivanka, Za-boršt 33 pri Domžalah, oblažu-Jem m preklicujem vse žalitve, s katerimi sem ž^ila Bedena Metoda iz Vira 21 ter se mu zahvaljujem. da je odstopil od tožbe. 1759-11 OSAMLJENEGA izobraženca nad 50 let želi spoznati simpatična čustvena žena. Ponudbe na podružnico Maribor pod »Rdeče nagelj«. P 370-11 UPOKOJENEC. 11.000, z lastno hišo. želi poznanstva s sebi primerno upokojenko. Ponudbe SP Maribor pod »Skupni dom«. 6352-11 POZOR! Kateri samec ima prostor In želi dobro gospodinjo z lastnim pohištvom, gotovino, naj da resne ponudbe v ogi. odd. pod »2enitev«. 633'J-ll VDOVEC srednjih let, značajen, izobražen, čustven, dobro situiran, iz okolice Trsta, želi znanja z dobrosrčnim in simpatičnim dekletom s srednješolsko izobrazbo v starosti do 37 let. Ponudbe pod »Razumevanje in ljubezen« v ogl. odd 62.90-11 DEKLE Z DEŽELE z idofro obrtjo želi znanja z od 45 do 50 let starim fantom. Samo resne ponudbe pod »Pomlad« v ogl. oddelek. 6091-11 ZENA, 52 let. Z lepo vilo. si želi ustvariti miren dom. Resne po-nudbe pod »Intelektualec« na SP Celje. P 273-11 POROČIM značajnega, treznega intelektualca, visokega, simpatičnega. do 58 let starega, v dobri službi. Sem čedna, značajna in premožna. Ponudbe SP Celje pod »Kupiva avto«. I’ 259-11 RAZVEZANI državni uslužbenec z dvema malima otrokoma, z lastno hišo na Gorenjskem, išča žensko za skupno gospodinjstvo. * Ženitev ni izključena. Ponudbe SP Kranj pod »Takoj« P 392-11 INTELIGENTKA z lastnim domom poroči značajnega intelektualca do 55 let. v dobri službi. Ponudbe podr. Celje pod »Poročni prstan«. P 402-11 34-LETNA, ' samska, želi »poznati delavca do 50 let. Imam prihranke. Ponudbe pod »Sevnica« v ogl. odd. 1755-11 NAMESCENKA s stanovanjem, ločena brez svoje krivde, želi resnega znanja s poštenim, dobrosrčnim vdovcem ali ločencem, starim od 50 do 60 let. Ponudbe pod »Neodvisen« v ogl. odd. 6452-11 akademsko izobražen Slovenec s samostojnim poioža;em v večjem mestu Italije. 39 let, zaradi prezaposlenosti, brez poznanstva. želi spoznati zaradi ženitve dekle s primemo izobrazbo. prijetne zunanjosti tn dobrega značaja. Slika zaželena in bo vrnjena. Diskretnost zajamčena. Ponudbe pod »Resno« v ogl. odd. 6444-11 PODJETJA, sindikalne podružnice. V počitniškem domu na morju imamo še nekaj sob na razpolago. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Crikvenica«. 6670 11 KAM VOZIŠ V SERVIS? Svoj Tomos vedno v- Trzin, kjer lahko sodeluješ in dobiš vse rezervne dele. Se priporočam: Stefe Matevž! Tomos-servis. Trzin. 6507-11 GARAŽE! Izvršulem ln postavljam lične montažne betonske garaže za osebne avtomobile. Naslov: Stavbenik Battelino Oton, Ljutpr ljana Rožna dolina C XV-12 — tel. št. 21335. 6049-11 AVTOMOBILISTI POZOR! Prevleke avtosedežev dobite že gotove in po naročilu: Saravsky Vanda, Ljubljana. Friškovec 5 (Tabor). 4789-11 PREPROGE VSEH VRST sprejmemo v popravilo in čiščenje. — Brezplačno pridemo k vam, da Jih prevzamemo. Selma. Ljubljana, Poljanska 13-11. tel. 32-680.^ PODPISANA RETELJ MARIJA IZ Ceste št. 3, preklicujem obrek- * ljlve besede, ki sem 1ih Izrekla o Levičar Marici iz Ceste št. 2. Videm-Krško kot neresnične ln se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Retelj Marija. P 413-11 Trgovsko podjetje v Ljubljani, sprejme: pomožnega finančnega knjigovodjo(-kinfo) honorarnega administrativnega uslužbenca (upokojenec) za 4-umo popoldansko delo. — Ponudbe pošljite v oglasni oddelek SP pod: »Vesten*. 1800 Y str. / SLOVENSKI POROČEVALEC t 3+ 97 — 22. marca 1959 Gradbeno podjetje »TEHNIKA« v Ljubljani spre j me 2 GRADBENA IN2ENIRJA za gradbeno operativo s pooblastilom in najmanj 5 let prakse. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Dvo- ali trisobno stanovanje preskrbljeno. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom ln na -?dbo vseh zaposlitev dostavite sekretarju podjetja. 1741 RAZPISNA KOMISIJA Okrajne zadružne zveze Novo mesto razpisuje na podlagi 33. člena in 37. člena zakona o javnih uslužbencih in akta o sistemizaciji mesto PRAVNEGA REFERENTA Pogoj: diploma pravne fakultete ali dokončana popolna srednja šola z najmanj 8-letno prakso v upravno-pravni stroki. Temeljna in položajna plača po zakonu o javnih uslužbencih. Družinsko stanovanje zagotovljeno v jeseni 1959. — Prošnje z življenjepisom naj prosilci vlože v 15 dneh od te objame na Okrajno zadružno zvezo Novo mesto. 1754 Komisija za razpis mesta direktorja podjetja za proizvodnjo športnih potrebščin PLANICA - ŠPORT razpisuje v smislu 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesto DIREKTORJA podjeiia za proizvodn)o Športnih potrebS&n PLA&JA-SPORT, Ljubljana, Likczarjeva 10 Kandidat mora imeti visoko strokovno izobrazbo in pet let prakse na vodilnih mestih ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali tehnične stroke z najmanj 10 let prakse na vodilnem mestu. Kolkovane ponudbe z opisom strokovne prakse in življenjepisom pošljite občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana, Parmova ulica 33, najpozneje do 7. aprila 1959. 1808 Potiskane so naslednje knjige In jih lahko dobite pri GRAFIČNEM ZAVODU - TITOGRAD: 1. Radomir Ljumovič: PRIRUCNIK ZA RAD KUC- NIH SAVJETA — Cena 350 dinarjev. 2. Sima Simič: PREKRSTAVANJE SRBA U II. SVET- SKOM RATU — Cena 500 dinarjev. 3. Sima Simič: VATIKAN PROTI V JUGOSLAVIJE — Cena 500 dinarjev. 4. Ivan Mažuranič: SMRT SMAIL-AGE CENGlCA - ilustrirano — Cena 150 dinarjev. 5. P. Petrovič - Njegoš: GORSKI VIJENAC - ilu- strirano z redkimi in koristnimi ilustracijami in fotokopijami s komentarjem. 