•Slovenski Narod* velia:
v Ljubljani na don dosta v I je m opravniStvn preje mar.:
celo leto......K 22-—
pol leta ....... 11-—
četrt leta......., 550
na mesec....... 1-90
celo leto......K 24 —
pol leta........12-—
Četrt leU........ 6 —
na mesec ....... 2*—
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. IrelKlftvoi Enaflova ulica it S, (v pritličju levo), telefon tt 34.
UMaja vsak aan svečar Uiilil nsasijs te
bisera ti veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravničtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, uueratj itd. to je administrativne stvari
atevtika velja It
Kb pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine ae Narodna tlakama telefon st 85.
.Slovenski Narod" velja po polti:
ca Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
«do'eto.......K 23-— ;  celo leto ......K
poi leta........13- fc
četrt leta.......•  650        za Ameriko in vse druge delete:
na mesec........230 1  celo leto.......K Se*-*
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka l prev«l*'vol Enailova ulica it S, (spodaj, dvorišče levo), taleloait S*
~"niirn "i   1   r "1   r u-   mi mm n i i..... - r ir—  n - ■   —       ■ ■ ^1
Volilci!
Na belo nedeljo bodete odločevali, kaka bodi gospodarska in narodna bodočnost mesta!
Vsiljuje se vam klerikalna stranka, katera steza na podlagi krivičnega in strankarsko prikrojenega volilnega zakona pohlepne svoje roke po občinski naši upravi. Ne iz ljubezni do lepega našega mesta, proti kateremu so kmečko ljudstvo neprestano in z najostudnejšo brezvestnostjo hujskali, skušajo  klerikalci  polastiti se mestnega gospodarstva; pri tem jih vodi edinole namen, na Stroške ljubljanskega davkoplačevalca rešiti se političnega
poloma na deželi.
Milijonske dolgove« ki jih z lahko dušo napravlja deželnozborska večina, plačuj Ljubljana! In plače«
vala jih bode, ako bi bili dne 23. aprila i/.voljeiii v ljubljanski m ntui svet tisti neresni kimavci, katere vam priporoča klerikalna stranka.
Volilci! Ako nočete gospodarsko poginiti, ako nočete, da se klerikalstvo- kakor pijavka ne zagrize v mestno gospodarstvo — volite na belo nedeljo — narodno-napredno!
Someščanje! V še večji nevarnosti je vaša narodna bodočnost, ako si osvoji klerikalna stranka naše belo mesto. Ne pozabite, da je to stranka, koje Voditelj  imenuje  naŠO Željo  po Slovenski Visoki Šoli — Oslarijo, in ne pozabite, da je to stranka, katere kričavi podvoditelj je slovesno
izjavil, da mu je v Slovencih ljubši nemški uradnik nego slovenski, ki kakor pravi dre Šušferšič, samo žre in žrel
Volilci! Ohranite v spominu, da je klerikalna stranka odprla vrata naše mestne hi$e zagrizenemu »germanstvu, ki s pomočjo klerikalstva šopirnejše nego kdaj dviga svojo glavo v srcu Slovenije; in ne pozabite tudi, da klerikalna stranka (s svojim deželnim glavarjem) dandanes oltarje postavlja Anastaziju Grtinu, ki je svoj čas vse slovensko strupeno sovražil ter je z umazano culo v obraz bil našim poslancem v naši deželni zbornici!
Volilci!   Pri srcu sta vam gospodarska in narodna bodočnost Ljubljane!   Odločba vam torej ne bo težka!
Neizprosnim sovražnikom meščanskega prebivalstva, gospodarskim izstradalcem Ljubljane, glavnim povzročiteljem neznosne draginje, zastopnikom osebnega koristolovstva, oznanovalcem škofovega policijskega nadzorstva in vohunstva nad našimi rodbinami, izdajalcem slovenskega uradništva in zastrupljevalcem vsega javnega življenja — niti enega glasu!
Volilci! Na belo nedeljo bodo uprte v vas oči vseh Slovencev, katerim je sveta narodna in napredna misel, in kateri nikakor nočejo ukloniti možati svoj tilnik pod težo klerikalnega terorizma.
Usoda Ljubljane pa bo usoda Slovenije!
Someščanje, v vase roke polagamo to usodo ter vam priporočamo, da soglasno volite naše narodne in napredne kandidate.
V Ljubljani, na veliko soboto 1911.
3zvršcva!ni odbor naroBno-napre&ne stranke.
Naši kandidat je so s
I. razred.
1. Knez Ivan,   veletržec in posestnik.
2. Dr. Triller Karel, odvetnik.
3. pl. Trnkoczy Ubald, lekarnar in poses'nik.
4. Mally Fran, tovarnar in posestnik.
5. Bončar Anton, gostilničar in posestnik.
6. Hudovernik Aleksander,   c. kr.
notar.
7. Cerne Karel, mesar in posestniK.
8. Franchettl, Engclbert, brivec.
9. Belič Ivan* gostilničar in posestnik.
10. Lencek Alojzij, klepar in posestnik.
11. Franzel Hinko,   knjigovodja in posestnik.
12. Bezenšek Arnošt, bančni uradnik in posestnik.
13. Bizjak Anton,   krojač, posestnik in gostilničar.
14. Dr. Krevelj Josip, notarski kandidat.
15. Rohrmann Vik'or, trgovec, posestnik in gostilničar.
16. Dr. Budeš Vladimir, zdravnik
17. Pribil   Ivan,   zavarovalni pod-
ravnatelj in posestnik.
18. Perušek Rajko, c. kr. profesor v
pokoju.
19. Dr. Kokalj Alojzij, odvetnik.
20. Tone je Anton, k a var nar.
21. Dr. Lavš Alojzij,   bančni uradnik.
22. Adamič Ivan, vrvar in posestnik.
23. Poljšak Fran, blagajnik.
24. Fortuna Josip, g stilničar in posestnik.
25. Podkrajšek Fran, železniški ofi-cijal v pokoju.
26. Mrak Valentin, gostilničar in posestnik.
27. Dežman Josip, vlakovodja.
28. Past Ivan, ključavničar   in posestnik.
29. Škafar Fran, mizar.
30. Lušin Dominik, posestnik.
II# razred.
1. ViSnlkar Fran, c. kr. višji sodni svetnik v pokoju.
2. Relsner Josip, c. kr. profesor.
3. Dr. Novak Fran, odvetnik.
4. Mllohnoja Ivan, c. kr. finančni tajnik.
5. Štembov Ignacij,   stavbni inže-ner.
6. Planinšek  Fran, železniški pristav.
7. Roethl Matija, poštni oficijal in posestnik.
8. Lapajne Štefan,   c. kr. okrajni glavar v pokoju.
9. Pustoslemšek Rasto, urednik.
10. Kavčič Fran, gostilničar in posestnik.
11. Kraigher Frane, krojač.
12. Ružieka Ivan, c. kr. evid. nadzornik v pokoju.
13. Verstovšek Ivan, železniški višji revident.
14. Verbič Anton, posestnik.
15. Skulj Franc, mestni učitelj,
16. Milavec Josip, c. in kr. podpolkovnik v pokoju.
17. Babnik Jakob, vodovodni instalater.
18. Hols Vatroslav, bančni uradnik v pokoju.
10. Dr. Šleblnger Janko, o. kr. profesor.
20. Pretnar Jakob, mestni učitelj.
21. Inkret Matko, zavarovalni potnik in posestnik.
22. Franke Leo, knjigovodja.
23. Gorsič Ivan, zasebnik.
24. Hrast Ivan, nadučitelj v pokoju.
25. Mlakar Lud o vik, posestnik.
26. Tavčar Rihard, odvetniški soli-citator.
27. Bernot Fran, sod ar.
28. Bratovi Vid, starinar.
29. Maselj Fran, e. in kr. računski stotnik v pokoju.
30. Pogačnik Anton, posestnik.
III. razred.
1. Dr. Tavčar Ivan* odvetnik in posestnik.
2. Dimnik Jakob, mestni nadutitelj.
3. Pav»ek Ivan, gostilničar in posestnik.
4. Dr.  Plpenbacher  Josip«  c. kr. gimnazijski profesor.
5. Smole Jakob, posestnik.
6. Likosar Anton, nadučitelj.
7. Bonač Ivan, tovarnar.
8. Praprotaik Simon, mizar in posestnik.
9. Korene Fran, strojnik.
10. Jaklič Lndovtk, delovodja.
11. Bole Jakob, gostilničar in posestnik.
12. Voneina Valentin,  c. kr. sodni
oficijal v pokoju.
13. W is jak Karel, pečar.
14. Dr. Stojan Ivan, notarski kandi dat.
15. Beg Ante, potovalni učitelj.
16. Babnik Karel,   železniški pod-uradnik.
17. Štele Blaž, izvošČek in posestnik.
18. Irkič   Ignacij, ključavničarski mojster.
19. SkuMe Ivan, poslovodja.
20. Čarman Fran,   tiskarski strojevodja.
21. Bizjak Ivan, branjevec in posest' nik. 55
22. Hribar Fran, stavec.
23. Cadež Matej, odvetniški solbi^ tator.
24. Derzaj Matija, krojaški mojster.
25. Šlajpah Josip, zasebnik.
26. Bajielj Ivan, prodajalec glasbil.
37. Jakopič  Ivan,  knjigoveiki no-močnik.
28. Hrehorlč Fran, trgovski aotrud-nikv
30. Jalen Anton, kroja©. 30. Metko Fran, tapetni*.
Don vstajenji
Dolgo časa ni moglo aolnce dobiti svoje prave moči, s katero bi premagalo vse one okove, v katere je vkovala zima vso naravo. Dozdevalo se je, kakor da bi ono,vso prerajajooe solnee pozabilo na nas, kakor da bi nas hotelo pustiti v oblasti zime in noči. Toda prodrli so zlati smagonos-nisolnčnižarki, ki so z nepremagljivo močjo podili pred seboj ter uničevali zadnje ostanke mračne zime. Me#la, tema izgineva in zlato solnee vstaja in oživlja vse one moči, vse one sile, ki so ležale zakopane pod težkimi zemeljskimi plastmi.
Narava vstaja!
Vstaja pa tudi uaš narod ter se -kusa otresti onih okov in spon, v katere ga je vkoval rimski klerikalizem. Vsa naša lepa dežela Ječi pod težkimi plastmi klerikalizma, v srcu »se ji pa poraja neka Še nepojmljiva želja po zlatem solncu, po svobodi. Naš narod bi rad obhajal dan vstajenja, dan vstajenja iz temnega groba, kamor ga je položil klerikalizem. In obhajal ga bo! Odvalil bo z lastno močjo oni veliki kamen, katerega so zvalili pred njegov grob farizeji v črnih talarjih, ter vstal kot ponosit zmagovalec, ki bo z jekleno pestjo stri vse one sovražnike, ki so ga hoteli polagoma zadušiti v temnem grobu klerikalizma.
In čeprav je po celi deželi zavladala tema, vendar ta tema ni mogla pregnati solnea, da bi ne sijalo v središču slovenskega naroda — v beli Ljubljani. Iz Ljubljane prodirajo polagoma zmagonosni žarki svobode in napredka, ki bodo pregnali vso ono temo, ki se je vlekla kakor velika, črna mora na vso našo lepo slovensko domovino. Iz bele Ljubljane, kot nositeljice svobodnih in naprednih idej, zašije našemu slovenskemu narodu solnee vstajenja, novega življenja.
Treba bo pa boja. toda ta boj je vesel, ker bo na naši strani porajal novo življenje — na nasprotni strani pa smrt. Vse one temne, mračnjaške moči se zbirajo, da napravijo zadnji naskok na srce slovenskega naroda, ki še svobodno bije . . . Klerikalci se hočejo polastiti naše metropole, naše bele Ljubljane, ki je do zdaj kot edini činitelj i oprezen tirala slovenski narod kot kulturen narod.
Boj za ljubljanski občinski svet ni samo lokalnega pomena, temveč ^e kar največje važnosti za ves slovenski narod. Ljubljana, je reprezen-tantinja slovenskega naroda, iz Ljubljane izvirajo vsi oni viri kulture in napredka., ki se razlivajo po vsej slovenski domovini ter jo stvarjajo rodovitno. Naši klerikalci so pa največji sovražniki kulture in napredka, ker prav dobro vedo, da v kulturnem in naprednem narodu ne more uspevati mednarodni. srednjeveški klerikalizem. Klerikalci pa tudi prav dobro vedo, da si z zmago nad nosi-teljico kulture in napredka, nad Ljubljano pridobe vso moč nad slovenskim narodom, da s to zmago odstranijo edini odpor, ki je varoval slovenski narod, da ni izginil v žrelu klerikalizma. Dolga leta so se pripravljali na ta odločilni boj. Impor-tirali so na razne načine kleriKalne učitelje, uradnike in druge v Ljubljano. Delali so z vlado najsramot-nejše kravje kupčije, da so spravili na vodilna nradniška mesta svoje ljudi ali pa Nemce. Na ta način so hoteli polagoma prepojiti Ljubljano s klerikalnimi elementi. Toda tudi ta račun se jim je popolnoma ponesrečil. Začeli so na to s strahovlado. Napredno Ljubljano so hoteli z raznimi nasilji    ustrahovati — toda na-
predno ljubljanske prebivalstvo je stalo kakor skala — neomahljivo, seveda s nekaterimi izjemami, ki so postale izdajice. Za temi pa nihče ne Žaluje, ker izdajica, ki se proda za trideset srebrnikov, ni vreden, da bi posten človek na njega pljunil.
3 poštenimi sredstvi ni ilo. Poprijeti so se sleparij. Skrpucali so v deželnem zboru občinski volilni red za mesto Ljubljano, s pomočjo katerega so hoteli na sleparski način dobiti napredno Ljubljano v svoje roke ter jo potem justificirati. Da so dosegli sankcijo tega volilnega reda, ao prodali še tisti košček narodnosti, ki so jo imeli, ter postali pohlevni hlapci vlade in Nemcev. Ni jim bilo ne za gospodarski, ne za narodni napredek slovenskega naroda, temveč edinole za njihove strankarske namene. Z raznimi, dobro pripravljenimi mah inaci jami sb hoteli spraviti napredno LJubljano na rob gospodarskega propada in s tem v obup, vsled katerega bi potem napredni Ljubljančani vsi omamljeni padli v nastavljene mreže klerikalcev — z efi-jaltskimi čini so si pa hoteli zasigu-rati pomoč vlade in Nemcev.
Toda tudi ta način bojevanja ne bo imel uspehov. Napredno i:ubijan-sko prebivalstvo stoji neomajano, trdno. Priznati moramo, da je ta klerikalni napad rodil dobre sadove, vzbudil je v Ljubljani vse one moči, ki so že leta in leta letargieno gledali vse življenje, ki se sploh niti aktivno niti pasivno niso udeleževali političnega življenja.
Klerikalni nepošteni boj je poni Kadil vse moči. In ogromno so na-rastle napredne vrste. Ljudstvo kot tako je začelo »pregledovati. Smelo smemo trditi, da se naši širši sloji še nikdar niso tako zavedali svoj;> dolžnosti, katero imajo kot ljubi 'anski prebivalci, kakor ravno v sedanjem boju.
V Ljubljani se zbirajo navdušene, junaške čete napredne arm.tde, ki mirno čaka o zadnjega napada od strani sleparskih klerikalcev. Klerikalci vporabljajo kot orožje vsa sredstva, ki jih imajo na razpolago. V eni roki križ, v drugi bodalo. Vsa duhovščina stoji v prvi vrsti, na čelu ji sam škof. Delajo z nasiistvi, katerih se more posluževati edinole klerikalizem.
-~- Napredne vrste se zavedajo one velike nalcore. ki jo morajo rešiti v tem odločilnem boju. V tem boju ne jrre ?amo za narodni in napredni značaj slovenske metropole, naše bele Ljubljane, temveč gre za obstoj onega činitelja, ki je bil dozdaj vir narodnega, gospodarskega in kulturnega napredka vsega našega slovenskega naroda.
Napredna Ljubljana dobro ve, da zre zdaj na njo ves slovenski narod, da — vsa kulturna javnost. In v tem spoznanju, v tej zavesti gre oela Ljubljana v boj zoper črni klerikalizem.
Vsak pošten Ljubljančan, ki v resnici narodno in napredno misli, ki želi svojemu zatiranemu narodu boljše bodočnosti, mora vstopiti v vrste napredne armade. In če se bo to zgodilo, bo ležal na belo nedeljo črni klerikalizem strt in zmagan na tleh. Odbiti moramo zadnji pofkus klerikalcev, polastiti so, naše Ljubljane. In odbili ga bomo!
Bela nedelja ho dan vsta > nja za belo Ljubljano, dan vstajenja /a slovenski narod.
Na belo nedeljo mrmrajo klerikalci spoznati, da je Ljubljana nepremagljiva trdnjava. Z napredno zmago na belo nedeljo bodo pa zasijali tudi za našo ostalo domovino žarki novega upanja.
Izbijana is ni bila tako tfute-gra boja. Toda nekaj pa je, kar nas z zadovoljstvom navdaja. V tem ljutom boju so as nase vrste izurile, spoznale so vse slabosti klerikalcev in dobile veselje do boja.
Nikea naj ne misli, da bo noj na belo nedeljo končan. Ta boj se mora nadaljevati. Naše napredne čete bodo korakale ven iz trdnjave ter se spoprijele s klerikalnim sovražnikom na planem. Tudi po deželi se že svita, tudi po deželi že vstajajo napredni bojevniki, ki se bodo pridružili zmagovitim bojevnikom, ki bodo prišli iz središča slovenske domovine, iz napredne Ljubljane.
Bela nedelja mora biti dan vstajenja naseda naroda!
Klerikalci s« čutijo slabe, Čutijo, da so prišli na vrhunec svoje moči, odkoder je samo ena pot, ki vodi navzdol. Še nikdar se niso posluževali takih sredstev, kakor so jih začeli rabiti v poslednjem času. Znano bej-kotno pismo in pa pismo, s katerim stavlja ljubljanski knezoškof slovenski narod pod policijsko nadzorstvo duhovščine, pričata o slabosti klerikalne stranke. Poštena politična stranka, ki ima življenjsko moč, ne uporablja takih sredstev. Le korumpirana stranka, ki živi od lahkovernosti in nerazsodnosti svojih pristašev, se more v političnem boju posluževati sredstev, ki nimajo s političnim življenjem prav nobenega stika in katere more vporabljati le klerikalna stranka, kateri ni nobena reč sveta: ne materinski jezik, ne versko prepričanje.
Pomagala jim pa tudi ta poslednja, obupna sredstva ne bodo. Pora? bo tem večji; in tem slavnejši bo dan vstajenja slovenskega naroda.
V službi nemcurstuo.
Naši klerikalci 60 stranka, ki živi od narodnega izdajstva. Kakor proda črna zverina v Srednji Afriki za denar še svojo lastno mater Ijudo-žrcem, tako delajo naši zavrženi klerikalci s slovenskim narodom.
Klerikalci so prišli na krmilo s pomočjo nemštva. Deset in več let so se vojskovali za premoč v deželi, p i niso mogli ničesar doseči. Niti za las niso napredovali in iz svoje moči bi še dimes ne bili ničesar in bi ne pomenili ničesar. Samo Nemci so jim pomagali na konja in danes korakajo nemški »Pročodrimovci« roko v roko s tisto bando, ki nosi pred sabo katoliško zastavo.
Nič se teinu ne Čudimo. Nemški častilci Luter Martina in slovenski klerikalci so sklenili bratsko kupčijo. Nemci vedo, da klerikalcem ni nič za slovensko narodnost in za slovensko ljudstvo, nego samo za moč, za čast in denar in na tej podlagi so se zedinili. Klerikalci delajo Nemcem narodne in politične koncesije, Nemci pa podpirajo klerikalce* da ti lahko plenijo deželo kranjsko kakor hočejo.
Danes so klerikalci ponolnoma v službi nemČurstva. Klerikalci so se prodali in nemčurji so jih knpili In vsa ta ostudna mešetarija gre na stroške in na kvar slovenske narodnosti in slovenskega ljudstva.
Narodna izdajstva klerikalcev stoje kakor spomeniki ob eesti našega političnega razvoja. Ni treba segati v tiste ča-sc, ko je dr. Šusteršie proglašal Celje za »fremdes Gebiet«, kjer Slovenci nimajo ničesar iskati in imajo Nemci prav, če pobijajo Sokole, kadar pridejo v Celje. Dovolj je, če se ozremo le na novejšo dobo,na čas, odkar je bila vsa država z uvedbo splošne in enake volilne pravice
za državni zbor postavljena na nove temelje.
Ze pri reformi volilnega reda za državni zbor so izdali in prodali Slovence. Prodali so koroške Slovence, ki jim gredo trije mandatje, a so dobili le enega in znajo kmalu še tega izgubiti; prodali so štajerske Slovence, Katere so ogoljufali za dva mandata in prodali so kranjske Slovence s tem, da so dali Koče var jem posebnega zastopnika. 12.000 Kočevarjev ima po žalostni zaslugi klerikalcev toliko moč, kakor 50.000 Slovencev. Ta izdajstva so storili klerikalci, da so jim Nemci pomagali okrasti mesta za pristoječe jim zastopstvo in ogoljufati delavce, da sploh nikoli ne morejo dobiti svojega poslanca.
Enako se je zgodilo pri reformi volilnega reda za kranjski dež. zbor. Klerikalci so se zvezali z Nemci in so dali 50 nemškim grajšČakom deset poslancev, Nemci pa so to plačali s tem, da so pomagali klerikalcem ogoljufati delavce, da ti ne morejo nobenega poslanca dobiti.
Od takrat je zveza med klerikalci in Nemci tako trdna, da bolj ne more biti. Saj smo videli pri držav-nozborskih volitvah, da je bil Hans Kreg-r skupni klerikalnonemški kandidat. Od takrat daje kranjska šparkasa klerikalcem vedno denar in zato klerikalci tako gore za Nemce in jim vse store.
Klerikalci so Nemcem v korist in na ljubo storili neodpustljive narodne gr'he. Dali so Nemcem popolno nemško gimnazijo v Kočevju in popolno nemško gimnazijo v Ljubljani, doim pol miliiona Slovencev na Štajerskem nima niee^ar in koroški Slovenci &e ljudbke šole nimajo. Dali so Nemcem nemšk ga dež. šolskega nadzornika in na vse zadnje so jim prodali še slovensko vseučilišče ter je proglasili za oslarijo.
Se več! Klerikalci delajo dosledno na to, da naj se na Kranjskem ne nastavljajo slovenski, ampak nemški uradniki. Klerikalni izdajalci so spravili Haasa v ministrstvo, klerikalni izdajalci so spravili Elsnerja v Ljubljano, klerikalni izdajalci so spravili Trenza v Novo mesto, da je mogel postati Lnschaii prvi državni pravdnik v Ljubljani.
Posebno poglavje bi pač zaslužili tudi septembrski dogodki, ko so klerikalci pomagali spravljati slovenske rojake v j"čo, o čemer se bo še pisalo o drujri priliki.
Krona klerikalnih izdajstev pa je Občinski volilni red za Ljubljano, ro katerem se bodo v nedeljo vršile ljubljanske občinske volitve. Skoro trideset let je bila Ljubljana slovenska, trideset let ni bilo v obč. svetu nobenega Nemca. Naprednjaki smo vedno stali na stališču: če dajo Nemci v Celju, v Ptuju, v Mariboru in v Celovcu slovenskim manjšinam primerno zastopstvo v obč. odbnrib. damo tudi Slovenci v Ljubljani Nemcem primerno zastopstvo, drugače pa nc. Klerikalci pa so podkupljni z denarjem opljnvali to pravično načelo in so odprli Nemcem vrata v ljubljanski obč. svet, ne da bi bili Slovenci v ponemčenih mestih na Štajerskem in Koroškem kaj dobiti. To je očitno, grdo, ostudno izdajal-stvo, ki kriči na ves glas, da so klerikalci prodane duše in v službi nemČurstva.
Slovenci pa hočemo ohraniti naši lmHjeni Ljubljani neomadeževan slovenski značaj. S slovensko t robo j-nico v roki pojdemo 23. t. m. v volilni boj za čast in blagor Ljubljane in vsega njenega prebivalstva in če bog da in sreča junaška, vrgli bomo v službi nemčurstva stoječe klerikalce tako ob tla, da se dvajset let nc bodo več ganili.
UzmovlB milijonov.
Pred zadnjimi deželnozborskimi volitvami smo zapisali, da ne gre klerikalcem pri stremljenju za tem, da si pribore večino v deželnem zbo ruv za ničesar drugega, kakor da se dokopljejo do deželne blagajne in si • tem omogočijo uporabljati deželna denarna sredstva za svoje strankarske namene.
Takrat smo tudi naglaŠali, da bo Že bližnja bodočnost pokazala, da smatrajo klerikalci deželo zgolj za molzno kravo in da bodo takoj prvo priliko izkoristili, da pobašejo par milijonov iz deželne blagajne v svojo nenasitno, brezkončno malho.
V tistih časih je »Slovenec«, v dno duše ogorčen, z vso vnemo zavračal ta očitanja ter jih proglasil za milijonske laži.
Toda poteklo je jedva par let od tiste dobe in naša domnevanja so se do pičice uresničila.
»Milijonske laži,« kakor je izvolil svoječasno »Slovenec« krstiti naša domnevanja, so se izpremenile v kon-kretno resnico in pred nami stoje sedaj klerikalci kot tatovi, kot uzmo-viči deželnih milijonov.
Ko se> klerikalci s pomočjo vlade in Nemcev zavladali v deželnem zboru, ko so se klerikalni mogočniki vsedli na mehke stolčke v deželnem odboru, takrat se je lačna klerikalna drhal kot požrešne kobilice vrgla na deželno blagajno ter žrla, žrla in žrla, da so ginevali iz deželne zakladnice svetli cekini, kakor izginja sneg pod toplimi žarki spomladanskega sobica.
Čez leto in dan je bila blagajna dežele kranjske prazna, v njej pa so jeli presti svoje mreže poredni pajki.
Praznota v zakladnici pa klerikalcev ni ustrašila, saj so vedeli, da ima dežela še vedno dovolj kredita. Zato so žrli naprej na račun lOmili-jonskega deželnega posojila, ki so ga sklenili najeti že pred dvema letoma in katerejnn je vlada še-le letos dala svoje odobrenje.
In od tega posojila so porabili žc okroglo 6 milijonov, še predno je bilo pravzaprav dovoljeno.
Pravijo, da so te ogromne milijone porabili za melijoracije po deželi — za vodovode, ceste in druge take naprave, predvsem za nakup raznih mlinov, ki baje deželi donaša-jo neverjetno izdatne dohodke.
Šest celih milijonov so žc torej porabili, a sedaj so ozrite, ljudje božji, okrog po lepi naši deželici kranjski in povejte, če je kje širom domovine naše opaziti blagoslovljenih posledic onih milijonskih izdatkov. Z lučjo ob belem dnevn jih lahko išče* te, a našli jih ne boste nikjer!
In vendar je šest milijonov ogromna vsota, s katero se da iz gole pustinje napraviti pravcati raj.
Klerikalna gospoda, po\*ejte, ka* ko ste porabili teh šest milijonov, ali ste jih res zabili zgolj v razne polom* ljene mline in slične naprave?
In kako ste sicer uporabljali deželne dohodke .*
»Krščansko socijalna zveza« . in drupe klerikalne družbe in društva so dobivali iz deželnih sredstev velikanske podpore, dasi ne pomenjajo v javnosti ničesar in dasi ne delajo pod živim bogom ničesar drugega, kakor da vzgojujejo svoje člane v naj fanatične jše klerikalce.
Za takšna obskurna društva je v deželni blagajni vedno denarja dovolj, za razne ohčekoristne in prosvetne naprave pa ni nikoli na razpolago nobenega beliča.
Kakor za društva a, la »Krščansko - socialna zveza«, tako je napolnjeno korito tudi za razne faHrane klerikalne eksistence«
LISTEK.
Ustoieitle.
Spisal J o s. P r e m k.
Kože so vzcvetele v polju in nebo *e jc smejalo v solnčnem smehljaju od jutra do večera, od obzorja do obzorja . .. koneipist Davorin pa je sedel doma za zastrtim oknom in še ni menil ne za rože. ne za pomlad, ki je romala po deželi vsa mlada in vesela... Kajti že tri dni in tri noči je objokoval koneipist Davorin svojo nevesto Angelo — pa niso zvonili k pogrebu zvonovi in ni se vila za krsto žalostna vrsta črnih pogrebcev, samo Davorin je bil, ki se je zaklenil v sobo, pretrgal svatovsko obl ko od vrha do tal in preklel do konca dni vso srečo in življenje gospoda Blagaja, ki mu je prevzel zorno nevesto. Kajti Angela je bila roža vseh deklet: toliko slasti in pijane opojnosti je bilo v dišeči polti njenega telesa, da je hodil koneipist Davorin ob njeni strani brez misli br brez besed in kadar m o je dovolila, da jo je poljubil v smehljaječe ustnice, se mu je zdelo, da se nagibajo k njemu vso zvezde nebeške ... Ali to se je zgodilo redko in koneipist Davorin je štel teh
dogodek za-velik praznik, za to je težko pričakoval tistega dne, ko mu privoli Angela, da naroči v cerkvi: »Enkrat za krikrat!«
Tako .ie bilo vse namenjeno, sklenjeno in zabel jen o z vročim poljubom, pa je govoril zadnjo besedo gospod Blagaj.
Malce čuden človek je bil gTSpod Blagaj: njuhal je venomer, kašljal in pljuval neprestano, zalit v lica in ves trebušast in obilen, pa je imel tri hiše, tri konje in tri hčere, ki je imela vsaka po tri ženine in še več, po trideset tisoč dote in še več, gospod Blagaj sam pa bogastva preveč in življenja svojega šestdeset let in še nekaj več. Zato se je koneipist Davorin smejal z opravičeno zasmehljivostjo nerodnosti gospoda Blagaja, kadar ga je videl v družbi svoje Angele, ki ju obračala obraz venomer v drugo stran, kot da težko prenaša njegov po masti in znoju smrdeči dih, da pa bi prišlo kdaj tako ... za to bi bil zastavil koneipist Davorin svoje življenje in izveličonje.
