Z velikega predvolilnega zborovanja Ljubljančanov pred Litostrojem Pobuda in zavest delovnih ljudi temelja moči socialistične Jugoslavije Okrog 75.000 Ljubljančanov na zborovanju — Govorili so Nikola Minčev, Vida Tomšič in Janez Kermavner — Zborovalci so zlasti pozdravili našo pol graditve socializma in utrjevanje bratstva in enotnosti naših narodov ter zahtevo po prenehanju e. Vperimentov z atomskim orožjem Ljubljana, 14. marca. — Včeraj so se Ljubljančani množično Povpraševanje po industrijskih proizvodnjo kot splošno družbena j i- i*i i-i i i-i i _• 'f 'Vp v proizvodih. Skratka, pomoč neraz- lastnina najbolj učinkovito In odzvali vabilu na veliko predvolilno zborovanje pred Litostrojem. Ze v ^itim področjem in sptem skladen najbolj koristno uporabljena v zgodnjih popoldanskih urah so se po mestu zbirale dolge kolone, ki so in naerten raZvoj vseh, tako raz- ustvarjeni enotnosti, s skupnim se že mnogo pred napovedano uro zgrnile na Celovško cesto v eno samo vitih in nerazvitih področij, nudi delom, prizadevanjem in napori dolgo kolono z godbami, zastavami in transparenti. Ob-tej priložnosti je najboljše možnosti za najhitrejši vseh delovnih ljudi. Izhajajoč iz napolnilo prostor pred Litostrojem in v Djakovičevi ulici okrog 75.000 ^®°'< M ljudi. ^ I nosti v celoti in vsakega področja : ljudi krepitev enotnosti vseh na- Veliko zborovanje je začel predstavnik delovnega kolektiva Lito- posebej. Hkrati zagotavlja takšen rodov Jugoslavije, bomo znali te-stroja Janez Barlič, ki je pozdravil vse navzoče in dal besedo poslan- razvoj materialno osnovo naše so- meljito očistiti svoj dom ozkih „ v • i • • i ~ I _________ 7r. cialist čne politike v nacionalnem nacionalističnih in šovinističnih skemu kandidatu za Zvezni zbor proizvajalcev Janezu Kermavnerju /,a vprašanjUi % ogniu ljudske revo- njim sta navdušeno pozdravljena govorila še poslanska kandidata elan iUCije preverjene politike bratstva Zveznega izvršnega sveta Nikola Minčev in podpredsednica SZDL Slove- in enotnosti. Takšna politika brat- nije Vida Tomšič. stva *n enotnosti, ki je bila do- ' slej vodena v gospodarski poli- tiki, in je v perspektivnem planu Iz govora Nikole Minčeva Čutim veliko zadovoljstvo, ker se mi je nudila priložnost, da lahko vam, delavcem Titovih zavodov Litostroj, in delovnim ljudem svobodoljubne Ljubljane izročim prisrčne tovariške pozdrave Zveznega izvršnega sveta in Zveznega odbora Socialistične zveze Jugoslavije in vam želim najlepše uspehe pri delu. Ce danes v predvolilni kampanji govorimo odkrito in pogumno o nekaterih negativnih pojavih v našem družbenem, gospodarskem in političnem življenji!, to ni znak slabosti ali odstopanja od začrtane poti. Nasprotno, to je znak moči naše družbe v celoti, predvsem subjektivnih socialističnih sil - Zveze komunistov Jugoslavije in Socialistične zveze. To je dokaz vere v delovne množice, dokaz njihove visoke družhene in politične zavesti, to Je potrditev odločne smeri, da pot socialistične demokracije In sistem družbenega upravijanja dosledno in odločno izvajamo v živ- poskusov, ki hofiejo izpodkopavati te osnovne pridobitve naše borbe in bistvenega predpogoja naSega socialističnega razvoja. Znali bomo odločno čuvati in Se nadalje krepiti bratstvo in enotnost narodov socialistične Jugoslavije! Po govoru člana Zveznega Izvršnega sveta Nikolu Minčeva je spregovorila še podpredsednica SZDL tovarišica Vida Tomšičeva: Iz govora Vide Tomšičeve višji standard. Odvajanje v ostale letu 1956, delež kmetijstva pa s naše Varode n Drazna fraza Se sklade ne pomeni odrekanje oseb- 50,5 % v letu 1947 na 58.5 °/o v f e "ar°°f nJ P^na tra^‘ nim dohodkom, temveč določeno letu 1956. ,jf ?ve* spoTlln n® ,bl‘ž"jo 'ifiV? “““»J proizvajalnih .11 prepuščena delovnim kolektivom| nfea pr0dukt°vnLti°^ek!tne0Vna^ ^ S° •“?* H"?11 izboje,Va11 In njihovim ore.non, upravijanj,1 pravice ^DTne^na^svSu^nl^Drl6 tivnostl dela in 8 tem Povečanje Naše delovno ljudstvo se zaveda, E da h riLv WTalrprt vPrl: ™at?r,ialnih sil » teh področjih, da je enotnost narodov Jugosla- 0 delovalo na povečanje splošne vije postala neposredni materialni iurusiceva nauaijevaia; n ’ , proizvodnje, predvsem industrije interes slehernega delovnega člo-i »Na osnovi doseženih gospo- L.m, 'P, „ -I,1?' v bolj razvitih področjih, ker se, veka u^še socialistične skupnosti, darskih uspehov smo sl lahko ustvarjajo boljši pogoji za večje v kateri morejo biti sredstva za začrtali v novem perspektivnem »Nad XI milijonov volivcev se obeležena za nadaljnje obdobje, te dni v Jugoslaviji pripravlja je deležna vsestranske podpore in na volitve obeh domov Zvezne odobravanja naših delovnih ljudi, skupščine in šest republiških Geslo bratstva in enotnosti za skupščin. Vsi čutimo, da ne gre samo za Izvolitev predloženih kandidatov, za katere so se volivci na svojih zborih odločili, da jih kandidirajo, ampak da je to razprava in potrditev celotne notranje in zunanje politike Jugoslavije.« da je enotnost narodov Jugosla- j Potem je tovarišica Vida vije postala neposredni materialni Tomšičeva nadaljevala: socialistični razvoj. nih vprašanjih kot delavski razred Jugoslavije. V nadaljevanju svojega govora Je tov. Minčev dejal, da je kandidat v volilnem okraju, ki se nahaja na skrajnem jugu naše države, v ljudski republiki Makedoniji. Ob tem je seznanil poslušalce z uspehi in problemi makedonskega naroda, s težavami, ki mu jih je zapustila preteklost. Ni si težko predstavljati, kakšna je bila Industrijska zmogljivost te republike do osvoboditve ob dejstvu, da je skupno načrtu 1957—1961 tfruffačne naloge kot v prvih povojnih letih. Lahko bomo odslej zmanjšali naglico, s katero Hno doslej gradili industrijo ln ve# sredstev posvetili življenjskem« standardu. Najvažnejši ukrepi m to so slej ko prej nadaljnja borba za zvišanje proizvodnje in produktivnosti dela, posebno pa velika družbena vlaganja v razvoj kmetijstva, v razvoj industrije po-trošnega blaga, surovinske baze in stalna skrb za to, dat dvignemo Izvoz in s tem povetojtaio uvoz. Le tako, da bomo imeli do- (Nadaljevanje na 2. tirani) ODGOVORI EDVARDA KARDELJA NA VPRAŠANJA RADIA BEOGRAD Prispevek k idejni enotnosti ZKJ in njeni močnejši aktivnosti v vsakodnevni praksi Tovori! ffardelj o osnutku programa Zveze komunistov Jugoslavije in pripravidi na VII. kongres l ■ v «4 iV/v • ■ v i i ■ iv/ Ll I L V v_ U uUJ 31V Ul y U Q J t O W j/ s s v* ‘lenje in odstranimo vse ovire, ki število delovnih mest leta 1939 Beograd, 13. marca. (Tanjug), članov komisije, ki je delala s temveč tudi vse organizacije in stoje na tej poti. | znašalo v industriji komaj 8939. Sekretar Izvršnega komiteja Zve- tovarišem Titom na čelu, tudi v komiteji Zveze komunistov v pri- Dokaz vere v visoko