6. Sima Simič: TUDJINSKE KOMBINACIJE OKO NDH — Cena 400 dinarjev. 7. Polkovnik dr. Filipovič: EPOPEJA SUTJESKE s slikami — spev — Cena 150 dinarjev. V tisku je pet knjig_ Zbornik gradje za istoriju radničkog pokreto Crns gore. — Knjigarnam običajen popust GRAFIČNI ZAVOD TITOGRAD Marka Miljanova 6 pošta 3269, Ljubljana razpisuje JAVNO LICITACIJO za razni ODPADNI MATERIAL v skupni teži drka 40 ton, za dne 21. aprila 1959 v Ljubljani, Parmova ulica štev. 51 med 8. ln 14. uro. Med materialom, namenjenim za licitacijo, so: a) REZERVNI AVTOMOBILSKI DELI vseh vrst, v vrednosti cirka.... 250.000 din b) AVTO-PLASCI v vrednosti cirka ..•••••« 250.000 din c) RAZNO ORODJE v vrednosti cirka ... i ... . 100.000 din d) RAZNA JEKLA v vrednosti cirka.... 250.000 din e) RAZNA PLOČEVINA In KOVINSKI OSTRUZKI v vrednosti cirka.... 150.000 din Licitacija bo ustmena. Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse plačila zmožne gospodarske organizacije državnega, zadružnega in družbenega sektorja ter obrtne delavnice privatnega sektorja, katerih dejavnost je obrt. značaja. Interesenti si lahko ogledajo material, namenjen razprodaji, dne 20. aprila med 9. in 12. uro. Udeleženci licitacije morajo prinesti s seboj garantno pismo N. B. o svoji plačilni sposobnosti. 1737 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »LESNINA« LJUBLJANA razpisuje mesto pomož. komercialnega REFERENTA za izvozne bančno-de-vizne posle, s potrebno šolsko izobrazbo in prakso. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite podjetju »Lesnina« Ljubljana do 31. III. 1959. . 1778 Komisija za sklepanje In odpovedovanje delovnega razmerja v centru Ljubljane »prejme USLUŽBENCA za obračunavanje osebnih dohodkov Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Takojšnji nastop«. 1772 KOLINSKA TOVARNA HRANIL LJUBLJANA Komisija za sprejem in odpust delavcev razpisuje mesto dveh verziranih administrativnih moči (eno od teh za komercialo) z znanjem strojepisja in splošne administracije. — Znanje stenografije je zaželeno. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali pa se osebno zglase med 10. in 12. uro pri upravi. Osebni dohodek po tarifnem pravilniku. 1773 UPRAVNI ODBOR INDUSTRIJE PERILA NOVO MESTO razpisuje mesto 1. tehničnega vodje 2. vodje ekspedita Pogoji pod 1. zaključena srednja tehnična šola tekstilne stroke z najmanj 3 leta prakse ali mojstrski izpit ustrezne strokfe s 5 let prakse na istem delovnem mestu. Pod 2: trgovski pomočnik manufaktume stroke s 3-letno prakso. Plača in nastop službe po dogovoru. Pismene prošnje pošljite na UO Industrije perila Novo mesto do 10. aprila. 1748 »SLOVENIJALES« podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov LJUBLJANA BEETHOVNOVA U potrebuje: DVA KVALIFICIRANA MIZARJA PRODAJALCA v trgovini s pohištvom MATERIALNEGA KNJIGOVODJO večje število skladiščnih DELAVCEV sa skladišče Vižmarje Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov »Slovenijales«, Ljubljana, Bee* thovnova ulica 11. 1776 Komisija za sklepanje in prenehanje delovnih razmerij pri podjetju »KAROSERIJA« Ljubljana, Kamniška 25 razpisuje naslednja prosta mesta: dveh referentov za nabavno službo. Pogoji: srednja strokovna izobrazba in nekaj let prakse v kovinski stroki. stenodaktilografinje Pogoji: srednja strokovna izobrazba in nekaj let prakse v stenografi ran ju in strojepisju. Zaželeno je znanje srbsko-hrvatšRega jezika. dnevnega vratarja: nižja splošna izobrazba in praksa v občevanju s strankami. treh nekvalificiranih delavcev s stanovanjem v Ljubljani Komisija za sklenitev in odpovedovanje delovnih razmerij v tovarni kovinske embalaže SATURNUS, Ljubljano - Moste razpisuje naslednja mesta: kvalificiranih in visokokvalificiranih KOVINOSTRUGARJEV Interesenti naj se osebno zglasijo v tajništvu podjetja. 1828 Večje industrijsko podjetje v Ljubljani sprejme: 2 ELEKTROIN2ENIRJA za šibki tok ELEKTROIN2ENIRJA za jaki tok INŽENIRJA KEMIJE ELEKTROTEHNIKA za jaki tok ELEKTROTEHNIKA za šibki tok RADIOMEHANIKA — kvalificiranega TEHNIKA KEMIJE — po možnosti prostega vojaščine LABORANTA ali LABORANTKO Pogoj: nedokončana Srednja tehniška šola ADMINISTRATIVNO MOC za patentno dokumentacijo. Pogoj: pasivno znanje nemškega in angleškega jezika z znanjem strojepisja ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja in stenografije, po možnosti nekajletna praksa. Interesenti naj pošljejo ponudbe v oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Ugodna zaposlitev«. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe mo-1 žen takoj ali po dogovoru. 1795 Komisija za sklepanje In odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »KRKA«, tovarna zdravil Novo mesto razpisuje naslednja prosta mesta: Sefa prodaje — farmacevt VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA — PRAVNIK 3 FARMACEVTOV 3 INŽENIRJEV KEMIJE 2 EKONOMISTOV 4 FARMACEVTSKIH TEHNIKOV 4 KEMIJSKIH TEHNIKOV — ANALITIKOV Pogoj: ekonomska srednja šola 2 STENODAKTILOGRAFOV z znanjem nem. jezika 2 STENODAKTILOGRAFOV 2 ADMINISTRATORJEV Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dosedanjo zaposlitvijo pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na upravo podjetja. 1811 Komisija za razpis delovnih mest pri Bolnici za tuberkulozo na GOLNIKU razpisuje mesta: 1. GLAVNE MEDICINSKE SESTRE BOLNICE 2. USLUŽBENCA -KO za likvidacijo oseb. prejemkov 3. FAKTURISTA 4. SKLADIŠČNIKA v skladišču živil 5. DELAVCA v parku. POGOJI: ad 1. višja strokovna izobrazba in ustrezna praksa v' bolnični službi; ad 2. in 3. nižja strokovna izobrazba in odgovarjajoča praksa; ad 4. kvalificiran delavec trgovske stroke; ad 5. pol-kvalificiran ali nekvalificiran delavec. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje in prehrana zagotovljena. Interesenti naj vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pri upravi bolnice najkasneje do 10. aprila 1959. . 1790 V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena, zlata mama, stara mama, teta in svakinja URŠULA KOS roj. Rožnik Na zadnjo pot jo bomo spremili v torek, 24. marca 1959 ob 16. uri. Do pogreba leži v hiši žalosti, Rožna dolina, Cesta VI, štev. 6. Žalujoče rodbine: Kos, Marinko, Rotter, Glavan in Kastelic. Ljubljana, Piran, 21. marca 1959. ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti in ob pogrebu našega ljubega Josipa Brinarja izrazili toliko "ljubezni in spoštovanja do pokojnika, zlasti požrtvovalnim in odličnim zdravnikom: prim. dr. Flajsu, dr. Završniku, dr. Hrušovarju, za izraženo pozornost vsem političnim, prosvetnim in drugim organizacijam ter ustanovam iz Celja in Ljubljane, za prisrčne poslovilne besede, posvečene liku in duhu pokojnika, ki jih je spregovoril književnik Fran Roš, za ganljive žalostinke mladinskemu pevskemu zboru »France Prešeren« pod vodstvom prof. Vrežeta, pokojnikovim stanovskim tovarišem, rojakom in prijateljem, ki so ga pospremili na zadnjo pot in vsem darovalcem številnih vencev in cvetja. OTROKA in SORODSTVO OPOZORILO! Prosimo ustanove in pod]et|a. do oglase do vrednosti 3000 DIN plačajo v GOTOVINI TAKOJ PRI NAROČILU. In to: v Ljubljani v oglasnem oddelku, v ostalih krajih v naših podruinlcah oziroma no poštnih uradih. - Na ieljo vam pošljemo cenik oglasov. Uprava »SLOVENSKEGA POROČEVALCA- Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij v Trgovskem in predelovalnem podjetju »21T 0«, Ljubljana, Čufarjeva 2 razpisuje naslednja mesta: UPRAVNIKA POSLOVNEGA PODROČJA s sedežem v Viru pri Domžalah. Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 7 let prakse v komercialnih poslih. VARNOSTNEGA TEHNIKA. Pogoj: absolvent strojnega oddelka Tehniške srednje šole. FINANCNO-BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE. Pogoj: ekonomska srednja šola in 5 let prakse v finančnem knjigovodstvu MEZDNEGA KNJIGOVODJE. Pogoj: ekonomska srednja šola in praksa v mezdnem knjigovodstvu BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE SALDAKONTISTA MATERIALNEGA KNJIGOVODJE EMBALAŽNEGA KNJIGOVODJE Za gornje 4 je pogoj ekonomska srednja šola. STROJNEGA TESTENINCA. Pogoj: mlajši kvalificiran delavec pekarske stroke SKLADIŠČNIH DELAVCEV za delo v skladišču v Ljubljani. — S stanovanji podjetje ne razpolaga. Ponudbe dostavite do 28. marca i959. 1793 0 UPRAVNI ODBOR Kartonožne tovarne v Ljubljani Čufarjeva ulica 16 razpisuj e mesto TEHNIČNEGA DIREKTORJA TOVARNE POGOJI: strojni Inženir z 8-letno prakso in od teh nekaj let na vodilnih delovnih mestih v tehnični službi ali strojni tehnik s 15-letno prakso na odgovornih delovnih mestih v tehnični službi. Plača po tarifnem pravilniku. — Družinsko stanovanje preskrbljeno. — Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja dostavite v ug>ravo tovarne do 10. aprila 1959. Komisija za sklepanje in odpovedovanje del. razmerij q Kartonožne to vame v Ljubljani ' razpisuje naslednja mesta: KNJIGOVODJE — OBULISTA NORMIRCA VARNOSTNEGA TEHNIKA REFERENTA za likvidacijo finančnih dokumentov KONTROLORJA bolniških izostankov (zaželen je upokojenec) USLUŽBENCA za izračun osebnega dohodka EKSPEDITORJA v odpremnem skladišču KNJIGOTISKARSKIH STROJNIKOV ROČNIH STAVCEV STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV za remont in proizvodnjo KOVINOSTRUGARJEV KVALIFICIRANEGA KURJAČA TRANSPORTNIH in SKLADIŠČNIH DELAVCEV Interesenti naj dostavijo pismene ponudbe v upravo tovarne do 5. aprila 1959. 1824 Sporočamo, da je nenadoma umrl moj dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JAKOB ZALOŽNIK npokojeneo Tobačne tovarne Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 23. marca ob 14.30 izpred Vinoceta na Viču. Do pogreba leži na svojem domu, Vrhovci štev. 22. , 2alujočl: žena Aleksandra, hčerka Nina z možem, sinova Pavle in Ivan z družino ln ostalo sorodstvo Ljubljana, 20. marca 1959. V 65. letu nas je nenadoma zapustila naša nepozabna NE2A HOČEVAR (MAUSAJEVA MAMA) Neizmerno žalujemo in jo hranimo v trajnem spominu: mož Jakob, sinovi Leopold, Anton, Stefan, Matija in Rudolf, hčere Tončka, Angela, Nežka in Pepca, zetje Tone ir Franci, snahe Ani. Albinca, Marija In Slavica, družine Hočevar, Pečavar ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v ponedeljek, 23. marca ob 8. uri zjutraj iz Stranske vasi na pokopališče v Semiču. Semič, Ljubljana, Pariz. St. 87 — 32. MARCA 1950 I SLOVENSKI POBOCEVKLEC I str. 1' Basplsna komisija ZDRAVSTVENEGA DOMA - KRANJ razpisuje na podlagi 310. £1. ZJU naslednja mesta: 1. POMOČNIKA UPRAVNIKA 2. Z0B0TEHNIKA 3. 2 ZOBNIH INSTRUMENTARK Pogoji: za delovno mesto pod zap. štev. 1? je potrebna ekonomska fakulteta, od zap. štev. 2. do 3. pa je potrebna predpisana šolska izobrazba. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom dostavite upravi Zdravstvenega doma. Gosposvetska cesta 0, najkasneje v 15 dneb po objavi. 1775 Razpisna komisija pri PORODNIŠNICI V KRANJU razplsnje mesto EKONOMISTA ki bi po uvedbi v delo zasedel delovno mesto pomočnika upravnika. Pogoj: končana srednja ekonomska lola In vsaj eno leto prakse v fin. samostojnem zavoda. 