Pa se je zgodilo vendar in še kar na kratko: Drobno pisemce mu je pisal gospod. Blagaj z nerodnimi kljukastimi črkami, ki so povedale konci pistu Davorinu, v obraz, da naj nikar ne nadleguje neveste gospoda Blagaja,
Zazijal je na široko in 061 so mn
izstopile, na to pa se je napotil na- 1 ravnost k svoji nevesti Angeli.
In tam je spoznal vso žalostno resnico Blagajevega pisma.
Na nizki zofi je sedela v svetli halji čarobna Angela, mastna in lopatasta desnica gospoda Blagaja pa je gladila njeno koleno.
In tisti trenotek se je stemnilo pred Davorinovimi očmi, prijel se je za čelo in zdrsnil na kolena.
»Križ božji!«
Gospod Blagaj je zakašljal in vsa soba je bila naenkrat polna njegovega smrdečega diha, na to je pristopil k Davorinu in mu položil obe roki na ramo.
»Vstani s;n moj in izpreglej, zakaj Čisto ob primernem Času se je dogodilo: pomlad je zunaj in Velika noč!.. .«
Simo to je dejal gospod Blagaj, koneipist Davorin pa jo razumel vse in je vedel vse: vstani sin moj in izpreglej, zakaj od vzhoda do zahoda je ves božji svet ena sama lu*rparija, laž in nič drugega in kdor jo taji, je največji grešnik.
Angela je prikimala in mu podala roko.
»Sanje so bile, nič drugega, Davorin, življenje pa niso sanje, ampak velika trpka resnica. Ne pozabi me!« »Angela, tisočkrat ljubljena, zajci to storila?«
Gospod Blagaj je odstopil za korak in je razdraženo poinežikntl.
»Ali nisem govoril?! Kdo je večji — gospodar ali hlapec?«
Davorin je stisnil pesti in mq pogledal v oči.
»Pred pravičnim sta enaka oba.«
»Kdo ima večjo obl st?«
Davorin ga je pogledal še bolj srdito.
»Oblast je kraljica vseh hudobij!«
Angela se je nasmehnila in je sk imala.
»Spoznala sem, da ne veš in se ne zavedaš, kako si nezaten.«
»Ali Aneela, čim manjši je od tebe, tem bolj ga ljubi, ker največji med vsemi, je najneznatnejši! Kaj sem te ljubil mar zaradi tvoje zlate zapestnice?«
Gospod Blagaj se je zasmejal na glas in zasmejala se je tudi Angela, na to sta mu obrnila hrbet in odšla z roko v roki v drugo sobo.
Koncip'st Davorin pa je povzdignil oči k nebu in dvoje debelih solz je pripolzelo po njegovem obrazu. -
Nato je odšel in zavil po tempi ulici tja, k*er so se »kazali, ki so spoznali življenje...
2e dvejv* korakov od kfdme gn je srečal sošolec pisatelj Jakob Golida, ki je tisti dan  zajntrkoval 2u-
I I Zttl M t
paneičeve pesmi in obedoval Murno-ve romance in se napotil nato tako božansko nasičen k natakarici Tončki. Svoj koščeni neobriti obraz je zasenčil z vehastim mehikancem, ki je kazal precej očito konglomerat različnih mlak, golaža in enakih dično-sti, po katerih je potoval nekoč svojo zavrženo pot. Tudi njegov površnik je bil ves margast, posebno zadnja stran je pričala, da je pustil nedavno pisatelj Golida bogve po kakšnem naključju fotografijo svojega hrbta v kupu ilavičastega blata.
Koneipist Davorin mu je podal roko in izpovedal svoje gorje.
»Zaradi tako vsakdanje zgodbe<* — ga je hotel podučiti pisatelj Golida, pa se je mahoma premislil. »Nesrečen si, pojdi z menoj, saj ako si mislil na svatbo, moraš imeti v žepu tudi kaj pravice.«
Koneipist, Davorin je segel v svoj srebrni žep, na to je objel pisatelja Golida in vskliknil skoro veselo:
»Ves sem vaš...«
In tako je vstopil med začudene ljudi, potisnil si je klobuk na desno oko in komaj je odprl vrata je ohiei natakarico Tončko, kot da se poznata ze od nekdaj.
Slikar Boštjan se je prestrašil, da mn ja padel kozarec iz rok in vsi so onemeli zavzeti in začudeni. Kon-
Deželna služba je postala že pravcata   preskrbovalniea  za take
eksistence, ki postanejo potem pravi par asi ti na telesu deželnega u radništva.
Vzpričo takšnega gospodarstva se pač ni čuditi, ako je posel zadnji razpoložljivi znesek iz deželnih blagajn ic.
Toda klerikalne potrebe še niso bile pokrite, saj je pač znano, da klerikalna bisaga nima dna.
Klerikalna »Zadružna Zveza« je potrebovala denarja, mnogo denarja. Vsaj deloma ji je bilo treba zamašiti z gotovimi novci razne luknje in špranje, ker bi secer zagrmela neizogibno v zevajoči propad.
Dasi so že zdavna prepregli pajki deželno blagajno, vendar klerikalci niso bili v zadregi: pograbili so enostavno, sicer nedotakljivi vseučill-Ški zaklad ter pobasali lž njega v svojo malho 750.000 kron za falitno »Za. družno Zvezo«.
A sedaj so temeljito pri kraju: izpraznili so /e vse zaklade, porabili malodane vse posojilo in izplenili že do dobra deželno blagajno.
Toda klerikalne potrebe se vedno še množe in naraščajo, a kje dobili sredstev, da se te potrebe utešo?
In zaskominalo se je klerikalcem po cvetoči mestni upravi, kjer bi se dalo eventualno poba&ati še par milijonov.
Mesto ima v rokah nspovajočo elektrarno, vir izdatnih rednih dohodkov, mesto ima odločilen vpliv na »Mestno hranilnico ljubljansko«, zavod, razpolagajoč z milijoni — ali so ie potem čuditi, da se jc klerikalcem zahotelo zavladati v mestu prav ta* ko, kakor so že zagospodarili v deželi?!
Kako tudi m : Saj je dežela z o do kosti izžeta, Ljubljana pa je še tako bogata in vsled tega najhvalež-uejšc polje za klerikalno »delovanje«.
O, da, kako prijetno in udobno bi bilo tako-le uzmati iz mestnih dohodkov milijončck za milijončkom ter jih spravljati v nenasitno klerikalno bisago,
Toda iz te moke ne ho kruha, zakaj prepričani smo, da bodo ljubljanski volilci dne 23. aprila klerikalcem zagrmeli na ušesa:
Uzmoviči milijonov, dolge prste proč od naše Ljubljane!
Uradniki In kandidat
HflKio Lilleg.
One uradnike, ki osebno poznajo gospoda c. kr. višjega davčnega upravitelja Makso Lil lega, je upravičeno iznenadilo naznanilo, da je g. Lilleg kandidat S. L. S. (klerikalne stranke). Poznali smo namreč g. Lillcga kot odločnega naprednjaka do zadnjega časa; prelevil se je v klerikalca čisto nepričakovano. Toda ta prelevitev je njegova zasebna <tvar, ki njegovih stanovskih tovarišev ne more zanimati več, kakor kak drug primer ali narodnega od-padništva ali političnega korislolov-stva, ki ga vzamemo z zaničevanjem na znanje.
Pozorno pa mora postati vse u radništvo, če hoče klerikalna stranka z Lillegovo kandidaturo slepiti javnost, da izkazuje ž njo svojo ljubezen do u radništva.
Uradniki imamo različne stanovsko organizacije; kdor bi v te organizacije zanesel našo strankarsko dnevno politiko, zasluži, da ga organizacije postavijo pred vrata. Naše organizacije bi se naravno takoj razbile, kakor hitro se začnemo v njih
ločiti po političnem prspridanjn članov, v največ organizacijah niti narodnost ne sme postati ločilka, kjer smo zaradi stanovskih interesov združeni s svojimi nemškimi tovariši. Slovensko uradništvo je po ogromni večini odločno naprednega mišljenja; napredno uradništvo ne bo nikdar pozabilo sovražnih besed in dejanj klerikalnega vrhovnega voditelja dr. Iv. Šusteršiča.
Ce je Lilleg danes na klerikalni kandidatni listi, je kandidat, ker je postaj klerikalec, ne pa, ker je predsednik združenih uradniških organizacij.
Ce bi se bile uradniško organizacije kdaj zaradi občinskih volitev združile, bi morebiti tvorile danes svojo volilno skupino in imele jvojo kandidatno listo. In verjetno je, da bi bil na tej listi tudi naprednjak Makso Lilleg. Brezdvomno pa bi v današnjem položaju ne bilo prišlo do take volilne skupine, ker se vsak inteligenten človek zaveda, da so volitve 23. aprila zadnji silni naskok klerikalizma in oemštva na narodno-napredno Ljubljano. Vsak volilec dela danes za stranko, ki je njen somišljenik, in ne za svoj stan.
Ali uradništvo se o samostojnem astopu pri volitvah sploh p svetovalo ni. Pač so se na povabilo »Naše zveze« zastopniki različnih organizacij sestali dne 4. aprila ^pri Roži«. Izvine valni odbor narodno - napredno stranke jc* predložil imena nradnikov, ki jih misli stranka kandidirati in je izrazil žeijo, da zastopniki organizacij listo odobre ali predlagajo drugo. Pri tej priliki je gosp. Lilleg označil svoje stališče, naj bi združene organizacije zahtevale od vsake politične stianke, da stranka sprejme v svojo kandidatno listo *?d organizacij predlaganega kandidata. Naletel je na soglasen odpor. Vsi drugi so poudarjali, da jc to danes neizvedljivo. Ce stranka sprejme zahtevo organizacij, mora zahtevati tudi, da organizirani uradniki stranko volijo. Gotovo ne bi drugače nobeni stranka sprejela zahtevanega kandidata, če jc kandidat njen politični nasprotnik. Nemci no bi sprejeli predlaganega Slovenca, napredna stranka ne predlaganega klerikalca itd., ker je pae politični položaj tek, da se za premoč v občinskem svetu ne poganjajo različni meščanski stanovi, temveč stranke z odločno si nasprotujočimi političnimi barvanji. Sposobnega somišljenika pa sprejme vsaka stranka na predlog svojih voli lcc v.
Sestanek »Naše zveze« je bil pravzaprav sestanek naprednih uradnikov, ki so kandidatno iisto narodno napredne stranke odobrili in jo izpopolnili. H koncu debate jo gospod Lilleg kratko pripomnil: ^dokaza! Vam bom, da to gre«, da bo namreč tudi klerikalna stranka sprejela v kandidatno listo orgraniziranrga uTadnika.
Ce je mogel gosp. Lilleg1 4. aprila napovc-dati »dokaz«, je moral klerikalno k3n 'ida-tno listo že poznati. Ce bi bil njegov predlog na se-stanku prodrl, bi bil danes gosp. Lilleg »napreden« uradnik, sprejet v lisic klerikalne stranke »na zahtevo združenih organizacija. Ostal pa je na klerikalni listi tako, kakor je v njo prišel.
Prepričani smo, da bi bila klerikalna stranka sprejela v svojo listo še več nradnikov, če bi bilo še več takih značajev v uradniških vrstah. Lilleg je kandidat klerikalne stranke, ker se njej vdinjal! Ne iz požrtvovalnosti za uradniške interese! On ve, katero plačilo ga čaka!
Slovenski uradniki! Hvatajmo to pri veljtvah! Narodno - napredna stranka, ki jo bomo volili, je bila vedno pravična vsem stanovom. Njej lahko zaupamo tudi svoje stanovsko interese! Ne moremo pa zaupati svojih stanovskih interesov stranki in možem, ki prodajajo svoje prepričanje. Kdor lahko ovoje prepričanje proda, proda lahko tudi koristi ovojih volilcev. Proč s hinavstvom!
▼as poziva aa
nazredajaki. valuti h nit!
JhroJno-napreJna struka
ulit
shod
ki bo
na velikonočni ponedeljek, dne 17. t. m. ob 10. dopoldne
i nflki fmni Mm ima"
Ti škod mora biti velika mazifesta-cija napredne misli v Ljubljani, glasen protest proti klerikalnim nakanam na ljubljanski mesto iz njega prebivalstvo, zato saj smatra vsak pošten Slovenec in vsaka zavedna Slovenka za svojo častno, narodno in strankarsko dolfnost, da se udeleži tefa sboda.
Na shodu sede poročali gg. deželni poslanec Sn odbornik dr. Tavčar, deželni poslance dr. Trtllar. irol. Baisnor in trž. nadzornih Ribnika*.
Somišljeniki in somISljenicc, agitirajte neumorno med svojci, znanci in prijatelji, da pridejo vsi, prav vsi na ta važni sbod!
Šopek ženskih pisem.
Drugo pismo prijateljici.
Še prej, predno sem se nadejala, doletelo me je veselje, da ti morem odgovarjati že na drugo tvoje pismo. Zdaj sem prepričana, da te je res resna voljo, napraviti med mano nekoliko pismenih pomenkov. Prav tako, prav! Da pa ne bodo najini pomenki predolgi, opustiva v njih vsake nepotrebne uvode ter preidiva Čim preje k stvari.
Ti mi pišeš: »Tvojega mnenja o klerikalcih ti ne zanikam preveč. Vsak človek misli po dvoje in (ako tudi ti. Odkrito in br*z okolišev pa ti moram povedati, da se mi ona stranka, h kateri pripadaš, zato ne dopade, ker ruje zoper vero in duhovnike.«
Draga moja! Zadnjič sem ti pihala, da tebi, kakor tudi sploh vsem ženam manjka zadostnega pouka. Co danes premišljujem tvoje, tu gori navedene besede, ti moram to opetovano poudarjati. Zoper vero in duhovnike — ba-ha! Kaj ne, draga moja, đa ai ti to čula iz ust vašega kaplana ali župnika. I seveda! Cuj torej 1 Vera in politika bedita popolnoma ločeno, vsaka svojo pot, Kdor ti trdi drugače, je lažnjivec Vero je in ostane vedno sveta in duhovnik, ki živi in uči po tej veri, je vsega spoštovanja vreden. Proti takemu duhovniku ne ho ruval nobeden pameten človek. Vse drugače pa je, ako se duhovnik tako daleč spozabi, kar je dandanes
pri njih zelo v navadi Ti, ki si podučena v krščanski veri, veš kako lepi, kako nad vse vzvišeni in ljubezni polni so nauki Kristusovi. Naši duhovniki imajo nalogo te nauke razlagati ljudem ter jih potem s svojim vzgledom podpirati. Ali pa to nalogo tudi izpolnjujejo I Zali bog, kaj malo. Kristusa imajo sicer vedno na jeziku, a mislijo nanj bore malo. Le pre-glejva delovanje naših duhovnikov, potem pa premišljujva nekoliko nauke Krstusove in kmalu prideva do jasnega prepričanja, da so naši sedanji dušni pastirji v strašanskem pro-tislovjn z nauki Kristusovimi.
Kristus je rekel: »Moje kraljestvo ni od tega sveta,« Vso njegovo življenje je bilo uravnano po teh besedah. Reven se je rodiL, revno je živel in umrl. Kako pa žive današnji njegovi namestniki? Nele, da so dobro plačani in žive zelo udobno, oni nimajo nikdar zadosti. Vsak korak mu moraš so posebej z zlatom plačati. Kaj njega briga, ako si ti revna! Da ima le on zadosti. Zadosti — pravim — pa saj besede zadosti ti ljudje ne poznajo. Ako ravno je duhovnik že od državo več kot dovolj plačan, vendar ne pomniš, da bi kdaj kak krst, pogreb ali kako drugo tako delo brezplačno opravil. In vrhu tega iztiskajo iz tebe se pri drugih priložnostih. Pride bera, ofer za »ubogega papeža«, potem za škofove zavode itd. Seveda niso vsi duhovniki taki. O, se že dobijo sem in tja duhovniki, ki Kristusove nauke podpirajo v svojim lastnim vzgledom. In ti duhovniki so potem res prava sreča, pravi učitelji za svoje faraon. A žal, da je takih duhovnikov malo— malo, zmi-rom manj.
Kristus je rekel: »Ljubite so med seboj, kakor sem jaz vas ljubil in molite za tiste, ki vas žalijo in preganjajo.^ Svoj nauk je podprl z vzgledom, ko je se na križu za sovražnike molil. Kako pa naši duhovniki? Ali moreš reči, da niso ravno duhovniki tisti, ki se je jo največ prepira in netijo s svojo politiko največje sovraštvo me<j ljudmi 1 Če pa ti duhovnika razžalis, o, on ne bode za te molil! Preganjal te bo neprestano in v tla bi to pomandral, ko bi te mogel. Ce so pa nad teboj ne bo mogel osvetiti, skušal bo to storiti nad tvojimi otroki. S daj te pa, firag-a prijateljica, vprašam: Kdo jo kriv, da dandanes ngled duhovnikov vidno pada? Ali ne oni sami? O gotovo! Kadar pa bodo — če sploh bodo kdaj — začeli živeti res po vzgledu tistega Zveličar-ja, katerega imajo tako radi na jeziku, potem jih bode začelo ljudstva zopet spoštovati.
Toliko za dane^. Željno pričakuje tvojega tretjega pisma, te iskreno pozdravlja
Tvoja
N\ S.
Tretje pismo prijateljici.
V včerajšnjem tvojem pismu, mi najprvo poveš, da imaš tudi ti pravico se udeležiti ljubljanskih občinskih volitev, ter da misliš priti volit. No to je prav in potrebno. Potem pa pišeš: »Tvoje mnenje glede klerikalcev so mi v nekaterih ozirih ne zdi ravno napačno. A tega pa vendar ne moreš zanikati, da so ravno klerikalci tisti, ki so nam ženskam iz vojeval i volilno pravico.«
O draga moja, pa še kako lahko ti to zanikam! Klerikalci nam niso niti najmanje izvojevali kako volilno pravico in to zato ne, ker jo nam niso mogli, kajti volilno pravico smo imele ženske že davno. Rnzločok bo sedaj le ta, da bomo morale iti same na volišče, a prej pa smo voiile po pooblastilih.   Zato ponovno poudar-
jam, da nam niso klerikalci izvojeva> li nobene volilne, pravice. To mora biti jasne vsakemu količkaj pametnemu človeku in vem, da je sedaj, ko sem ti razložila, jasno tudi tebi. Da so zadnji volilni preosnovi klerikalci vzrok, to je res. A oni s tem niso gle* dali na ljudsko blaginjo, temuč lo na svoje nikdar polne žepe. Oni namreč dobro vedo, da so zadali s svojim brezvestnim gospodarstvom meščanstvu že toliko* udarcev in gorja, da nimajo pri njem prav nobenega zaupanja več. V svesti si, da jim 1k> za časa volitev zavedno mestno prebivalstvo obrnilo hrbet, vrgli so se na deželo, na priprosto ljudsko maso ter razširili volilno pravico na najmanjše davkoplačevalce češ: na kmetih so Še dovolj neumni, morda nas ti rešijo. Da je ta volilna preosnova narav* nost krivična in sploh velik udarce za meščanstvo, mi ni troba še posebej poudarjati. Misli si na primer meščana posestnika, trgovca, krč-marja, rokodelca itd. On ne le da plačuje že mnogo let precejšnjo vsoto na loženega. mu davka, on kot mestni rojak in domačin tudi dobro ve, kaj je mestu potrebno in kaj škodljivo, kdo bi bil mestu boljši gospodar in kdo bi mu bil v pogubo. Njemu jc znano vse. Zato bo dobro preračuni! komu bo zaupal svoj glas. In vendar bo pri sedanjih ljubljanskih občin« skih volitvah njegov glas ravno toliko veljal, kakor glas kake ženske s kmetov, ki morda enkrat na teden v Ljubljano pride in ki plačuje od svojega jerbasa par vinarjev letnega davka. In sedaj draga, odgovori mi, ali ni očitno, ali ni to vnebovpijoča krivica? Odgovori pravim, kot razsodna žeska povej kmalu svoje mnenje
Tvoji
N. >.
*    » * Četrto pismo prijateljici.
r>Tvoje prepričevalno besede mi bodo res sčasoma vzele vse zaupanje do klerikalcev. Toda nikar ne misli, da sem že popolnoma na tvoji strani! Zadnjič sem se po naključju sošla z našim župnikom, pa mi je pripovedoval, da so ljubljanski naprednjaki provzročili polom pri Glavni posoja inici^. Iz tepra sklepam, da naprednjaki tudi niso najboljši gospodarji...«
Tako se pričenja tvoje najnovejše pismo. No da, polom pri »Glavni posojilnici« klerikalci kaj pridno uporabi J3.jo v svoje umazane, agi taci jske namene. A ravno iz trga se v»-di in spozna, da večjih nesramnežev, podležev in predrznežev, kakor so klerikalci, ne najtles pod solncem božjim, kajti — pa ne glej predebelo — nihče trt*gi kakor klerikalci so krivi, da se nahaja danes »Glavna« v toliki stiski. Kako je vodstvo te posojilnice gospodarilo in koliko je prav* zaprav zakrivilo, to bo dognalo sodišče. Ena resnica pa je pribita že danes: Ko bi največji klerikalni kleče-plazec. »Tomaž P a v i 1 e r« vrnil »Glavni« ogromno vsoto okrog milijon kron, katere ji dolguje, bi »Glavna« nikdar ne prišla v konkurz. Drugi krivec poloma »Glavne« je pa zopet klerikalec z imenom J o št. On je bil namreč pri tej posojilnici za revizorja. Kako »pošteno« jo opravljal-ta svoj posel, se vidi sedaj. No pa klerikalcem je moral biti všeč, ker so mu poverili mesto revizorja v klerikalni »Hranilnici kmečkih občin«. In v tej hranilici bi bil on, ravno tako, kakor v »Glavni« nadaljeval svoje »vestno« delovanje. Toda rokai pravice je pobegla vmes ter ga odvedla v »luknjo«, kjer bo imel čas premišljevati kakšne sadove jo obrodilo njegovo »človekoljubno« del ova-
eipist Davor'n pa so jc poklonil do tal in je skočil nato na mizo. In pri tem je bil njegov obraz tako zidane volje, kot da so ves božji dan deževali na njegovo pot sami cekini.
»Kaj se je zgodilo?« je zastokal literat Luka in se stisnil plaho v kot, a pisatelj Golida je iztegnil roko in pokazal na koncipista Davorina.
»Zakoni so na svetu in postave, v debelih knjigah so zapisani paragrafi in toliko jih je, da bog pomagaj. Z ognjenim mečem -straži pravica uboge in majhne, enkrat zamahne in kaznovana je cela vojska, konei-pist Davorin pa je bil najubožnejši med ubogimi, najneznatnejši med neznatnimi, pa ni bil deležen tega blagoslova in nikogar ni, ki bi povprašal na glas: »Kam ste s pravico, da trpi koncipist Davorin po krivici, ko je bil vse življenje dober in posten človek! Zato je prišel, da napravi svatbo med nami.«
In tako se je pričela gostija, ki je trajala do belega dne. Z jutrom pa se je napotil koncipist Davorin domov in se zaklenil v svojo sobo, kjer je pričel žalovati za svojo nevesto Angelo.
In žaloval je tri dni in tri noči, ko pa so zunaj zazvonili zvonovi k veselemu vstajenju, se je poslovil od svoje žalosti in ni mislil na njo nikoli več...
SkoJnlove Tomaža Krme2I]a«piKo.
Šaljiva povest;  spisal L. Sepetavec (DaUe.)
IX.
Vsa hiša je strmela in vso se je čudilo Tomažu, ki je že tri dni sedel v svoji kamrici za mizo in neprestano pisal. Tri dni se ni nikamor mak-nil in ni z nikomer govoril in celo jedel je tako malo, da je bil stari ekse-kutor zanj v skrbeh. Naposled se je vsa hiša zedinila na mnenje, da ga je pamet srečala in da se hoče poboljšati in vsi so bili tega veseli.
Tomaž pa ni mislil niti na studiranje in še manj na poboljšanje, kajti imel je druge skrbi, delal je za bodočnost, pripravljal si jo pot do bogastva in imenitnosti.
Ko je bil prespal svojo s konjakom pridobljeno pijanost in se natančno domislil vseh svojih doživljajev z gospo Ines ter posamičnosti tistih trenutkov, ko je izgubil v Železnikov! veži svojo nedolžnost, je skrbno izpraševal svojo vest in potem razsodil *
»Sram te bodi, Tomaž! Pa ti je le priletna Putifarica vzela plašč.«
A ker ga vest ni prav nič pekla in mn ni prav nič očitala, se tudi ni
kesal svojega greha, marveč je bil v svoji izpridenosti Še vesel, da je podlegel skušnjavi vseh skušnjav.
Kot praktičen človek je posvetil razmišljevanju o svojih ljubezenskih doživljajih le malo časa. Odločil je, da bo svoje tako nenadoma začeto iazmerje nadaljeval, ker mu zna biti še koristno, sicer pa da se takoj loti dela za prihodnjost.
»Najprej je treba, da si pridobim pravico do imena »pesnik in pisatelj«. To ne bo težjco, saj se mnogo ne zahteva, a nekaj to le koristi. »Pesnik in pisatelj« — to je nekaj, kar ima svojo veljavo.«
Sedel je torej za mizo in je tri dui neprestano pisal in pilil in popravljal, da se mn je Čudila vsa hiša. Četrti dan je nesel svoj rokopis v uredništvo v trdnem zaupanja, da dobi zanj lepo nagrado. Spremljal ga je njegov znanec literat Kosoglav, ki si je izgovoril od pričakovanega honorarja en goldinar ter zato podučil Tomaža, kako naj v uredništvu nastopi.
»Veš, ljuba duda,« ga je učil Ko-zoglav, »z uradniki ni tako lahko izhajati, kakor misliš. Konkurenca je velikanska, pisateljev je kakor listja in trave in zato so redakterji grobi kakor kocL A ne daj se odgnati. Naj urednik kolne, prozi in joka in grozi kolikor koča, ne umakni se prej, dokler ne dobiš denarja.«
Tomaž je pazljivo poslušal literata Kozoglava, ki je poznal uredništva vseh literarnih, političnih, otročjih in gospodarskih časopisov ter bil tako izvežban, da je znal en in isti spis trem listom prodati. In Tomaž je sklenil ravnati se po Kozo-glavovem nasvetu.
Resno in dostojanstveno jc stopil pred urednika in se mu predstavil s tako samozavestnostjo, kakor da slovi njegovo ime že po celi slovenski domovini.
»Me nič ne veseli,« je zarenčal urednik »in sploh nimam nič časa in črne koze imam, ki so nalezljive in smrtonosne.«
»Dovoljujem si vam predložiti moje najnovejše delo,« je deklamira! Tomaž. »Upam, da bo občinstvu jako ugajalo in da se bo število naročnikov vašega lista hitro in znatno pomnožilo. «c
Urednik je premeri! Tomaža od nog do glave.
»Spoštovani delomoini nadmla-denič,« je rekel. »Ker vidim, da utegnete biti že kakih šestnajst let stari in ste torej petošolaki pisatelj, sem pripravljen odlikovati vaš rokopis in ga lastnoročno vreči v svoj častitljivi uredniški koš, a a pogojem, da hitro izginete in se vsaj not let več ne prikažete.«
Urednik en jo zopet vandal k svoji mini in znosi auta* osle eUndnJee
popisanega papirja v koš. »Same rokopise,« jc mislil Tomaž in milo se mu jc storilo, a umaknil se ni z mesta, nego začel točno po Kozoglavo-vin navodilih bitko.
Huda je bila ta bitka, hujša kakor jc Tomaž mislil.
Urednik je klel kakor konjski mešetar, a Tomaž se ni dal omehčati.
Urednik jo prosil, lepo, ponižno, ginljivo, da je imel Tomaž že vse solzne oči, a opravil ni ničesar.
Urednik je prisegal, da ima cele vagone takih rokopisov, da ne ve kam ž njimi in ponujal Tomažu goldinar, če se obesi, a Tomaž se ni omajal.
Urednik je jokal in obupanja vil roke, a Tomžaevo srce se ni dalo omehčati.
Urednik je grozil, da pokliče policijo, da bo dal Tomaža z brahijalno silo odstraniti in da ga spravi zaradi izsilovanja v ječo, a Tomaž je ostal trd in neizprosen mož jeklen ...
In končno je Tomaž* le zmagal in je prisilil urednika, da mn je odštel deset goldinarjev. Hladnokrvno jik je Tomaž spravil, a odšel ni.
»Ali naj vas ustrelim t« je ves besen kiičnl urednik. »Izginite!«
»Prosim samo dovoljenja, da smem zopet priti,« je dejal Tomaž. »Ker pa imata povesti dovolj v zalogi, povejte mi, s kakim spisom bi vam lahko ustregel.«       (Dalje pr.)
^70629
_   Ne, sedaj pa vel kdo je kriv pa*
loma »Glavne«! Če se boš le kdaj t
vašim župnikom sešla in če ti bo zopet začel kaj tveziti, kdo je zakrivil polom pri tej posojilnici, mn le kar brez skrbi omeni Pavšlarja in Jošta, pa bo takoj obmolknil. Naj ti raje kaj pove od takih falitnih denarnih zavodov, ki so res čisto klerikalni in ki so nekateri že davno doživeli kon-kurz. Naj ti pove kaj o »Mlekarski zvezi«, katera bo s svojim brezvestnim delovanjem pogubila in pahnila na stotine kmečkih posestnikov na beraško paico! Ali pa naj ti pove o onih brezštevilnih konsumih, katere so ustanovili duhovniki med nevednimi kmeti in kateri so se vsi tako končali, da je »blagoslovljeni« usta-novnik imel polne Žepe, ubogi kmetje pa so plačevali krvavo zaslužene tisočake in eni Šli celo v ječo.