družbeno ; V desetletnem povojnem obdobju komunistov Jugoslavije Edvard tekočem delu pri izdelavi besedil bližno 100.000 izvodih. Ker je bilo zavest delavskega razreda je tudi je dosegel 'gospodarski napredek , Kardelj je sprejel glavnega ured- širši aktiv nad 100 tovarišev. Na zanimanje za načrt programa ve- nov način razdelitve dohodkov Makedonije zelo pomembne uspe- nika beograjskega radia Sloboda- zadnji seji komisije za program lik0 tako med člani Zveze komu- ki dajo delovnim kolektivom še he. Od leta 1947 do 1956 Je bilo n!» Bosiljčiča. Ob tej priložnosti je bila sprejeta vrsta predlogov, nistov kakor tudi med člani večje pravice pri razdeljevanju vloženih okrog 230 milijard dl- Je Edvard Kardelj odgovoril na izpopolnitev in pobud tako članov SZDL in drugih organizacij, bo {Materialnih sredstev. Delovni ko- narjev ali povprečno 23 milijard neka3 vprašanj o bližnjem VII. komisije kakor tudi tovarišev, ki nadaljnjih 100.000 izvodov izda- jektivi so dobili pomembno druž- dinarjev letno. Zgrajenih je bilo °eno funkcijo, ker so postali v 65 novih Industrijskih objektov, veliko večji meri kot so bili do- ki so omogočili, da se je Število , organizatorji družbene pro- zaposlenih v industriji povečalo *Zvodnje. Delovni kolektivi, ki na okrog 40.000 v septembru lan-opravljajo funkcijo razdelitve či- skega leta. v, J,3 dohodka na osebne do-odke in na ostale sklade, predam na sklade osnovnih s^ed-x, ,v* zagotavljajo s tem stalno Ir3enje materialne osnove svoje-dela ter si tako zagotavljajo dohodke za bodočnost in Industrijska proizvodnja pa se je lani povečala za 5,5-krat v primerjavi z letom 1939. Takšen porast industrije je vplival, da je delež industrije v strukturi na četka je bila težnja komisije, da izdelavo programa postavi na podlago Čimširšega sodelovanja. To bo vsekakor olajšalo delo tudi delegatom na VIL kongresu pri končnem sprejemanju besedila programa, ker bodo mogli delegati prej zbrati predloge, pobude in pripombe zelo širokega kroga kongresu Zveze komunistov Ju- 1 so prej prebrali načrt programa, i nih v prosto prodajo, goslavije. j Bilo je relativno zelo malo ta-, Na ta način bo mogoče ne ijudi. vprašanje: Organizacije kih pripomb, ki jih je komisi samo organizacijam Zveze komu- vprašanje: Kaj morete reči Zveze komunistov so že prejele morala zavrniti. I nistov temveč tudi' vsakemu dr- načrt programa, danes se Je na- ... . I. ’ le"lveL lUL)‘ vsasemu ar črt pojavil v prosti prodaji. Sigurno je, da bo na VII. kon- življanu, ki se zanima za izdelavo o pomenu novega programa Zveze komunistov Jugoslavije? Odgovor: Predlagani pro- nitve predlaganega besedila na črt v nekaterih poglavjih izpopol- j za program svoje predloge, privil. kongresu? njen, nekatere formulacije «bolj- pombe in pobude. Upamo, da bo Odgovor: Intenzivnejše delo šane, tako da nas čaka daljše precej predlogov in pobud, kar bo za načrt programa Zveze komu- cionalnega dohodka narasel od ' nistov se Je začelo že pred letom 33,7 Ve v letu 1947 na 42,7 Ve v dni. Pri tem je sodeloval razen delo za Izdelavo besedila načrta, j vgekakor pripomoglo, da bo konč-Načrt programa so že prejeli no besedilo čimboljše. ne samo delegati VIL kongresa, I Z eno besedo, od samega za- UvrnitrtPa°^koaB?ama"nZ|li,pdr'i: greS~ pd k°nčni °SVojitVi pr°gra' Programa seznaniti se z načrtom gram ZKJ spada vsek*kor čakujete spremfmbe in izpopol- ™ Zve« komunistov sedanji na- in dostaviti pravočasno komisiji najpomembnejše programske do- _u <1________ i___1.,-____IT nobn4nxiV> nnrt1ni)4iK 7Q nrnrfrnm Cl/AtO nfflHlrtrtO ru>>; Sl PROLETABCl VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI PRAVICA Ljubljana, sobota, 15. marca 1958 LETO XXIV. Stev. 62 (ZDAJ A IN TISKA Časopisno založniško PODJETJE •LJUDSKA PRAVICA« DIREKTOR PODJETJA LEV MODIO GLAVNI IN ODGOVORNI OREDN1K CVAN ŠINKOVEC Ust izhaja vsak dan razen oetka - cena 11 dinarjev •LJODSKA PRAVICA« USTANOVLJENA i. OKTOBRA UM - Mm NARODNOOSVOBODILNO borbo n IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA USI KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNUA Uti IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO* S Tl Z .BORBO« Proglas Zveze sindikatov pred volitvami v delavske svete Smo pred novimi volitvami delavskih svetov. Delavski sveti naše države so se popolnoma družbeno-polltično In gospodarsko-proizvodno uveljavili,ker so kot osnovna oblika na-Sega sistema direktne demokracije omogočili Izpopolnjevanje socialističnih družbenih odnosov v gospodarstvu, močno vplivali na družbeno-gospodarsko ureditev v celoti ln dali svoj velik prispevek k razvoju proizvodnje in produktivnosti dela. Najširša udeležba našega delavskega razreda pri volitvah naj potrdi njegovo čvrsto pripravljenost, da nadalje razvija in izpopolnjuje svoj sistem samoupravljanja. Te volitve bodo v času, označenem z veliko aktivnostjo vseh družbenih sil pri uresničevanju perspektivnega plana gospodarskega razvoja naše države, pri Izvajanju novih zakonov, ki pomenijo velik prispevek ne samo k nadaljnji Izgradnji gospodarskega sistema, temveč tudi k razširjenju gmotne podlage In demokratičnih pravic komun, delovnih kolektivov, njihovih organov upravljanja in posameznikov. Razširjanje gmotne podlage delavskega samoupravljanja, svobodnejše razpolaganje s sredstvi podjetij, povečanje pravic delovnih kolektivov In delavskih svetov pomenijo stimulacijo kolektivov In posameznikov, vzpodbujajo njihov delovni polet in produktivnost dela, dvigajo družbeno ln gospodarsko odgovornost vseh družbenih činiteljev, zahtevajo njihovo obsežnejšo in stalnejšo aktivnost, višjo stopnjo zrelosti ln družbene zavesti, večji obseg sposobnosti ln potrebnih znanj za neposredno upravljanje podjetij. Novi pogoji poslovanja podjetij, formiranje njihovega dohodka ln dohodkov komun omogočajo in zahtevajo večjo odgovornost delovnih klektivov pred javnostjo, krepkejšo zvezo med organi upravljanja In krajevnimi skupnostmi, neposrednejšo aktivnost proizvajalcev pri reševanju vseh splošnih problemov, od katerih sta odvisna napredek komune in življenjski standard delovnih ljudi. Naj bodo letošnje volitve delavskih svetov močna vzpodbuda k močnejšemu sodelovanju delavskega razreda v življenju ln delu komun! Letošnje volitve delavskih svetov bodo v času, ko so vsi organi samoupravljanja dobili močno vzpodbudo za poglabljanje demokratizma, doslednejše nagrajevanje po delu, uspešnejše negovanje takih odnosov v podjetju ln med podjetji, ki ustrezajo naši ureditvi, za spoštovanje In Izvajanje socialističnih moralnih norm v gospodarjenju in odločnejše obvladanje tistih zaprek, ki ovirajo naš socialistični razvoj. Za izpolnitev teh neposrednih nalog krepimo enotnost delavskega razreda, zagotovimo čvrsto sodelovanje