1730 Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju ELEKTROPROJEKT - LJUBLJANA, Hajdrihova cesta številka 2, III. nadstropje sprejme v službo INŽENIRJA ARHITEKTA z nekaj let prakse ln pooblastilom za projektiranje, VEČ MLAJŠIH TEHNIKOV gradbene, elekLo- ln strojne stroke. Pismene ponudbe pošljite tajništva podjetja najkasneje do 7. aprila 1959. Montažno podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana, Crtomirova ulica številka 6, sprejme takoj ali po dogovoru: STROJNEGA TEHNIKA - normirca SKLADIŠČNIKA za orodje (orodjarja), ki pozna orodje kovinske stroke. SKLADIŠČNIKA za kovinski material - železninarja VAJENCE za centralno kurjavo, vodovod in elektro- instalacije, za ključavničarsko, livarsko ln strugar* sko stroko, ki morajo imeti vsaj 3 oziroma 4 razrede srednje šole (oziroma 7 ali 8 razr. osemletke) NEKVALIFICIRANE DELAVCE, ki Imajo možnost priučitve na razna dela. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema uprava podjetja v Crtomlrovl ulici štev. S. 1684 PRVA DIREKTNA EKSPRESNA AVTOBUSNA PROGA UUBUANA-ZAGREB! TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE PUTNIK SLOVENIJA - LJUBLJANA IZPREMINJA S PONEDELJKOM 23. MARCA 1950 NA SPLOŠNO ZELJO POTNIKOV VOZNI RED ZA EKSPRESNI AVTOBUSNI PROGI UUBLJANA-ZAGREB-UUBLJANA Odhod, 6.30 LJUBLJANA Prihod 17.00 Prihod 8.30 ZAGREB Odhod 15.00 AVTOBUSNA PROGA OBRATUJE VSAK DELAVNIKI Predprodaja vozovnic v LJUBLJANI v poslovalnici PUTNIK SLOVENIJA, Titova cesta štev. 12 (telefon štev. 21-456) in v ZAGREBU v poslovalnici PUTNIK SLOVENIJA, Ulica Nikole Tesle štev. 4 (telef. 33-709) in na avtobusni postaji pri hotelu »Espianade«. ZA POTOVANJE V ZAGREB izkoristite NAJUGODNEJŠO AVTOBUSNO ZVEZO, ki jo vzdržuje PUTNIK SLOVENIJA z modernimi, turističnimi avtobusil 1770 Komisija za razpis mest direktorjev pri Ob LO Kranj razpisuje na pidlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov . in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52-644/57) mesto UPRAVNIKA lekarne Kranj Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati naslednji pogoj: Farmacevt s položenim strokovnim izpitom ln najmanj 5-letno prakso. Temehna plača po zakonu, položajna plača po odločbi sveta za zdravstvo LRS. Ustrezno komfortno stanovanje- zagotovljeno. Prošnje, kolkovane s 180 din državne takse in 90 din v gotovini za občinsko takso, s priloženim izčrpnim življenjepisom. dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi, pošljite občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 31. marca 1959. KINO PROJEKTOR znamke »Micron« z ojače-čevalcem ln zvočnikom za ozki film izredno ugodno ln poceni prodamo. Ogled in vse ostalo v pisarni okrajnega odbora Ljudske tehnike v Novem mestu vsak dan od 8. do 12. ure. Tel. 192. PRODAMO: 12 kom. ZVOČNIKOV 3—5 W 3 kom. MIKROFONOV OJAČEVALEC Philip* 40 W OJAČEVALEC radio lnd. ZAGREB 50 W Interesenti naj se javijo v tekstilni tovarni »N0V0TEKS« NOVO MESTO Cena u g o d n a I UPRAVA CEST OKRAJA MARIBOR VITI KRUGHERJI 13 razpisuje naslednja mesta: 2 gradbenih tehnikov šoferja D-kategorije šoferja C-kategorije Nastop službe je možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na upravo do 28. marca 1959. 1788 Razpisna komisija pri Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij LRS, Ljubljana, Dimičeva ul. 12 RAZPISUJE naslednja mesta za: dva strojna tehnika-konstrukterja za delo na novih konstrukcijah z večletno prakso in odsluženim vojaškim rokom (v primeru, da prosilca nimata stanovanja, preskrbi Zavod sobo z dvema posteljama) pomožno knjižnliarko s srednješolsko izobrazbo, z znanjem enega tujega jezika pasivno in strojepisja. Rok za dostavo vlog poteče v 15 dneh po objavi tega razpisa. 1781 INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA razpisuje naslednja mesta: i REFERENTA za ekonomske analize * K0RESP0DENTAI-K01 v uvoznem oddelku 3- KEMIJSKEGA TEHNIKA Ad. 1. Ekonomska fakulteta s krajšo prakso ali Ekonomsko srednjo šolo z daljšo prakso dela na analizah v gospodarstvu. Ad. 2. Srednja ekonomska šola ali njej enaka šola, z znanjem strojepisja, po možnosti stenografije, znanjem tujega jezika. Prednost imajo interesenti s prakso v komercialnem poslovanju. Ad. 3. Kemijski tehnik z ustrezno šolo. Prednost Imajo interesenti s prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave sprejemamo do 1. aprila 1959. Delo se lahko nastopi takoj. 1746 Sele, ko boste spoznali kakovosti tega sprejemnika, boste uvideli, da je Smrtca 58 Vaš nenadomestljivi prijatelj TELEKOMUNIKACIJE, Ljubljana DIN 39.950- 0BISCITE OBNOVLJENO IN POVEČANO MANUFAKTURNO TRGOVINO ANTONA PERT0TA ust, uuca gdjnastica 22 NA ZALOGI BLAGO ZA MOŠKE IN ZENSKE OBUHKE, VSAKOVRSTNE PODLOGE, PERILO IN RAZNA GALANTERIJA. KONKURENČNE CENE. Upravni odbor podjetja SUMI, tovarne bonbonov, čokolade in peciva v Ljubljani, Gradišče 9 razpisuje mesto komercialnega vodje Pogoj: Ekonomska ali pravna fakulteta s 5-letno prakso ali Srednja ekonomska šola in 10-letna praksa v komercialnem poslovanju. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na gornji naslov do 1. aprila 1959. 1780 UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE 2ALEC razpisuje mesto računovodje Pogoji: dokončana srednja šola, triletna praksa v računovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. Ponudbe pošljite na upravni odbor KZ 2alec. 1766 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »GRADIS« — centrala Ljubljana BOHORIČEVA UUCA 28 eprej me 3 SKLADIŠČNE DELAVCE sa Centralno skladišče podjetja, Smartinska cesta 83. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe sprejema nabavni oddelek centrale podjetja V Bohoričeva ulici štev. 28. 