Konce vaje razpravo o »Glavni« te iskreno pozdravlja
Tvoja
N. N.
Tovarišem uradnikom!
Pozivamo Vas, da se v ponedeljek, 17. t. m. v čim največjem Števila vdeležite shoda, ki ga sk icuje ob 10. dopoldne v veliki dvorani ..Mestnega doma'* izvrše-valni odbor narodno-napredne stranke. Zavedni uradniki vsi na krov!
Krožek narodnih uradnikov*
Pred volilnim Dnem no
Stojersium.
V Celju, 14. aprila.
V Šmarju pri Jelšah je govoril minulo nedeljo dr. Korošec svoj prvi volilni govor, ki je morda razočaral tudi marsikaterega razumnejšega klerikalca. Človek bi pravzaprav lahko zahteval od vodilnega politika vladajoče politične stranke na slovenskem Štajerju nekaj več ko lajna-nje stare pesmi o nesrečah, ki so zadevale slovenski rod pred ustanovitvijo »Kmečke zveze«, oziroma »vseslovenske ljudske stranke« pod vlado »liberalcev«, dalje o »zmagah in uspehih« na Dunaju in v Gradcu. Dr. Korošcu se v njegovem govoru tudi ni zdelo vredno upoštevati reka, da je resnica hčerka božja; med drugimi debelimi neresnicami je tudi ta, da so — slovenski klerikalci izposlo-vali fakultativno, pred nekaj dnevi v bosanskem 6aboru sprejeto zemljiško odvezo bosanskih kmetov, dasi so nam se živo v spominu napadi na dr. Ploja in Buriana., ki sta se zavzela baš za fakultativno odvezo in izjavila, da je obligatorična odveza, katero so zahtevali slovenski kerikalci, v danih gospodarskih razmerah v Bosni, nemogoča. Je živo spričevalo naše sedanje politične in kulturne mizerije, da začenja načelnik vodilne stranke volilni boj s prodajo navadne politične sleparije in trditvami, da »hočejo liberalci kmečki stan zasužnjiti, oslabiti in oslepariti.« Nadaljna polemika z dr. Korošcevimi frazami bi bila nepotrebna. Ker pa vemo, da bo-deino iste stvari slišali in čitali prihodnje tedne še neštetokrat, hočemo samo na suho pribiti vrsto dejstev, ki bodo sama na 6ebi zavrnila klerikalne napade na nas in ki bodo živ dokaz za potrebo opozicijonalne in antiklerikalne stranke na Spodnjem Štajerskem.
1. Narodna stranka ni bila na Spodnjem Štajerju nikdar in nikjer vladajoča stranka. Ona je zbrala pred petimi leti v svojih vrstah same upozicijonalee, ljudi, ki so uvideli, da tedanji pravec naše narodne, kulturne in gospodarske politike potrebuje zboljšanja in reforme. Naprednjaki so se uprli baš tistemu škodljivemu pravcu naše politike,katerega je pred 1. 1906 dolgo leta zagovarjal in branil dr. Korošec, in na podlagi katerega je bil on tudi prvič izvoljen v državni zbor. Pripisovati torej kakršnekoli napake naše narodne politike pred i. 1906 — in tudi pozneje, saj je bila narodna stranka vedno v manjšini — »liberalcem«, kakor je to storil dr. Korošec v Šmarju, je politično fcleparstvo, nevredno poštenega človeka. Dejstvo pa je, da je z ustanovitvijo narodne stranke krenila naša politika na demokratično pot, da se je začelo povsod najživahnejše kulturno In gospodarsko delovanje. Po zaslugi idej, katere sb vrgli v deželi vodilni možje narodne stranke, je prišel pri nas kmet, obrtnik in delavec do politične veljave. Klerikalci niso bili in ne bodo dentokratje. Danes, ko so dobili na Štajerskem že skoro popolnoma vajeti v roke, vidimo, kako sistematično odrivajo ljudstvo od vodstva in besede v stranki in se vedno bolj omejujejo na diktaturo gotove duhovniške klike v Mariboru. Kmečki odborniki so v »Kmečki zvezi« žalostne, popolnoma nič upoštevanja vredne figure, ki se jih bode danes ali jutri popolnoma upokojilo. Boj za
reformacijo vsega nalaga narodnega
dela ia življenja aa Sp. Stajerjn še danes ni končan. Sedaj se imenuje nositeljica ia voditeljica njegova narodna stranka: jutri se lahko ime In osebe spremenijo, ali želja po zdravi kritiki, po širjem gospodarskem, kulturnem in političnem obzorju je pri nas splošna. Prav lahko je možno, da dobe klerikalci v volilnem boju vse mandate: ali za to ni treba misliti, ida bo s tem »liberalizma« pri nas konec in da bodo nastopili za klerikalce zlati Časi: dolce far ni en te, kakor so bili svoje Čase. Narodna stranka se doslej še ni nikjer borila za kako svojo posest; bila je povsod v naskoku in bode morda tudi v tem volilnem boju.
2. Govorimo resno besedo o klerikalnih »uspehih« v Gradcu in na Dunaju! Pod Dečkom so bili klerikalci v vladni večini. Pripomogli so nam takrat do ogrske nagodbe in nemškega šolskega nadzornika na Sp. Štajerju. Ponem če vanju se je dalo s tem prosto pot Društvo »Sloven-skaStraža«, ki po pravilih v prvi vrsti brani »Avstrijo in vero«, lahko za to imenuje dr. Žlindro in Korošca za častna člana. Došlo je v tistih časih do cele vrste novih imenovanj pri spodnještajerskih sodnijah. Ugrabila se nam je stara slovenska posest pri sodnijah, preterirali naši slovenski sodniki — ali klerikalci so molčali, ker so dosegli, da se je ustavilo sodnijsko preganjanje slovitega dr. Povaleja. Pravijo, da »branijo« mejo; ali baš na ti meji je najtrdn jša postojanka nemško uradnistvo, katero drži mnogo nemških trgov še v nemški posesti. Kaj bi bilo na primer z Marckhlovim mandatom, ako ga ne bi branilo in držalo uradnistvo? Ali kako bodo to razumeli klerikalni poslanci, bratje po znanju in duhu glasovttemu Thomavemu Fil-serju. Med klerikalnimi poslanci ni bilo ne enega strokovnjaka v finančnih in kmetijskopolitičuih zadevah. Ako govori dr. Korošec tako naivne volilne govore, kaj naj še le pričakujemo od — Vrečka, ki bo bojda tudi šel »reševat kmeta« in »delat postave« na Dunaj? Najhujše rane pa so nam zadali klerikalci z večnim in brezmiselnim obstruiranjem na Dunaju ki je imelo edini cilj in namen: razpust zbornice. Jeleni 1. 1909 bi vendar dobili 5 slovanskih ministrov in govorilo se je v dobro poučenih krogih, da nam je bil zasiguran mi-nister-rojak. Ali klerikalni levi so se za mal politični bakšiš spremenili v jagnjeta in pognali Bienertha tako ua konja, da je sedaj poslal parlament domu, mesto da bi sel on v pokoj.
gospodarsko napredno društvo .*. za šentjakobski okraj .*.
priredi
na velikonočni   ponedeljek ob 3. vrl popoldne  pri Vidmarja (Mekarjn) na Barju
volilni shod.
Govoril bo na njem dež. odbornik dr. Ivan Tavčar o khnk Mnih nakanah /. L u !jano in o klerikalni sovražnosti proti ljubljanskemu prebivalstvu I
Vol ic m Karolinške zemlje, Device, Hanptmanee m crne vasi,
ud« Irž ie se  shoda  pnfnoštevitao, da
čujete nepobitno resnice I
Političan kronika.
l>r. Tomašić ne bo več dolgo hrvaški ban. Ta vest je prišla najprej iz Zagreba, zdaj jo potrjnjejo tudi ogrski opozicijonalni krogi, kajti jasno je, da si ne more pridobiti večine.
o m m
Madžari in Romuni se hočejo sporazumeti. Začeti pa hočejo to s poroko v cesarski hiši. Budimpeštanski »Az Est« poroča, da se bosta meseca oktobra zaročila nadvojvoda Kari Fran Josip in princezinja Elizabeta, hči rumunskega prestolonaslednika Ferdinanda. O tem poročajo iz Bukarešta: Pogajanja o tej zaroki so se začela, ko je bil nadvojvoda Fran Ferdinand prvič v Sinaii. Tozadevni predlogi so bili kar najprijaznejše sprejeti; vendar se je pa poudarjalo, da se morajo, predno bo ta zaroka perfektna, sporazumeti Madžari in ogrski Rumuni, kajti vendar je megoče, da bi bodoča ogrska kraljica izvirala iz dinastije, ki stoji na čeln Rumuncem, ki žive v sovraštvu z Macižari. Tudi madžarski me* rodajni politiki so tega mnenja in začela se je akcija za sporazum ljenje ogrskih Rumu nov in Madžarov. To akcijo naj bi na Željo gotovih krogov začel kak vplivni državnik, ki ne pripada vladi, ki pa ima na obeh straneh velik ugled. Te Je bil grof Štefan Tisza, ki je kmalu na to imel v
Aradu svoj velik govor, v js goveril aa sporanmljeaje z ogrskimi Rumuni. Pogajanja so se sicer aa zdaj razbila, m bodo pa zopet jeseni nadaljevala. Pričakuje te, da bodo imela uspeh.
• . •
O albanski vstaji poročajo iz Rima: Na merodajnem mestu izjavljajo, da so zastopniki velevlasti v Carigradu sporočili, da bi sedanji nemiri v Albaniji, če bi se nadaljevali, prav lahko povzročili noro-dopravne tež koče, d oči m bi turška vlada mogla izpolniti večino albanskih želj, ue da bi vsled tega trpi la avtoriteta sultanova. — Iz C » r i . grada poročajo: Divizijski poveljnik v Skadru brzojavlja, da sta došla provijant in municija, ki so ju poslali iz Skadra čez Hum, v Tuzi. Turške čete, ki so šle iz Tuzija, so za« sedle hribovje pri Vuksalekain. Ker je kolona Muhiddin že zasedla sleme hriba Hotit in ker so čete, poslane iz Rastratija, zasedle Hum, je bila zopet omogočana komunikacija Škader-Kastrati - Hum - Tuzi. Pri Tuziju že dva dni ni bilo nobenega spopada. Utrdbe Šipčanika in vse postaje v okolici mesta Tuzi so varne. V bitki, ki se je vršila 12. t. m., je padel 1 stotnik in 21 vojakov, 2 poročnika, kakor tudi 18 vojakov je bilo ranjenih.
•
Črnogorski poslanik v Carigradu je imel v četrtek dolgo posvetovanje s turskim zunanjim ministrom zaradi sum ničen ja, da Crna gora podpira gibanj? Malisorov. Zavrnil je vsako sumnieenje, priznal pa je, da je mogoče, da podpirajo Malisore posamezni pripadniki črnogorsko-kato-liskega albanskega satreške^a plemena, ki bivajo ob meji in ki so z Malisori v sorodstvu. Ponovno je zatrdil, da postopa Črna gora popolnoma nevtralno in da bo to nevtraliteto tudi z dejanji dokazala. Obenem je priporočal, naj Turčija postavi na mejo močan vojaški kordon, da s tem varuje Crno goro pred vpadom Albancev. To je zunanji minister tudi obljubil.
a 9 m
Italijanski mornariški minister
objavlja v »Stampi« sledeča pojasnila o novem mornariškem programu: Od štirih dreadnoughtov, ki se grade, bo prvi popolnoma gotov v pivi polovici prihodnjega leta, dva druga v prvi polovici, četrti pa v dru ori polovici 1. 1913. 0 zgradbi petecra in šestega dreadnorghta se se niso odločili. Razven tega se grade štiri oklop-niške križarke, dvaintrideset torpe-dovk in deset torpednih lovilcev.
• *
Vstaja viničarjev na Francoskem še ni končana. V petek je bil ves vinski okraj v Champagni od vojaštva zaseden. Korni poveljnik je poročal vladi, da bo vsako nadaljno gibanje mogel enerprično zatreti. Kot prvi uspeh je sporočil, da je bila vstaja v Verneuse brez prelivanja krvi končana, V Venteuilu so aretirali nekega Duboisa, ki je bil eden izmed voditeljev vsega gibanja, neki Lagache je pa pobegnil. V Cumiere-su so tudi prijeli enega od voditeljev. V Rheimsu so dozdaj prij li 34 upornikov. Vsi bodo obtoženi zaradi sabotaže in plenitve.
Gibanje zoper belgijsko samo-stanstvo postaja revoiucijonarno. Splošno se pričakuje, da bo kralj Albert prisilil klerikalce, da opuste samostanski zakon, ker bi se sicer ne moglo preprečiti državi nevarno gibanje. Kralj namerava kakor hitro mogoče priti iz Egipta. O Veliki noči se bo vkrcal v Port Saidu.
Portugalski justični minister je
izjavil lizabonskemu dopisniku new-yorškega »Heralda«, da je zveza med Vatikanom in portugalsko vlado začasno pretrgana. Vatikan ne občuje direktno z justičnim ministrom. Zdaj je pismeno občevanje Vatikana s portugalskimi škofi edina zveza. Ta izjava se nanaša na poročilo, da je Vatikan pozval portugalske škofe, naj ločitev cerkve in države na Portugalskem brez opozicije priznajo. Uradni lizabonski listi prinašajo iz Rima brzojavko, v kateri se demen-tira, da je Vatikan pozval portugalske škofe, naj priznajo ločitev države in cerkve.
•    • *
O mehikanski revoluciji prihajajo zopet resna poročila. Neka brzojavka poroča, da je ministrstvo v zbornici izjavilo, da ne pričakuje kmaln konca nemirov. Dokler časa ne bodo združene države preprečile, da bi prihajala pomoč hi severne Amerike, ni upati na mir. V Mexca)i ae je uprlo 500 vladnih vojakov. Nadalje ec poroča, da so vstali zavzeli Agno Prieto. Ameriške čete so prekoračile mejo ter preprečili nadalj-ni boj.
Volilkel
Pridite aa Veliki ponedeljek ob 10. dszeMae rte at tat* v „Mestsi don**, di • ten protestirate proti klerikalcem, kl eo vedno grdili ljubljansko napredno ženstvo.
$ta;ersko.
Glede streljanja z možnarji je izdala štajerska namestnija z ozirom na mnogoštevilne in težke nesreče, ki so 6e pri tem streljanju vsako leto dogodile, nove predpise z odlokom z dne 4. aprila. Po teh predpisih je treba vsako streljanje z možnarji naznaniti s posebno vlogo okrajnemu glavarstvu, oziroma politični ekspozituri. V vlogi, ki se mora z 1 kronskim kolkom kolkovati, je treba navesti: 1. povod za streljanje, 2. dan in uro začetka streljanja in kako dolgo bo to trajalo, 3. število možnarjev, kraj streljanja in kdo bo streljal. Naznaniti se mora streljanje 8 dni poprej. Proti odločitvi okrajnega glavarstva ni ugovora. To odredbo je zlasti z ozirom na velikonočno strelno, ki je povzročila že toliko nesreč, toplo pozdravljati.
Iz Slivnice pri Celju poroča »Slovenski Gospodar«, da je župnik Kozinc prisilil novoizvoljene občinske odbornike, da so podpisali vdanostno izjavo katoliški cerkvi in ^katoliškemu socijalizmu*. Se bo treba dela in iuči po občinah, kjer strašijo taki famozni župniki!
Živinski sejmi v celjskem okrajnem glavarstvu še ve Tno niso dovoljeni. Ali nimajo v resnici pri nas politične oblasti toliko razuma in srca (Kakšen idealist je ta dopisnik! Op. ured.) za kmete in meščane, da bi dovolile pro6t promet z živino? Saj se je vendar zatrjevalo že pred mesec dni, da o kugi slinavki ni v celjskem glavarstvu ne duha ne sluha — a sejmi še vedno niso dovoljeni. Kako je s to stvarjo, g. baron Muller?
V Poljčanah so izvolili župnika Lenarta v Šmartnem pri Slovenj-gradcu za Častnega občana zaradi njegovega »delovanja« v Poljčanah. To se je bojda zgodilo zaradi »grdih napadov« »Slovenskega Naroda« na župnika Lenarta. Mi sicer se ne spominjamo, da bi se bavili s tem gospodom; če pa smo se, smo kritizirali gotovo njegovo službovanje v Šmartnem, in ako bi hoteli klerikalci zadoščenje za tiste »grde« napade, hi ga morala šmartinska občina izvoliti za svojega častnega občana in ne poljčanska, V Šmartnem je pa grozdje prekislo, kaj ne, gospod župnik Lenart i
V Račju pod Mariborom so ustanovi podružnea nemškega ^Schulve-reina« in v doglednem času, kakor poroča »M. Z.*, tudi nemška šola. j Naši uspehi rastejo in vse se nas boji,« je govoril g. dr. Korošec v Šmarju pri Jelšah. Ta stavek bi nedvomno podpisal tudi bivši »delavni« poslanec Pišek, najbližnji sosed Racam.
Konservativne kandidature na Spod. Štajerskem. »Sloga« poroča, da bodo konservativci kandidirali v dosedanjem Roškarjevem, Plojevem, Koroščevem in Benkovičevem volilnem okraju.
Somišljenike narodne stranke v Celju in Savinski dolini opozarjamo, da je njihova častna dolžnost prihi-reti na velikonočni ponedeljek popoldan na shod v Žalec. Shod se vrši ob 3. popoldne v nekdauem Vi ran to vem hotelu.
Volilno gibanje v mestnih volil-nih okrajih na Sp. Štajerskem. Iz Celja nam poročajo: V Četrtek zvečer se je vršil v gostilni ge. Ploj na Bregu zaupni sestanek zastopnikov obeh slovenskih strank. Sklenilo se je postaviti v celjskem mestnem volilnem okraju za kandidata gospoda Ivana Rcheka, ključavničarakega mojstra v Celju. Čujemo, da bo kot nemški opozicijonalni kandidat nastopil meščanski učitelj Avgust Ai-strich.Ako se Slovenci v tem okraju prav pridno poprimejo dela, je prav lahko možna ožja volitev med enim nemškim in slovenskim kandidatom. — Iz Maribora nam poročajo: Na občnem zboru nemškega političnega društva je izvajal brivec Kral (znani propadli nemško-nacijonalni kandidat), da vlada v Studencih tudi med nemško-nacijonalnimi volilci velika nezadovoljnost proti Marck-hlu. Studenčani niso niti hoteli iti na zaupni shod v Celje, češ, da je škoda stroškov, ker gotova klika v Celju itak vse po svoji glavi uredi. Bi utegnilo biti res! — Iz P t u j a nam poročajo: Maliku s o s e zamajala tlatudivPtuju! Dne 12. aprila se je vršil tu shod nemško-nacijonal-nib zaupnikov, na katerem se je enoglasno sklenilo odkloniti Mallkovo kandidaturo in ae zavzeti kakor Upniški občinski odbor, za nadgeometra Rauterja. Na čelu temu gibanju stoji dr. Placbki. — Isto se je zgodilo Ma-Ukn, kakor čitamo v »Gr. T.« tudi v
Loncu. L. 1907 je bilo razmerje oddanih glasov v tem volilnem okraju sledeče (pri prvih volitvah) Malik 1401, Krem6er (klerik.) 1255, Jodlbauer (socijalist) 824, Radi (nemška ljudska stranka) 666 glasov. Malik je dobil v ožji volitvi 2333, Kremser pa 1780 glasov.
Drobne novice. Umrl jo v Ljutomeru 251etni učitelj Al. Prager. Služboval je v Zg. Radgoni. — Tatovi v ljutomerski okoli-c i. Minule dni je poskušala četa 7 tatov vlomiti na več krajih v ljutomerski okolici. Na Cvenu so poskušali svojo srečo pri pošti; vendar se jih je pravočasno odgnalo. Tudi v Krapju in Lukavcih ni bilo sreče, pač pa so odnesli v Iljaševcih za prilično 1000 K mesa in masti. Orožniki iščejo zastonj te predrzne tate. — Župnika je ogoljufal. Ko-čarski sin Janez Stamol iz Gotovelj je došel pred kratkim k župniku Korenu v Žalcu in mu je dejal, da mu je oče umrl. Zato je prosil 40 K podpore. Župnik je fantu verjel in mu denar dal. Ker je prišel tako lahko do denarja, je Štamol še enkrat poskusil svojo srečo, a takrat ga je župnik prijel in ovadil.
V Gradcu je umrl vpokojeni nadučitelj Lovro S e r a j n i k , star 73 let. Pokojnik je bil dober narodnjak. Blag mu spomin!
Koroiko.
Odprto pismo g. Smodcto, uredniku »Mira« v Celovcu. Upam, da mi bodete g. urednik »Mira« glasila koroških Slovencev že oprostili, da Vam na Vaša podtikanja napram meni v zgoraj imenovanem listu z dne 11. ma-ca t. 1. št. 10 šrle sedaj nekoliko odgovarjam, to pa radi tega, ker prvič ne dobim vsake številke »Glasila koroških Slovencev« v roke, drugič pa nimam toliko prostega časa na razpolago, kakor Vi, ki zapored kujete »odgovore«. — V Vaši kritiki g. Begove knjižice »Narodni "vata-ster Korcške« se zopet enkrat spravite na mojo malenkost in se me pod-stopite dolžiti, kakor da bi jaz občino Kotmarovas zapravil, to je, da je vseled krivde in nemarnosti prišla ta občina pred leti zopet 'v nemeurske roke. — Pred četrt stoletjem sem že začel skupno z mnogimi drugimi našimi še živečimi ali* že umrlimi narodno čutečimi občani posrstniki-sosedi delovati za slovensko stvar in ni bilo brez uspeha. Osiveli sem v boju za narodne pravice, in kdor moje delo vsaj nekoliko boljše pozna, mora s studom in ogorčenostjo zavrniti teko natolcevanje in naj datira to tudi od take »kanacitete«, kakor je »Mi**ov« urednik. (Slabs jra še nismo imeli na Koroškem.) G. Smode! Pripravljen sem plačati za »Slovensko Stražo« takoj 1000 K, če mi dokažete, da sem jaz kriv, da je naša občina pred leti prišla v nemeurske roke. — Dokler mi pa tega ne storite. Vas imenujem javno nesramnega lažnika in brezvestnega obrekovalca. — M. Prošeka r.
Izpreniemba posesti. Posestvo »Marienhof« pri Vrbi je kupil od Leopolda Stiasnega iz Gradca Ivan Frethofnig iz Trga,
Vojak samomorilec. Dne 9. aprila je skočil na železniško progo v Št. Vidu ob Glini, ko je prihajal vlak, v samomorilnem namenu bnzar Ko-vacs z Ogrskega. Stroj ga je popolnoma razmesaril.
Sanacija centralne blagajne. Kakor poroča krščansko - socijalni »Karntner Tagblatt«, je te dni oddala »Landerbanka« vsem posojilnicam cesije za izplačanje enega dela sa-načnega denarja. Upati je tedaj, da dobi večina društev že v par dneh svoj denar. Pri tem izplačevanju se je ozirala »Landerbanka« tudi na rezervne fonde posameznih posojilnic
PrimoRfto
Volilno gibanje na Goriškem. Slovenski klerikalci imajo že svoje kandidate. V tolminsko-kanal6kem volilnem okraju bo kandidiral dr. Gregorčič, v goriški okolici Fon, v kraško-ajdovskem okraju pa deželni poslanec dr. Hinko Stepančič. Postavili so torej stara dva svoja poslanca in pritaknili zraven še Stepančiča, o katerem se je vedelo že, da namerava ob prvih volitvah kandidirati v državni zbor. Napredna stranka še nima kandidatov; postavi pa jih sporazumno z ljudstvom. Laška liberalna stranka namerava kandidirati v Fur-laniji agilnega profesorja Violina, ki je bil pred kratkim časom nenadoma premeščen iz Gorice na Dunaj. Baje bo kandidiral tudi deželni poslanec, deželni svetnik in deželni odbornik v eni osebi, dr. Pettarin. V Gorici ostane kandidat sodni svetnik Ušaj. — Slovenci v gradišćansko - krminskem in tržiško - červinanskem volilnem okraju so priklopljeni k Furlanora pri državnozborskih volitvah. Najlepše bi bilo, če si postavijo svojega števnega kandidata.
t
Novorojenček v breadnu. Poročali smo včeraj, da je goriška sodnija aretirala Testenovo mater in hčer a
Banjšič, ker se je sumilo, da je hči povila dete ter da sta ona in mati usmrtili novorojenčka. Nikjer ni bilo dobiti otroka, obe sta v zaporu tajili in izjavili, da sta nedolžni. Sled pa je peljala k velikemu brezdnu pod Krvavcem v banjski občini. Tam so bili našli neke krpe, na kar je preiskovalni sodnik odredil, da se mora pregledati ono bezdno. Martin Ma-karovič iz Kanala se je odločil, da se spusti v brezdno, globoko kakih 50 metrov. Spustil se je in prinesel na svetlo trupelce novorojenčka. Baje je dobil 50 K za svoj pogumni čin.
Nov velik hotel zgradi v Dubrovniku hotelski posestnik Odak, ki ima že dolgo vrsto let v najemu hotel »della Ville«. Novi hotel bo stal na najlepšem kraju v Dubrovniku.
Prcmeščcnje Črnovojniškega okrajnega poveljništva. Črnovojni-ško okrajno poveljništvo št. 5 so premestili iz Pulja v Pazin.
Taki so klerikalci. Kaj bi zahtevali od zapeJjanega in zaslepljenega ljudstva, če so celo klerikalni voditelji tako korumpirani, da nobenega poštenja ne poznajo več. En primer naj osvetli vso gnilost S. L. S. tudi na Goriškem. Pretekli petek se je vršila pred okrajno sodnijo v Kanalu razprava o tožbi deželnega poslanca Mihe Zega proti nekemu Josipu Matevžiču iz Kanala za neporavnani dolg v znesku 500 K. Zega, nadučitelj v p., deželni poslanec in skratka eden najodličnejših klerikalnih mož na Goriškem, je bil pripravljen pod prisego potrditi, da mu dolguje Matev-žič 500 K. Matevžič pa je predložil pobotnico, ki jo je prod 11. leti Zega sam podpisal in Zega je moral priznati, da je prava in izvirna. Zega je tedaj moral dobro vedeti, da mu Matevžič ne dolguje ničesar več in vendar ga je šel tožit. Ali se je morda zanašal na to, da je Matevžič pobotnico že zavrgel? Ali pa je morda pozabil na to, da je podpisal pobotnico? Ne v enem, ne v drugem slučaju ga ne bi smela stranka, če bi imela le še trohico poštenja in preudarnosti, trpeti med svojimi voditelji. O prvi možnosti niti ne govorimo, v drugem slučaju pa vprašamo samo, kako bo zastopal ljudske koristi človek, ki mu peša pamet, da niti svojih lastnih zadev ne more urejevati? S. L. S. pa se seveda na to ne bo ozirala.
Volitve pred durmi. Povsod, kamor pogledaš, se vrše predpriprave za državnozborske volitve. V zraku ieži, da bi mogel tudi brez časopisja zavohati, kaj se plete. Italijani so začeli že nastavljati zanj ke, škilijo že na desno in levo. Eni se dopadejo v jeremijadah, drugi hočejo igrati gromovnike, ki bi se jih naj ustrašili vsi, ki ne trobijo v isti rog, zopet drugi zavijajo oči in razprostirajo roke, kakor božjastni. »L, Indipen-dente« se gre modrega vojskovodjo, ki ne podcenjuje sovražnikov Slovencev in socijalnih demokratov. »Lahek je njih boj,« pravi, »ker nimajo izgubiti ničesar!« Le počasi šjori! Povohali ste v našo Istro in že mislite, da ste gospodarji, mi pa nimamo ničesar! Ničesar nimamo, zakaj pa hodite potem okrog nas? Proč umazane prste, sicer vam pošteno damo po krempljih! Drugi pa pravijo zopet, da bi lahko šli Italijani s Slovenci, če bi se izkazalo, da so ti dobri avstrijski patrijoti. Boljši gotovo, kakor oni, zato pa Slovenci s tako politično vlačugo ne smejo imeti nobenega stika, ki obrača oči in toči solze samega avstrijskega patrijotfz-ma. Veleizdajnik bi bil, kdor bi podal roko tem možicem in v Avstriji in Italiji obenem patentiranim patrijo-tom. Zato pozor, komu daste roko!
Tatinski mladenič. Armand Chersoni, star 16 let iz Florence, je služil kot težak pri jestvinarju Ivanu Diillerju v Trstu v ulici Chiozza Št, 51. Ko je bil predvčerajšnjim gospodar slučajno odsoten in je pomočnik c,tre£rel nokemu o^T^^-n^in"  I ^t-i^T-o^
ni ukradel iz predala prodajalne mize bankovec z;^ n>u »v prišli tatvini kaj hitro na sled in poklicali redarja, ki je preiskal mlademu tatu žepe ter res privlekel na dan ukradeni bankovec ter povrhu še 143 kron. O tem denarju je priznal, da ga je ukradel prejšnji dan. Ukradel je bil 160 K in od te vsote potrošil že 17 kron. Odvedli so poštenjakoviča v zapor.
_ »
Hsrodni delavci!
Narodno-napredna stranka sklicuje v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 10. dopoldne v „Mestnem Domu" velik manifestacijski shod, na ka terem bi naj bili zastopani vsi narodni sloji ljubljanski.
Narodni delavci slovenski, prl-hitite tudi vi v čim največjem številu na shod, da s tem pokažete, da ste tudi vi enakopravni člani slovenske narodno rodbino* l
VABILO.