In enotno aktivnost v»eh delavcev in uslužbencev, delavske Inteligence In vodilnih kadjrov. To so prve‘'»volitve v organe delavskega samoupravljanja po kongresu delavskih svetov Jugoslavije, ki je sprejel vrsto priporočil In sklepov, izmed katerih so bili mnogi poslani najvišjim predstavništvom v državi. Nedavno sprejeti predpisi, ki se tičejo dela gospodarskih organizacij In urejanja delovnih odnošajev, pomenijo uzakonitev vrste priporočil kongresa in samim tem tudi zadovoljitev mnogih zahtev, sprejetih na prvem jugoslovanskem zborovanju proizvajalcev-upravljalcev. Pred novimi delavskimi sveti In delovnimi kolektivi, pred vsemi aktivisti, delavci, tehniškimi ln vodilnimi kadri Je naloga, da dosledneje uresničujejo tudi tiste sklepe kongresa, ki jih morejo izvesti a lastnimi silami v okviru podjetja. DELAVCI IN USLUŽBENCU Volitve v delavske svete so vedno najboljša priložnost, da se napravi splošna bilanca dela vsake gospodarske organizacije v preteklem letu in določijo naloge, ki čakajo v prihodnji dobi vsak kolektiv in organe delavskega upravljanja. Predvolilne priprave naj potekajo v čim živahnejši izmenjavi mnenj vseh delavcev in uslužbencev o dosedanjem delu delavskega sveta, o poslovanju podjetja v celoti In o sedanji udeležbi celotnega kolektiva pri upravljanju. Taka aktivnost bo pomenila najboljšo pripravo za volitve delavskih svetov ln nadaljnejše kakovostno delo organov, ki bodo Izvoljeni. Sodelujte v člmvečjem obsegu pri izvajanju sprememb v gospodarskem sistemu, pri reševanju gospodarskih problemov in urejanju delovnih odnosov, zlasti pri reševanju tistih družbeno-poll-tlčnih vprašanj, ki Izhajajo Iz sistema samoupravljanja In gospodarskega sistema. Razvijajte tiste demokratične oblike, ki zagotavljajo stalno zvezo med delovnimi kolektivi ln izvoljenimi organi, poslužujte se in izpopolnjujte tiste metode, ki omogočajo udeležbo celotnih kolektivov pri upravljanju. Odkrito in smelo spoznajte pomanjkljivosti in slabosti v podjetjih, v organih upravljanja In sindikalnih organizacijah, uprite se odločno s skupnimi silami proti nedemokratičnim pojavom ln različnim nesocialističnim pojmovanjem. Odkrivajte poti in metode za ojačanje socialističnega demokratizma — najzanesljivejšega In edino učinkovitega sredstva v borbi proti nesocialističnim pojavom ln razvijajte dejanske socialistične odnošaje. DELAVCI IN USLUŽBENCI, DELAVSKI SVETI. SINDIKALNE ORGANIZACIJE IN VODSTVA! Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije poziva vse delavce tn uslužbence v gospodarskih organizacijah, naj se aktivno vključijo v priprave in izvedbo volitev delavskih svetov. Pozivamo vas, da izvolite v delavske svete tiste, ki so ■ svojim dosedanjim delom opravičili ln uživajo največje ln sploino zaupanje, ki so najboljši ln najsposobnejši, da morejo z uspehom prevzeti povečane odgovornosti In pravice. Za male delavce je sodelovanje v organih upravljanja najboljša življenjska šola socializma. Izvolite zaradi tega v delavske svete in upravne odbore večje število mladih delavcev! Okrepite bodoče delavske svete tudi z novimi mladimi sllamL Poskrbite tudi za izvolitev žena v delavske svete, ki jih ie vedno ni dovolj. Obračamo se na delavske svete v prepričanju, da bodo ■ polnim uspehom Izpolnili vse svoje naloge pri volitvah, da bodo v popolnosti seznanili kolektive ■ svojim delovanjem In dosedanjimi rezultati ln da bodo odkrito navedli tiste pomanjkljivosti, ki le niso prebredene, ker bodo s 'tem na široko odprli pot k novim rezultatom in uspehom. Obračamo se na sindikalne podružnice, naj razumejo priprave za volitve v delavske svete kot eno Izmed svojih najbolj perečih nalog in naj se jih lotijo kot sestavnega dela celotne svoje aktivnosti na področju gospodarstva ln nadaljnjega razvijanja socialističnih družbenih odnosov. Aktivnost sindikalnih podružnic pri taki vseobsegajoči nalogi bo pripomogla, da bodo tudi same v celoti zboljšale svoje delo in se znebile svojih slabosti In pomanjkljivosti. Temeljna priprava volitev, množična in enotpa udeležba pri volitvah delavskih svetov bo močen prispevek k nadaljnjemu razvoju socialistične demokracije In k okrepitvi svobodnega položaja neposrednega proizvajalca v socialističnih pogojih. Statut Zveze komunistov Jugoslavije bo napravil organizacijski mehanizem Zveze še bolj gibčen Odgovori Edvarda Kardelja na vprašanja Radia Beograd (Nadaljevanje s 1. strani) i ne revolucije, je zato tudi razum- pripadajo zgodovini delavskega ljivo- da se Program ukvarja gibanja. Eno in drugo je omenje- Predvsem z vprašanji same iz-no samo v omejenem obsegu, gradnje socializma v naši državi, namreč samo toliko, kolikor je kakor tudi s splošnimi vprašanji bilo potrebno zaradi idejne kon- notranjih protislovij socialistične-tinuitete. , ga gibanja, perečimi vprašanji Edvard Kardelj je obiskal tovarno telekomunikacij v Pržanju in blizu dve uri odgovarjal delavcem na vprašanja Ljubljana, 14. marca. Podpredsednik ZIS Edvard Kardelj Je danes obiskal tovarno telekomunikacij v Pržanju. Pred tovarniškimi poslopji Je podpredsednika Kardelja, ki ga je spremljala podpredsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič, pozdravil direktor tovarne Rudi Jančar. V spremstvu predsednika delavskega sveta in direktorja podjetja si je Edvard Kardelj ogledal posamezne obrate. Potem je podpredsednik ZIS Edvard Kardelj odgovarjal delavcem na vprašanja. V tem pogovoru, ki so mu prisostvovali delavci ln uslužbenci vsega kolektiva te tovarne, je Edvard Kardelj odgovarjal na vprašanja, ki so se nanašala na odnose med podjetji in vprašanja kooperacije med domačimi ln tujimi podjetji, potem o problemu premijskih pravilnikov in spodbudi za večjo produktivnost dela v proizvodnji v odnosu med podjetji in komunami, kakor tudi o vlogi sindikalnih organizacij v podjetjih in komunah. Na sliki: Tovariša Edvarda Kardelja so ob prihodp v tovarno ■ velikim navdušenjem sprejeli vsi delavci in uslužbenci V svojem bistvu je program ves usmerjen k sedanjosti, sedanjim problemom borbe za socializem in socialistično izgradnjo. Glede na marksistično analizo sedanjosti se postavljajo tudi naloge ln cilji za nadaljnjo akcijo ZKJ in vseh socialističnih sil naše države. Ker Je ZKJ vodilna politična sila v socialistični državi, v državi zmagovite socialistič- prehodne dobe in notranjimi gibalnimi silami socialističnega napredka sploh. Razen tega vsebuje program tudi stališče ln smer akcije ZKJ na področju mednarodnih odnosov kakor tudi na področju mednarodnega delavskega gibanja, namreč v vprašanjih sodelovanja socialističnih ln progresivnih sil sploh ter v drugih podobnih vpra- šanjih sodobnega družbenega razvoja. Razumljivo je; da določa program glede na to samo splošno smer