1743 Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Tovorni čokolade in likerjev »IMPERIAL« Videm Krško razpisuje mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: popolna ekonomska srednja šola z najmanj 2 leti prakse v finančnem knjigovodstvu, — ali nepo-» polna srednja šola in 5 let prakse v finančnem poslovanju. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe po dogovoru. Prošnje sprejema uprava podjetja. Zavod la stanovanjsko in komunalno gradnjo, Kranj razpisuje naslednja mesta: 1. EKONOMISTA-ANALITIKA (za vodstvo ekonomsko finančnih poslov Zavoda) 2. Sefa programskega sektorja s. Sefa operativnega sektorja Pogoji za sprejem so naslednji: pod 1.1. ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola z večletno prakso. pod t. 2. in 3.: arhitekt, gradbeni inž. ali višji gradbeni tehnik s pooblastilom za projektiranje ali vodstvo gradbenih del. Plača po tarifnem pravilniku ozir. po dogovoru, stanovanje zagotovljeno. Nastop službe možen takoj. Pismene ponudbe pošljite na ZAVOD ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GRADNJO, Kranj, Tavčarjeva ulica št. 41. * DOBRA KNJIGA - LEPA KNJIGA - CENENA KNJIGA Bruno Frank, HC1, roman, celo platno IM Otn; Jack London, IGRALEC, roman, broširano 200 din; Roger Peyrefltte, KLJUČI sv. PETRA, polplatno, 48j din; H. VVendt, LADJA S PREKLETIMI, roman, broširano, 44o din; Paul Vialar, MORSKA ROZA polplatno. 390 din; Plerre La Mure, MOULIN ROUGE, roman, celopiatno, 900 din- Marijan Kozina, O ČLOVEKOVI DEJAVNOSTI, polplatno, 170 tlin; Jerzy Andrez’ejewski, PEPEL IN DIAMANT, polplatno 530 din; Alan Hlnd, RAZKRIN-» KANI VOHUNI, broširano, Šlo din; A. Martič, LlSCEK, mladinska zgodba, bro- širano, 150 din; B. Žužek, O FANTU, KI JE PO SUHEM JADRAL, slikanica, M din; I. Pirkovič, PO SLEDOVIH RIMSKE VOLKULJE, broširano. 20« din; Matej Bor, VRNITEV BLAZONOVIH, KOLESA TEME, dve drami, 200 din. POHITITB Z NAKUPOM. DOKLER SO KNJIGE SE V ZALOGII ČASOPISNO PODJETJE »SLOVENSKI POROČEVALEC«, LJUBLJANA, p. p. 33 Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO KrapJ na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ter njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52-644/57), v zvezi z 58. členom uredbe o kmetijskih zadrugah (Ur. list FLRJ, št. 18-348/58) .razpisuje mesto UPRAVNIKA Kmetijske zadruge Podbrezje •Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. visoka strokovna izobrazba — ing. agronom; 2. srednja strokovna izobrazba — kmetijski tehnik z 2 leti prakse v 'kmetijstvu; 3. nižja strokovna izobrazba in 3-letna praksa v kmetijstvu ali 5-letna praksa na vodilnih mestih v kmetijstvu. Prošnje, kolkovane s 180 din državne takse ln 90 din v gotovini za občinsko takso, z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 10. aprila 1959. 1753 Na podlagi 7. in 11. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni Ust FLRJ, štev. 32/55) razpisuje podjetje »KRKA« tovarna zdravil Novo mesto naslednje štipendije 3 štipendije za slušatelje kemijske fakultete 3 štipendije za slušatelje ekonomske fakultete 2 štipendiji za slušatelje pravne fakultete 4 štipendije za dijake srednje farmacevtski šole 4 štipendije za dijake TSS - kemijski odsek % Prednost pjri podeljevanju štipendij imajo slušatelji in dijaki zadnjih in predzadnjih letnikov. , Prošnje z življenjepisom, potrdilom o otroškem dodatku in premoženjskem stanju pošljite v 15 dneh po .objavi razpisa na upravo podjetja. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame MARJETK ŠTRUKELJ roj. JAKŠE se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja ln vsem, M •o na kateri koli način počastili njeno poslednjo pot in njen spomin. Žalujoči otroci in sorodniki Ljubljana, 22. marca 1959. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega STANETA ZUPANČIČA se' zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili tako številno na zadnjo pot, sočustvovali z nami in obsuli prerani grob z venci in cvetjem. Posebej se zahvaljujemo govornikoma, ki sta se tako lepo poslovila od' pokojnika ter pevcem. Zena Dragica in vse sorodstvo. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ob smrti naše drage sestre ln tete J02EFE SKRABUT roj. GRM 9 z nami sočustvovali, jo spremili na njeno zadnjo pot ter zasuli njen grob s cvetjem. Posebej se zahvaljujemo za tople poslovilne besede na pokojničinem domu in ob odprtem, grobu ter ca v srce segajoče žalostinke. Žalujoči brat Ivan v Imenu brata Jerneja in Jožeta ter ostalega sorodstva. ZAHVALA Vsem, ki so ob težki Izgubi naše nepozabne, ljub« mame, stare mame, tete, tašče HELENE BAJŽELJ roj. LERCHEGGER počastili njen spomin, vsem, ki ste sočustvovali z nami, ji darovali toliko evetja in jo tako številno spremili na njeno zadnjo pot, Iskrena hvalaI Žalujoča rodbina: Bajželj-Pillh in ostalo sorodstvo, Stražišče, Ljubljana, dne 22. marca 1959. P 16 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC 1 St. ar - 22. majica 19» SKRB ZA NARAŠČAJ Prenekatenkrat je beseda o fuiši mladini, za katero dru-Itva in klubi skrbijo premalo. Navadno je ta problem bolj ali manj na jeziku tistih, ki se ticer dobro zavedajo, kako velikega pomena je vzgoja naraščaja, pa se vendar ne lotijo tega prepotrebnega in hkrati zahtevnega dela. Vrsta koristnih sklepov, sprejetih na raznih sejah, zborih ali skupščinah, še ne pomeni, da je s tem naloga že opravljena, kakor je to marsikje že prišlo v prakso. Ljudje, ki prevzemajo določene dolžnosti, naj jih pozneje tudi opravljajo, kakor jih je treba, kajti le tako bodo Izpolnjevali svojo funkcijo v klubu in nazadnje tudi opravičili zaupanje športne