Politično In izobraževalno društvo za dvorski okraj ::
priredi
daa iT. aprila 1911 a» pa! 4. ari v f aattlai f- 0aipar|a Balttta »M araaaa aM«vaaV* aa Blaukl a. IT
javen shod.
Govornik g. dež. posl dr. Triller Vam bode podal jasno si'ko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, vsled katerih bodete morali Ljubljančani phčevati letno pol miljons veft do-klad nrgo doslej.
Volitci in volil ke, udeležite se polnoštevilno shoda!
ODBOR.
Dnevne vesti.
~r Zaničevanje Ljubljane. Klerikalna lista kandidatov je udarec v obraz našemu mestu. Voditelji - lenuhi so se poskrili v nižje luknje in ni kdo izmed njih noče postati mestni svetovalec. Prej kot ne zategadelj ne, ker bi potem, če bi sedel na magistratu kak Cevljarčič, kak Lampek, ne mogli kar brez sramu v deželni zbornici roparsko padati po Ljubljani, kakor se je to dosedaj zgodilo. Ostala sta torej Kregar in Šteficelj notorična zastopnika najsmrdlji-vejšega političnega barabstva! In to je najboljše, kar morejo klerikalci Ljubljani dati iz svoje srede,! Ljubljana bo odklonila take zastopnike, ker bi se drugače po blatu valjala! Čudimo se le, da klerikalci niso postavili kandidatom gospoda Ravnika iz Gradiške! Čez tri leta ga gotovo postavijo!
-f- Klerikalno gospodarstvo. Podružnica »Gospodarske Zveze« v Trstu je ponehala, ko je poprej razprodala vso svojo brkljarijo. Po razprodaji so napravili račun, ki izkazuje za »Gospodarsko Zvezo« čiste izgube 260.000 K. Sedaj vemo, čemu bi klerikalci radi Štefeta in Kregar-ja, ki sta fabrikanta v različnih podpisih, postavili h kasarn »Mestne hranilnice«! Da bi iz teh kar žrli, kakor so žrli iz vseučiliškega zaklada, kateri se bo deželi vrnil o sv. Nikoli! Prav res, takih gospodarjev bi potrebovali pri mestu!
-f- Anastazij Zelenec, ki od ogromnega svojega premoženja niti beliča ni pustil v kranjski deželi, je svoj čas sramotil Slovence v slovenski deželni zbornici. Okrog njegovega kipa v deželnem muzeju se pa sedaj po trebuhu plazijo von Šuklje, Pegan, Lampe in Zajec! Kdo že postane ponižen, če si ga poprej s palico prešeškal? Heil velikim znaeajčra!
-f- Smejali in krohotaii so se klerikalci v deželni zbornici, ko so na£i poslanci zahtevali, da naj se tudi Ljubljani kaj da od tistih 10 milijonov, ki so jih klerikalci na puf vzeli pri »Union« - banki. Vsaj tri milijone bo morala Ljubljana od teh 10. milijonov svoj čas vrniti; dobila pa ne bo niti toliko, kolikor so vredni lenega iahkoživca, profesorja Jarca možgani! Volilci, spominjajte se tega krohota dne 23. aprila!
-f Dr. Zajec je prva klerikalna glava v tretjem razredu. On j", če poslušate Steficelja v »Slovencu < ta-korekoč cvet vsega ljubljanskega delavstva. Ce pa pride delavec, ki ima bolnika v hiši, do dr. Zajca, in če ta sluti, da ubo*ri delavec ne bo, kakor se je svoj čas izražal konjač v Domžalah nič pagal, potem se na« doktor potuhne, kakor se potuhne zajček, ako vidi od daleč lisjaka prihajati. Tako izgleda prvi klerikalni prijatelj bolnega delavca! V ljubljanski tobačni tovarni se pojo o tem različne pesmi!
4- Jezus! Marija! Čez trideset nun bo dne 23. aprila privrelo iz samostana sv. Urše, da bodo volile Krega rja in Štefeta! Nam bodo dobro došle te device, ker je že danes cela Ljubljana radovedna, ali so mlade, ali so čedno rašene, ali imajo rdeče ustnice in male noske J Dobri katoličani se sicer jeze, da je samostanska kiavzura tako malo vredna, da se na ljubo kakemu fttefetu lahko prelomi. Pa to so sitneži! Kdor se hoče zabavati, naj pride dne 23. aprila pred mestni licej, da bo gledal, kajto bodo volile klavzurirane nuno. V sto letih ni bilo kaj takega, in glavo bi stavili, da bo preteklo zopet sto let, da bo Ljubljana znova doživela kaj takega. Tonetu Bonaventuri pa hvala, da skrbi Ljubljani za zabavo in da se pri tem niti ne plaši, persiHirati celo samostansko klavsuro!
+ Koliko Je vredna ljubljanska volitev? Vsaj pol milijona kron. Ce pridejo klerikalci na magistratu do večine, bo potrjen cestni zakon, vsled česar bi Ljubljana Čez malo let plačevala pol milijona novih deželnih doklnd. In to vsako leto I Premislite to volilci t
I '+ Klerikalni vaditelji so ostali I v ozadju, mesto sebe pa kandidirajo Stefeta in Kregarja. Ta dva sta pa obenem kandidata sa Zabjek. Ali naj se Ljubljana res tako poniža, da voli Stefeta in Kregarjat!
-f Klerikalci pravijo: Na Barju vodovoda ne potrebujemo. Vode imamo Barjani, vpije Smuč, že tako preveč, je še Ljubljani lahko odstopimo! Barjani, ali hočete res take tepce voliti? Naj jih voli Šmuc, ki je srečen, če pije mlakužo!
+ Poseben odsek se je ustanovil! Iz Uršulinskega samostana je nekemu ljubljanskemu meščanu došlo pismo mlade nunice, ki piše, da bi volitev v mestni svet rada v to porabila da bi jo popihala iz samostana. Zasnoval se je takoj odsek, v kojega je stopilo tudi nekaj juristov, ki bodo šli mladi volilki na roko, da se ji ne bo delala sila, da bi morala nazaj v kletko. Če ima kdo primerno službo za nezadovoljno samostansko dekle, naj to naznani našemu uredništvu!
-f- Klerikalna lista, kateri stojita na čelu največja škodljivca Ljubljane, Kregar in Štefe, najsijajnejše dokazuje, da klerikalci kakor povsod, tako tudi na ljubljanskem magistratu ne iščejo drugega, kakor zdražbo in prepir. Ako bi jim bilo v resnici na tem, da se udomaći v občinskem svetu zopet mimo, trezno in modro gospodarstvo, tedaj bi bili na čelo svoji listi postavili zmerne in osebno spoštovane može, s katerimi bi bilo mogoče skupno delo. Recimo: tovarnarja Pollaka, kanonika Sušnika, primarija dr. Gregoriča itd. — S tem pa, da so me**fco tega postavili na čelo stranke dva kržčača, ki sta mestno občino samo z znano nagajivo pritožbo zoper prodajo sveta ob bivši vojaški bolnišnici, oškodovala za najmanj 50.000 K in ki sta vrhu tega v sodni preiskavi zaradi sleparije in falsifikacije javnih listin, s tem so klerikalci neovržno dokazali, da žele v občinskem svetu zgolj Škandalov in prepirov, ne pa resnega dela. In s tem so onemogočili celo svojim spodobnim pristašem, da bi šli v boj za tako naravnost škandalozno lifcto. — To je sodba in pritožba, ki nam prihaja iz klerikalnih meščanskih krogov.
4- Kandidat (ltieus a non lueen-do!) Makso Lilleg. Če konstatujemo, da je ta napredni uskok zet »sokan-didaia<, tudi bivšega velikega naprednjaka Ivana Medena, da je nadalje le - ta soticitator dr. £usteršiČa, 2adnji pa je predsednik »Ljudske posojilnice«, potem bo menda vsakomur jasna zgodovina velike politične evolucije, kateri je bila predmet duša vse časti vrednega g. Maksa Lillega, predno je prišlo njegovo ime na klerikalno listo! Ostati značaj tudi v boju, temu pač ni vsakdo kos Uradniki pa rabijo v občinskem svetu zastopnikov, ki so in ostanejo značaji. Izbera torej nc bo težka.
t Ljubljanski vodovod in klerikalno - nemška zveza. Na enem zadnjih klerikalnih volilnih shodičev se je drznil trditi takozvani »profesor« Drmastja, da vsa zasluga za ljubljanski vodovod gre Nemcem, ne pa slovenskim naprednjakom. To je tem neumnejša laž, ker je bil zgrajen in otvorjen naš vodovod potem, ko so bili Nemci vrženi že skoro celo desetletje pred prag naše mestne hiše. — Značilna pa je sleparska drznost »profesorja« Drmastjo zategadelj, ker očitno kaže, da naši klerikalci z naravnost pasjo ponižnostjo lezejo pod nemško kožo. V deželnem zboru itak že s pomočjo Nemcev odirajo Ljubljano in njene davkoplačevalce in isto bi sedaj radi storili tudi na magistratu. To je jasno ko beli dan. Zavedni ljubljanski volilci pa bodo skrbeli za to, da ta bratovščina ne bo držala.
-f Klerikalci in dr. Šlajmer. Nekoč pred leti je izvršil gosp. dr: Šlaj-mer v deželni bolnišnici na ubožni stari kmetici smrtno nevarno operacijo. Kakor pri mojstru Šlajmerju skoro ob sebi umevno, se je operacija popolnoma posrečila in mati sedmerih otrok je bila rešena. Pa ko se je svojemu rešitelju dr. Šlajmerju zahvaljevala, je britko zaihtela, Češ: »Neskončna Škoda, da bodo blažene roke tega moža morale nekoč tudi v zemlji trohneti!« — Ta vzdihljaj priproste kmetice je pravo zrcalo ljudske sodbe o mojstru Šlajmerju in te-7a moža je klerikalni deželni odbor toliko časa šikaniral, da ga je prepodil iz deželne bolnišnice- Na njegovo mesto pa je postavil moža pristnega klerikalnega mišljenja, ki se pa dosedaj kot kimrgični operater nikdar še ni izkazal in ki vsled tega tudi pri najboljši volji ne bo mogel preprečiti, da se mn bo ponesrečila marsikatera operacija, ki bi imela pri mojstru Šlajmerju gotovo ngoden uspeh Na stotine In stotine življenj Je spra* vi! s tem brezvestnim postopanjem klerikalni deželni odbor v nevarnost in vendar se drznejo kričati ti ljudje po Ljubljani, da so prijatelji ljudstva. Seveda: tisti črni prijatelji, ki pravijo; Cta ve« pogrebov, tem'vet snslniksl
r+ Klerikalni sleparji to Izbijana. Klerikalci se sedaj kar cede same ljubezni do Ljubljane. Koliko je pa ta ljubezen dejansko vredna, pa dokazuje najbolj sledeče dejstvo. Ob času grozne potresne katastrofe so nabirali tudi po raznih cerkvah denar za nesrečne žrtve podzemeljskih sil. Ta denar in bili so mastni tisočaki, če ne stotisočaki, se je stekal v ljubljansko škofijo in le — tam tudi izginil. Čeprav je od tedaj preteklo že dobrih petnajst let, niso ti ljudski sosrečevalci« do dams še podali nobenega računa o uporabi tega denar-a, nabranega za uboge, po potresu prizadete Ljubljančane. Z lučjo po dnevu pa lahko iščeš po celi Ljubljani človeka, ki je dobil le ficek iz nabranega denarja. Ako to ne smrdi do neba, ako to ne kriči po kriminalu, potem se pa vse neha! Ker imajo ravno sedaj klerikalni sleparji polna usta za dobrobit naše bele Ljubljane, jim kličemo in jih javno poživljamo: »Na dan z računi, koliko se je nabralo po cerkvah za ljubljanske žrtve strašnega potresa iz leta 1895, na dan z jasnimi izkazi, če se je ta denar porabil tudi za te žrtve ali izginil v nenasitni klerikalni bi sagi!«
+ Kandidat dr. Zaje bodoči definitivni ravnatelj deželne bolnice. Klerikalci so našemu znanemu antial-koholnemu dr. Zajcu že določili novo mastno sinekuro, kakor da bi revež že sedaj ne imel dovolj takih dohed-kov in služb, koder se za malo ali nič dela dobiva mastne stalne prejemke. Dr. Zaje, deželni odbornik, sedaj začasni ravnatelj deželne bolnice, kandidat za občinski svet, srečni uživa-telj nrš^evila mrstnih sinekur in nadkoritar klerikalne tovaršije, bode prejel skoro za svoje uspešno delovanje na političnem polju in v »L'nionski« kleti mas no plačilo, ker bode postal definitivni ravnatelj deželne bolnice. Na to odlično mesto bode prišel torej mož, ki se je zadnja leta bavil z vs*mi drugim, samo — z medicino ne. Če to ni c?o neba smrdela korupcija, če to ni najostudnejše koritarstvo, potem je bil krvosramni Aleksander Borgia tudi najsvetejši rinski papež!
-f »Kerikalti proti korupciji ali kdo se ne smeje«, bi lahko imenovali ono brezstidno početje, katero uganjajo v zadnjem času klerikalni škodljivci ljubljanskega mesta za zaprtimi vratmi Uniona, Rokodelskega doma in Ljudskega doma. Klerikalci kot stranke koritarj v bode baje nastopila proti korupciji, ki je baje vladala pod napredno stranko na mastnem magistratu. To govore ljudje klerikalnega kalibra v onem hipu. ko vodi klerikalni deželni odbornik lr. Z*\ic kot začasni ravnatelj deželno bolnico. Tu naj zastavijo naši kl°-•ikalni koritarji svojo besedo proti korupciji, ker je pač ni večje korup-•ije, kakor če je deželnemu odborn nodrejeni ravnatelj deželne bolnice kar ed^n izmed deželnih odbornikov. In ta prvakj vseh klerikalnih koritnr-jev, ta dični predstavitelj klerikalne brezmejne korupcije naj bi drugod :z-sranjal korupcijo, ki ni nikdar obstajala! Svoj smrdeči avgijev hlev naj klerikalci poprej oče d i jo in potem naj šele gredo drugim pridigo vat moralo!
-f- Ljubezen klerikalcev do Ljubljane dokazujejo najbolj jasno one razvalin**, ki jih vidimo ob Gosposki in Salendrovi ulici. Dočim meče deželni mlinar Lampe ven deželni denar za razne mline ob Savi, nimajo klerikalci toliko srca za Ljubljano, da bi odstranili one ostudne razvaline na vogalu Gosposke in Salendrove ulice, katerih bi se sramovala zadnja gorska vas. Tu sem naj pripeljejo klerikalni gromovniki iz Uniona in neplačanega Ljudskega doma svoje zapeljane ovčice in jim na oči pokažejo, da jim ni nič za Ljubljano — vse pa za mestne blagajne, da bi jih tako izpraznili, kakor so deželne.
-f- Klerikalna korupcija na ljubljanskem magistratu. Pri postavljanju klerikalnih kandidatov za občinski svet, izvajal je dr. Šusteršič dne 7. t. m. v »Unionu« med drugim tudi sledeče: »Občinski svetovalci S. L. S. imajo za eno svojih najvažnejših nalog v bodočem občinskem svetu smatrati boj zoper vsako korupcijo. Ena najnevarnejših vrst korupcije je, ako občinski svetovalci sami zajemajo iz sklede, zraven katere sedijo. Korupcija najgrše vrste je, če so občinski svetovalci tudi dobavitelji občine, ako občinski svetovalci dobivajo obenem zaslužek od občinskega sveta. Zato stoji izvršilni odbor S. L. S. na stališču, da imajo vsi bodoči občinski svetovale! S. L. S. najodločneje in s vsemi sredstvi nastopiti zoper to, da bi kak svetovalec imel zaslužek od stotine. Tako se bo enkrat nareill konec nesnosni ko* rnpetji, ki Ji vladala na magistratu pod liberalnim gospodstvom.« Zares lepe besede. Kaka to pa delanja klerikalcev, služi naj vollleem sledeče dejstvo: Ker se Je nahajalo v v veliki mestni dvorani samo 90 sedežev in bo bodocik oMinskih svetovalcev 45, treba je HI* 19 sedežev dopolniti.
Tvrdko Naglas, ki je dobavila prvotne sedeže, pozvalo se je, da naj položi ponudbo za nadaljnih 15 sedežev, kar je ta tvrdka tudi takoj storila. In kaj je storil »kavalir« Rojina, ki se nahaja po razpustu občinskega sveta med Laschanovirai svetovalci? Dobil je ofert od tvrdko Naglas v roke, ga preči tal in zahteval v seji Ija-schanovih svetovalcev, da se to delo razpiše, kar se je tudi seveda zgodilo. Vse ljubljanske mizarske tvrdke so vpoštevale, da je tvrdka Naglas že prvo delo izvršila, katero se naj tudi sedaj njej prepusti. Nihče ni oferiral. Pač pa se je gospodu Roj ni, ki se sedaj nahaja med klerikalnimi kandidati, dobro in »pošteno« zdelr>, da je napravil ofert in sicer za celih 20 kron, reci in piši dvajset kron!!! nižje, kakor tvrdka Naglas. Sedaj pa volilce vprašamo ali ni to višek korupcije! In take ljudi hoče poslati v bodoči občinski svet S. L. S.« v boj zoper vsako korupcijo?« Pripomnimo še, da sta v bivšem občinskem svetu dva svetovalca nekatere dobave pri magistratu prevzela, toda bila sta prvič eeneja nego drugi ponudniki in drugič, kar je glavna stvar ista imela vpogled, v nasprotne oferte.
-f- Klerikalni kandidat Lilleg. Z dežele nam piše prijatelj našega lista. Te dni se mnogo govori o nad-davkarju Maksu Lilegu, ki je prišel v črni tabor in kandidira zdaj kot klerikalec v obč. svet ljubljanski. Mcža poznam in slovenski javnosti povem odkrito: Lileg ima na vesti grdo denuncijantstvo.
-f- Klerikalni kandidat nadpaz-nik Jeglič- Med kandidati klerikalne liste je tudi škofov nečak Anton Jeglič, nadpaznik v prisilni delavnici. Le-1 a imel je kot skladiščnik pred nedavnim časom neko »sitnost« radi obuvala itd,, katerega je bilo »preveč« v skladišču prisilne delavnice. Ko so prišli ne na ta primanjklaj, marveč na ta »sufficit«, vstavili so vsako preiskavo, seveda škofu Bonaventuri na ljubo, kateri je ta »sufficit« hitel pokriti s svitlimi 600 kron-cami. Za pohvalo, postal je pa famozni Jeglič še nadpaznik. Klerikalci imajo vedno boj zoper korupcijo na jeziku, sami pa največjo korupcijo širijo. Volilci imejte odprte očesa!
+ Port - Artnr bo nov!č padci. Med klerikalnimi kandidati ji tudi gostilničar Lampret. Mož ima gostilno v Kolodvorski ulici; pravi se tej gostilni »Port - Artnr«. Lampret je bil do zadnjega vedno pristaš napredne stranke, letos pa je preskočil v klerikalni tabor in je postal celo klerikalni kandidat. Lampret nič ne taji, zakaj je to storil. Javno pripoveduje, da je postal ki rikalec, da bi dobil gostilniško koncesijo. Za drugega mu ni nič, samo za gostilniško koncesijo. Blagor prebivalstva, korist mesta itd. za to mu je toliko, kakor za lanski sneg. R d bi se prlrinll do korita in zato je postal klerikalec Pa mu vse ne bo nič pomagalo. Port - Artur bo padii, ljubljanski ravno tako gotovo, kakor je ruski in oče Lampret bo še enkrat osem let čakal na gostilniško koncesijo.
-f- »Še naše pomije bodo Ljubljančani za mleko pili«. Na Posavju so klerikalci razvili največjo agitacijo. Na Posavju so nekdaj najbolj zagrizeni nasprotniki Ljubljane, menda ker Ljubljančani toliko denarja ven znosijo. Različni klerikalni Po-savci agitirajo sedaj za ljubljanske volitve in hujskajo proti napredni stranki, češ, da jim je magistrat zlival mleko. Magistr. jim je zlival samo slabo mleko, tako mleko, ki je po postavi prepovedano, tako mleko, za katero določa postava zapor. Magistrat je le izpolnjeval svojo zapriseženo dolžnost, ko je tako slabo mleko uničeval. Klerikalci pa so sedaj obljubili Posavcem, da bodo lahko So pomije prodajali v Ljubljani za mleko, samo če bodo klerikalno volili. Znan klerikalen kričač s Posavja jo ta teden vpil po Ljubljani: »Še pomije bodo Ljubljančani za mleko pili« — in ponosno je dostavil: »Ce bomo klerikalci zmagali, se bo nehalo vse pregledovanje mleka in Še se . • . bomo lahko v mleko, Ljubljančani ga boste pa ž 11 in plačevali.« Take obljube delajo torej klerikalci ljudem na Posavju. In tako bando naj pošten človek voli v občinski svet. Ob tla s klerikalci 1
+ Lep kolega. Pri o. kr. okrajnem sodišču v K.mniku se je vršila dne 6. t. m. ja^vna obravnava, pri kateri je bil učitelj Prane Kuhar iz Domžal obsojen na 50 K globe oziroma 5 dni zapora, kakor tudi v povrnitev stroškov, obsojen je bil radi prestopka razžaljenja časti. Kuhar je namreč sestavil anonimno pismo naperjeno napram svojemu šol. vodji nadučitelju Kristij. Rngel-manu, ga dal prepisati, ter je potem pismo odposlal na o, kr. deželni Šolski svet. Že is piama samega je razvidno, da ga je sestavil učitelj, euiio važnega pristavka Je manjkalo: tn ms imate, Jas M Vil rad nadnčltelj, saj som pri »Caklh«. Žalostni eosi m nastali. — Mlajši kolega U rad sta-
rejšega na najgrši in najostudnejši način, namreč z anonimnim pismom, vrgel iz šole. Ali je to spoštovanje do svojega predpostavljenega 1
Ali je to kolegijalnost, ali je to pošteno? Cela zadeva se ho še v »Učiteljskem Tovarišu« obširneje razložila. Za danes samo toliko; da se je učitelj Kuhar pritožil proti obsodbi, ker bi bil rad posili nedolžen. Zato ga ni bilo na obravnavo. Sicer je brzojav i 1, da mu je sprememba vremena priza-djala trganje v glavi, pa nemara, da je Kuhar imel le trganje na vesti. Pripomniti moramo še to, da je Kuhar e. in kr. rezervni častnik, ter da tako dejanje slabo odgovarja njegovi vojaški izobrazbi in prvemu načelu vojaštva: »Die Gehorsamkeit und Achtung gegen die Hoheren rrsp. Vorgesetzten —.« Sedaj imajo »Dom* žalski občani« besedo.
+ Nemška stranka je postavila v tretjem razredu za kandidata vpo-koj enega železniškega strojevodjo Antona Reinthalerja. Vprašamo ošabno nemško gospodo, če je njen kandidat Anton Reinthaler identičen s tistim vpokojeniru strojevodjo Antonom Reinthalerjem, ki je bil meseca januarja t. 1. obtožen hudodelstva po § 128. kazenskega zakona, ker je neko šestletno deklico Justino Kregar na pisoarju v »Zvezdi« in na klopi v »Zvezdi« »podučeval« v spol-uih zadevah? Anton R inthaler je bil zaradi hudodelstva po S 128. oproščen, obsojen pa po § 516. na tri dni zapora § 516. kaz. zak. pravi: Kdor v podobah ali z nečistimi dejanji uravost ali sramežljivost hudo žali, da se očitno pohujšanje daje, je kriv prestopka itd. Vprašamo torej ka-zineke gospode: Ali je njih kandidat Anton Reinthaler identičen s tem Antonom Reinthalerjem, ki je bil obsojen po § 516? Če je identičen, potem se je nemška gospoda deklarirala s to kandidaturo za stranko »Kinderverzahrerjev«. Res, veliko nesramnosti je treba, da se upa nemška stranka postaviti za kandidata cl oveka.pred čigar pohotnostjo še nedolžni otročiei niso varni. Prav radovedni smo, koliko ljudi se bo dobilo, ki bo glasovalo zu R» iuthalerja. Pošten človek ne more zanj glasovali, naj bo kakršnekoli narodnosti, gla-ati more zanj samo človek, ki mu ugaja ves Reinthaler. Kandidatura Antona Reinthalerja je nesramnost prve vrste in predrzno izzivanje, kajti bila bi sramota za celo Ljubljano, če bi prišel v občinski svet poli otnež in pobuisQvaleč otrok.
-f- Stari Doberlet, testnik pogrebnega zavoda, je tudi zašel med nercškuiarske kandidate. Mož je že nad osen: deset let star, a še mu žilica ne da mini. V zadnjih letih je stari Doberlet prišel v boljše razmerje s Slovenci in ravno vsled trga Živel lepo v miru in vživai vse časti, na katerih visi njegovo srce. Ko bi »ir bil pred vee leti krenil na drugo pot, (bi že davno več ne bil na čelu vsega kranjskega gasilstva. Samo iz spoštovanja do njezove st ro-ti so ga gasilci še imeli kot zveznega nae* Inik.-i. Zdaj pa se mu je zdelo potrebno pokazati, da je in ostane nrmškutar in da hoče kot nemškutar iti v grob!
— Ljubljanski gostilničarji in prihodnje obč. volitve. Ni ga obrtnega stanu, ki bi ga klerikalci bolj sovražili, kakor gostilničarski. Po vseh svojih časopisih pozivljejo dan za dnevom k bojkotu gostilničarjev. In vendar je ravno gostilničarski obrt eden najvažnejših narodno-go-c-podarskih činitelj v. To je nekdaj celo naglasal glavar Kranjske dež de, kozobradi pl. Šuklje. Največjega pomena je gostilničarski stan v tuj-skem prometu, od katerega ima cela dežela velikanske koristi. In vendar klerikalci nočejo priznati te važnosti gostilničarskega stanu in ga skušajo z najrazličnejšimi sredstvi ugonobiti. Deželna zveza kranjskih gostilničarjev prireja vsako leto srospo-dinjske tečaje, v katerih naj se izobražujejo hčere kranjskih gostilničarjev. Ti tečaji so brezdvomno največje važnosti za procvit in napredek gostilničarskega stanu. Toda deželni odbor, v katerem imajo klerikalci večino, jc izjavil, da ne bo dal niti vinarja podpore več za te velekoristue tečaje. Pač pa daje deželni odbor za razna klerikalna agitacijska društva velikanske vsote, in navzlic temu so se našli med gostilničarji ljudje, ki so se dali vpisati v listo klerikalnih kandidatov. Ti Ljudje zaničujejo svoj lastni stan, plujejo v svojo lastno skledo. Zaveden gostilničar, ki ve, kako postopajo klerikalci z gostilničarji, ki ve, kako uničujejo klerikalci gostilni carsko obrt, so pač ne more pajdašiti s klerikalci. Najboljši odgovor ljubljanskih gostilničarjev na klerikalne nasilnosti je: volite na belo nedeljo vsi kot en mož narodno-na-predne kandidate v občinski svet ljubljanski. Ta teden pa opisujte svojim gostom nasilnosti, s katerimi hočejo klerikalci ugonobiti napredno Ljubljano, ker le na ta način boste zabranili, da ne pridejo na magistrat ti največji škodljivci gostilničarskega stanu in ljubljanskega prebivalstva sploh.
r-f Najbolj lunmltel neaaiki kan. didat za prihodnji občinski svet ljubljanski je vsekako Frie K o s e h i e r. Ta človek je bH nekdaj knjigovodja na mestnem magistratu, kjer ga pa niso vsled nezmožnosti mogli rabiti. Vsled dobrohotnosti naprednega občinskega sveta so ga odslovili ter mu odmerili pokojnino, katere pravzaprav nikdar zaslužil ni. Zdaj je posestnik v Zvonarski ulici. Njegova specijaliteta je — lov na cipe. Sicer je pa najbolj siten gost vseh gostilen okoli Prnl. Vsake tri dni ga vržejo iz kake gostilne, kamor pa čez par dni zopet prileze, kakor sitna uš. Ima to lepo navado, da zabavlja po gostilnah čez naprednjake, katerim se ima edino zahvaliti za svojo nezasluženo pokojnino. Kadar se ziblje po Prulah, imajo otroci posebno veselje z njeni. »C i par 5 cipar, Frie«, ga dražijo in vlečejo za zamazani frak, katerega je nosil že kot praktikant na magistratu. Frie je pravi reprezentant ljubljanskega nemštva. Kdor ga pogleda v njegovem rdečem fraku, ki je bil nekdaj črn, vidi v njem personificiranoga ljubljanskega Nemca, Mi so le čudimo onim Nemcem, ki se ne sramujejo biti na kandidatni listi v družbi s tem človekom.
+ »Slovence« in Podgoršek. V volilnem boju očita »Slovenec« tudi večkrat bivšemu občinskemu svetu penzijon iz službe odpuščenega Podgorška. Ako človek »Slovenea^ čita utegne misliti, da vživa Podgoršek kako pokojnino. Temu pa ni tako in konštatujemo resnici na ljubo le to, da ni prejel Podgoršek po njegovem odpustu iz službe niti vinarja iz občinske blagajne ljubljaske. vSlove-nec« naj pa le naprej farba svoje pomilovanja vredne »bralcem.
-j- Baron Sehvvarz zopet v straneh. Mislili smo že, da je prečastiti gospod baron Schwarz ozdravel, da ga ne mučijo več tiste halucinacije, na katerih je bolehal od septembrskih dni 1. 1908. Toda zmotili smo se, zakaj ubogega barona se je zopei lotila stara bolezen, da vidi zopet po-vsodi strahove in pošasti. Pred temi strahovi se h:če ubraniti s tem, da je poklical za v nedeljo 23. t. in. orožnike iz vse dežele v Ljubljano, tla bodo čuvali javni mir in red. Svoje dni se je Schwarz izgovarjal, da kliče za to v Ljubljano orožnike, ker ne zaupa mestni policiji, dokler je njen vrhovni šef župan Hribar. A sedaj! Sedaj je vendar vrhovni šef mestne policije dtž lnovladni svetnik vitez La&ehan, ki ga je na mesto vladnega komisarja posadil Sclmarz sam! Aii baron Schwarz že Lase han u več ne zaupa? S-al o spričevalo to za La-schana.