akcije, njene konkretne oblike pa prepušča praksi oziroma konkretnim pogojem, v katerih se razvija. Vse to daje programu pretežno značaj ideološkega dokumenta. Njegov prvi cilj je, da ZKJ - po vrsti globokih družbenih izpre-memb v naši državi in okoli nje — sistemizira in teoretično obdela bogate izkušnje našega ln mednarodnega socializma v zadnjem času in s tem okrepi Ideološko podlago ln enotnost jugoslovanskih komunistov ter vseh socialističnih sil Jugoslavije v njihovi vsakdanji politični in družbenogospodarski akciji v sodobnih, znatno izpremenjenlh pogojih. Program ni noben seznam ►končnih resnic« in z ničemer ne omejuje svobode nadaljnjega razvoja socialistične prakse in teorije. Morda bo to ali drugo formulo ali postavko programa kasneje praksa izpremenila popravila ali Izpopolnila. Pravzaprav ne »morda«, temveč bo sigurno tako ln mi se ne bomo sramovali popravljati, kadar bo praksa pokazala, da je treba popravljati. V tem smislu tudi ni bistven vsak posamezni stavek programa. Bistvena pa je celotna idejna vsebina programa, bistvena je smer akcije, ki jo določa program. Prav s tem bo program resno pripomogel k nadaljnji okrepitvi idejne enotnosti ZKJ, kakor tudi k njeni močnejši aktivnosti v vsakdanji socialistični praksi. Vodilna idejna in politična vloga ZKJ v našem družbenem življenju bo nedvomno dobila s programom še eno vzpodbudo. VPRAŠANJE: Ker se volitve delegatov za VII. kongres približujejo koncu, način volitev pa se nekoliko razlikuje od volitev delegatov za v. in VI. kongrei, ali nam morete kal povedati o dosedanjih konferencah ln izvolitvi delegatov? Odgovor: Za VII kongres ZKJ je bil na vlakih 650 članov ZKJ izvoljen po en delegat. Po številčnem stanju organizacij ZKJ je bilo na dan 1. januarja 1950 Izvoljenih okoli 1680 delegatov. Razen tega bo kongresu predlagano, naj se razen izvoljenim delegatom priznajo vse pravice delegatov tudi sedanjim članom CK ZKJ, ki jih je skupno 103, in sedanjim članom revizijske komisije, ki Jih je 19, ki pa niso bili, kakor znano, kandidirani kot delegati prav zato, da bi bili zastopani v večjem obsegu delegati s terena. Na ta način bosta imela na kongresu polne delegatske pravice 1803 člana ZKJ. Pomembna novost v volitvah delegatov za VII. kongres je v tem, da so bili tokrat izvoljeni na konferencah občinskih organizacij in organizacij ZKJ v podjetjih za razliko od prejšnje prakse, ko so delegate volili na okrajnih konferencah. Vse občinske organizacije in organizacije v podjetjih, ki so imele nad 350 članov, so volile neposredno delegate z® VII. kongres, medtem ko so manjše organizacije volile delegate na skupnih sestankih. Pomen takega načina volitev delegatov je predvsem v tem. da je bilo članstvu omogočeno neposredno izbirati delegate, s čimer se obenem poudari vloga občinskih organizacij in organizacij v podjetjih glede na pome11 komune v našeih družbenem s1' stemu. Na vseh konferencah, na katerih so volili delegate za VII-kongres, so posebno pozornost posvetili analizi dela in razvoja organizacij ZKJ v dobi med obema kongresoma, zbiranju bogatih izkušenj iz tega dela in opozarjanju na prihodnje naloge. VPRAŠANJE: Ob koncu »* želeli, da nam na kratko P°' veste o spremembah v statut« Zveze komunistov JugoslaviJ* in ali bo poročilo Centralnega komiteja na kongresu prebran® ali pa že prej dostavljeno del«' gatom? Odgovor: Razen programa Zveze komunistov Jugoslavije bodo kongresu predlagane tudi nekatere spremembe in izpopol' nitve v statutu Zveze komunistov Jugoslavije. Smisel teh sprememb je v prilagojevanju določb statut® sedanji praksi in izkušnjam, pri' dobljenih v delu organizacij ZKJ v dobi med dvema kongresoma-Razen tega se statut prilagojuje tudi programu, nekoliko se nam* reč skrajšuje, ker prehajajo nekatere idejne postavke iz sedanjega statuta v program. V tem smislu bo statut z vsemi temi spremembami in skupaj s programom pripomogel k nadaljnji notranji okrepitvi Zveze komunistov Jugoslavije, napravil bo njen organizacijski mehanizem še bolj gibčen, s tem pa tudi že bolj sposoben za vsakdanjo politično M idejno-vzgojno akcijo med delovnimi množicami.. O teh spremembah so bila široka razpravljanja v organizacijah in vodstvih ZKJ-Tudi načrt statuta bo objavljen te dni. Poročilo Centralnega komiteja ZKJ bo tiskano in dostavljeno pred kongresom delegatom, kar jim bo omogočilo aktivnejše sodelovanje v delu kongresa. Gle* de na to bo poročilo prebrano na kongresu samo v primeru, ak° bodo to zahtevati delegati. Občinski zbori proizvajalcev morajo postati močan organ Iz včerajšnjega govora tovarišice Vide Tomšičeve, na velikem predvolilnem zborovanju v Litostroju (Nadaljevanje * l ttranl) volj blaga, bomo lahko stabilizirali cene, dvignili standard delovnih ljudi in ohranili svojo politično samostojnost v mednarodnih odnosih. Naša Zvezna skupščina Je opravila veliko dela prav ▼ tem, da je sprejela vrsto smernic za reševanje problemov našega nadaljnjega gospodarskega ln družbenega razvoja, da je sprejela perspektivni načrt, ki vključuje navedene cilje in da Je končno sprejela osnovne zakone o delitvi dohodka gospodarskih organizacij, ki naj Izrazijo naše nove družbene odnose, v katerih ne deluje kot stimulacija napredka kapitalistični lov za dobičkom In Izkoriščanje človeka po človeku* ampak ki izražajo v samem načinu delitev dohodka dejstvo, da so družbeni Interesi, interesi ožje In širše skupnosti skladni z interesi posameznika. Najvažnejši pa Je naj uspeh v izgraditvi socialističnega družbe-no-polltičnega sistema. Imeli smo sleer ves čas isti družbeni cilj: da hočemo zamenjati razredno državo In oblast nad ljudmi s samoupravo delovnih ljudi samih. Toda oblika ln vsebina samouprave je doživljala spremembe, razširjanje In poglabljanje je šlo roko v roki z zgraditvijo materialne osnove. Saj je nemogoče misliti na kaj prida razvito samoupravo v pogojih splošne zaostalosti materialnih sredstev ln ljudi samih. In prav tako je bil razvoj materialnih sredstev, razvoj družbenega bogastva, možen samo ob stalnem razširjanju pravic državljanov, saj Je bila pobuda ln zavest delovnih ljudi, ki delajo zase, temelj naših gospodarskih uspehov, temelj moči naše Jugoslavije. V nadaljevanju svojega govora je Vida Tomšičeva rekla: »Posebno vlogo v boju za socialistično usmeritev družbenih organov upravljanja, za pravilno trošenje družbenih sredstev mora Imeti delavski razred. Kot ustvarjalec večine družbenega bogastva je neposredno zainteresiran, da se s tem tudi tako upravlja, da bo čim hitreje in polneje dajal plodove vsem, ki so ga ustvarili. Prav družbeno upravljanje teh sredstev pomeni konec izkoriščanja človeka po človekti. Zato danes posebno poudarjamo ne samo nujnost, da v okviru svojih kolektivov vsi