dejavnosti. Društvo, ki v svojih vrstah nima resnih delavcev, pač ne more računati na vidne;še uspehe v tekmovanju. V mislih imamo nogometni klub Odred (seveda ta ni edini). ki je moral ob sklepu računov za pravkar minulo poslovno leto spet priznati, da je bilo delo z naraščajem premalo smotrno in v ezedostno. Ce bi bila ta poglavitna osnova do volj trdna, tedaj bi bile klubu prihranjene prene-katere nevšečnosti v zvezi s kvalitetnim in kvantitetnim razvojem ligaškega moštva. Prav to je namreč preživljalo (Jo nedavnega hudo krizo, ki so Jo povzročale še druge ne-preračunane objektivne teža-pe (bolezni, poškodbe, nebor-benost igralcev, nedelavnost nekaterih članov upravega odbora itd.), kf j ih kajpak ni mogoče spraviti s poti kar čez noč. Kaže pa. da se položaj v bežigrajskem klubu zdaj vendarle nekoliko zboljšam, toda pravi sadovi pa se bodo pokazali šele tedaj, če bodo pri-zadevanja vztrajna in dosled-nja, zlasti pri vzgajanju novega naraščaja. SEDEM T1S0CCLANSK0 SLOVENSKO DROSTVO PLANINCEV JE POLO JULO ENOLETNI OBRAČUN DELA Ljubljana - matica je vredna imena Za redni letni občni zbor planinskega društva Ljub- Gorska .aševalna postaja drugih, ki pustošijo planinko liana - matica je bilo — kakor že vsa leta poprej — Ljubljana, ki jo vodi Igor Lev. floro in naravo, dalje na žlč-spet ogromno zanimanje. Dom železničarjev na Trgu OF stek, šteje največ požrtvovalnih nice in še druge probleme naših je bil predsinočnjim namreč poln do zadnjega kotička, ln pogumnih reševalcev prav iz gornikov. pa tudi številne spodbudne brzojavke in pozdravna pisma ' tega društva. Skupina je lani g&m zlastl ra2. iz mnogih krajev, med drugim iz Stare Gorice, z Je- rešila življenja osmih ogroze- prava 0 jugoslovanski alpini-senic in Maribora, ter zastopnikov sorodnih organizacij nih planincev ln opravila ob atl4ni odp(ravI na Himalajo (ali (PZS, PD Zagreb, PD Poštar, Putmk) govorijo v prid podpori TNZ tudi več potreb- y Arlde) odprava bo namro* take ocene. Ne brez tehtnih vzrokov: ta prizadevna nih poizvedovalnih akcij. moŽTia za ^ samo tedaj< ^ planinska enota, najstarejša v Sloveniji, je tako po- Alpinistični odsek pod vod- bo pzj čn st>rav!ti to zomost in hkrati široko zahvalo vse javnosti tudi za- stv-om Aleša Kunaverja lani ni postavko družbeni proračun služila za vse svoje koristno delo za se večji razman pozabtl na tradicionalno vzgojo rLRT za letp 1960 zborovalci planinstva pri nas. novih plezalcev v šoli na Tum- pa ^ se zavzemali, naj 2e uvodno lepo zbrano poro- v gorah, hkrati pa pripravlja ^ 1™*£>k£ovanja” Sk£- * mrtv€ čilo dolgoletnega predsednika tudi še nove načrte za planin- «« om-avila 134‘vzpo- t0<&ke sl0vetiska Plinska zveza Toneta Stajdoharja je jedrnato sko skupnost, zlasti na področju P etos pa ^ih namerava še 9ama' nov, letos pa jih namerava še več. med drugim tudi v Italiji. Zbor je naposled Izvolil še Franciji ln Svlcl. novo vodstvo z dosedanjim predsednikom Tonetom Sta-jdo-' OD ŠMARNE GORE DO .barjem ln drugimi Izkušenimi HIMALAJE ln razgledanimi planinskimi .......... voditelji na čelu. naikar to dru- V plodni razpravi smo slišali jw,tai, ,a raznotere zajelo vso pisano in koristno Julijcev, dejavnost vseh društvenih odsekov — alpinističnega. gradbe_ OSEM ŽIVLJENJ VARNIH nega. mladinskega, markacij- Gradbeni odbor s predsedniškega, propagandnega ln gosipo. kom Inž. Nacetom Perkom je darskega odseka, in vseh. 758E imel največ opravka s prlljub-društvenih članic ln članov ter ljeno kočo pri Sedmerih Tri- V plodni razpravi smo sltsau ^^Hall za vse raznotere peščice nesebičnih ln požrtvo- gjavskih jezerih. Postojanka pod marsikaj, kar taTe slovenske uspf,he r»rl delu mnogi prisotni valnih planinskih delavcev. Ta- skrbništvom Cilke Hodnik bo planince. Mnogo besed je bilo zastopnVkl> med drugim tudi kih odbornikov — med njimi po končanih delih lahko udob- naslovljenih med drugim na tl- pZS dr Miha Potočnik, naj omenimo samo neumornega neje sprejemala še več vnetih ste obiskovalce naših gora. zla- Iva Marsela — je v društvu planinskih gostov. stl Šmarne gore. Krvavca In (Q) malo, pa so le vztrajno kljubovali vsem neštetim vsakdanjim oviram in skupno z delavnim tajništvom ter kadrom osebja nadvse zadovoljivo opravili nalogo. 'z«. Nogometni klub ODRED priredi ilanes na pomožnem nogometnem Igrišču cb Vodovodni cesti ob 9. ur prijateljsko nogometno tekmo mladincev ODRED : ILIRIJA, ob 10.30 pa prijateljsko tekmo med prvim moštvom TLIRIJ A in ODREDOM B. Avstralska atletinja Cuthbert Je postavila v Sidnevu nos- svetovni rekord v teku na 440 y. Progo Je pretekla v času 54.3. MLADINA — PRVA SKRB * Posebna pozornost v PD Ljubljana — matica vejja mladini. Osrednji odbor je zato leta 1957 ustanovil tak poseben odsek. Ta je že zdavnaj prebro. dil začetne težave ln se zdaj že zavestno vključil — kakor je poročal tajnik France PengaJ in drugi — v -tvorno dejavnost. Tak-) je na primer zavetišče na Bogatinskem sedlu v upravi mladih (društvo sicer v zadovoljstvo vseh planincev oskrbuje kar pet planinskih postojank). ki se čisto resno poteguje za enp dobrih mest v enoletnem tekmovanju planinskih mladinskih odsekov. Mnogo lepega smo slišali še z delovnega področja ostalih društvenih odsekoy. Markacijska skupina pod vodstvom Stanka Kosa je lani budno pazila na varnost planinskih poti DRUGI DAN SMUČARSKIH POLETOV V AVSTRIJSKEM KULMU Šlibar je pristal pri 100 m (POSEBNO POROČILO ZA 8P IZ KtTLMA — PO TELEFfrNTT) MITTERNDORF, 21. marca. V prekrasnem vremenu so danes nadaljevali mednarodne smučarske polete na kulmski skakalnici. Bilo Je sicer treba velikih naporov prebivalstva in organizatorjev, kd so na skakalni oo ponoči navozili toliko snega, kolikor ga je čez dan skopnelo. In tako je šlo brez zadreg: skakalnica je sicer daleč naokrog edina pokrita s sneino odejo, skakalci pa le lahko nastopajo. • Danes Je bil najnspeknej&i Avstrijce Habersatter — slaščičar la Bischofshofen a. V treh skokih — dva najboljša pa veljata na oceno — je dosegel da- n" - c - I j ir'--''triri ; ■im && 9 ' h-t ‘ ljine 121, 115 in 111 m. Skupno je dobil 227 točk. Nadaljnji vrstni red: 2. Recknagel (VN) 224,0 (115, 118. 