-f- Afera Kr- gar - Strfe. V znani aferi radi huc*od lstva volilne goljufij , izvršene pri zadnjih volitvah v rgovsko in obrtno zbornico, sta bila včeraj zasliša ta    pr> preiskovalnem edniku dr. K a i s o r j h glavna ©K-loiženca bivši  podpredsednik trgovske in obrtne zbornice  pasar Ivan Kregar   in   r.rednik   »Slovenca« \ Ivan Štefe. Oba obdolženca sta na j prvih mestih v k.erika3ni volilni li-sti za občinske volitve, torej nosite- . lja klerikalne liste. Kot taka dajeta I vsi listi sveje obil žje, za to lahko tr- j dimo, da stoji v* s klerikalni volilni predlog v znameju politićnega in volilnega sleparstva. Pošti n človek, in naj je sicer tudi klerikalec, ne more voliti, ako še ima količkaj časti v sebi, s stranko, na katere listi sta moža, ki sta v kazenski preiskavi zaradi hudodelstva volilne goljufije!
-r To bo lep zavod! Klerikalci BO sklenili ustanoviti deželno banko. Ta zavod so napra\ili, ker mislijo, da si bodo mašili žepe in obogateli brez dela. Dobro živeti, nič delati in veliko ponašati, to je sploh ideal vsakega klerikalca. Za vodstvo dež. banke je treba seveda moža, ki kaj zna. Klerikailci so ga iskali tod in tam, a ga niso mogli nikjer dobiti. Vsak si je na zadnje še premislil, vsak jo uvi-del, da z ljudmi, kakor so naši klerikalci, pošten človek ne more izhajati. Če še navadni uradniki beže iz dež. službe, ker ne marajo službovati klerikalcem, kako naj bi izhajal bančni uradnik! Klerikalci niso mogli nikogar dobiti, ki bi bil hotel postati ravnatelj dežele banke in zato so pripravljalna dela za to banko poverili ravnatelju žalostne »Zadružne zveze« G juri Rašici. Svoje zmožnosti jo Rašica pokazal pri mlinu naKoličevem in pokazal jih bo tudi pri deželni banki. Karfijolce iz Dalmacije importirati in izvažati margarin je namreč vse kaj drugega, kakor urejati banko. To bo lep zavod, ta deželna banka, ki je snujejo klerikalci z Rašico!
-f- Uršulinke volilke — rekurz v Rim. Modri nunski katehet Tine Zupančič je dobro mislil, ko je reklamiral 18 uršulink, ki so bile kot učiteljice tudi vsprejete med volilke. A ta brihtna glavica niti slutil ni, kaj je s tem povzročil. Nunski oče Bulovec so ga zelo kregali, ker so mnenja, da se nune ne smejo vtikovati v politiko, dobro vedoč, da jo prav nič ne razumejo. Seveda sinčka niao tepli, ker je že velik. Drugače pa. je to vsprejel go-
reči knezoškof. On, ki veliko piše, največ pa po nepotrebnem ge hitro pisal dobrim svojim nunicam, da bodo morale iti volit s klerikalno stranko in jim dal dovoljenje iti na volišče. Zadel pa je v sršenovo gnezdo. Mislile in želele so po večini iti volit listo nemške stranke (Mater Kristina in M. Ignacija sta posebno za to bili) ko so vendar od nemške hranilnice dobile letos 3500 K podpore (reci: tri tisoč petsto kron) S. L. S. jim pa še ficka ni dala. Nekatere starejše nune so pa sploh proti politikovanju nun. Govorilo se je mnogo in debatiralo mnogo. Konec je bil, da so nune rekuriralc proti škofovi odločbi v Rim. Z napetostjo čakajo na rešitev rimske kongregacije. Uršulinke trdno upajo, da bodo škofa premagale. Da pa svet o zmagi izve, pripovedujejo to 10 let starim deklicam, da te njihovo slavo razširjajo po Ljubljani.
-f   Uradniška   pragmatika in Gostinčar.   Ugotavljamo, da »Slovenec« z   dne   12. aprila t. 1. imenuje § 32 vladne predloge (glej »Narod« z dne 11. aprila t. 1.— članek: Uradniki, klerikalci in Makso Lilleg) »naravnost gorostasen, za u radništvo nesprejemljiv predlog« in da v bistvu prizna smer Gostinčarjevega sodelovanja pri tem paragrafu. Ugotavljamo nadalje, da Gostinčar tega paragrafa ni predlagal v neizpremenje-no sprejetje kot referent o že storjenem sklepu, marveč kot prvi predelovalec II. dela pragmatike, kot prvi poročevalec o njem, torej v polnem obsegu »sua seu clericalicae factio-nis sponte«. Ugotavljamo nadalje, da je § 32 sedaj iz predloge v celoti črtan, da je bil torej G. vladnejši, nego večina, da, nego vlada sama. (Nekateri skrajno re^akeijonarni nastavki vladne predloge se tako razumejo, da je vlada a priori računala s ščipanji parlamenta,»ut aliquid eonctttlisse vi-deatur« —; kljub črtanju § 32 je še vedno pripadla odsekov i večini zahvala na ^veliki državniški previdnosti«)! »Slovencev« odgovor je s ču-<u»vito nesramnostjo sestavljena laž. Ker se § 32 vladne predloge sploh ni sprejel, se je tem manj z D' Elverto-vim glasom.   O tem se   more vsak uradnik prepričati iz marčevih številk strokovnih uradniških listov. — Jgotavljamo končno, da se je izkazal D' Elvert z nekaterimi redkimi tova riši kot za uradništvo najskrbnejsi, Gostinčar pa kot »državniško najpre-vidnejši« član odsekov. Ko bi odločevali ljudje a la Gostinčar, bi se pred potekom leta zaprli akti nad poslednjo uradniško organizacijo. A končno to ni čudno. Sovraštvo do inteligence leži z ncinteligeneo računajoče-mu klerikalizmu v krvi.   Višek nesramnosti tiči le v tem, da se ta prikazen drzne predstavljati za prijatelja uradniŠtva in zagovornika njegovih teženj- Tak bo tudi Lilleg, najnovejši klerikalni bašibozuk. Bo moral biti, sicer se prevrne kakor Mandelj, ošinjen od električnega udarca. Moral bo iti v odločilnem hipu celo proti   eventualno   uradništvo koristni predlogi, kot Ravnihar proti regulaciji učiteljskih plač (niti absentirati i  ni smel!), moral bo javno pljuvati ria talmipovod svojega uskoštva — ob mretju poslednje iskre samospoštovanja. L.
+ Pazi e na izkaznice. Kleri kalni agitatorji se plazijo po hišah in skušajo izvabiti od volilcev izkaznice. Ker bo pri volitvi namreč le težko konstatirati identiteto posameznih volilcev, hočejo klerikalci na ta način slepariti, da izvabljajo izkaznice, s katerimi bi potem poslali volit svoje kreature. Opozarjamo torej volilce, naj ne dajo nikomur izkaznice.
+ Zlahta mora h korito. Deželni glavar Franz von Šuklje ima sina, ki je absolviral tehniko. Seznanili smo slovensko javnost s Sukljetovim sinom pred kratkim, ko je namreč v Trstu, v javnem lokalu, psoval Slovence, za kar je dobil plačilo v obliki zaušnic in brc in bil iz lokala ven vržen. Ta Šnkljetov sin jo doslej deloval pri različnih stavbnih delih pri firmi Madile in pri trasiranju Do-leujskih železnic. Ker pa je pokazal take talente za zaničevanje in psovanje Slovencev, ga hoče oče Suklje spraviti za profesorja na ljubljansko obrtno šolo. Mladi Šuklje je doslej delal pri stavbah, a zdaj naj postane profesor za strojništvo. Če bi izučen čevljar hotel postati učitelj kroja-štva, bi se mu vse smejalo, a takih pomislekov klerikalci ne poznajo. — Zla h ta mora priti do korita!
-f- Primarij dr. Gregorič je bil svojo čase izvrsten zdravnik za žensko bolezni, a je presedlal in je postal slab dermatolog. V tej stroki menda ni našel posebnega zadoščenja, kajti presedlal je zopet in zadel izdelavati vodo za zobe ter konkurirati staremu Schweigcrju. A žilica mu ne da mi-m. Zdaj je zopet presedlal in postal naslednik umrlemu specijalistu za meksikajnarske ceste Bendi. Snoči je prvič nastopil 8 svojimi cestnimi teorijami v »Slovencu«. Njegovo modrovanje napravlja vtiak, da je bilo pripravljeno kot programaticen govor za župansko čast. Toda dr. Gre-
I goric ima smolo. Klerikalci ga kan-I didirajo vedno le tedaj, kadar naprej I vedo, da bo — pogorel.
+ Amsehl in Hoehenburger — I pomagaj ta! Tako kliče »Tages pošta« I in poživlja Amschla in Hochenbur-I gerja na boj zoper naš list, ker smo I povedali — da se nemški trgovci I pnntajo proti nemškemu kandidatu I Elbertu in ker smo povedali, da je I nam popolnoma vseeno, za koga I Nemci glasujejo. Zaradi nas lahko so-I glasno volijo Elberta in še Rhein-I thalerja!
4- Škof pojde v Ameriko? Po j Ljubljani kroži govorica, da hoče I ljubljanski škof iti v Ameriko in da I si je že preskrbel potni list. — Zeli-I mo mu srečen pot in upamo, da bo I tam ostal. Veliki poglavar Apačcv, I nekdaj strah vseh belokožcev, »gore-I ča šnopsflaša« je prevzel vodstvo I priprav za dostojen sprejem ljub-I Ijanskega škofa.
-f Spomenik dr. Peganu.   Že za
I življenja  je   dobil   dr. Pogan svoj I spomenik.   Ni sicer bogat ta spoine-I nik in lep tudi ni,   a zelo značilen. I Videti   je ta spomenik v Ribnici j v gostilni nasproti cerkvi. Tam visita I v velikem okviru ekspenzar, ki ga je I poslal dr. Pegan dotičnomu gostilni-j carju in pa pismo, s katerim mu je I naznanil,   da jo njegova   pravda izgubljena. Spodaj je pa zapisano: Ta-I ko delujejo poslanci slovenske Ijud-I ske stranke za ljudski blagor; ljud-I stvo,   obračaj se z zaupanjem nanje. I        -f- Duševne reve ali čuki agitatorji. »Mladost- ali čvekalo čukov je čutila po-trebo v svoji zadnji številki malo poagitirati za klerikalne maza-I rije. ki jih naš dični $kof tako vneto J priporoču svojim backoni. Strašno I slabo se mora goditi že klerikalnim I listom, da se morajo zateči tudi že k čukom, da naj ti poagitirajo za njih < u nje. Pa to ne bo imelo dosti uspeha, saj čuki niti svojih lastnih listov ne berejo, ker jim dela branje prevelike   težkoče in so sami zakleti sovražniki vsakega premišljevanja. — Dokaz, da je ta naša trditev popolnoma resnična.prinaša ^Mladost« sama: sklep čukovskega odbora v Logatcu, ki se doslovno glasi: -Odbor sklene, da bodi prvi predpogoj v našem delokrogu pri morebitni ustanovitvi kakega novega odseka, da je vsak novo. priglašeni član naročnik »Mladosti«, drugače   ga   ne   sprejme v odsek. Strogo se naroča agitacija za »Zlato knjigo« in druge naše brošure,« posebno seveda, če so zabeljene z ocvirki iz škofijske palače. Prav potrebni so sicer čuki malo olike, če jo bodo pa dobili   iz    >ZIate knjige« in drugih klerikalnih brošur, je več kot dvomljivo. Tako agitirajo klerikalci sedaj pri svojih čukih, da naj za božjo voljo podpirajo njih duševno revščino, na drugi strani pa kliče neki Jazbar na okrožni čukovski seji Čuke na bojkot naprednega časopisja.   Prazno delo! Saj čuki se ne marajo truditi s čitanjem, pipce, liter in po dornberško zavite   zabave, to je njih element. Naša naloga pa jc. ker so zanesli klerikalci ono smrdljivo škofovo agitacijo proti naprednim časopisom tudi 2e v svoje mladostne organizacije, da vztrajajo na prednjak i v zavračanju vseh klerikalnih čvekal in da skuša vsak naprednjak dobiti vsaj še enega naročnika za napredno časopisje ter s tem pripomore do tega,   da zašije tudi našemu ljudstvu na deželi luč napredka in prosvitljenosti.
-f- N\. L. jskani kmetje. Klerikalci hujskajo kmetsko ljudstvo na nezaslišane načine proti mestnemu prebivalstvu. Kako so jih že naščuvali, priča naslednji slučaj. Pred tremi elnevi je imel neki kmet opraviti na ljubljanski sodniji. Razgrajal je v sodnem poslopju tako, da ga je sodni sluga le a težavo spravil iz veže. Tedaj pa je možak začel žugati s pestmi in kričati: Prekleti purgar-ji, vesti i bodite, da vas pustimo dihati! Še stradali boste zdaj ko vam bomo vse ustavili. To je pač dokaz, kako skrajno podivjani so ljudje vsled duhovskega ščuvanja. A čuditi se temu ne smemo. Kkrikalizem je lopovstvo, kateremu je vsako sredstvo dobro.
-f Dimnik proti Vilfanu. Klerikalni deželni poslanec Dimnik se v zadnjem času hvali po gostilnah, da je prav pošteno posvetil županu na Jezici, Vilfanu, ter izposloval, da je deželni odbor zavrnil neko docela upravičeno pritožbo, ki jo je Vilfan vložil pri deželnem odboru. To/ pripoveduje Dimnik vsakomur, ki ga hoče poslušati in zlobno pristavlja: »Hehehe, pa sem Alešu pokazal, da sem jaz le večji gospod, kakor on in da moja beseda vendar-le več zaleže pri gospodih deželnih odbornikih, kakor njegova.«
-f Politično društvo za poljanski okraj vabi vse odbornike in zaupnike na sestanek, ki se vrši v torek, dne 18. aprila ob 8. zvečer v gostilni pri »Jurju«, Poljanska cesta št. 11. Prosi se zlasti odbornike, da ae sestanka zanesljivo udeleže,
-f. Laachan predlagan sa odliko, vanje. Kakor smo izvedeli iz zanesljivem vira, bo vladni svetnik vites faiahan, čim odda vodstvo občinskih
poslov novemu občinskemu svetu, odlikovan s Franc Josipovim redom.
Dotični predlog deželnega predsedstva je bil te dni odposlan na Dunaj.
+J K županski krizi v Spod. Šiški pripominjamo, da bivši župan Pogačnik ni dobil kake zaupnice, ker dotični odborniki niso svojevoljno izstopili, marveč lo po prigovarjanju in je bivši župan sam pobiral te podpise in ljudi prigovarjal. Kako je to prišlo, bomo še o priliki govorili! Ta »zaupnica« nekam čudno izgleda,
— Slovensko gledališče. Volilne zadevo nam jemljejo toliko prostora, da nismo mogli priobčiti pregleda o delovanju slov. gledališča v minoli sezoni, dasi bi to bilo prav potrebno. Ta sezona namreč ni bila srečna. Drama se je dobro držala, a opera jo bila uprav pod vsako kritiko in tudi opereta še iz daleč ni bila to, kar bi morala biti. Tenorja so še med sezono spodili, primadona ni bila za nič, opereto je pa držala pokoncu pravzaprav gdč. Thalerjeva. Upamo, da se bodo za prihodnjo sezono izvršile potrebne personalne premembc. Zdaj se vrše med intendanco in med kapelnikom g. Talichom pogajanja, da bi g. Talich prevzel popolnoma samostojno vodstvo opere in operete.
— Umrl je danes ponoči gosp. Anton S v ar c, gledališki rekvizi-ter in raznašalec lepakov. Vzela ga je jetika. N. v m. p.!
— Stavbna vest. V središču mesta t. j. v Šelenburgovi ulici, kjer je razvit dandanes najživahnejši promet in večerni korzo, projektu je stavbnik g. Val. Scagnetti mesto svoje dosedanje stare hiše št. 6 zelo obsežno vsem modernim zahtevam odgovarjajoče poslopje v trgovske in obrtne namene. Stavba bo ob ulici 3 mezaninom trinadstropna in ob dvorišču dvonadstropna. Pritlični prostori, katerih je 24 so namenjeni za trgovino, 22 prostorov v mezaninu pa za malo obrt. — Pri tej velikanski stavbi nameravajo se tudi u peljati vse udobnosti čez katere razpolaga današnja moderna tehnika. Za trgovce in obrtnike, kakor trudi za kupujoče občinstvo bi bila ta stavba največjega pomena in zasluži vsestranskega zanimanja.
Z veseljem opažamo v zadnjih letih živahno življenje v naši »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Vendar pp še daleko. »Družba« ne more izvršiti vsega, kar bi bilo potrebno in kar bi rada. Krivda pa ne leži prav nič na nji. temveč v tem, da je za njeno delovanje primanjkuje zadostnih sredstev. Res je sicer, da so se dohodki »Družbe« prav izdatno že pomnožili — toda še bolj so zrasli izdatki; in marsikako nujno prošnjo mora ^Družba« — seveda le s težkim srcem — odkloniti, ker nima na razpolago dovolj sredstev. Sveta dolžnost vseh Slovencev je, da dajo »Družbi na razpolago toliko sredstev, da ji ne bo treba nobene prošnje iz obmejnih krajev odkloniti. Pred vsem je dolžnost vsakega Slovenca, da kupuje blago, »ki je na prodaj v korist. »Družbi«; in tu v prvi vrsti »Kolinska kavna primes«. Ta kavna primes je tako izborna, da daleč nadkriljuje vse druge izdelke te vrste. Zato jo prav toplo priporočamo. Kupujte samo »Kolinsko kavno primes« v korist »Družbi sv. Cirila in Metoda«!
Mesto Idrija je štelo koncem lanskega leta glasom ljudskoštevne-ga operata 6094 prebivalcev, 2957 moških in 3137 ženskih. Po veroizpo-vedanju so bili razun dveh protestanta v vsi katoličani. Poleg 598S Slovencev jo bilo 37 Cehov, 52 Nemcev, 1 Hrvat iu 5 Italijanov. Stano-valnih hiš je bilo 554 in je v teh stanovalo 1440 strank. Domačih živali je bilo 44 konj, 218 govedi med temi 167 krav, 11 ovac, 169 svinj ter 2202 perutnine.
Iz Sore nam pišejo: Kdo škodu-•je naši zadrugi, kdo škoduje nam kmetom 1 Pri nas smo ustanovili živinorejsko zadrugo, ki naj bi gojila posebno pinegavsko vrsto govedi. Spoznali pa smo, da nam je brezpri-mere koristneja simentalska pasma. Zato smo premenili zadružna pravila in sedaj delujemo odločno na to<> da upeljemo simentalske krave in bike. Pa česar bi ne bil mislil nihče, to se jo zgodilo. Simentalske bike so nam postavili le na ogled, grof Barbo pa ima dva pinegavska bika, podobna mršavi hrvaški buši in te nam ponuja, da bi se pri nas izboljšala goveja živina. Ker je deželni odbor v klerikalnih rokah, poskusila sta dva župnika iz te občine u plivati, da bi se nam ustreglo. Posrečilo se jima ni in grof Barbo ter Legvart imata za nas vedno še pripravljene busaste bike. Gospode prosimo resnobno, naj nas nikar ne imajo za take backe, kakršne smo se kazali pri raznih volitvah. Ako nam hočete pomagati, prav, bodemo hvaležni, ako nam pa nočete koristiti, pustite nas v miru, pomagali si bodemo, kakor bodemo bolje vedeli sami, no bušakov ne bodemo plodili, to znajte. Kdor nam hode škodovati gospodarsko, naj ne ho* di k nam ne na shode, ne na volišča po naše glasove!
AmeriSke novice. Vlak je povozil v Clevelandu Slovenca starega amerikanca čevljarja Josipa Udir-ja, —  Umrlajev Newburgu 42 letna poročena Marija Sulu, doma ii Skocjana na Dolenjskem. Doma zapušča očeta in brata,   • Ameriki pa moža z več otroci, katerih uajmlajši je star šele 14 dni. — Vlak padel v vodo.   Vlak znan   pod imenom »Ditie Flver«, ki vozi med Čikago in Jacsonuville je zdrsnil s tira in padal v globoko reko, kjer leži 10 čevljev pod vodo. Pri tem je utonilo 10 ossb, 10 pa so težko ranjenih rešili. Nesreča se je zgcdila, ker s=e je pri lokomotivi zlomila os prednjih koles. — F a rs ke   spletke.   Neki Frank BarbuČ iz Adamsburga je bil naročen na tamošnji list »Glas Svobode«, ki je duhovščini trn v peti. Naenkrat pa se ustavi naročniku dostavljanje lista. Na vprašanje pri upravi se mn je odgovorilo, da je list sam odpovedal. Ko je šel na to neresnično izjavo na pošto, je našel tam od njega podpisano izjavo, da lista ne mara. Izjavo, kakor podpis je pa ponaredil tamošnji župnik.   —   Žensko društvo.   V Franklinu   so ustanovile Slovenke svoje žensko društvo »Zo-rislava«.  Društvo jako živahno deluje.    Društvene prostore ima pa v gostilni Heletovi   v   Franklinu. — Morilec svoje hčere. V Du-rvea je ubil in zaklal svojo 141etno hčer Slovenec, znan tamošnjim roju-kom pod imenom Hrastenčan. Doma je na Kranjskem   nekje   v krškem okraju. Truplu je odrezal glavo, roke in noge in nesel vse skupai na železniški tir.   da bi se mislilo,   da je deklico povozil vlak. Vzrok tega nečloveškega ravnanja je neznan. Očeta   so   že   zaprli.   — Hranilna knjižica v grobu. Dediči neke M. Sigrist so po njeni smrti zastonj iskali  denar,  ki ga je dobila pred kratkem za prodano   zemljišče. Po dveletnem iskanju so odprli na zahtevo zastopnika dedičev njen grob, in res dobili   ves skupiček   v znesku 11.000 dolarjev zašit v vrečici pritrjeni okrog vratu. — Kranjsko-slovenski dom v Pittsburgu bo dogotovljen 1. maja. Slovesna otvoritev pa se vrši 30. maja. Obenem po je tam ustanovilo   novo slovensko pevsko društvo »Prešeren« h kateremu jc pristopilo takoj 30 jako marljivih članov pevcev.   — Obesili so 21. m. m. v Pittsburgu nekeira iS. Ružiča, rodom Trebinea. Ustrelil je mlado ženo svojega gospodarja Al. Dombojvi.   ker je zavrnila njegove ljubezenske ponudbe. Na mor išče je sel popolnoma mirne, prepevajo teko domačo otožno pesem.
Aretovan je bil včeraj ponoldne na Bleiweisovi cesti neki A. W., ker se je po § 516 k. zak. hudo pregrešil. Sramot i lea nravosti jo policija žc dlje časa zasledovala, a je bil ves trnd do včeraj brezvspešen. Ker je bil postal pa kar na ulici ž" rez mero predrzen, ga je baš ta pr. drzncst do-vedla do mode. Pri aretaciji se je bila nabrala velika množica občinstva.
Nesreča. Ko je imel včeraj popoldne restav. g. Andrej Doktoric na domačem dvorišču v Rožni ulici št. 21 nekaj opraviti, mu je spodrsnilo, da je padel tako nesrečno, da si je zlomil noge*. Bil je z rešilnim vozom prepeljan v deželno bolnišnico.
Izgubljeno in najdeno. Natakarica Marija Lončar je izgubila ročno torbico z večjo vsoto denarja. — Delavec Franc Mlakov je našel vozno dvigalo. Lastnik ga dobi na policiji. — Gospa pi. Foedranspergova je našla žensko torbico z večjo vsoto denarja.
Elektroradiograf »Ideal«. Slav. občinstvo se opozarja na spr»red. ki se predvaja v nedeljo in ponedeljek, posebno pa še na sliko »Kuga v Charbinu«, ki nam kaže vse grozote te strašne morilke. Nihče naj ne zamudi pogledati si to sliko. — Ravnateljstvo.
Ti ška z denarnico v kateri je večji znesek denarja, je bila včeraj najdena. Lastnica jo dobi na magistratu.
Skupina narodnih trgovcev in obrtnikov poziva vse svoje stanovske tovariše, da se zanesljivo udeleže manifestacijskega shoda, ki bo v ponedeljek, 17. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani „Mestnega doma".
Tovariši-soraišljeniki, vsi na shodi
Narodno o&rantm.
Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in dr.: 895. Šmarsko - rogaško učiteljsko društvo v Rogatcu (plačalo 50 K); 896. Trebisingerjev kamen »Slovensko omizje pri Trebi-singerju v Celovcu« (plačalo 200 K);
897. Bilardni klub nedolžnih angele-
kov v kavarni »Preeera« (po dr. AL Kokalju plačali 200 K*; it 8*8. in 899 ste nepokriti ter čakati braatbov-
cev; — 900. «.g. igralci »Narodne čitalnice« v Ljubljani (plačali 200 kron).
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal g. Ivan Škerlj, c. kr. viš. daš. sodn. svetnik v Kandiji pri Novem mestu 10 K, dar družin Iv. Škerlj v Kandiji in Ljubivoj Škerrj v Gotni
vasi povodom smrti g. Dragotina Se-nekoviča. — Kot izraz sožalja gosp. prvomestniku Senekoviču povodom smrti njegovega sina Dragotina, so darovali: ga. Mar. Pahernik 4 K; g. Fr. Pahernik 3 K; po 1 K so darovali: dr. Makso Pregl, Emerik Mravljak, Nekdo, Anica in Anton Hren. Nabral ir poslal g. nadučitelj Anton Hren. — G. Rud. Reja, učitelj v Zapotoku pri Kanalu je poslal 6 K s pripombo: Tam v Ligu pri Kanalu vsotioo se je nabralo, družbi naši je poslalo, z načelom: Mal položi dar domu na oltar!« Družba Idrijčanov.« — Hvala iskrena!
V Starem trgu in Ložn se je zopet obudilo vsestransko zanimanje za Ciril - Metodovo družbo ter obeta podružnica tekmovati z zgledno cerkniško podružnico. Podvojeno delo se razvije po izrednem občnem zboru, ko stopi na čelo podružnice delavna in ugledna o^eba. Tudi lani podružnica ni spala, temuč se je članarina nalagala ter se sedaj skupno dopo-šlje glavni družbi. Prirasel je tudi nov obrambni kamen, ki ga je dovolila ondotna posojilnica. Tudi nabiralniki lepo delajo. V gostilni mesarja g. K. Kovača se je nabralo v kratkem času 14 K, h katerim je pridjal er. Kovač 1 K. g. notar Demšar pa 5 krou, torej skupno 2U K. Posebno lepe prispevke je žc dal nabiralnik v sloveči Bencinovi gostilni. Inteligenca obeh krajev in okolice se pri vsakem sestanku spominja družbe. Vsi trgovci imajo družbino blago, gostilne pa računske listke in Tol-stovrško slatino. Sploh je pravo razvedrilo priti v ondotne rodoljubne kroge. Živeli! Ko priredi omenjena podružnica veselico, obišče, gotovo lepo Loško dolino rodoljubno občinstvo od blizu in daleč.
Društvenu naznanili.
»Dramatično društvo« v Ljubljani bo imelo svoj občni zbor koncem tega meseca v »Narodnem domu«. Dan in čas se bosta naznanila po iistia. in dopisnicah še posebe. — Odbor.
Slovensko planinsko društvo. Osrednji odbor slovenskega planinskega društva v Ljubljani ima svoj letošnji redni občni zbor dne 29. aprila t. 1. ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« v Ljubljani. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika: 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo računskih preglednikov; 5. prememba pravil: fi. volitev; 7. od-borovi in samostalni predlogi; 8. raznoterosti. 1
Na sokolski večer telovadnega društva »Sokol« v Kamniku, ki se vrši na velikonočni ponedeljek ob 8. zvečer slav. občinstvo ponovno opozarjamo. Sodeluje br. »Koncertno-dramatični odsek« »Sokola I.« iz Ljubljane.
Društvo za otroško varstvo v metliškem okraju ima v četrtek, dne 24. aprila v prostorih okr. sodišča v Metliki (dvorana št. 20) ob 11. dopoldne svoj občni zbor.
Prosvetn.
Iz seje intendance slovenskega
deželnega gledališča. Intendanca slovenskega deželnega gledališča je sklenila, da je gojiti tudi v bodoče dramo, opero in opereto. Angažujejo se vsi dosedanji porabni in marljivi domači in tuji igralci in igralke ter se sklene ž njimi nemudoma pogodbe. Želje igralcev glede povišanja gaž se upoštevajo v okviru proračuna. — G. režiser Hinko Nučič se odpošlje za mesec dni na Dunaj zaradi študija režije in spoznanja repertoirja. — Gosp. Ljubiša Iličić se angažuje za opero in opereto iznova. — Kot prvi kapelnik opere in operete se angažuje gospod Vaclav Talich, ki je študiral minolo sezono v Lipskem in v Milanu. Poleg g. kapelnika Talicha se angažuje v zvezi z odborom Slovenske Filharmonije Še drugi kapelnik, ker se je izkazalo, da en sam kapelnik zahtevam ne zadošča več. — Gosp. Talichu se poveri naloga, da angažuje operno primadono, mladodramatično pevko in opernega baritona z gažami v okviru proračuna; vsi bodo zavezani delovati tudi v opereH. V to svrho odpotuje g. Talich v Zagreb, na Dunaj, v Prago in eventualno v Lvov. Ta sklep se je storil na izrecni predlog gledališkega ravnatelja. — V svojih poslih ostaneta začasno se nadalje kot
gledališki ravnatelj g. Fian Govckar in kot gledališki blagajnik g. Danilo Saplja.