delavci upravljajo, volijo delavski svet ln ga kličejo na odgovornost, ampak poudarjamo nujnost, da se neposredni proizvajalci, delavci, pojavijo v večjem številu kot doslej v občini in v vseh organih družbenega upravljanja. Udeležba delavskega razreda v vsem družbenem upravljanju je nujna prav zaradi tega, ker Je sicer neostvarljlvo izboljšanje njihovega In splošnega družbenega standarda, hkrati pa Je neostvarljlv nadaljnji gospodarski ln družbeni razvoj. Standard, kot vemo, ni samo plača, ampak so vsi pogoji osebnega ln družinskega življenja. Celotna politika občine bistveno vpliva na naš standard. Tu se odloča o stanovanjski graditvi, tu se dobro ali slabo vodi politika trgovin, tu se dalje usmerja vsa zdravstvena, prosvetna ln kulturna dejavnost, grade se šole, ceste, bolnišnice Itd. Občine imajo danes ve8 kompetenc in sredstev glede urejanja najbolj perečih ln občutljivih stvari kot jih ima sploh kateri drug družbeni organ pri nas. Občine morajo predstavljati enotnost Interesa delovnega človeka kot proizvajalca ln potrošnika, združujejo proizvajalce v industriji ln kmetijstvu, omogočajo uspešno družbeno in osebno potrošnjo. Nov način delitve do-dohka naravnost terja od delavcev, da pogledajo, kaj Je a tistim delom od njih ustvarjenega dohodka, ki ga ustvarja občina. Občinski zbori proizvajalcev, ki smo jih pravkar izvolili, morajo postati eden izmed močnih organov — enotnih interesov delovnih ljudi, saj Je v njihovi pristojnosti ne samo razporeditev velikih sredstev za nadaljnji gospodarski razvoj ln dvig standarda, ampak tudi nadzor nad poslovanjem vseh gospodarskih organizacij, dalje nadzor nad tarifnimi ln premijskimi pravilniki, potrjevanje zaključnih računov itd. Ce bodo ogromna sredstva, ki Jih bomo vlagali v kmetijstvo, na primer Izkoriščena za tako kooperacijo kmetijskih zadrug s kmeti, ki bodo dajala več blaga za trg ln dvigala standard kmetov v skladu z vloženim delom — ne pa na račun družbenih sredstev — to bo tudi odvisno od sodelovanja delavoev v občinski politiki. V tovarnah bodo po novi delitvi dohodka ostali precejšnji fondi, ki Jih bodo kolektivi lahko določali v razne namene. Zakon s posebnimi olajšavami stimulira uporabo teh sredstev za družbeni standard, za izgradnjo stanovanj, menz, dečjlh ustanov, servisov za gospodinjstvo ln podobno. Fondi so preoejšnji — vendar ne toliki, da bi razdrobljeni lahko hitro bistveno poboljšali življenje delaveev In njihovih družin. V planih občin bi lahko rodili hitrejše učinke. Zato želim posebej poudariti, da je med važnimi smernicami, sprejetimi v Zvezni skupščini, tudi resolucija o stanovanjski Izgradnji in stanovanjski skupnosti. Med prvimi zakoni, ki Jih bo naša novoizvoljena skupščina sprejela, bo zakon o stanovanjskih skupnostih, ki je le v Javni razpravi.« Potem Je tov. Vida Tomšičeva spregovorila o mednarodni politiki Jugoslavije ln poudarila, da Je naša mednarodna politika na' predna zato, ker izraža interes® delovnih ljudi Jugoslavije, ki s° tudi interesi delovnih ljudi vseg® sveta. Hočemo mir, z njimi vred-Toda ne mir za vsako ceno, ampak mir, ki bo zagotavljal narodom samostojnost, neodvisnost in enakopravnost. Na koncu svojega govora Pa je tov. Vida Tomšičeva rekla: »V času, ko visi nad svetom strašna grožnja atomske vojr>e’ v času, ko so poslednji dosežjf1 tehnike pokazali možnost, da goli pritisk na gumb lahko un^1 cele kontinente, celo zemljo vse človeštvo — v tem času J® jasno, da morajo državniki vse" držav, brez ozira na zavojevaln® apetite, ki jih kažejo določen1 krogi, uvideti, da Je nemogoče n»' daljevati oboroževalno tekmo v nedogled. Saj je že današnJ® orožje sposobno uničiti našo ®>' villzacijo. Vsak nadaljnji korak'J oboroževanju Je že sam po *eb> take vrste, da tudi v mirne«1 času ogroža življenje prebiva*' cev na zemlji. Jugoslovansk® vlada, tovariš Uto ln vsi driav' ljanl Jugoslavije smo zato V°' novno priključili svoj glas vse"1 naporom, da bi prenehali z ob?' roževalno tekmo in predvsem » brez odlašanja prenehajo z «•*' sperimenti z atomskim in term®' nuklearnim orožjem. PretreslJj-Je klic učenjakov, ki so Izum*1' to orožje In ki se brez dvom® najbolj zavedajo usodnih P°* sledic žarčenja atomskih ekspl°' zij za našo generacijo ln za n®' Se potomce. Narodi JugoslavlJ® so zato podprli z vsemi sila-1*1' resolucijo Zvezne skupščine s pozivom, da naj se ne čaka "® sporazum, ampak naj velesile, » posedujejo atomsko orožje, tu«1 jame enntavno Izjavijo svoj stop od nadaljnjih eksperimen' tov z atomskim orožjem. In t» poziv ponavljamo državljani J®' gosi a vi je. ker smatramo, da Je pot k miroljubnemu reševanj1* sporov.« SOBOTA, 15. MARCA 1958 »LJUDSKA PRAVICA« Vse njegovo življenje je bilo posvečeno revolucionarnemu delu Težko je karkoli reči o Moši Pijadu, ne da bi govorili o boju naše Partije in delavskega razreda v stari Monarhistični Jugoslaviji, ne da “i govorili o naši revoluciji, o izgradnji naše socialistične domovine, o boju za ohranitev njene neodvisnosti in svobodnega socialističnega razvoja, o boju naše dežele za resnično enakopravnost med narodi. V njegovem življenju in revolucionarnem delu je nazorno izražen težaven boj delavskega raz- da prav zaradi takšne zvestobe in doslednosti v boju v vrštah delavskega razreda si je Moša Pi-jade nakopal ves »srd vladajoče reakcije. Ko so ga obsodili na dolgoletno težko ječo, so upali, da bodo strli njegovo krhko telo, toda n jenov močni revolucionarni duh je bil močnejši, njegova neomajna vera mu je pomagala, da je premagal vse tegobe. Štiridesetletna revolucionarna dejavnosti Moše Pijada je bila polna preizkušenj in nevarnosti, ki so mnoge pripravile do tega, MoSa Pijade med svojim nenehnim delom skoraj ni poznal počitka rok jemali prevedene strani Kapitala, željni tega najmočnejšega ideološkega orožja delavskega razreda. Celo v tem položaju je Moša Pijade našel nekaj časa in moči tudi za slikarsko delo. Njegova umetniška narava ni nikoli nehala živeti v njem. Upal je, da se bo nekega dne lahko bolj posvetil slikarstvu, toda prezgodnja smrt mu je onemogočila to njegovo vročo željo. Njegova štirinajstletna ječa simbolizira mračno dobd stare Jugoslavije, prav tako pa se v njegovi osebnosti, neutrudljivem delovanju in pravilni poti kaže vitalnost, življenjska sila in nepremagljivost našega delavskega razreda. V vseh, tudi najtežavnejših pogojih je Moša Pijade znal odkriti najboljše možnosti in najti najprimernejše oblike boja proti razrednemu sovražniku. Zato krmarji stare Jugoslavije niso bili mirni niti takrat, ko so ga imeli zaprtega v svojih jetniških celicah. Nedvomno so njegove velike zasluge v ječi, da je lahko Centralni komite leta 1937 pravilno ocenil značaj in nevarnost frakcionaških bojev za našo Partijo in sprejel pravilen sklep o nevarnosti — ter rešil enotnost Partije. Tisto, kar je Moša Pijade storil v ječi, ko se je boril z živo be-■ sedo, peresom, sliko in prevajal-' skim delom, tisto, kar je dal v bo-! ju proti razrednemu zatiranju, je ' enako pomembno kakor njegov potrpežljivi in dosledni boj proti notranjim sovražnikom naše Partije. V prvem in drugem boju je vztrajal do konca, ne da bi prizanašal samemu sebi, zavedajoč se, da brez takšnega boja ni zmage delavskega razreda. reda in ljudskih množic v stari Jugoslaviji proti zasužnjevanju in izkoriščanju, ker je bil Moša Pijade pravzaprav eden izmed pionirjev našega delavskega gibanja, kakor je bil tudi pozneje eden izmed najbolj aktivnih pionirjev izgradnje naše socialistične države. 