111). ICggeseth (Norv.) 218,3 (118, 112, 110), 4. Leodolter (Avstr..) 2141 (110, 115, 10«), 5. Egger (Avstr.) 212,4 (10«, 110, 107). Konkurenca je bila tudi danes zelo huda. Mnogi znani skakalci so se plasirali precej nizko. Poljak Tajner na primer Je bil 15., Italijan Zan-danel 18., Sved Ericsson 21., Avstrije« Mflller 23., Američan Rieebel 24, itd. Jugoslovani skačejo od dneva do dneva bolje. Danes Je bil najuspešnejši Šlibar e skoki 84, 9« in 100 m. 180.8 točke ter 17. mestom. Jemc Je bil 18. s 179.2 točke (95, 10«, 98), Zidar 25. s 165,9 (96, 91, 82) in Rogelj 32. s 135 točkami (77, 82, 64). V skupnem plasmaju vodi po dveh tekmovalnih dnevih Norvežan Tggegeth s 443,3 točke, Tri tekme za točke na ljubljanskih igriščih Zadnjega marca se bo Ljubljančanom osebno predstavil slavni Armstrong. V petek so začeli prodajati vstopnice za njegov nastop na Gospodarskem rasstaviiču. Kazalo Je, da bo za vstopnice huda bilka, saj je čakalo že nekaj ur pred začetkom prodaje kakih 150 mladih ljudi. Toda tako dolgo so čakali brez potrebe. Ko so namreč H vztrajni čakalci dobili vstopnice, ni bilo pred blagajno nikakršne gneče več. Vstopnic je bilo dovolj in le tu pa tam je prišel popoldne kak posameznik in dobil vstopnico brez čakanja. — Na sliki: Pesimist, ali pa morda samo praktik si je prinesel eelo stol za čakanje. Današnji prvenstveni 6pored v nogometu budi Ljubljane ne bo pustil ob strani. Prvič v spomladanskem delu tekmovanja bo naš edini drugoligaš Odred imel nasprotnika na svojem igrišču, ln sicer enajsterico Zagreba. Tekma, je po zmagi Ljubljančanov v Osijeku še bolj prestižnega pomena, kakor bi bila, če bi se ne bila že prva nedePa našemu moštvu kar na tujem nasmehnila s popolnim uspehom. Tekma bo ob 15,30 na stadionu v Siškl. Drugi dve srečanji za točki štejeta za konkurenc«) v slovenski conski ligi. Graljčar se bo pomeril s celi-sklm Kladivarjem ob 10,30 na igrišču Svobode na Viču. medtem ko bo enajstorlca Krima I. ZVEZNA LIGA RADNICKI : SARAJEVO 1:0 (1:0) n. ZVEZNA LIGA — ZAHOD ELEKTROSTROJ J TRE9NJEVKA 1:0 (1:0) drugi j« Habersatter s 4384, tretji pa Recknagel s 437,4. Jutri bodo tekmovanje končali, pričakujejo pa tudi rekorden obisk gledalcev. Po prvem dnevu tekmovanja v smučarskih poletih Je vodil Norvežan Vggeseth z 224.0 točkami. V prvem skoku Je dosegel nov rekord skakalnice 127 m, pozneje s skrajšanim zaletom pa 10* m. Drugi je bil Avstrijec Leodolter 215.8 (115 ln 104 m), tretji pa Recknagel (V. N.) 213.4 (105 in 106 m). Jugoslovan Jemc je bil 22. s 170,5 (92, 91 m), Rogelj 23. s 160.2 (88. 89 m) in Zidar 32. 8 131,2 (89, 87 m). Rezultati, ki smo jih objavili včeraj, so bili doseženi v poskusnih skokih. DR. TONE D E Om an KOŠARKARJI V FRANCIJI Poraz Beograda v Charlevillu Z znatno razliko dveh košev so košarkarji Beograda predsinočnjim v Charlevillu izgubili prvo srečanje v četrtfinalu za pokal evropskih košarkarskih prvakov z ekipo Etoile. Rezultat Je bil 75:73 (31:35) zanje. SP! A5"- 2 lit »a 127. Magaml Je Jokaje stekel domov in prosil očeta, naj posreduje za Tiklja pri jeznem čarovnikovem sinu. Oče pa se je bal, da si je zaradi male poredne opice nakopal že dovolj čarovnikove in zamere. Ni se hotel vmešavati v zadevo in je Magamija tolažil, da je gozd poln opic, med katerimi bo gotovo dobil novega prijatelja. """ č SZ & ' - W. -j 128. Za Magamija in Tikija so se začeli žalostni dnevi. Ubogi Jetnik je moral vse dneve preždeti v tesni kletki in če ne bi bilo Magamija, ki je izkoristil vsako priložnost, da je prijatelju prinesel sadja in vode, bi gotovo umrl od lakote in žeje. Žalostno se Je oprijemal prečk v kletki in tožil dečku o svojih stiskah ln težavah. na Rakovniku sprejela v goste Jeseničane. Tudi ta tekma bo ob 1040. Nogometni seminar ▼ Kamniku VCeraJ se Je v Kamniku uspešno končal tridnevni seminar za pripravnike — nogometne inštruktorje, ki ga je organizirala Zveza nogometnih trenerjev Slovenije s finančno pomočjo Nogometne zveze Slovenije. Seminarja se je udeležilo 18 slušateljev, ki so z velikim zanimanjem sledili, vsem teoretičnirrf predavanjem in praktičnemu pouku. Čeprav kratek, je seminar zajel v glavnih obrisih vse osnovne teorije, kakor tudi vse praktične vaje za pouk v nogometu. Vsa predavanja so bila zanimiva, saj so predavali naši znani športni pedagogi. Zlasti razveseljivo je dejstvo, da so se seminarja udeležili mlajši slušatelji, ki se večinoma že aktivno ukvarjajo e nogometom. Posebne hvale pa je vredno, da so tjakaj poslali svoje predstavnike manjši podeželski klubi in društva »Partizan«. S pridobljenim znanjem se bodo udeleženci seminarja uspešneje, kot je bil primer v prejšnjih letih. vključili v tečaj za nogometne inštruktorje. ki bo poleti snet v Rovinju. Slušatelji so predvčerašnjim odigrali tudi prijateli«:ko tekmo z domačim moštvom Kamnika ter popolnoma zasluženo zmagali 3:0 (2:0). \ m . :: ' ::x * m '■ ik ____________ ... . ... >■«*> 129. Bližal se je čas jesgnskega deževja. Vlažen vročinski val je zajel pokrajino. Reka je upadla, sonce se je obdalo z megličastim obročem in je medlo viselo na nebu. Črnci so popravljali svoje koče, da bi imeli ob deževju dobro streho nad glavo in Neguma, ki je vsak dan pričakoval prihod parnika, se je začel odpravljati na pot. Vi A* Dick je stisnil ustnice. -Zadnji čas se jim nismo prikazali ravno v najboljši luči.