Stalni operni la operetni zbor.
Ker se brez stalnega zbora reper-toire e more dovolj naglo rt zvijati ter so predstave v zborovih prizorih vedno nedostatne, angažuje se za bodočo sezono stalni operni In operetni »bor od 1. septembra do 31. marca. Angažujejo se seveda predvsem pevci in pevke, ki imajo že repertoire in so v igri vsaj deloma izvežbani. Poleg teh pa se sprejmo tudi novi pevci in nove pevke izdatnih glasov. Gospodje in dame, ki imajo resnično veselje do zborovega petja pri gledališču in ki imajo resno voljo, docela posvetiti se gledališču, naj se javijo osebno v ravnateljski pisarni. Skušnje se bodo vršile v sezoni dopoldne in popoldne, oziroma zvečer, zato morajo biti reflektantje gledališču ves dan na razpolago, člani zbora bodo obenem tudi igrali manjše vloge v drami, da se iz njih polagoma vzgoji igralski naraščaj.
Slovenski igralci v Gorici. Pod vodstvom g. režiserja Hinka Nučiča se vrši tudi letos dramska stagioua v goriškem Trgovskem domu. O predstavah prinaša »Soča« prav pohvalno oceno. Ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča je prejelo sledečo odprto dopisnico: Vračam se z malega izleta. Včeraj v Gorici veliko presenečenje: Drama iz Ljubljane. Moja davna želja izpolnjena. Igrali fo Erczegovo komedijo. Hiša, občin stvo in predstava jako lepi. Spretna skupna igra, zdisciplinirana družba. Čestitam. Josef Kufner (urednik »Varodnih Listov« v P^agi). — Iz Gorice pojdejo naši igralci v Pulj in Pazin.
Spomin ajte se slučaja v Kresnicah. Kakor kresniŠkim gostilni čar,em, tako se tudi vam lahko prigodi, ako bi klerikalci zavladali na magistratu. Za to jutri vsi na shod v flMes*ni Dom", ki ga je sklicala narodno-napredna stranka, ki je edina prijateljica in zaštitnica našega stanu.
Naroden gostilničar.
Razne stvari
- Milijonarjeva oporoka. Večkratni milijonar dr. Josip Senka v Ko-šicah je zapustil v svoji oporoki več 100.000 K za dobrodelne namene. V svoji oporoki zahteva, da ga v njegovi domovini s posebnim dovoljenjem vlade sežgo na grmadi in raztresejo njegov pepel po gozdu kot gnojilo za mlada gozdna drevesa. Vsem svojim dolžnikom je podaril dolžni denar. Končal pa je svojo oporoko z besedami: „Finita la comedia! Fej!"
* Krščanska ljubezen.  Ni ga
dneva, da bi ne imela sodišča opraviti s poklicanimi nositelji krščanske ljubezni in njih napravami. Pred dunajskim trgovskim sodiščem so obravnavali 13. t. m. zadevo neke izseljevalne družbe, katere predsednik je bil nekdanji krščansko-socialni romunski poslanec Onciul. Med preiskavo so prišli na ded tako škandaloznim razmeram, da je sodišče oddalo akt državnem pravdništvu.
* 25.000 mark zgorelo. V Brucke-navu na Nemškem je bil shranil neki kmet 25.000 mark v bankovcih v peč. S tem denarjem si je hotel kupiti posestvo. Seveda ni nikomur povedal, kam je shranil senar in tako je bilo mogoče, da je zgorelo vseh 25.000 mark. ker je dekla zakurila v peči. Prepozno je videl kmet kaj se je zgodilo. Bankovci so bili že vsi razpadli. Kmet je popolnoma uničen.
* Menih lliodor. Na odredbo sv. sinoda so odstavili redovnika Ili-odora, predstojnika samostana v No-vostem na Ruskem ter ga oddali tav-riškemu škofu Tesfanu, da se tam dva meseca pokori. Morda pa bo menišek Ilionor sedaj izpolnil svojo prisego, da ne bo ne pil in ne jedel, dokler sam ruski car ne bo ležal pred njim na kolenih. Verjetno ni.
* Kuga. Iz Besarabije prihajajoči potniki poročajo, da so ofictalno konstatirali v Odesi več slučajev kuge. Romunska vlada je odredila najobšir-nejše varnostne naprave, da prepreči razširjenje kuge na Romunsko.
* Cerkev in nunski samostan -to se podrla in sesula, kakor se brzojavno poroča iz Barcelone, v tamošnjem kraju Aranje. Dve nuni sta ostali mrtvi pod blagoslovljenimi razvalinami, več pa so izkopali težko poškodovanih.
* Jesuit in drama »Večal jud«. Neka francoska gledališka družba je na željo občinstva priredila v Beiru-thn vprizoritev drame »Večni jud«. — Med predstavo je vprizorilo občin-
stvo velik hrup. Po vsakem dejanju je nastal tak uriijj in hruSč, da je morala posredovati policija. Metali so izzivači tudi smrdljive krogljice, tako da se je morala dvorana izzračiti, predno se je dckončala predstava. Vse to so povzročili tam stanujoči jezuiti, ki so hoteli na vsak način predstavo te drame onemogočiti.
* Smrt vsled električnega toka. Pri Kielu je podrl vihar štiri droge električne naprave tako, da so ležale žice močnega toka na tleh. Prišel je mimo desetleten deček in je hotel žico z roko odstraniti, pri tem pa ga je električni tok na mestu usmrtil; ravno tako se je zgodilo nekemu Spletnemu možu, ki je h^tel zlezti pod žico na drugo stran. Neka žena je hotela to preprečiti in ga je prijela za suknjič ravno v trenutku, ko ga je zadel električni tok. Tudi ona je bila na mestu mrtva.
* Šolarji — roparji. V Budimpešti je ustrelil 121etni nč nec Bela Vasonv, sin nekega nočnega čuvaja, v nekem predmestju Gletnega Aleksandra Hohla s flobertovko. Mladi fant je bil takoj mrtev. Policijske poizvedbe so dognale, da so se bili učenci šole v ulici Toth - Kalman organizirali v pravo roparsko četo. Vsak je imel puško in mladi fantje so ustavljali na ulici dečke in deklice ter zahtevali od njih darila. Hohl ni hotel ničesar dati, zato je moral umreti.
* Poguhonosen vihar v Ameriki.
V sredo je divjal v Ameriki in sicer v okrajih Kausas, Missuri in Oku-homa hud vihar, ki je povzročil veliko škode in zahteval tudi več žrtev. Iz Newyorka se br/o'avlja, da je po-oopolnoma uničil dve mesti,koliko pa je napravil škode po deželi se še ne ve. Dosedaj so izkopali izpod razvalin, oziroma našli na prostem 23 mrtvecev, nebroj prebivalcev pa je težko poškodovanih. Orkan jc n°nadoma ugrabil več ljudi, ki so sedeli na verandah pred svojimi hišami in jih pogubonoso dvignil v vrtincu v višino. Nekega strojevodjo je med vožnjo vlaka dvignilo iz stroja v <rnk. Vse brzojavne zveze so radi poloine-jenih drogov onemogočene.
Ali imate bolečine? Od revmatizma, od protina, g'avobola. aobobcle?
V vednost in ravnanje naznanjamo volilcem in volilkam narodno-napredne stranke, da bo centralni volilni odbor vsakomur izmed njih doposlal že izpolnjene glasovnice.
Obenem opozarjamo vse volilce in volike, da je tre* a glasovnice takšne, kakršne se jim dopošljejo, dati v volilne kuverte in da se ne sme o nanje podpisati, še manj pa prilepiti nanje morda naroden kolek, ker bi bila v tem slučaju glasovnica neveljavna.
Kdor izmed naših volilcev in volilk bi ne dobil do torka po pošti volilne legitimacije in volilnega kuverta, naj gre osebno na deželno vlado ter tam zahteva svoje volilne dokumente.
To velja zlasti za tiste, ki so se v zadnjem času preselili iz enega stanovanja v drugega in jih zaradi tega morda poštni sel ne bo mogel najti!
Telefonsftt in nrzoinunn portiila.
Dr. Šusveršič   na   agitaciskem potovanju po Dalmaciji. Split, 15. aprila.   Te dni je bil v
našem mestu vodja slovenskih klerikalcev dr. Ivan Štisteršič. Vodila sta ga po mestu urednik »Hrvatske Države« in revizor ljubljanske klerikalne »Zadružne Zveze« Donadini ter zunni poštenjak Gajo Radunić iz Kaštela. Susteršiča je vsa hrvaška javnost ignorirala, ker se je raznesla vest, da je mož prišel v Dalmacijo samo za tega delj, da bi delal vodo za kranjski klerikalizem pri bodočih volitvah v državni zbor. Zvečer je bil pri mon8ignoru Bulica banket v čast dr. Šustersiču, a tega banketa sta se v celem udeležili samo dve osebe, znani klerikalni fanatik dr. Alfire-vič, in uskok iz »Hrvatske stranke« don Frane Ivanisevič.
Nemški šulferajn. Šleska Tropava, 15. aprila. Vodstvo nemškega šulferajna je imelo tu v zadnjem času seje, v katerih se je bavilo pred vsem z vprašanjem ohranitve jezikovne meje. Poleg rednih prejemkov je dobilo vodstvo šo okroglo 450.000 K iz Rosseggerjeve-ga sklada za vzdrževanje šol in otroških vrtcev na nemško-čeških in nemško- poljakih mejah.
Dr. Grabmaver ne kandidira t
Boenu.
Bferan 15. aprila. Vest, da kandidira elan goappska zbornice dr. Grab-maver v državni zbor v okraju Bo-cen-Meran, je popolnoma neresnična.
Poeet avstrijskega presiolonasIeaV nika v Potsdama. Berolin, 15. aprila. »Deutsche Tageszeitung« poroča z Dunaja: V tukajšnjih dvornih krogih je zelo razširjena govorica, da poseti se tekom tega poletja avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand v imenu cesarja nemško prestolonaslednik ko dvojico v Potsdamu.
Menelik ozdravel.
Rim, 15. aprila. Iz Abesinske prestolice poročajo, da je kralj Me nelik ozdravel. Pred enim letom in dvema mesecema ga je bila namreč zadela kap. Sedaj pa je zopet popol noma zdrav, lahko hodi in govori. Po celem kraljestvu vlada veliko veselje in tudi veliko začudenje nad tem no nadnim ozdravljenjem posebno pa Še zaradi tega, ker so mislili, Ja je kralj že mrtev in da so njegovo smr* le prikrivali.
VeT i ka noč in pismonoše.
Ne dovelj, da so imeli poštn« uslužb°nci in pismonoše sedaj zp praznike zelo veliko dela z raznasa-njem velikonočnih voščil, imajo se« daj, ko si vsak človek rad malo oddahne tudi še veliko posla z razna.ša-njem velikih legitimacij. Poštna uprava in prizadeti uradi bi storili gotovo le svojo dolžnost in človekoljubno dejanje, če bi se spomnili pis-monoš s kako primerno nagrado za ogromno delo!
Gospodarstvo.
— Nakupovanje plemenskih kobil po ministrstvu za domobrambo.
V sredo, dne 19. aprila ob devetih v Št. Jerneju in v četrtek, dne 20. aprila ob osmih v Mokronogu vrši se nakupovanje plemenskih kobil po ministrstvu za domobrambo in oddaja teh v omejeno pojest prodajalcem samim. Kobile morajo biti v starosti 3*/i do 9 let» imeti viaožiao najmanj 100 cm ter biti vročekrvnega arabskega, angleškega ali lipicanskeg* plemena. Kobile se bodo kupovalo po 7C0 K; razun te kupnine zamore se pa še za vsako prodano kobilo prodajalcu dati premijo poljedelskoga nrnistrstva v znesku do povprečno 100 K.
— Za razstavo: »Exposition Internationale d* Alimentation, Bras-
STi?, Virs & Liqurrs tez.*, ki naj bi se vršila v Antwerpi od septembra do novembra 1911 se dela zadnji čas propaganda. Dasi so v častnem odboru odlične osebe, ni moči udeležbe priporočati.
— Tvrdke, ki so v katerikoli zvezi a tvrdko »The Anglo Levantine Trading Co. Lidt.« v Londonu in z podružnico te tvrdke v Carigradu, dalje s tvrdko Sam Marmor v Carigradu, dobe o teh tvrdkah v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani zelo važno zaupno poročilo.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za   Ciril - Metodovo družbo:
Tvrdka Leskovic & Meden, tu, 10 K, mesto venca na krsto Dragotina Se-nekoviča in »Nardinova družba« v Ljubljani na Poljanah nabrala 3 K. Skupaj 13 K. — Živeli nabiralci in darovalci!
Izdajatelj in odgovorni urednik; Rasčo Pustoslemšek.
Ustnica upraunlftoa.
Priporočamo vam pri nas inseri-rano tvrdko: Izdelovalnica kreme za čevlje v korist Ciril-Metodovi družbi,
Ljubljana, Poljanska cesta 15.
Javna zahvala.
Učiteljstvo novomeške petrazredne dekliške Šole izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo slavni novomeški Čitalnici za brezplačno prepustitev svojih prostorov in gledališkega odra, si. p. n občinstvu za obili obisk ter tako mnogoštevilna preplačila po-vodom šolske veselice, prirejene dne 9. t. m. v korist revnim šolskim deklicam.
Posebno toplo se pa zahvaljuje za blagohotno in brezplačno sodelovanje slav. novomeškemu salonskemu orkestru, kateri je zlasti in največ pripomogel, da seje šolska veselica izvršila tako krasno ter tako dobro uspela.
Novomesto, 11. aprila 1911 1419 Ućiteljstve.
Heteorolosično poročilo*
VUina Mi Mfjca JfT2. vat* tU* 7M-t mm
Cat
s te?
o>! tuja
Staaje ■aro-metra
V mm
ti
14
15.
8. pop.
9. IV.
7.zj.
Neba
7361
10 8 p. m. svzh. pot oblač 3*2isi.svzh. lasno
739 9 i (rOjbrezvetr.
I —i
Siednja včerajšnja tem paraš« ■ 6*3% norm 95Y Padavina v 24 urah 0-0 au*.
Ali ste si pi prepihu, n*: '       m *<v * Fellerjevim fluidom z znamko »Elz^fluid«. To ni samo reklama Tacat a poizkušajo 5 kr.n pošmne 4r ^ . i'uc
Potikajte i a*r FeJlor v
lataaaćim, sdraviloim, kropčašočim £l4tn trg štev. 238 oa Hrvaškem
50
61
8K
Modna trgovina
v Ljubljani 310, Stritarjeva ulica »t. 7.
Solidno Uno.    a*« cm.    tmd nttiiii
Novosti konffokeijo ta damo in deklico, Muzog modno blago za damo in go-•OGde, dolon cefir, batist, kreton, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in u žepni robci. „
in
D[=Hei[=jT
31
to O
e e o
m
- ' av »
ti- \
Umotao, sUvbao la koaitrakclJaSto U|miavam6arit¥0
Pust Ivan
zapriseženi lzw«dtneo In eanlleo
v L|abllanl9 Pollanika coita M. 29
se priporoča v izdelovanje vseh ključavničarskih del. — Železne stornice vseh vrst po načrtih, okna in strehe. Ograje za rakve, stopnice, vrtove ter vezna in vrtna vrata, štedilnike vseh vrst, in okovi za vrata in okna. Valjčne zatvore in solnčne pM*!te. Pletenje različnih mrež na stroj za pašnike in ograje.
897
veliko zalogo koles z originalno znamko
Oglejte si!
„Puch 1911"
p« fr. Čtrflnu,    v £jubljani
Prešernova  Ulica - samo nasproti frančiškanske cerkve.
Ratnih znamk kolesa od S 110*— naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Singschiff.
PoaK za vezenje s stiojea Brezplačno.
Ceniki  zastonl  in poštnine prosto.
&W Edino zastopstvo za Kranjsko!
S
Svilnato blago, baržuni. pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, jaboti, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, dišave, mila, vedno najnovejše in v največji izberi
m
p.
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
HM
ena. ■
PTT1
slovenski
izrabil
lil in
Dragutin Jurman
Ljubljana, šelenburgova ulica št. 1.
nnlir, trgovec i urami ts
icprisežcaiscfrijiticenilec 236
Ijubljana, Voljove ulice it. 3.
Velika zaloga
jnvdov, zlatnine in sre-brnine, ra dičnih ar, uhanov, prstane v, verižic in oca! itd. licsi nn mfe.
Solidna postrežba. Cene na jnižje.
PAT
vseh dežela i2posluje inženir 35 aV.aLm9 oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mat*lahflfaratraase *t. 37.
polečo mc5tne Ijron Inicc.
ni 5alon
H. SEDEJ-STRHAD
priporoča cenjenim damam
I^IcbtiKe le nojfinej ?c izurjrbe. —
mm
: Žalni I<lebej!<i ueetae i> zalegi. :
»Ha"
191
Ljubljani
Sv. petra cesti štev. 27
t butini kolodvora. .a.   Lepe zračne sobe.
Priznano fina kuhinja.
Izborao pijače«
Hizkti osno.
Lepi restavracijski prostori.
P Ǥerr*5t*c. ulica.
3E
Oljnate barve
priznano najboijSe
Fasadne barve
edino  stanovitne   proti vremenskim vplivom
Kranjski f irnež in laneno sije
Lake
angleške In lastnega izdelka
I
Steklarski in mizarski klej
čopiče
za vsako obrt
jfjj Prašno olje
za pode
Karbolinej in gips
Olje in mazilo
za stroje
Jarve in potrebščine
n umetnike, slikarje, kiparje itd.
priporoča
Adoll Hauptmann
prva kran;ska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
Zahtevajte cenike I Za tevajte cenike! =1» ■!==!■-—»-
ffl
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron.
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kre-ditorji dne 31, decembra 1910, približno 720 milijonov K.
'odr\ižnica c. ter, pr5.Tr.
in obrt
Ljubljana« Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejema vlofo preti branUnia. ko|li-eaa>. katere obrestuje od dne vplafila do dne
dviga; rentni davek pla uje zavod sam; sprejema vloge na obrestovan je v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim
iw< m.
dovoljuje kredite v teke/em rae»aa nadalje stavka«, kipa«.kam., eerla-sae, datite janaeiv... kredite itd. —"•t enna-
eskcmptira ateaic« it e.vise ter pre»krbu,e njih inkaso,
«d.j. aafeaaftla, krsdltM in p*pere6tlne ptasaa na rnm trši V m ta- in inozemstva, predaje m bapa|e tu ,n .no.emske reote. s..Uvetee,e«lašee in a»eke teTdafe vestne nasvete pri aala«aafa kapitala, J izvršuje vse p. sle pri zalr.ž.tvi vejaeee-i.alrve.lk kavelj, nadalje kave« in vadM.
potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih,
aproj»Bta vredaeatae paplrle v svrho njih stranske ta uprave,
oddaja proti *aa|u in vleam s gume aaaaoabrassee (8«f- Depomte) rod lastnim naklep m stranke ter sprejema vredneetae predmete (preoijoa ) v hranitev,
Savarale sreeke in izirebanju podvržene vrednostne papirje proti kurxne| lzgVBl
ter oskrbuje brezplaSno revixl|e izžrebajo«* efektov,
vnoveuje kap ae, Izžrebane vr.daestae paplrle in valute,
dovoljuje preealaie »a eiapn er.eaeetae peparfe ter aprejema keraaa aareetta
aa tu- in inosemake borae,
preskrbuje za svoje komitente trpevska UfOnUCil« na vseh tu- in inozemskih tržiščih, itd itd.
Centrala na Dunaju; Podružnice: Bol cen, Brogenc, Brno, Celovec, Feldklrch, Jablanioe, Gorica, Inomott, Karlovi vari, Ljubljana, Lvov, Mor. Catrava, Olomuc, Opeva, Pulj, Praga, Libarce, Toplice ne češkem, Trst, VVernedorf.
54
80
Kn] si le treta zapomniti za občinske volitve?
Volilne legitimacije in volilni koverti.
Vsi volilci in volilke, ki so vpisani v volilne imenike, dobe najkasneje 5 dni pred volitvijo t. j. najkasneje do velikonočnega torka, dne 18. aprila po pošti volilne legitimacije ali izkaznice in volilne kuverte.
Volilna legitimacija služi v to, da se volilec ali volilka izkaže pred volilno komisijo, da ima res volilno pravico.
Zato mora vsak volilec ali volilka legitimacijo prinesti sabo na volišče,
Volilni kuverti so zato, da se vanje da glasovnica.
Ako bi kakšen volilec ali volilka najkasneje 48 ur pred volitvijo, to je do petka, dne 21. aprila ne dobil volilne legitimacije in volilnega kuverta, mora iti osebno na deželno vlado, Simon GregorČieva ulica, pritličje, desno, kjer bo dobil potrebne volilne dokumente.
Pri vol i t vi se smejo uporabljati samo uradno izdani in z uradnim pečatom opremljeni volilni kuverti.
Ako volilni kuvert izgubiš ali pokvariš, dobiš lahko novega.
Sicer pa se volilnih kuvertov lahko kupi na magistratu, kolikor se hoče, toda treba je za vsak izvod plačati 2 vinarja, vendar pa je majri-strat dolžan, volilne kuverte prodajati samo do petka, dne 18. aprila.
Končno se lahko volilni kuvert dobi tudi pri volilni komisiji.
Volilni kuvert za I. r a zreti je — bel, za II. razred — moder in za III. razred rdeč.
Na kuvertu ne sme biti napisa, nega ničesar drugega, kakor volilni razred (z rimsko številko I., II. ali III.)
Nihče naj torej na kuvert ničesar ne piše, ker bo sicer njegov glas neveljaven.
Glasovnice.
Glasovnico si lahko sicer vsak sam pripravi, vendar pa je bolje, da se vsak volilec ali volilka zglasi pri kakem naprednem političnem društvu v Ljubljani ali naravnost v pisarni narodno - napredne stranke v Wolfovi ulici, Dolenčeva hiša v I. nadstropju ter tam zahteva pravilno izpolnjeno glasovnico.
Glasovnica je pravilno izpolnjena: Za I. volilni razred, ako je na glasovnici napisano: I. razred (ako napišeš arabsko številko tako-le 3. razred, je glasovnica neveljavna). — Narodno - napredna stranka — Ivan Knez.«
Za II. volilni razred se mora glasiti glasovnica tako - le:
»II. razred. — Narodno - napredna stranka. — Fran Višnikar.«
Glasovnica za III. razred se glasi tako - le:
»III. razred. — Narodno - napredna stranka. — Doktor Ivan Tavčar.«
Vse tako izpolnjene glasovnice so veljavne. •
Na glasovnici torej ni treba pisati imen vseh kandidatov, marveč samo prvo ime izmed kandidatov, ki jih je v dotičnem razredu postavila narodno-napredna stranka.
Prav posebno pa je treba pomniti, da ne sme noben volilec aH volilka podpisati s svojim podpisom.
Sicer pa smo že gori naglašali: Naj se nobeden volilec ne muči, da bi glasovnico sam napisal, marveč naj se zglasi pri narodno-napredni stranki, ki mu bo dala na razpolago vse potrebne glasovnice.
Glasovnico za I. razred je treba vstakniti v — beli kuvert, glasovnico za II. razred v modri kuvert, glasovnico za III. razred pa — v rdeči kuvert.
Na to je treba posebno paziti, zakaj ali kako deneš na primer glasovnico za III. razred v beli ali modri kuvert ali narobe, je tvoj glas neveljaven.
Zato skrbno pazi, da deneš glasovnico I. razreda v beli, glasovnico
II. razreda — v modri in glasovnico
III. razreda v rdeči kuvert.
Vsak kuvert, v katerem je glasovnica, je treba zalepiti in ga skrbno čuvati, da se ga ne pokvari ali za-maže, ker se sicer glasovnica proglasi za neveljavno.
Kako se vrši glasovanje?
Volitve se prično, kakor je znano, v nedeljo 23. t. m. ob 10. dopoldne in trajajo do 4. popoldne.
Vsak volilec ali volilka naj pravočasno pride z volilno legitimacijo in z volilnimi kuverti, v katerih že ima glasovnice, na volišče.
Prišedši na volišče, je treba predsedniku volilne komisije najprej pokazati volilno legitimacijo, nato pa se mu vroče v zalepljenem kuvertu glasovnice.
Predsednik položi kuverte, ne da bi jih smel odpreti, v volilno posodo, za to določeno.
Volilec je a tem volitev opravil in se lahko odstrani, lakko pa tudi ostane, ker je volitev Javna.
Volilci III. razreda oddajo samo eno glasovnico v rdeten kovertu.
Po dve glasovnice pa oddaš, ako ai volilec I. ali II. razreda, ker imaš potem volilno pravico tndi v III. razredu.
V tem slučaju boš torej oddal eno glasovnico za I. razred v belem kuvertu, oziroma za II. razred v modrem kuvertu in poleg tega-še eno glasovnico za III. razred v rdečem kuvertu.
Izvrševanje volilne pravice.
Volilci in volilke izvršujejo svojo volilno pravico osebno, to je, vsak volilec in vsaka volilka mora iti osebno volit.
Vsaka ženska, ki plačuje kakršenkoli davek, ima volilno pravico in voli, kakor smo že naglašali, osebno, a ne, kakor je bilo dosedaj v navadi, potom pooblaščenca.
Društva, družbe, ustanove, zavodi, korporacije, sploh vse juridične osebe izvršujejo svojo volilno pravico po osebah, ki jih na zunaj zastopajo, ali pa po svojih pooblaščencih, ki pa morajo biti moški.
Soposestniki davku podvrženega zemljišča, imajo skupaj en glas.
Ako ta soposestnika živita v zakonski skupnosti, potem voli za oba mož.
Ako pa soposestnika ne živita v zakonski skupnosti, lahko pooblastila enega izmed sebe, da gre za oba volit, ali pa tudi kakega drugega.
Vsak pooblaščenec pa mora biti tudi za se volilec, in mora imeti, ko pride volit, v rokah pismeno pooblastilo, ki so je podpisali vsi soposestnika ali vsaj večina njih.
Ce so soiK)sestniki samo moški ali pa moški in ženske, smejo dati pooblastilo enemu izmed moških sopo-sestnikov ali pa kakšnemu moškemn volilen.
Ako pa so soposestnice samo ženske, morajo pooblastiti eno izmed sebe ali pa kako volilko.
Naglašamo vnovič: Pooblaščenec mora biti sam volilec, a ne sme prevzeti več kakor enega pooblastila.
Kakor smo že gori omenili, volijo društva, družbe, sploh razne korporacije po zastopnikih, to je po tistih oesbah, ki jih na zunaj zastopajo.
Takšen zastopnik je tudi varuh mladoletnih.
Vsak zastopnik mora biti avstrijski državljan in vsaj 24 let star.
Zastopnik ne sme biti pod skrbstvom, ne sme biti aktiven vojak, ne sme uživati ubožnih podpor iz občinskih ali drugih javnih sredstev, in ne sme biti obsojen radi raznih nečastnih dejanj, kakor tatvine, sicparstva, goljufije itd.
V eemer pa se zastopnik razločuje od pooblaščenca je to, da zastopniku ni treba, da bi bil za-se volilec in da lahko zastopa več volilnih upravičencev, ki ne morejo osebno voliti.
Vsak zastopnik se mora z dokumenti kot tak izkazati pred volilno komisijo.
Volilna dolžnost.
Opozarjamo volilce in volilke, da je pri teh občinskih volitvah uveljavljena dolžnost, to se pravi — vsakdo, ki je v volilnih i m nikih vpisan kot volilec ali volilka, mora voliti, to je, priti na belo nedeljo dne 23. t. m. med 10. dopoldne in 1. popoldne na volišče in tam oddati volilni kuovert z glasovnico.
Volilni dolžnosti niso podvrženi samo tisti, ki ne prebivajo stalno v Ljubljani.
Kdor izmed volilcev ali volilk no pride k volitvi, bo po končanih volitvah pozvan na odgovor in kaznovan.
IzitievalGi osiliar naradna-oapredne stranke.
LluMJanste ohf. volitve.
Nove volitve članov in namestnikov občinskega sveta ljubljanskega so torej razpisane in se bodo vršile v nedeljo, dne 23. aprila 1911.
Začetek volitve je ob 10. dopoldne; oddajanje glasov se sklene ob 4. popoldne.
Z ozirom na ogromno število volilcev in volilk je določenih 19 volilnih komisij. V svrho, da bo vsak vedel, kje bo moral volit!, naj navedemo uradno razvrstitev:
A. Vse ženske volilke volijo v poslopju mestnega dekliškega liceja, BIeiweisova cesta št. 23, v treh voliščih, za kojih vsako se postavi ena volilna komisija, in sicer po sledečem redu:
Ženske volilke začetnih črk volijo: A do J v telovadnici v pritličju
K do P v učilnici v I. nadstropju H do 2 v risalnici v II. nadetropju
Đ. Val ostali volilci upravičenci, t. j. oni moškega spola — bodisi da izvršujejo volilno pravico osebno
ali kot zastopniki, odnosno pooblaščenci, volijo po atapinsh ▼ nsrtaal-njem določenih na naavepnfti volišča«:
Volilni upravičenci saeetnlh 6rk vetij**
A in B
v vrtni dvorani hotela »Ilirija«, Ko-, lodvorska ulica. C, C in D
v telovadnici I. državne gimnazije, Tomanova ulica. E, F in G *
v telovadnici II. državne gimnazije,
Poljanska cesta. H, I, potem J do vštete št. 2700 imenika III. volilnega razreda v dvorani »Rokodelskega doma«, Ko-menskega ulica št. 12, I. nadstropje. J (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane) in K do vštete št. 3400 imenika III. volilnega razreda
v  veliki   dvorani   hotela »Union«, vhod samo skozi duri v Frančiškanski ulici. L
v  šolski   dvorani   mestne dekliške osemrazredniee pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg.