2e v zgodnji mladosti se je poglobil v nauk velikih učiteljev delavskega razreda Marxa, Engelsa in Lelina in takoj v začetku je razumel revolucionarno poslanstvo proletariata in vse svoje življenje je posvetil izpolnitvi tega poslanstva. Njegov revolucionarni duh in plemenito srce se nista mogla sprijazniti z zasužnjenjem delavskega razreda in ljudstva v stari Jugoslaviji in. na svetu sploh. Spoznal je, da lahko samo organiziran delavski razred, navdihnjen z idejami marksizma, napravi konec nasilju in izkoriščanju. Zato je Moša Pijade vso svojo dejavnost zlasti po Obznani usmeril na to pot. V tem obdobju je aktivno pomagal organizirati delavski razred, dvigati njegovo zavest ter razvijati njegov tisk in publicistiko. Revolucionarna energija delavskega razreda mu je dajala moč in vero, da je vzdržal v tem Štirinajstletno ječo je izkori- da so pokleknili pred razrednim f*1’ in ™n°ge svoje sovražnikom. Njega, čigar duh je ^anše Pripravil na bližnje usod-bil mnogo močnejši od njegove »fi,fpo?a ^ ?, r.azredn,il? sovraž-telesne moči, pa je prešinjala ne- + T* °sva^f IrJ ko omajna vera v zmago delavskega , ? ,■ ,teh. sP°Padov v dneh razreda in v socializem — njega revolucije, se je zaleske- ni mogla nobena sila odvrniti s ,v P°lnem sijaju revolucio-poti, na katero je bil enkrat za nar3a- organizatorja in neustaaš-vselej odločno stopil. Z enako Yelikanska njegova strastjo, s katero jo ljubil delov- organizatorska vloga v osvobo-nega človeka in se boril zanj, je ,najug]e?- sovražil njegove zatiralce in se Ji vstaj.£- boril zoper nje Razen vseh drugih odgovornih Samo s tem in s svojo visoko f oseb™ važno njegovo revolucionarno zavestjo je moč , , . Prispevek k formuliranju pojasniti njegovo doslednost in nf Praktičnemu oblikova- Vse tisto, kar je imel na razpolago in s čimer ga je navdihovala naša revolucija, je posvetil obrambi naše neodvisnosti, našega svobodnega socialističnega razvoja, načelom enakopravnih odnosov med deželami, predvsem socialističnimi. Moša Pijade je mnogo in požrtvovalno delal za zbližanje narodov, za njihovo prijateljsko sodelovanje na enakopravnih temeljih, za krepitev miru in naprednih sil na svetu — s čimer je mnogo prispeval k mednarodnemu ugledu in uveljavljenju politike naše dežele. In pri takšnem delu je tudi zaključil svoje plodno življenje. PRED LETOM DNI SO JUGOSLOVANSKI NARODI IN VSE REVOLUCIONARNO GIBANJE IZGUBILI ENEGA SVOJIH NAJVEC-JIH SINOV - MOSO Pl JADA. SREDI VELIKEGA SNOVANJA ZA SOCIALISTIČNI DRUŽBENI RED, KI MU JE POSVETIL VSE SVOJE PLODNO ŽIVLJENJE, JE OMAHNIL, IN V VRSTAH SOCIALISTIČNIH BORCEV JE NASTALA VELIKA, NENADOMESTLJIVA VRZEL. NAŠA SOCIALISTIČNA DOMOVINA V VSAKEM UTRIPU SVOJEGA RAZVOJA BUDI SPOMIN NA SVOJEGA VODITELJA REVOLUCIONARJA. In vendar tudi umetnik Bilo je v tem letu že po njegovi smrti. To, kar si je sam dolga leta želel in o čemer je, sanjač in otrok po duši, kakršen je v globini svoje široke razumevajoče polne duše vedqo bil, se je zgodilo potem, ko tega sam ni mogel biftekom« ... da bi jih enkrat vi- , katerim si je Moša pošteno in del skupaj... nikoli nisem videl j brez kakršnekoli dvoumnosti odveč kot dve, tri hkrati... se mi govoril samemu sebi. In prav je, zdi, da teh štirideset let nisem da tudi nas1 ta odgovor zadovolji. Tu torej ne more biti več in tudi ni nobenega če. In vendar 1 Brez tega »če« in kljub zavestni odločitvi, ki je Mošo Pijada neizprosnost nasproti razrednemu sovražniku, kajti s svojimi takratnimi kvalitetami, nadarjenostjo in umsko močjo je mogel mnogo d.rug®ga zasedanja laže in brez omahovanja kljubO' vati takšnim preizkušnjam. Štirinajst let je preživel v celicah monarhofašističnih kaznilnic. To niti niso bile okoliščine, da bi ga bile lahko zlomile. Nasprotno, takrat se je pokazalo, kakšne sile je kril v sebi in kako močno se lahko razplamte. V ječi je prevajal Marxova dela, razvil je veliko politično in idejno delo za konsolidacijo naše Partije in ječo je spremenil v šolo naših mlajših kadrov. Tudi tovariš Tito je bil težavnem in zamotanem boju. To-' med tistimi, ki so izpod njegovih ničesar delal. Ce pa so tu uspehi in slike, mi sami vsiljujejo vprašanje: kaj bi dosegel, ko bi delal več doživeti: zbrali so, kar se je 1 nepretrgoma teh dvainštirideset zbrati dalo, njegovo umetniško let? Pa to vprašanje je neumno. delo. Bilo je to doživetje in ne- Mar ni očitno, da bi ne bil tisti “sm^ril^Dredvsem vTao^dneea dvomno veliko odkritje | človek. kot sem Ja »to tadj ne publicistaP socialističnega teorl- Odkritje umetnika in doživetje ta umetnik, ko bi se bil ves ta čas tika in bojevnika> brezkompro-umetnosti. , ^arjal samo s slikarstvom. misnega revolucionarja in nazad- Potem ko je beograjski muzej , em casu:...« nje v izrednega politika in celo pripravil v počastitev njegovega | Pa vendar! pravnika, odkriva gledalec na spomina razstavo v Beogradu in Vsem, ki so si hote ali ne- njegovi razstavi, ob njegovih ti-kasneje še v Skopju, Zagrebu ir* hote, saj se je vprašanje kar samo hožitjih, portretih in avtoportre-v Ljubljani, se je v vsej jasnosti in nedvoumnosti pokazalo, kar so njegovi ožji sodelavci in prijatelji, pa tudi nekateri maloštevilni poznavalci umetnosti videli že prej: Moša Pijade, ta vsestransko poln, delaven in nadarjen človek, je bil — v vsem svojem, bistvu, po naravi, talentu in tudi ustvarjenih delih umetnik. S prizvokom tragičnosti, neprizanesljivega življenja, s kate- j rim se je kot publicist, ideolog, j politik in državnik sproprijemal, | ga oblikoval in preoblikoval, zvenijo danes njegove, ne dolgo pred smrtjo napisane besede, iz katerih je moč razbrati tiho, globoko željo ustvarjalca, videtiin oceniti svoje delo, svoja raztresena platna in kartone, svoje likovne stvaritve. Besede, ki jih tu citiramo, so zanimive ne le zaradi osebnega kritičnega pogleda na dolgoletno likovno ustvarjanje, marveč morda še bolj, ker kažejo zagledanost v umetnost in neko bo- .