--Pustimo jim veselje,« je menil Elk. -Zadnji sem, ki bi jim ga hotel kratiti. Zvečer sem spet srečal v mestu Johna Bennetta, to pot na Paddingtonu. Zmerom ga srečujem na železniških postajah. Ta možak mora biti navdušen potnik. Spet je imel s sabo staro kamero. To pot sem celo govoril z njim. Bil je ves obupan: baje je v spanju sprožil kamero in tako uničil sto petdeset metrov filmskega traku. Toda navzlic temu je bil zadovoljen s sabo, in nisem se čudil. Pred nekaj dnevi sem bral v časopisu slavospeve njegovim fotografijam. Podoba je, da je doživel velik uspeh.« -To bi mu iz srca privoščil,« je rekel Dick mirno in nekaj v njegovem glasu je povzročilo, da ga je njegov gost pogledal. -Pravkar sem se spomnil, da mi je pisal prijatelj Johnson. Vprašuje me po Rayevem naslovu. Klical je bil Heronov klub, vendar Raya tam že več dni niso videli. Rad bi mu ponudil službo, dobro mesto, kajpak. Dober človek je ta Johnson.« -Ste mu dali naslov?« Elk je prikimal. -Dal sem mu ga in se oglasil pri Rayu, vendar ga že nekaj dni ni v mestu. Baje bo štirinajst dni odsoten. Skoda bi bilo, či bi bil zategadelj ob dobro službo. Zdi se mi, da je Johnsonu hudo, ko vidi, kako fant propada; kaj, če ni tukaj še kaj drugega vmes?« je rekel pomembno. Dick je vedel, da misli Ello, in ni ničesar odgovoril. Po jedi sta odšla v kadilnico. Medtem ko je Elk razkošno kadil najboljšo vrsto cigar svojega gostitelja, je Dick napisal pismo dekletu, ki je nanjo mislil že ves dan. Bilo je nepotrebno pismo, kakršna so običajno vsa teka pisma. Ko ga je napisal in zapečatil, si je bolj v opravičilo rekel, da ji je pisal zgolj zaradi Elkove novice -v zvezi z Johnsonom. Ko se je spet obrnil k Elku, mu je pričel ta razpletati novo teorijo. -Nekoga sem poslal v kemično tovarno, na katero so bila naslovljena Balderjeva pisma. V njej je zaposlenih komaj ducat ljudi. Tovarna je stara, a ima dobro električno napeljavo. Njega dni so izdelovali v njej strupene pline, danes pa ne vem, kaj dela. Nobenega dvoma pa ni, da z njenim poslovanjem nekaj ni v redu. Sedanji lastnik je neka korporacija, ki je dobila tovarno za smešno nizko ceno. Dva izmed lastnikov imamo že za zapahi.« -Kje pa je?« * -Med Newburyjem in Didcotom. Ko je bila še pod državno upravo, je plačevala newburyski gasilski četi letni davek, sedanja korporacija pa noče o tem ničesar slišati. Pravi, da se rade volje odpove morebitni gasilski pomoči, gasilska četa, ki je imela med vojno prav zaradi te pogodbe precejšnjo izgubo, pa že tri leta veljavne pogodbe noče razdreti.« Dicka ni prav nič zanimal spor med kemično tovarno in newburysko gasilsko četo, saj ni mogel slutiti, kako blizu je dan, ko bo Elku nadvse hvaležen za ta na videz tako nepomembni pogovor. 45 Štirinajst dni po nepojasnjeni izginitvi Raya Bennetta iz mesta je prejel Elk vabilo Amerikanca Joshua Broada, s katerim ga je vabil na kosilo. Vabilo je bil že večkrat prejel, toda to pot se mu je prvikrat odzval, zakaj v njem je rasla negotovost o Jushuu Broadu — negotovost, ki jo je hotel po vsej sili spremeniti v gotovost. Ko je detektiv prišel, ga je Broad že pričakal, zakaj Elk, ki času ni polagal prevelike pažnje, je kajpak deset minut zakasnil. -Deset minut čez eno,« jfe rekel Elk. -Vsekakor ne pridem več nikoli o pravem času. Novi safe, ki so mi ga poslali v pisarno, mi je vzel obilo časa. Nekaj je narobe z njim, a niti specialni ključavničar ne more ugotoviti, kaj.« -Kaj ga ne morete odpreti? « ■Or, v tam tiči ujec. N« morem ga odpreti, čeravno bi moral še danes vzeti iz njega neke nadvse važne listine,« je pojasnil Elk. Na poti semkaj sem se vprašal, kaj če morebiti vi veste, kako odpreti ta vražji safe, saj se na vlomilstvo zelo dobro razumete. Ce bi bil potreben kak posebni inženir, mi lahko priskočite na pomoč, gospod Broad, zakaj če se ne motim, ste mi nekoč dejali, da ste bili nekdaj inženir, ali ne?« -Vaš spomin je na napačni sledi,« je rekel oni mirno, ko je razgrnil prtiček in razigrano pomežiknil detektivu. -Odpiranje safe jev ne spada k mojemu poklicu.« -O tem nisem nikoli dvomil,« je rekel Elk iskreno, -toda zmerom me je presenečalo, zakaj imajo Američani mnogo spretnejše roke od Angležev. Zato sem pomislil, da bi mi utegnili svetovati.« -2e vidim, da bo najbolje, če vas seznanim s svojim najljubšim vlomilcem,« je rekel Broad brez zadrege in oba sta se nasmejala. -Kaj mislite o meni?« je nepričakovano vprašal čez čas. -Seveda ne pričakujem temeljite analize svojega značaja niti osebnega opisa, rad bi le vedel, kaj si mislite o mojem početju v Londonu, ko samo postopam okrog in se na svojo pest igram detektiva.« ^ -Nikoli si nisem belil glave z vami,« se je zlagal Elk. »Ker ste Amerikanec, pričakujem, da niste navaden —« -Navadno laskanje,« je zamrmral gospod Broad. -Ne nameravam vam laskati,« je ugovarjal Elk. -Laskanje 'se mi je zmerom upiralo.« Razgrnil je večemik, ki ga je bil prinesel s seboj. »Mar iščete novice o brezrepih dvoživkah?« -A?« Elk ga je debelo pogledal. -Zabe,« je pojasnil drugi. -Ne, ne iščem ravno novic o Žabah. Sicer pa je zadnji ča* v časopisju kaj bore malo novic o teh zanimivih živalcah. Tod* o njih se bo še precej pisalo.« -Kdaj ?« Vprašanje je bilo izzivalno.