M
v pritlični veliki učilnici mestne dekliške osemrazredniee pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg. N, O, potem P do vštete št. 5400 imenika III. volilnega razreda v telovadnici I. mestne deške ljudske šole, Komenskega ulica.
P (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane)
v pritlični učilnici I. mestne deške ljudske šole, Komenskega ulica. K
v mali dvorani v »Narodnem dnem« pritličje, dvorana trgovsk. društva Merkur«.
S do vštete št. 7000 imenika III. vol. razreda
v veliki dvorani v »Mestnem domu«, vhod od Streliške *il»ce.
S (vsi ostali,   vštevši   vse dodatno vpisane) in Š
v veliki dvorani v »Mestnem domu«, vhod nasproti mestni ledenici. T in U
v telovadnici II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta. V in W
v pritlični učilnici II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta. Z in Ž
v mali dvorani v »Ljudskem domu«, Streliška ulica št. 12 (I. nadstropje).
Za glavno volišče (§§ 38. in 40. obe. vol. reda) je določena velika dvorana v »Mestnem domu«, volilna komisija XVI.
Volilnim upravičencem se dostavijo volilne listine (volilne izkaznice in volilne kuverte) v smislu § 23. obč. vol. reda pravočasno po pošti.
Volilni upravičenci, ki niso dobili iz kakršnegakoli vzroka svojih volilnih listin najkasneje 48 ur pred dnevom volitve, dobe lahko osebno pri e. k r. deželni vladi, vhod iz Simon Gregorčičeve ulice, pritličje na desuo.
? Zakaj ?
bi se vsakdo moral prepričati o solidnosti tkalnice inrazpošiijalnice
Bratje Krsjcar, Ds^raska št. 9213
na češkem?
Vsakomu pošljemo brošuro in veliko zbirko platninc in pavolninc gratis in franko.
Vse opreme in oprave.  Za po-izkušnjo naročite šest rjuh Ia Ia 150 200 za K 14-.
Na debelo Ia drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato zaloteno sm
trgovino
z lalaHteriiskia ia f šefe fnt kTa-mantim Hagom is pleteninami.
Devocionaiije
3.4
vse vrste blago BO botj* peto.
Tmina dna taijttt iMn.
jfaton Skof
Za slabokrvne in prebolele
je adravatiko priporočeno ima del-
233
KOČ
4 steklenice (5 kg) franko K 4-50.
Br. Novakovič, Ljubljana.
na Starem trgu št. 30 n je kakor navadno u
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Leon ia Fanl Pogačnik.
Gramofone
najboljše vrste po   najnižji ceni avtomatične, posebno  za gostilničarje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
LJnfeljana
Marije itiizlii cesta 11
(KolfzeJ).
Ravnoksr n došle najnovejše slovenske plošče a K 3*50. — ISSo igel K 2-—. 271
lUjto'je za
Dolžnost
raka. imimi Slmica ii Skusite n
ta raM izklf.ča« le
(krema)
za čevlje In nanje
katero je priznano aaikoljse. Škailjiea stane 24 vinarjev.
Zahteve naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden Izdelek odločno zavrne.
Edino
le čistilo v tej obliki in z zamko
4306
t hi sv. Drila i lett.
flavta nitja It taaflta trendu
Ivan Kober
uau NJaH m 9. II
StampiHje
vaeh vrat sa
Ud.
Anton terne
kav*mkartk ttaampiltl
LjOuljODfl. Stori trg 20.
G«alki Iraško. 235
Jaz sem domač : sorski tkalec:
razpošiljam po povzetju različno blago, noinMafA * —f0 metrov I. kako-Oni 15 vosti K22 — zajamčeno
pralno, brezhibno: kanafase, delene, platno, polplatno, rumburško tkanino, krisete, brisače, bele gradele, oksforde, zefire, satin, modrotiske, lastnoročno izdelane, zelo lepe in trpežne v   dolgosti   3 do  15 metrov.
f r. JRarscMk, Češki Čermi
potta Machod, Adlergebirge. 1297
•v
l
28 let M, M trgovec.
vešč slovenščine, hrvaščine, nemščine, italijanščine in češčine
išče složliG kof sKladiščar
pri kaki tovarni ali večjem trgovskem podjetju, najraje ielezniu-ske stroke,
ker se je izučil v mladosti mehanike.
Cenjene ponudbe pod: „Skladiščar",
poštno leteće Litija. 1349
Vinko jVtajdič{
valjčni in v Kranj«
—   (Kranjsko). ——
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veKko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in- zaloge: 66
V Ljubljani: Podgradn, Trnovem« Kočevju, Trsta Gorici, Golovcu, Beljaku, Bolcann, Inomoftn, Tri-
deeta, Zadra, Solista, Ereegnovem, Kotoru, Sarajevu in Pultu.
Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj.
Adrija
ii
Oblastveno dovoljena 27%
prodaja doiols zđravilniti zel ter strupov za lovske in febnicne namene.
B. Čvancara
v Ljubljani, Šelenburgova ul. 5
priporoča svojo izbrano zalogo
vseh sredstev za oskrbo Ia oja-čeaje otrok v netni mladosti — raznovrstnih tu in inozemskih parfumov in sredstev sa olepša nje polti ter ima poseben oddelek sa fotograf, potrebščine in aparate.
Temna delavnica na razpolago.
Naročila  se  izvršujejo  z  obratno pošto.
4
Fran Sox
Ijnbljana, gradišče 7
„Pri kroni"
slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke.
Ovala i elelnri
SO hmh Ia UaOo (uveo ljubljanskega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ;
■veane, teleieae itd. n SCretofagak ta akp um pn mh ■
0234
6359
WC
MlmsMsrti
I L aa|eB t L
na Bregu it 8, L nadstropje.
Poir»« m t pritličju. 1314
▼ «rt«ai MMta m lM«ta
ali
mesečni sobi.
Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«
pod V9Dr. T.1
1362
▼ Št Tita m Dolenjskem m odda
pod ugodnimi pogoji
121
z vso opravo v najem.
Več pove Ivam Kencisa, Gorenja vat prt ZationL 1373
Dobro idoča
1352
trgovina
z mešanim blagom
na lepem prostoru poleg cerkve, v prijaznem trgu Ljutomeru se radi bolezni
na več let da v najem.
Za prevretje blaga se bo potrebovalo 25.000 do 30000 kron, zaloga bo znašala okoli 80000 kron. — Več pove lastnik Franc Seršen istotam.
Voda.vpekarijoaa^JMM^ - Vprnaaoja
F
Iijndevlt Boroinlk
puškar v Bor-ovHate (Faa** laoh) na Koroakam.
se priporoča v
posek sa lovee In strelce po n*inove}šib slUgmla pod popolnim limetvpai Tudi pro-aataj« stare samokresnlce, sprejema vsakovrstna popravila. Ser Jih točno la dobro izvrtale. Vse puške so na c kr. preskufte-valnia in od ssene preiikusene. — lluetre-57 vanl oenlki taatonj.
!! Pozor kolesarji!!
Namesto kron 110-— samo po kron 80*—, sprostim tekom »Torpedo- po kron 95' — ^'iSf ~w "^ttiur  pf0(jajam 2a reklamo
nova vozna kolesa prve vrste, znamke .Styrian-Gradecfc, modeli 1911 z dveletnim jamstvom, sveži močni plašči po K 5'—, 6—, 7-—, gumijeve cevi po K 350, 4—, 5'—. Vse potrebščine, poprave, emajliranje in poniklanje najceneje 1 Razpošilja se po povzetju. Kupčije na obroke izključene. Cenovniki gratis in franko. Tvomiška zaloga voznih koles In šivalnih strojev. :-:
A. Weissberg, Dunaj H.
Untoro Donaustrasse 23. IV,
1377
▼Mimo ▼ TtaU kili v rabi
Šivalni stroj 20. stoletja.
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov.
Singer Co. delu. dr. šivalaUi strofev.
Kranj JCcčevj* Jfcve mesto
Glavni trg 53.      Glavni trg 79. Velki irg 88.
1414
Sv. Petra cesta 4.
^295 iz dobro po^na^pga vinograda flSribarfev breg*1 pri J^senicai ca Dulen^keni, prodaja podpisani la«tnik vinograda v količini od 500 hI. — Vina so od leta 1907, 1908, 1909, izborna, stalna, za jamčeno pristna, rumena in rdeča
Im 60—70 K lil Da
Odjemalcem na velike dajem precejšen popust r
Ivan Levičar Samobor, Hrvatsko.
I Dva nova Sellertova biljarda najnovejšega sistema !
1413
Popolnoma na novo urejena
kavarna Central0
na Sv. Petra nasipu št. 37
navadno celo noč odprta.
Štefan Miholič. kavarnar.
z odličnim velespoštovanjem
<,
9»
sa o
C/i
2.
3
S Dva nova Sellertova biljarda najnovejšega sistema I
Št. 235 pr.
Razglas.
1410
Vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko z dne 7. aprila 1911, št. 835 pr. se bode nsdo aestna volitev enega noslanea deželnega stolnega mesta Ljubljane v deželni zbor vojvodinje Kranjske namesto od-stopivšega deželnega poslanca dr. Ivana Oražna, ki se ima izvršiti due It. mala 1911. vršila v itlrib oddelkih in sicer:
1. odelek za volilce z začetno črko A—H v veliki dvorani »Mestnefa doma" z dohodom iz Streliških ulic;
2. oddelek za volilce z začetno črko J  L v veliki dvorani ^Mostnega doma11 z dohodom od strani ob mestnej ledenici;
3. oddeiek za volilce z začetno črko M—S v veli hi dvorani hotela »Ualea"}
4. oddelek za volilce z začetno črko S-1 v veliki dvorani hotela „Ualoa", oba z dohodom le skozi hišna vrata v Frančiškanski ulici.
Volitev se bode vršila od S. are zfutral do 2. aro popoldae.
To se daje javno na znanje z dostavkom, da bodo na volilnih izkaz* nicah. ki se volilcem pravočasno dostavijo, vrhutega natančno označena posamezna volišča, kako; tudi začetek in konec glasovanja.
Zajedno se daje javno na znanji da se bode zbrala glavna vaUlaa komisije v smislu §. 40 dež. zak. z dne 5. novembra 1898 dao 17. maja 1M1 ob 10. ari dapoladao v veliki dvorani »Mestne** doma11.
Vsak privolitvi udeleženi volilec srhe/ ako se izkaže z izkaznico, stopiti v prostor glavne volilne komisije.
Mestni magistrat ljubljanski.
r   dne 13. aprila mi.
aoata UsSUtflt
c ar«
Ltv
- - Dim --
Zakaj ravno to?
1. Ker so ljudje vajeni, svoje telo vtrati  s francoskim žganjem,
da ga utrdijo |-roti dnevnim naporom, da pospešuje delovanje kole, krepijo cirkulacijo kr*i in ojačnje živce.
2. Kdor se nagibi i e k pojenju, mora zjutraj nepogojno otirati truplo s runjico, pomočeno v franco.ko žganje Diana, da ae opisani ne dostatek odpravi.
3. Kdor zjutraj v vodo za umivanje dene francoskega žganja Diana, Isbko prebije bres dragih toa-letuih pripomočkov.
t. proti lomljivosti las in luskinan* je francosko žganje Diana prav izvrstnega učinka.
5. Vsled prijetnega duha in okusa francoskega žganja Diana ter njegovih razkužujo&h lastnosti je to i/borna voda za zobe in grgranje.
6. Kdor zjntraj p>njnha na vodi rekaj kapljic fratic skega žg«-nja Diana, cdstrani pogostno zagatenje nosnih kanalov in jati nosne sleznice.
FroncosKo zgrnile
Oiana
torej jači, utrjuje, lajša bolečine, hladi, razkužuje
Vonja je prijetnega in je
francosKo žgonje
Diana
zaradi tega izvrstno primerno za osve>« nje zraka v sobi« Zahteva te izrecno
Irance sko žsanie
z rast pno registrirano varstveno znamko, da se varujete ponaredeb.
Francosko žsonle
Diana
se dobiva po lekarnah, drogerijah
in pri trgovcih.
Cene: Steklenica it 1 K —-60 Steklenica it. S K ISO Steklenica It 8 K   2 40
UallH
SlHeBaaSSB * ae^aaaaaio
DsVMi 1»
Dojilja
sa takoj sprejme.
Kje. pove upravništvo »SL Narodna.
Mlad gospod
se želi seznaniti z gospo-
dično dobro
sopranistinjo
Ponudbe s sliko je poslati pod „Vlatgar" Ljubljana, :-:   poste restante.    :-: um
Proda se takoj prostovoljno
hiša
štev. 59 • Krškem v bližini mestnega župnišča Pri hiši je vrt za sočivje in kovačnica, pripravna za kovača ali ključavničarja; v nji se je do sedaj izvrševala ključavničarska obrt Prostor ic pripraven za stavbišče. Cena io dogovoru. 1374 Pojasnila daje g Barel Havelka, gostilničar v Kiškem.
Lepa gostilna
s posestvom prve vrste, ob drž. cesti n železniški progi, za vsako obrt pri pravaa, 5 minut od kolodvora, 10 minut od šole in 15 minut od cerkve, v zelo priljubljenem manjšem slovenskem mtstu na Spodnjem Štaiersktm, z veli»» »m novo in močno zidanim poslopj* m 6 velikimi sobami, kuhinjo, shrambo, klrtjo, velik'm g« epodarskim poslopjem ter najlepšimi travniki in njivami ob h ši.   Lahko se zmeraj  redi  12 glav žuine, krav in konj  in  je posebno pripravno za mlekarno, kakor tudi za 'goyino z lesom in senom. Vse to se -k« i za v« Ijo bolezni za 62.000 kron proda in je pri kupnini treba izplačati -amo 15 do 20 tisoč kr- n 1371
Natančneje pove Franc Petelin z
i Zgornje Polskave pii Prager&kem, Štajersko.
Sprejme
13M
prodajalka
izurjena v trgovini z meša im blagom, vešča slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda, pod štev. „1354".
Popolnoma nov 1341
len motor
nerablj
*/? konjske sile z vsemi pripadki za K    ljubljansko električno omrežje aj
ae ceno prod .
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Dosluženi vojaki, ki imajo veselje do
se lahko od 8. do 10. dop. in od 4. do 7. zvečer z vsemi dokumenti prijavijo v pisarni
DuHalskeia zavedi za stražnje in zaklepanje u
Marije Terezije cesti št 10.
Želi se znanje nemščine v govoru in pisavi.
PozorI
Vsled smrti gospodinje se proda takoj In poeenl dobro idoča
gostilna
z lepim senčnatim vrtom in pokritim kegljiščem. Zraten je tudi sadni vrt za soč vje. En o nadstropna hi>a stoji ob glavni cesti, 10 minut izven Celja v bi zini treh tovarn. 1208 Natančnejša pojasnila daje Josip Hočevar v Celju, kolodvorska u i. 5
Ugodna prilika!     Ugodna priliki!
Proda se iz proste roke ali odda i najem
nasproti farne cerkve in tik glavne ceste, oddaljeno pol ure od kolodvora večjega mesta na Dolenjskem V hiši se nahaja gostilna in trafika, pripravna je tudi za trgovino, posebno ker v bližini ni nobene Poleg hiše so tudi vsa gospodarska poslopja, kakor tudi gozd travniki in njive. Pogoji ugodni. — Ponudbe pod - »Takof 100" - na upravništvo »Slov. Naroda « 1203
Št. 237/pr.
Razglas.
1409
Da bode mogoče za dne 13. junija t. L razpisane občne nove volitve za sa poslansko zbornico državnega zbora brez posebnih težav in točno izvršiti, razdelil se je po naročilu c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 5. aprila 1911, št. 823 pr. v smislu § 16, al. 4. državnozborskega volilnega reda volilni okraj deželnega stolnega mesta Ljubljane teritorijalno na enajst vollM in se bode vršila volitev:
1. v 1. (šolskem) mestnem okraju:
v veliki dvorani „Mestnega doma";
2. v n. (šentjakobskega) mestnega okraja onem delu, ki leži severno od Trubarjeve ulice, podaljšane Rožne ulice in Ulice na grad:
v šolski dvorani mestne dekliške ljudske šole pri sv. Jakobu v pritlič. na levo;
3. v II. (šentjakobskega) mestnega okraja onem delu, ki leži južno od Trubarjeve ulice, podaljšane Rožne ulice in Ulice na grad;
v šolski dvorani mestne dekliške ljudske Šole pri sv. Jakobu v pritlič. desno;
4. v Krakovem in Trnovem:
v šolski dvorani mestnega otroškega vrtca v Ceikveni ulici:
5. v m. (dvorskega) mestnega okraja onem delu, ki leži zapadno od Selen-.   burgove ulice. Gradišča in Gorjupove ulice;
v telovadnici mestnega dekliškega liceja na Bleiweisovi cesti;
6. v III. (dvorskega) mestnega okraja onem delu, ki leži vzhodno od Selen* burgove ulice, Gradišča in Gorjupove ulice:
v telovadnici II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti;
7. v IV. (kolodvorskega) mestnega okraja onem delu, ki leži zapadno od Dunajske ceste:
v telovadnici I. c. kr. državne gimnazije v Tomanovi ulici (vhod
skozi vrt v Kolizejski ulici);
8. v IV. (kolodvorskega) mestnega okraja onem delu, ki leži vzhodno od Dunajske ceste do Resljeve ceste:
v vel. dvorani hotela .Union«, (vhod le skozi vrata v Frančiškanski ulici);
9. v IV. (kolodvorskega) mestnega- okraja onem deln, ki leži vzhodno od Resljeve ceste:
v telovadnici I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici;
10. v VI. mestnem okraju, to je za predkraj Vodmat:
v dvorani mestne jubilejske ubožnice v Japljevi ulici;
11. v V. mestnem okraju, to je za predkraje Hauptmanico, Hradeckega vas, Đovico, Karolinško zemljo, Orlovo ulico, Črno vas, Dolenjsko cesto in Galjevico:
v šolski dvorani mestne šole na Barji.'
■a
pašoa dan
aro  w ^avsana^a v Mj a^svanB mfwWwWwMWww ^arsaaaaaf^pi^Paa^^
VMfc PMMMUl VtUlM llffttS
bU dofoai« ostanejo veljavna tudi ca eventualno potrebne ožje voHM, U bi te lede vrtiti dne 20. junija ti.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 13.. aprila 19U. .
hm**«, a*
Lr.
06
3115
Dijntti nam.
Naš svetovni nazor.
(Iz predavanj predsednika n kadetnic-nega ferijainega društva »Sava« gospoda Milka Naglic a.) (Dalje.)
III. Važnost prcdsokratskega realizma   za   razvoj   našega svetovnega nazora.
O grški analistični filozofiji smo že govorili. Po senznalističnem principu Joncev je prišla kvantitativna simbolika Pitagorejoev in poleg; teh so Elejci prišli s svojim inteligiblim principom. Elejski »esse~x, kateremu so žrtvovali naravo in svet, se nikakor ni skladal z realiteto obeh. Zato je Heraiklit proglasil nastoj 7a absolutni princip in kot k bistvu stvari spadajoči večni tok. (Panta rei.) Mesto mehaničnega principa Joncev srno dobili dinamičen pojm substance. Nadaljni razvoj jo tedaj zahteval določeno delitev, mehansko delitev sile in snovi. Tako je že Empedoklu snov stalni »esse«, sila pa vzrok gibanja. Dobili smo kombinacijo Ue-raklita in Elejca Parmenida. Vendar se ni moglo najti kavzalno razmerje med materijo in energijo, pričeli eo se poskusi z mitičnimi razlagami, kakor ljubezen in sovraštvo pri Empedoklu ali nezavestna potreba pri L)e-mokritu. Vendar je ta simbolizem le opis za kemično afinitet o ali kemi-zem materije, ki pri Empedoklu mehaničnim potom s pomočjo združitve in ločitve tvori iz štirih osnovnih elementov vse najrazličnejše stvari.
Še naprej so šli atomisti. Mesto štirih Empodok lovih, kvalitativno določenih in različnih elementov, so vzeli ti za princip enotno in brezmejno snov, ki je sestavljena iz kvalitativno enakih, nedeljivo majhnih, a po obliki različnih delcev (atomov). Vse nastajanje in razpadanje je pa Atomistom. kakor Empedoklu lokal-H0 preminjanje elementov, oziroma kvantitativno nepremenljivih atomov. Vsa različnost nastaja le potom kombinacije in oblike, reda in strukture atomskih kempleksij.
Med atomi pa eksistira prazen prostor, kateremu pripisujejo atomisti objektivno realiteto. Obstoja tedaj polno, to je materija in prazno, to je eter.
Vprašanje nastane, kje je vzrok, da se ti atomi spajajo in tvorijo kombinacije in taiko vse stvari. V materiji niso mogli iskati vzroka, ker je kot teoretični materijalist simma-nentne energijo niso pripisovali. Analistična specijalizacija jo zašla predaleč, enako kakor pri Renat u Descartesn. Ker je Demokrit odločno nastopal Anaksagoroveruu »nons«t, moral je tedaj vzeti za vzrok — po-rrebo. To točko, to pomanjkanje kavzalnega razmerja med materijalnimi atomi in delujočo silo je pograbil Anaksagora za dokaz potrebe obstoja, smotreno delujoče nadnaravne iu-t.eligence; dobili smo teleološki dna-lizem.
V omenjenih točkah dobimo premnogo snovi za sestav enotnega svetovnega nazora. Edina usodna posledica propada te tako krasne realistične filozofije v dualistični subjektivi-zem zofistov in platonski idealizem je nespoznanje kavzalitetnega principa med snovjo in silo potem, ko so ju pričeli v pojonski dobi ločiti. Zato se je vedno boij vrival drug transcendentalni princip, različen od snovnosti, ki samosvoje arejnje atome v smotreno gibanje.
Na podlagi hilozoičnega nazira-nja je Anaksimander sestavil celotno geogogično in zoogonično teorijo, popolnoma v smislu evolucijonizma. Konstatiral je, da je bila cela zemeljska površina -enkrat pokrita z vodo, sklepal je, da so prva živa bitja nastala iz sluzaste vlage in da se je iz morja razširilo življenje na zemljo. Človek se je po njegovem prepričanju, kakor v smislu moderne fi!o-gonije, razvil iz ribje oblike itd. Seveda so ti čudovito bistroumni sklepi predvsem plod spekulacije, r*ksaktno znanstveno nam je to dokazano šele izza časa Ockena in Dar-wina.
O podobnosti Anaksimove in Vogtove piknotične teorijo smo že govorili, enako so se principi Lenki-povega in Demokritovega atomizma ohranili v moderni atomistiki.
Empedoklov »neikos kai filia« je deloma različno agregatno stanje, deloma elektriciteta in magnetizem pri etru in kemizem pri materiji..
Enako je Elejec Ksenofan iz Kolo fona svojo geogonsko teorijo zasnoval podobno znanstvenim Charlos Lvellovim »Principijem geologije« (1930). Vedel je o petrefaktib, sklepal je na neptunistično-aktualistične zemeljske preobraze v smislu Karla Hoffa (1822). Občudovati moramo tudi pravilno mnenje Ksenofana o perijoditeti in metamorfozi svetstva.
Emepedokla spoznamo iz Plut. Plac V. 26, 4. kot znamenitega mor-fologa, predhodnika Lnkrecija Kara in Goetheja. Filetsko-psihozenetsko važno je, da Anaksagora tudi raetli-
kakor I
Pseknev, Leitgeb itd., kar voled stanične teorije in onako stanične elementarne strukture pri rastlinah in šivalik moderna znanost ne more negirati. Hiloaoistična psihologija si je kajpada predstavljala dušo kot fino materijo in tudi materijal istični a to- ; nist Demokrit je dušne funkcije ras- I lagal kot gibanje finih atomov. Razlika med telesnostjo in duševnostjo je torej le relativno in stopnjevita. (Dalje prihodnjih)
e e m
Naša idealne akademična mladina —
in predstoječe volitve.
Kdo ima dandanes še ideale? Ali ni gonja po pridobivanju, splošna pohlepnost po užitkih in nasladah, vesoljna tendenca po zložnem ter mirnem uživanju pridobljenega gmotnega blagostanja zamorila in udnšila vsakoršnega poleta, vsakega vzvišenega svetovnega naziranja in sploh vsakega idealnega stremlje- 1 nia? — Vsako črnogledstvo in moreči pesimizem na stran; kajti še žive , tudi v tem materijalnom in razburkanem času idealni sloji med nami! To je naša zlata mladina, naša nada boljše bodočnosti. Le navdušeni, za vse dobro in lepo vneti mladenič žrtvuje duševne in telesne sile za dobrobit svojih ožjih krajanov, da, vsega človeštva! Lep izgled v tem oziru uam je zapustil mladenič Rusjan s hvalevredno tendenco, proslaviti ime Slovencev po celem svetu! — Iu kdo je izvojeval mlademu in smelemu Korz;čann najlepše in zgodovinsko Imenitne zmage, ako «e mladi, a z bre?T»gojnim zaupanjem svojemu zmagovalcu sledeči, navdušeni mladeniči?! Kakor besneči vihar, kakor vse uničujoč in tuleč crkan je pretresel mladi Napoleon onemoglo in trhTo Evropo — nove ideje je vcepil staremu svetn in vse so je pomladilo, vse je oživelo!
Ker je ^Dijaški ves'nik« v svojih dosedanjih izvajanjih dokazal potrebo, da se tudi naša akademična mladina izreče za eno ali drugo politično stranko, za to je nnjno potrebno, da se napredna mladina tudi zanima za predstoječe razne volitve!
Glasilo avstrijskega, duhovstva r,Vaterland« odločno zahtcT«*, da se kandidat je nasprotnih straak nuiči-jo ali oškodujejo; »Slovenec« pa, glasilo rimskega nazadnjastva ne more dobiti zadosti gnojnice in smr-deč^sra blata, da bi ž njimi oblatil političnega nasprotnika! Naravno je tedaj, da se naša visokošolska xnla-»lež, boreča se proti nazadnjaštvu in srednjeveškemu znsuženju duhov —-, ki je in mora biti nasprotnica »anti-modernistne pricege«, tudi udeleži volilnega gibanja v toliko, kolikor to dovoljuje zakon!
Idealni akademiki v prve vrste volilnega boja!!
Volilee.
s    m s
P. s. Zgorajsnji doris j9 prejelo uredništvo od odličnega, izkušenega strankarja. Zahvaljujoč se mu takoj na tem mestu želimo njegovim bo-— čara splošnega upoštevanja.
Povdarjali smo že, da je treba teoretične pridobitve ved praktično realizirati in jim pridobiti tal in pripadnikov. S tem stopimo na tla javnega delovanja bodisi v kulturnem, narodnem ali gospodarskem oziru. Takemu javnemu delovanju se dijak, če hoče, da popolnoma izvede svojo izvenštudijsko dolžnost, ne sme 'braniti.
V časo svojega bivanja v domovini na svojem doma je vsakega moralna in organizacijska dolžnost, da deluje za razširjanje, poglobljenje ia utr jen je naših narod no-naprednih idej v vsakem mu le dostopnem krogu. Društveno življenje je v tem oziru velike važnosti. Dijaštvo bi moralo poskrbeti, da naša bralna, izobraževalna, sploh kulturna in politična drnštva, kakor C. M. podružnice z njihovo pomočjo in sodelovanjem napravijo veselice, shode, predavanja i. dr., da se v določenem okraju napravi natančen zapisnik vseh po njihovem mišljenju, da se vpelje redno delujoče zaupništvo stranke, ki je v trajnem stiku s tajništvom nar. napr. s'reuke itd. Dijaštvo mora dalje delati propagando za razširjanje naših listov, pomagati pretvoriti knjižnice bralnih in drugih društev v javne knjižnice in poživiti društveno življenje in narodno, kakor napredno zavest, kjer ni še popolnoma probu jena.
To vse je direktna posledica našega praktičnega programa. Daljna konseivenca je tudi aktivno delovati za časa volitev. Kdo je sposobnejši za podrobno agitacijo od akademika? Kaj v tem oziru lahko napravijo, bi lahko govorila celjska okolica. In da izvršujejo že dalje časa klerikalni dijaki strankarsko agitacijo, ni neznano. Naše dijaštvo ne smo zaostati. Naše ideje morajo zmagati na Slovenskem in ssto vsi s*n> v boj ob vsaki priliki. Da bosta* as svoje delo našli razumevanja pri starejših kaže ravno zgoraj prtohčeni dopis, I
Mariji i na
Naslov poro nssnsnsltve »SI. Naroda«.
imun um zi m ii
mm oo*pW«.
Glo§jowsky a Co.
•»•sam-
Dssajil., Frasz Jssef Kai št. 15—17.
Mantali
1120
Cunard Line.
Saxonia, IS. aprila 1011. Pannonla 2. maja 1911. Carpathia, 16. maja 1911.
374
Največji in najlepši parniki sveta. Lusitanie, 29. aprila, 20. maja, 10. junija, S julija, 29. julija 1911.
Mauretanfa,   22.   aprila,  13. maja, 3. 24. junija, 22. juHJa 1911.
Pojasnila in vezne karte pri
••t
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Tiat Hew York in. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
Stanovanje
se takol osla. 1845
Več pove upravniStvo »SI. Naroda«.
Nuisol"
tvrdke 451
Bergmann A Ko. Dčtia na L.
je in ostane slej ko prej nedosežen vsled svojega presenetljivo prirodnoga barvanja las in brade.
Dobiva se svetel, rjav in črn- steklenica po K 2*50 v
drogorill Anton Kano in pri brlTon A. Pettteb-Prfirikhelnni
□ ID
s?oj iidciek mmm jajg strojne zidne in zarezane strešne
prve vrste
prve vrste
priporoča
442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme todl zastopnike za rasprodalo zmrezanik strešnikov.