«»u lc„„u,u en«nuLuuvinn na- leCT’ ker„s<; tej umetnosti, tej sililo človeku, podobno spraše-|tih naravo in talent resničnega rodov Jugoslavije, za kar se je ^ TBZ' razstavi, M nju prvih organov oblasti delovnega ljudstva, njegovo sodelovanje v delu in sprejemanju skle- AVNOJ. S tem je M6ša Pijade v praksi delal za upostavitev skupnosti resnično enakopravnih na- Moša Pijade: Tihožitje, 1927 zavzemal vse svoje življenje. To njegovo delo je povezano z neutrudljivo dejavnostjo na vseh področjih po osvoboditvi dežele, zlasti na področju naše zakonodaje, v Izgradnji pravnih odnosov našega socialističnega družbenega sistema. Ni pomembnejše dejavnosti, v kateri ni sodeloval, in pridobitve, v kateri ni tudi njegovega deleža. Rodoljub Colakovič: H j 6i.n^a ln dr?gih zani in za stavi njegovih del, je umetnik, za- je zbrala komaj okrog 60 slik’ in ljudstvo po njegovem mnenju pišimo že kar tu to visoko besedo, blizu 50 risb iz več kot 40-letnega važnejših nalog, ni mogel posve- saj je upravičena, odgovoril sam. dela> ie lahko vsak ponovno ugo-titi kot umetnost zahteva, ves in Namreč: kako neki bi se ukvarjal tovil in ugotavljal, kar so že dav-cel. Zapisal je namreč: v takem času, kakršen je bil čas no ugotovili: Moša Pijade nika- »Vendarle je nekaj... anch’io vseh štiridesetih let tega stoletja, i kor ni bil enoplastna duša, bil son pittore... čeprav sem delal čas revolucij in zmagovite poti' ^e> kot je že nekdo zapisal, kri-povprečno vsako peto leto. Ne- novih nosilcev oblasti — delav-1 stalno, mnogostransko izobliko-kateri premori so dolgi tudi po skega razreda, samo s slikar- ! van> saJ je v sebi združeval to-šest in deset let — te slike ni... stvom, pa naj bi v tem našel še iliko med seboj različnih in iz-te tudi.ne ... te tudi ne... ni mo- toliko osebnega ugodja in zado- ! ključujočih se strasti in teženj, je najboljše slike »Tihožitje z ščenja. Tu v tem je odgovor, s imel 3e isto ljubezen za ideolo- ___________________________________________________________________ ’ gijo in za revolucijo pa spet za umetnost, za graditev države in družbe in spet za umetnost. Zal, SPOMINI NA TOVARIŠA MOSO V moje življenje Je stopil, ko sem bil le ant. Približal se mi Je preprosto, kakor Človek 'oveku, ln takoj Je vzbudil v meni radosten otjčutek, ko da Je nekaj svetlega ln toplega p®!iJalo v moje enoll£no, pusto življenje kaz- Odlomek iz Članka, objavljenega v »Borbi«, dne 9. marca 1958 bolnlBar v JetnlSkl bolnišnici; Se isti dan, ko so prignali Mošo s skupino kaznjencev, sem zvedel za to. To Je bila svojevrstna senzacija za vse kaznllnlške paznike ln »nadpaznlk« v v mu j c enuucnu, pustu aivijenjo koz* >• n« . ®Jenca. Dolge dneve težke Ječe sva preživljala resno; z vsem svojim bitjem, z vso svojo strast- vi6a in DragiSe LapCeviča so bili na kongresu „kp.. *priimon * *e bl skuPaj za Jetnlško mrežo. Vijugasta pota naše no> bojevito naravo se je pognal v bitko, ne da poraženi. Moša je govoril o tem delegatom du- ° S CBa a °' Dravl,n‘ rt!’ revolucije, ki so določala njegovo ln mojo oseb- bl SB oziral na nevarnosti. V tem možu nizke hovlto ln se rogal gledlSCcm centrumaSev, kar j10 usodo, so naju kdaj pa kdaj ločila za več ,n šibke postave Je utripalo junalko in ponosno Je bilo njegovo ostro orožje, ki ga Je znal lnfe-et> potlej pa so naju spet združila na istem src*> • Področju velike fronte, na katerem sva se bo- Vladajoči so takoj začutili, kako nepomlr- rila. Toda tudi ta moj prvi občutek ni nikoli lJiveBa sovražnika Imajo v tem uredniku no-“Plahnel, splahnela ni radostna zavest, da Imam ve*a časnika, ki ga Je pisal malone sam ln sam opraviti s človekom in tovarišem, s katerim Je opravljal tudi upravne posle, tako da Je neprijetno delati ln živeti v prijateljstvu, na utrudljivo delal noč in dan, samo da bl ga katerega se lahko v težavnem trenutku našlo- lahko izdajal. Vladajoči pa so pritisnili nanj, nl» in s katerim se lahko po človeško po- da bl Ba zatrli! cenzura je brezobzirno zaple- Kovorlm o vsem, kar se dogaja na svetu, dobro njala članke in prepovedovala 'posamezne šte- vedoč, da bo s svojim toplim srcem, ki mu ni vHke časnika, začeli so mu groziti, da ga bodo “1* človeškega tuje, vse razumel. »premlatili kot capina« in podobno. Moša ni bil , Prvikrat sem slišal o tovarišu Mošl leta 1919, g* Z“tr“*'U 811 * V0*”1""1 k0 Je začel Izdajati .Slobodno reč.. Nam, ta- odvr“111; da ne bl “"V,1 t,St?g“* ° .e#mer 3* tratnim mladim komunistom. Je bil všeč ta f1*"11- fa “°« ‘voJ vestl » or,tl‘ In tak0 frznl nasprotnik korupcije, njegovo duhovito J ’S,0b?dn' "“*■ J'“f*1® .1“ V *Ra'1' '« ostro pero, ki Je neizprosno razgaljalo vso n,^'h m>v‘nih- ienaP«l bičal ln žigosal .vse •"oralno gnilobo takratnih oblastnežev komaj Br " v a a ' ustanovljene Jugoslavije, ki so bili z vlada- f%en ,pof“ pr^ »rečanjem • njim. Mola ■i«m nasilja, krivice in korupcije bridko raz- 56 e, *e v *aCe ku *‘a “*• ^«učll v Partijo, očarali nade vsega pokolenja, saj st je drugače f”s‘al Je ede",*lavnib s°d?'avcev glavnega *«* *amlšlJalo skupno državo Južnih Slovanov. tlJsk*ga glaslla *^adnlCklh »»vina«, sekretar partijske organizacije »Dunav« ln bil kot takšen Moša takrat še ni bil član Partije — pra\ Izvoljen za delegata za II. kongres KPJ (ki je l*krat Je bil opustil narodno romantiko, največ bil v Vukovaru Junija 1920). Ze takrat je bil Moša Pijade: Avtoportret Prignali so tistega Pijado, pravijo, da Je nevaren komunist, pa ni kaj videti na njem.« Drugi dan so tudi njega kakor vse kaznjen' ce prignali na zdravniški pregled. Gledal sem ga, kako stoji v vrsti s kaznjenci. Bil Je mrzel zimski dan, Moša pa Je Imel na sebi oguljeno kaznllnlško obleko iz belega sukna, na nogah pa opanke. Paznik se Je kar naprej sukal pred njim, najbrž da bl preprečil, da bl »nevarni komunist« s kom Izmenjal poglede, kaj šele besede. Čudno mi je bilo pri srcu: žalostno Je bilo gledati takšnega človeka, vklenjenega in pahnjenega v neznosno vzdušje zloglasne ml-trovlške kaznilnice, ki sem Jo dobro poznal lz prejšnjih zim, na drugi strani pa sem bil vesel, da je on med nami, že prej obsojenimi komunisti. Sam ne vem zakaj, toda že takrat sem povezoval z njegovim prihodom nekakšno spremembo na bolje v življenju političnih obsojencev y Sremski Mitroviči. Približal sem se mu kot bolničar, čigar dolžnost Je, da vsakemu novemu kaznjencu, ki pride na prvi zdravniški pregled, izmeri temperaturo. Paznik me je gledal, Jaz pa sem se delal, da ne vem, kdo stoji pred menoj, ln Pod vplivom svojega starejšega brata Davida, v naši Partiji znana osebnost, toda treba je nltno uporabljati. To so si mnogi delegati za- |zmerim temperaturo« Ne da bl me pogledal "* *e je bil vrnil s solunske fronte, kakor nam omeniti, kako so ga ljudje, ki so ga prvikrat Pomnili bolj kakor vse druge argumente, s Je MoSa vzel toplomer ln si ca vtaknil nod J* Pripovedoval; toda že takrat je bil vnet za videli na kongresu, takoj vzljubili spričo nje- katerimi so na kongresu centrumaše razbili ln nazduho stu nrM niim i„ „ partijo, v svojem glasilu je pisal: »Kakor smo gove neposrednosti ln duhovitosti. Nekaj mese- Porazili. zoval paznlkl. Tse nl glnTl od na^u TeSai tein,«.”'