PreuEiisMi avtomalili
LA
UR I
N
KL E M
EN T
D. D.
Laurin & Klement
leta. Družba, honda motornih vozil, )flada Jokslava. Zttrtopstfo: nikodem Moetzka, eradec
Izurjenega
kandidata
še raje takega t izpitom iprtjoie
dr. Firbas, notar v Mariboru.
t,-
Kako si upai mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri z
„Ottoman" "cigaretni papir ali stročnice.
Išče se moški«
s čedno, lepo, čitliivo pisavo. Uradniki zavarovalne stroke imaio prednost. Plača po dogovoru. — Služba stalna. Pismene ponudbe pod ^pisarna" na upravniStvo
»Slovenskega Naroda«. 1360
1 €Ua-Iasno voda
proti glavobolu, izpadanju las, tvorjenju prhljajev neprekoaijiva za pleacaie neprecenljiva 1 — t steklenica R 3*S# je za dolgo.
Flia-finrnaria P°speSuje rast las in brade Izvrstna, Ulia pUUiaua ziata kolajna, častni križec. 1 posodica K 2*— m 3 50, 3 rosodice K Sa in 0*90« Vse samo po po* vzetju ali Če se znesek vnaprej posije. Dobi se pri i:: najdi tel j ici
ge. Kamili Mitzky, Maribor n D, Goetheg. a m.
Naznanilo! Pri zopetni otvoritvi trgovine se prodaia
na Poljanski cesti stev. 13.
Avgust Pust. trgovec
t405
Zdravilne tveplene kopeli
VARAŽDINSKE TOPLICE
(Hrvaško)
NOV
zelezniena, postna, telefonska in brzojavna postaja* ZDRAVI LIŠĆNI  HOTEL Z  ELEKTRIČNO RAZSVETLJAVO.
Starostami radlakttvnS žveplani vrelci -f SS C
gmmr PROTin. revma, ischias itd. -mm
PitnO  ZdravlieniP  eb •MtoTOtafla boUmts e ml*, fe-
rimu luiavijcnje fcoBMt t*^^ wm*m
Elektr. masaža. Inžoe, ogljikovokhlinske in sotnčne kopeli.
Otvorjeno vse leto« — Modem komScrt
Novi hoteii.      Prekrasna okolica.     Vojaška godba. Prespite ».j« amuaj kopališko ravnateljstvo.
E4tno prteten
A. THIERRYJA BALZAM
kot varstveno znamko. OBLASTVENO VAROVANO
Veako popežeajs, paaefedss io rap-čavanje tmysss astosaas a snoteo poasfcsaal
znamkami se kazenakosodno aasie-duje ta osiro fcama»< vbeb
Zanesljj^-e^a
bc le-
po manj
Klhm echtcr Salsarn
'an e^StrtiMBSti-.eitfcektt1«]
/LThisrriin Pregrada
»t? ie1.::.-'-5i::*«"j«.
Lekarnarja   A. THIERRVJA
edino pristao
centifolijsko mazilo
aanesljivo najgotovejSega zdra»iinega učinka pr: rsnah, o:ex!:nah rs-mtvah,  vnetjih,   gncjitvah,  odatrani  is tepla v&e tuje tvjrine in dela ce!o belečt. operacij:: nepotrebni   Zdra\i!r>o pri £e tako atarlh raoah in tako da?j<»   2 = ailj jci r.ineu K 3 SO
Đebifa se i lekarni pri Jngeto vzrlraM MOLF THIERRT r Prrtgradl pri 10EITC0.
_ Biljt po skwo »se* lekarnah. Ra »tkela v rraevinak u Rtferoatac đrugro. 1035
Ljubljana m S^dnijeka ulica st. S.
Revmatizem, protin,
nevralgije in ozebline
v«Ckizt proviročajo naimant boležia« Za ijth hitro pomšijer.ja in potolaženje, aa opiahnjenje c:«kTn> in obnov« pram:Cno*ri čleiAov ter odetra-
■aSBaSa rvKj*r»tV.i ■tr.ol.nij   u.-it»'i.n*« nrM.nM*i!i/n
njenj* obtetka anrgotenjj uca'^J« presenetljivo ' eanealjivo -
Oziralo *e bode na strokovno naobražene retlektante z večletno prakso in dobrimi priporočili. Pogoj je znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisali. Služba je stalna, plaća po dogovoru
Ponudbe z izpričevali na naslov: Ltabljana, poštni predal št. 121«
kvašena nsanka (su
kestsafsv tsvleAeta
I!
pri vter»cja, maa.ranjr: ter v obkladkih. * lonček I E. Ak» peljete napt«j K i' 5u dobite 1 loe£ek
Ki-s9-—
6 lonilkov 19 t
a o
Bj
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni,
c. in kr. dvorni dobavitelji, Przga~ni.f
Puaii: ^3. Žn£%itt&a in t zaloaje v iadelcvaica. | lekarnah
V Irtnkllsnl: lekarne Jos. Blajr, dr. O. Ptocoll. los. CltnUr.
St 11405.
1411
Mestni magistrat ljubljanski odpošlje tudi !etos
Sprejemajo se v ta hospic le skrofulozni otroci v starosti 6—12 let. ProŠnje» oprrmfjene z dokazili o starosti, ubožnosti in pristojnosti ter z zdravniškim spričevalom vložiti je tuuradno
do 10. majnika t. I.
Mestni  magistrat v Ljubljari,
dne 6 aprila 1911.
2a eskrbovanje obdoskili opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnic:
Laschan 1. r.
FIDELITV
and
Depe it Ca»pany e/ jKarylaio
Kavcijsko aim■■■!■%■■) in jamstveno
zavarovanje.
Skupno premoženje družbe dne 31. decembra 1910:
čez 33 ailiicBov kren.
Skupni znesek iz obstanka družbe plačanih sltod
hz 25% milijona kron
(K 35/>39.550-75). KsvCafa, ki jo je družba zatočila pri c. kr. državni centralni blagajni, znaša
K 400.000-—
Polica dražbe wTlDBLriTrM je najboljše nadomestilo za kavcijo v gotovini in nadl delodajalca najobsežnejše varstvo proti nepoštenosti vseh vrst po nastavijescih. Za alata« Ućoce najboljše varstvo proti sleparstvn s w 1191 ' kavcijami. Rs tsl|o prospekti In pelasnfla.
(nenlH HM stn za Intifli: Buni U IsnetfimBitFiB! 21 (iBiJnz-Pilnt).
i
:-; so nedosežne glede :-: oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorski trg 3
"on tsotadv«
St. 12261
Razglas.
1412
Zaradi oddale glavnin cestnih kanalov v Nadvojvoda Evgena In v Oornpovi nlicl, kakor tndi radi oddale izvršenja kanalizacije dvo-=  riše državne obrtne šole =
te bode Tršiia
dne 21. aprila  letos ob  10. uri dopoldne
lovno pismeno ponudbensKa raznmoa
pri mestnem magistratu ljubljanskem v pisarni mestnega stavbnega urada.
Načrti, proračuni, pogoii in drug- pripomočki razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva državne obrtne šole vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6 popoldne na vpogled.
Ponudbe opremljene s 5% vadjem cd proračunjene skupne ponuđene svote, v katerih je navesti posamezne cene in preradu njene zneske v Številkah in besedah, uročiti je v zapečatenih zavitkih do določenega Časa.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale raspravnim predpisom ali katere bi se pogojno glas le ter na ponudbe, katere bi prekasno aH celo naknadno vložene bile, se ne bodo ozirala
Mestni magistrat si pridržuje pravico, dela oddati tudi drugemu nego najcenejšemu ponudniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 14. aprila 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravfl mesta Ljubljane lač&sno postavljeni c kr. deželne vlade svetnik:
Laschan I. r.
Prešernove slike
PToCala in pošilja po pultom ptnitio Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki S
373
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. |
Delniftka glavni.* K »,MO.OOO. • Stritarjeva Ulica Štev. 2. *.*.r»»l f.nd 6IJ.JJJ kron. -
Podružnice v Spletu, Celovca, Trsta tat Sarajeva. M Sprcjcai vlage m kipce to u tekofi ncii ter p JR  ^,_^L x PBJC ta P'0**!* srejSke in vr^aostae papirje vseh vrst
pbmtijc si Ist vkfe pt osna
[2 ,0
po dnevnen korza.
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave
v Ljubljani, Dunajska cesta stav. SS (aasprsti kavarae „Evropa")
najnižjih cenah. ProraCuni
|U«a,a    ni    a*"^««v«a"    tiiv^v§     »»»a* ■ ws«*'v»w —--~  —    -- —
^•mmm^i^lmhkimB, lnratfss, tililiiiL vsak ~ ==ss==s== ..... 1 11 —SS SlStaVtapS In mWm ttr šetali vat tvnnKajt pvirevevinv. -
Mehanična delavnica <M^",      mkamtn"' ^ "»
39
CFV
12
D51D
RY
D.lniaka o>M*t>a adroftanih pivavaran Satoo k* Latki trg v Ljubljani,
največja slovenska pivovarna, priporoma svoia svetla in črna piva.
Itavtieteljstvo v Uikem trgu.
Večja sodavičarska obrt dobro
vpeljana v Ljubljani i&te
kompanjona
za nadaljno izvrševanje rarii holehanja; eventualno se obrt pod ugodnimi po •   goji tudi r
1W proda -^Bl
Ponudbe  pod   .»sodsvlčar11 na
upravništvo «Slov. Nareda « S306
Ceno čeftko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 950, boljega K 12 , belega, jako merskega skubljenega K 18-—, K 24- ~, snežno belega, mehkega, skubljenega K 3C*—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi postnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri P!zaa a& Ćeškeaz. 464
Uralu; are o4 g.rjgfraj dw 7. ntia
UMMnm punid«-p. j.tr v tSStu pghterosso 3
Oarećnja bank« tcSkih hranilnic.
VLOGE lil RISillitE PREHUD HOOE
m I TEKAČEM itm
io VLOGE FIRSE MEOBtt
min mmw m ust. b
čile. «
Oddelek za vadile in kavcije.
C radne me «4 S. rjutraj du ?. zvečer
Varstvena znamka:
Sidro. 179
t
£miment. Capssci comp.
Nadomestilo za
PI-EIL1 s sioi
priznano izborno, bolečine toiaiece in odvajalno mazilo ob prehlajenjo itd. po
80 h, K 1-40 in 2-— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jem iejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamki „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobi! originalni izdelek.
Dr. Richterjeva lekarna
pri -Zlatem levu"
v Pragi, EiiSEina l 5 sm
Bruselj la
prlx«
Pateatae
Devin * Buckau.
Podružnica |
Dunaj III, An Henmarkt žL
vročeporne loKomoblle
tVSg&Z brez ventila.
Originalni Wolffov gradbeni nar.I«.    .   .   ....  ,   IG  SOO rs.
Obratni atroji največja popolnosti in hranljivosti
MT za industrijo in poljedelstvo. 1
S tem javljamo, da smo otvorili
OBJAVA.
v Zagrebu. Kukovtceva ulica št 5
:s        svojo poslovnico. s:
Nudimo razna
naravna vina
v sodih in steklenicah
po zmernih cenah.
Prosim slav. občinstvo, p. n. restavraterje, gostilničarje, kakor vse ostale preprodajalce, da-nas v tem skromnem podjetju podpirajo.
SREDIŠNJA ZADRUGA HRV. VINOGRADARA.
1042
Ravnateljstvo.
To je Iznajdba s
Rariiko?e »»iflje izdeluje 124 iral
Franu*. Chmel. Praga H. 2032 Mala panaka al. (prižemi).
1327
Garantirano naturao pristao
K 56*—, rizling iz leta 1908 K 60*—, dobro ao«o vino belo in rdeče K 52 50% pristna si ivo vira K 106'—-; 50% tropi novec K 112 za 100 litrov prodaja
1 Kravagna v Ptuju, »tajente.
ftulaiD. ii piletu sezija 1911.
Kapan Metr. 310 dolg
■a kompletno maska obleko
(suknja, hlače, telovnik) stane samo
kupon kupon kupon kupon kupon kupon kupon
7 kron 10 kron 12 kron kron kron 18 kron 20 kron
15 17
Kupon za črno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniskih cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 »lega tvornico stakne
Siegel-lmhof v Brnu« ▼marce gratis la »ostat** preste.
Prodnoati friTftaia •«j<aalcrr, ako Mac* aartta
direktno pri ffroH Slegel-ltak af m prccejiajc.
Zaradi s9s«fa praveta blaga vešmm »a*r*oote; bStee pooalieva svetega Mag«. — Stana ■ojo.iljt, ene. •* Ta»i aajauajia aarocll*. ac po raottta festa* iarrfe.
Lasne mleti
(kite)
s dolgo prevszo . • E
a poldolgo prevezo. n 7'-
a kratko prsvszo , a
l9        „     vata nlla—
aežno svetle (blond) io sive 30% dražje priporoma
S. Strmoli,
brivac ta laanioar,
Ijabljana, pod Trančo & 1,
(aravea cevljarskoga mosta). Izdeluje vsa laenlearaka dela sav tidao ia okušao. Ceaa za dela kite 1 R. Kupuje zmedene ia rezane ženske laso pt lajvišjib ccaah. 1164
podružnica v Trstu
Via S. Nicolo St. 30.
Zivnostenska banka
Vloge na knjižice
podružnica v Trstu
Via S.
Nicolo
o avnua
v bi .'.
od dneva  vlogo 4% do dneva vaediga.
Rezervni jd varnostni zakladi 16 iBililanaT
PST IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE BANČNE TRANSAKCIJE POD NAJKULANTNEJŠIMI POGOJI.
Dinamo stroji in električni motorji. Na-prave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo generator II y električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga-Vysočany.
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Peltou). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk.
Vse potrebe za tastaHranle. Odlitki
iz Siemens-Martinovega jekla, ameriika kovna litina k lastnih velikih livareo in jeklaren. (Ža vele- in malo obrt)
lasJolavatalf vmumv
Franc Vlajan
Ljubljana, Kolodvorska alka 25
priporoča svojo bogato zalogo
55       aovih ta fta ras4|ss*ia
vozov.
Krame novosti u
ta po fta znano najnižjih
v modni trgovini peter Sterk
Ljubljana, Stari trg il m%
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, la kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame. deklice i. t. d.
Birmanska darila! Pozor!
Berite, kje se dobijo najcenejše ure Iti eele ugodneje nego po tovarniških cenah vsled velike zaloge, ne printer.
Siklasta ara. trpežno kolesje z verižico.....K -V50
o       *»        *» o,   o      • b*50
■» * n O     " O ft »••••# 7*58
srebrna cil. rem. ara z lepo veritico....... t*50
f*        *•      o     a>   o   o •»       a   •   •   •   •   .   m 10*50
srebrna danska ara z lepo veritico......„ 9*39
#» •» M>r»f» I* 10*50
Poleg cenejšega blaga imam vedso v zalogi todi najfinejše sve-tovno znane švicarsko blago na primer Seelaad, Ornega, Scbaff-
bansner posebno precizijsko natančno regulirana, Zenita, ki *«3:zi natančen čas v vseh legah. — la vsako blago se dobi pismeno večletno jamčenje. 1339
franc Mer, Ljubljana, Dunajska cesta 12.
1168
Najboljši vrati
belega platna' j
planinsko platno I gorenjsko platno |
Glavna zaloga: ..pri HkT. Lita, Pogaiarie? trgi
proda se v prometnem krajn na gorenjskem
(čez 5600 prebivalcev) \z proste roke:
hiša s staroznano gostilno
katera leži na državni cesti, tik farne cerkve, v obližju kolodvora in vehke tovarne. Hiša obsega več gost lniŠUh sob, salon -n traven spadajoče prostore ter 15 opremljenih sob za prenočevanje tujcev ter gospodarska poslopja Z gostilno je združena trafika, v hišo vpeljan lastni vodovod in acetilenova luč, ter na
stanjen poštm n brzojavni urad
lepa obširna vila
za kako večjo rodbino, za hotel, zdravilišč^, s>m Sta S a!« kak penzionai zelo prikladna. Obstoji iz 41 sob, vse z novo opravo o remljene, s potrebnimi pri tiklinami, 11 a velk krasen vrt. Vod' »ok v htši in na vrtu Zraven spada zemljišče v izmeri 44 a ter 5 ha velik gozd. Z vilo se p» da tu-i ribolovna last. — Vtla leži v bližini državne ceste n 6 minut od kolo Ivora od da jena in neposredno pri vhodu v novo oivorj> no zanimivo sotes <\ kat'ra obeta radi lep;h vodopadov še ob lo obiska Vli >e nudi toraj lepa pribodnjost.
velika vodna žaga
na Francisturbino 30 konjskih moči.   Z žago je spo ena  hiia,  kjer se je prej nahajal mlin, zaradi velikih prostorov zelo prikladna za mizarsko afi drugo obrt.
odda se tudi več polja za njive, travniki in gozdi.
a      Navedena posestva se prodajo ali skopal ali posamem. a
Naslov se izve v upVavmštvu »Slovenskega Naroda«. 1381
Telefon štev. 53.
:: v Spodnji Šiški pri Ljubljani ::
915 priporoča svole izborno
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo
v aoaiktti la steklenicah.
Perje
postelje in puh
priporoča po Mjniijih cenah
H ITI
Pred Škofijo Štev. SO.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
J
zlatar v Ljubljani
nasproti glsvae poite
pripasti snji lipriM nalifntM
zlatnine
ter precizijsklh žepnih ur. lastna delavnica.
Kupnje staro zlato in sreHra.
Cene zmerne. Solidna  in  reelna postrežba
rstaaurijrnu 184«.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
:jos.reich:
| Poljanski nasip - Ozka ulica W. 4. | Sprejemališče
Šslenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Velika zaloga
steklenlne, porcelana, svetilk, zrcal, sip, kozarcev, vrčkov Ltd.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
»*A*»o*»i»»»o*o»o*******o»»»e
jf Vaino I za Važno!
iojpoflDie,trsoiteiiflifiBon!E
Hojbol Jd h nolcene Jn irtrefl«
I
o ♦
s
w
t
lumslkauie, ss Si, korenine ltat radi po Basippa, nstae vode la sobal prašek, ribjo olle, resUlne la postpaiae moke ss Otroke, dlaave, neile in sploh — toaletne presi stote, f sssrsts in potrobiciso
°5Šai^ ^^vesek*] ttg^T^velJka zaloga aattimefaesra rame in ksalsks. - Zaloga svetih ssiasrslala vsa la sett za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov. Zrn iivinorajca
posebno priporočljivo: sjrsaki asi evetssset, soUtsr, sssfsa, bsisaat, hmUaeiM las. - Vnanja naročila se izvršujejo točno m solidna
Drogerija
ANTON KANC f
Ljabljaaao Židovska alka it 1.
#      - ■ ^ raima seheia
s e>
E
LISC
GLEICHENBER<5
Svetovnoznani zdravilni vrelci
Pojasnile ia prospekte
zdraviliško
iteljstvo
lenberani.
Razpisuje se zgradba
opekarske tovarne (Kittgojen) v Ribnici.
Načrti so na vpogled pri gosp. A. Peterlino in tovariši v Ribnici. Pismene oferte je vlagati
do 20. aprila t- I
na gorenji naslov.
Ml
Modni salon
JUJT-MAKHKC
5E
mm
Ljubljana, Židovska ulica štev. 3
priporoča svojo veliko izbiro krasnih klobukov, modelov
za dame in deklice, čepice, različen nakit za klobuke.
Sprejemajo se popravila. 2306 Cene brea konkurenci
Žalni klobuki vedno v zalogi.
= -»—ir
31
naznanjamo ui|. o&nnstvu. ta se li prodajalo v salo stroko jpadajote Maso,
kakor
papir, knjige, pisalno in risalno orodje
po znatno znižanih cenah.
122^
Jernej BohovčevI dediči
Ljubljana, Marijin trg.
KRILA
Priporoča ae
* Kristoiič-Bučar v
Start trg nt. 28, Ljubljana, nasproti Salaanlka.
paF* Zadnja moda
Dl II^F 2S°n,ja
DSLUaVL
FINE KOSTIME — NOČNE HALJE
: POMLADANSKE* PLAŠČE ia PELERINE :
v vsakem blagu, barvi in fazoni, tudi pa mori. ■j* najfinejše In k o m plot no fsj
— PLAŠČKI — PELERINCE
fjsjr*  In krstna oprava« ~fJM
Perilo, predpasniki, tnoderci, otroški klobučki, kapice
ia vsako draga modno la drobno blago IzsoUdalh tevsrsa aOsT*   po najnižji coni. ^PS]
Na oglod poiilja tudi po posti.
867
OBLEKICE
III. redni občni zbor
se vrši
dne 19. aprila 1911 ob 4. uri popoldne v posvetovalnici Mestne hranilnice (Prešernova ulica št 3, L nadstropje)
s sledečim dnevnim redom:
le) Čitanje zapisnika o drugem rednem občnem zboru. 1387
2. ) Odborovo poročilo o društvenem delovanju v letu 1910.
3. ) Poročilo računsko-pregledovalne komisije o računskem zaključku za
drugo poslovno dobo.
4. ) Določitev števila  odbornikov in njih namestnikov ter volitev teb
upravnih organov.
5. ) Volitev članov računsko pregledovalne komisije in njih namestnika.
6. ) Raznoterosti. *
predsednik.
GU
8285
15
Sprejme se spreten faVkuNStI
knjigovodja
zmožen slovenskega in nemškega, oziroma tudi italijanskega jezika v govoru in pisavi, vajen korespondent in strojepisec, izurjen v trgovini špecerije, deželnih pridelkov in železnine. — Prednost z znanjem stenografije. 1364
Franc Dolenz v Kranju.
L{«alJ«a. Židovska ulloa ttao. 4.
Velika zaloga obuval
Julija Stor
Prešernovih ulicah štev. S.
Bnlrifa zaloia mm. imM ii otrofV-a (Min. Čevljev za lavo-teoris in piistoJ
Mi eorsklii čevljev.
Elegantna ln jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
5271
L
"i:
nova, z najmodernejšimi stroji in električnim 1179 tokom urejena
tvornica ž aluzij, rolet y le-s mih in železnih rolojev za olma, prodajalnice itd.
'mr?X Mwi:e Ua enie ul 8.
Telefon 1324. Telefon 1324.
HT Cenki. Iralraiki in norci zsslanj in fraki.
3E
trži iW
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana =2= še iz cenenega cementa, oddajam =
MENTNE STRESUIKE
■ po znižani ceni. —
818
Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za .-.   .*.   njo vsako poljubno garancijo.   ,\ .".
IN .-. LJUBLJANA.
JE
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrirana zadruga z omejeno zavezo
s seJežem v fjubljani, Jrta^ je Zmz\i cesta št. 11 (Kolirej).
Z&lsga poMstva lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
3zvršu]c vsa mizarska stavbna dela.
i
1HI
lil
to
i\_>
cr
SWavaX*1f*J "-V?'^'- V*-L^'vH^'V.^ „• ^ • .' ■1^V*. -v;' t
ustanovljeno lete 1ID0.
OđllkOTaaa:
Pariza 1905.
Londona 1005,
Slav. občinstvu v mesta in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi
Zinanja naročila st izvršujejo litri ii lan. Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno d. SM kosov od 2 K do M K komad, tak. da »i vsakdo lahko likera
ITD   IPI IP LfsMlaaa T tla lUeUllaf Mestni irg 1112
a |s vstaes ss tseere.
Vsakrtaa siroti ia te izvritjeje letet ia *>
te aizki ceti. V te utre tt anraajajejo it *
zazaamnjejo. — Pri zaaaajil naročili, naj J
še blagovoli vzorce postiti.     40 *.
FsS fcar»eararars^s^sars^»»e *******
6. F.
srvl ia edini »loventki uglatevalec la trgovec slasovliiev
Ljubljana, Poljanska c. 13.1.
Prodaja gl; vlrje, slani* ne in harmonije izključno lf iz najslovitej-ših tovaren, ne-prekobljivo do* bre kakovosti po glasu. Solidne osno I Posoju-jem kar najceneje ter prodajam instrumente brez zadatja in po najmanjših Helnih odplačilih. Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. UglaSevanje in popravila te stroke izviSujem po nizkih cenah. »Glasbeni Matici in drugim slovenskim zavodom ugla-šuje edino le
Juri
Novo
9\ostransVe slovenske plošče!
Cena K 4-— in pO K 2*50.
Grom c foni
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zuirrajte tekaj brezpulM cenile gramofon« m raznft phf.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg štev. 26.
□oniDOn □!□!□
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočeni svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremljene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščino kakor tudi že obrabljeno vozove in konjsko n prave.
ročnih del
TOtll JADER
v LfaMJaai, Zidovoka ulica itev. 9.
Predtiskarija
I Tamburiranje Montiranje :-:
Plisiranje :-:x
Vam ft* dc*u
Bar* *»v«v
1404
crno notarsko piiio
se toči
V RESTaVRaCIJI ,PRI LEVU..
ličena za tukajšnjo podružnico spretnega 1365
poslovodja
špecerijske in železninske stroke,
iiurlenega * slovenski in aemiki korespondenci in knjigovodstvu.
Franc Dolenz v Kranju.
ira grozil sv.unia m
ao najboljše in cene proti konkurenci nizke i
I vrst! u starem inrskem sistemi kg K tU ILmtl tisti irM dreže . . kg K110
1001 priporoča
s lo ljubljanska tovarna a
Maks Zaloker.
za
v«
m spreime.
1336
Zahteva se popolno znanje slovenščine in nemščine, trgovska praksa in poznavanje Kranjske in Štajerske. — Plača 4.000 do 5.OOO kron. — Ponudbe spre* IS ierria upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro J5R. 4000cca St
Usta-L 1842.
lom olii barv. laka in
Brata
v
I
Prodajalnica s
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
EBERL
ID DOM
• • •.
243
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Jaz Ana
s svojimi 185 cm dolgimi lorelejskini lasmi, sem dobila te lase po 14 mesečni rabi svoje pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanja las, za pospeševanje njih rasti, za jačeaje las, pospešuje pri moških poln j. Krepko rast brade in že po kratki rabi povzroči lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje prehitrega osivenja do pozne starosti. Cena lončku K 2-—, K 4'—, K 6'— in K 10*-. Razpošilja po pošti, ako se pošlje denar naprej ali pa po povzetja po vsem svetu iz tvornice
ANA CZILLAG, Dunaj I,
JK«aJMSamaama* •»* 11/luS«
kamor so naslavljati narot'ta. 1382
Tslsfoit itev. 2S7.
fZaJec & Hcrn
Ljubljana, Dunajska cesta 73.
Beton in železo-beton.
Fanaamentf. Vzidava turbin.
Stropovi Stopnice. 908 MoetovL Tlakov!
enotni kameni okraski za obnapino mize, bahutrade.
64
DY
24
.A
07
AKYU
AD
444
WS
30
82
Uveeujte prt nenevanjn
gospode In m
i najnovejšo konfekoijeko trgovino i
Maček & Komp.
v oftllijn glavno poste, Franca Jožefa ceata Štev. 3.
|JaaF~   Zadnji itteseol ""fjSjaj
JL«ot«3rjjcs t*oi~iasL
„Virlbns v Uflitis"
pomožnega društva za bolne na pljučih.
7173 dobitkov v skupni vrednosti 974 135.000 kron.
lavni dobitak 60.000 kron vrednosti.
Prvi trije glavni dobitki se po odbitku dobitnega davka izplačajo tudi
«   sj:o • o v*at>.
Žrebanje aetreklicae C aaja 1011.
Srečke po 1 K
se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah itd. ter pri loterijski upravi na Dunaju 1., An der Hulden 1
Damski in dekliški slamniki
se lani pstitve mlMe Mit prodali a raki nhrai mi
P. Mi modna
nasproti grl
BJ
Priznano največja, resnično domača, is 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Fr. Čuden
urar v Ljubljani, Prešernova nI. 1
samo nasproti Frančiškansko cerkva
|e delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:-: od torti laako 10 originalno tioraiftin cenah :•:
ea ran i rano zanesljive, r vseh le^ah in tem-pera tu ah po njegovem astronomičnem .-. regulatorju regulirane, svetovno znane .\
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:        tula, srebru, nikliu in jeklu :-:
prodajan
Nedos^zno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki za-tonj in poštnine prosti.
Spretni zastopniki
za prodajanje Šivalnih strojev, ur, slik itd. na zmerna odplačila sa aprejmo proti visoki proviziji pri Ivsan nilDjesch, Prsns, asmickov »09. 7 7
v življenju nikdar več!
Namesto 16 kron samo 6 kron.
Icr sem ceaa kupu reifko tvoraico ar prodajam svoj« k. vinsko
uro
Wu.oi.ko iz jliiif imit. srebra
z Ovojnim pokrovom, 36 urni« izvrstnim remont, kolesjem, tekoči,  aa kamenih,
prekrasno lepo okrovje s vrezanim
Ebom, konjem, je-■om ali levom, dokler bo kaj zaloge za smešno nizko ctuo
s 6 kron komad :
primerna „61oria" verižica zraven 1X
S leta jamstva. — akspoaUlanie po po vso tja.
Ozroi ar
AKS BOHNEL
3>una| IV., Margaret enstraase 27 68.
fini Krejči
fjnbljana, Vol/ova nI. št. 5.
pr?poroda svo'o  bogato zalogo
najmodernejših, najfinejših
cilindrov, klobukov
cepič. 24i
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne kože divjačine in jih najbolje plačuje.
Ilago ceno in solidno.
LE V IZVIRNI POLNITVI.
ttaoaj
ANDOM
DE ŠAMPAN3EC =
DVORA IN = ARISTOKRACIJE USTANOVLJENO
-1743:-
CiAVNO ZASTOPSTVO j
F. P. UIDIC & KOMP., LJUBLJANA
===== tovarna zarezanih strežnikov ===== ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno zarezani
etre&nik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". odprtin navzgor ! Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. — Spretni sastopniki aa tttejo.
In Usk mhmdm
51^15674
9
RA
41