!'1 nar0dnega naclonal,zma> tak0 bomo cev P° kon«*-esu so ml delegati bljeljlnske par- Spremljal sem sodno obravnavo proti Moši pa Je začel n,.M kaznjenec govoriti: paznik je o mačl človeških Idealov«. Za takšno vlogo je tijske organizacije pripovedovali o svojih vtisih (skrivaj sem dobil v roke časnike). Vedel sem kot dresiran p *s stopil tja in za trenutek po- " P0®"m' kaJM St°Plt‘ 16 bU° tret>“ S kongrcsa- Nalve* 80 govorm ° MoS‘- ° n3e- za »Jegovo strogo obsodbo, nisem pa upal, da zabil na Mošo In name. Izkoristil sem prilož-«a torišče, na katerem so bili zmage pijani govih duhovitih medklicih, o njegovi simpatični pride v Sremsko Mltrovlco. Življenje kot kaz- nost ln pošep-.il Mošl, kdo sem Pogledal me .wl.OV'?1C‘ °Sl 8 neZaJ',ZlJ1Vlra' ropar- 09ebn0stl' okrog katere 80 se v Premorih zbl- njenec je začel v Topčideru, kmalu pa so ga Je čez naočnike, se komaj vidno nasmehnil ln »■mi skominami neusmiljeni ko lačni volkovi, rali delegati, s katerimi je, zmerom dostopen, prignali v mltroviško kaznilnico. To se je tiho odgovoril: ,A to sl ti* Bilo ml je ljubo Moia Je »vojo novo pot razumel zelo govoril in se šalil. Centrumaši Živka Topalo- zgodilo v decembru 1B25. Takrat sem delal kot da me je spoznal vsaj po’ Imenu« ’ če lahko to zapišemo po njegovi ugotovitvi, ki jasno razumeva njegovo misel, da je moral delati, kot je delal, se pravi goreti predvsem za revolucijo in manj za umetnost, je bilo treba delno žrtvovati eno ljubezen drugi, en talent podrediti drugemu. Tako je tudi bilo. In vendar! Ne glede na vse okoliščine, v katerih je dajal slikar Moša Pijade duška svojemu umetniškemu hotenju — slike iz lepoglavske kaznilnice so kričeč in pretresljiv dokument o umetniški poti in težavah tega umetnika — je bilo že zapisano, česar tudi čas ne bo mogel ovreči: slikarsko delo Moše Pijada, teh 60 slik in do 50 risb in skic, sestavlja nepogrešljiv del, steber in okras že iz daljave vidne in spoštovanja vzbujajoče stavbe jugoslovanske umetnosti. Pa tudi sama v svojem kompleksu ta zbirka, naj je ta iunaški torzo še tako fragmen-' faren, pričuje o edinstveni, markantni, močni umetniški osebnosti. Tako so sprejeli Mošo Pijada in njegovo slikarsko delo na nje-gdvi posmrtni razstavi tisoči in tisoči. Morda ni bilo med njimi nikogar, ki bi ob tem delu ne občudoval ali ne videl, da je bil ve’iki politik tudi velik risar in ^pIo dober slikar. Prav od tod sl toliko obiskovalcem utrnil tisti, danes odvečni stavek z mislijo, kaj bi bilo, če bi se posvetil samo slikarstvu. Pustimo to! Spor o tem je rešil sam. Nam nikakor ne pri-stoja soditi o tem. Sodimo pa o tem, kar je zapustil in ta sodba je nedvoumna: In vendar je bil tudi pravi, resnični umetnik. T. Pavček konferenca z k mariborskega okraja Odkrito in konkretno oceniti delo vodstev osnovnih organizacij in posameznih komunistov MecT udeleženci konference je tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko Maribor, 14. marca — Danes dopoldne se je v tukajšnjem Domu JLA začela dvodnevna konferenca Zveze komunistov mariborskega okraja. Najprej je sekretar OK ZKS Maribora Miloš Ledinek pozdravil več kot 300 delegatov in gostov, med njimi tudi sekretarja CK ZKS Miha Marinka, nato pa so s konference ob prisrčnem odobravanju poslali pismo generalnemu sekretarju CK ZKJ Josipu Brozu Titu. Po izvolitvi delovnega pred- vlogi komunistov v gospodarskem POGOVOR DIREKTORJA ZVEZNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE ZDENKA HASA Z NOVINARJI Poenostaviti postopek za uveljavljanje pravice do zdravstvenega zavarovanja Beograd, 14. marca (Tanjug). — Direktor Zveznega zavoda za socialno zavarovanje Zdenko H a s je govoril danes na sestanku z novinarji o nekaterih uspehih iz dela službe socialnega zavarovanja v lanskem letu in se dotaknil nekaterih problemov te službe zlasti v zvezi z uveljavljanjem zakona o pokojninskem zavarovanju. Lani, Je rekel Has, je proiz- lehanja. Novih odlokov za pokoj-vodnja narasla bolj kakor število nine in invalidnine je izdala zavarovancev, kar priča o pove- 54.000, odlokov o pravici do otro- S KONFERENCE ZKS CELJSKEGA OKRAJA ki jih je organizacija ZK mari- 13,3 % delavcev, 18 % mojstrov, borskega okraja zabeležila v mi- delovodij in tehnične inteligence, nulem obdobju, na drugi strani vtem ko je kmetov 32,6 %, pa čepa nanizal vrsto napak in po- prav v mariborskem okraju pre-manjkljivosti, ki so zavirale in še vladuje industrijsko prebivalstvo, zavirajo dejavnost za nadaljnje _ . .... , . .. . , izboljšanje razmer. &eKretar muos LiemneK je go* MVgluVBUnV| n.«u k> yuvc- a,.uuu, uumuv o pravici uu uu^ ru izvouivj aeiovnega prea- viogi Komunistov v gospodarskem Ko je predočil kaj občuten go- ® i^zakliučil^da bodo čan^u delovne storilnosti. Število ške doklade pa kakih 80.000. Novi sedstva in komisij je sekretar in družbenem življenju V njem 8P«iM»ki napredek komun in ^rale klovnekomisije na tej zava™™n<*v Je naraslo v pri- zakon o pokojninskem zavarova- Miloš Ledinek prebral referat o je na eni strani omenil uspehe, ®kr^a.)r zadnj'h Jet1^ sekte- ™ral€ konferenci^sno Skrito „Z let?n? , ? ?JVe uveljavlja uspešno. Akon- ♦ tar Ledinek podrobneje govoril o ^ nonierenci jasno, oaKnio 200.000 ali za 7,5 %, skupni izdat- tacije so bile izplačane pravočas- neenotnih kriterijih premijskega \n. f, oc<\nl. dosedanje za s0Ciain0 zavarovanje pa so no, ta mesec pa bodo izdani tudi nagrajevanja v tovarnah in o ne- „ P31,11}8«11 vodstev, osnovnih narasii za 14,7 %. Znašali so ka- odloki. Mnogi zavodi za socialno pravilni delitvi dobička zlasti v orSanizacij in posameznih komu- kih 160 mllljard Značilno je, da zavarovanje so opravili to delo ^ > a • ! nekaterih mariborskih trgovskih J11? _ s t"1 pa , so med izdatki na prvem mestu pred predvidenim rokom. Pri- |lCjmACQ lil lOfl <1 Ck 8 Q 1/ f* podjetjih. Pri tem je opozoril na . sPre™en">D0 t5e . aeld' izdatki za zdravstveno zavaroVa- pravlja se tudi ureditev pokoj- OC UUIJ U^|jUMUI|dll UeidVie često nezadovoljivodeto komuni- ki naj organizacijam Zveze komu- nje> w so znašall kaklh 63 miu. nJa zahtev0 zavarovancPev. o stov zlasti v ljudskih odborih, P?mu™'10 clmprej na po- jard, vtem ko so znašali predlan- tem vprašanju so priredili zavodi sindikalnih organizacijah in de- e J uspenov. skim 51 milijard. Težnja po na- mnogo seminarjev In posvetovanji lavskih svetih. Tu velja ome- Popoldne so delegati nadalle- raščanju izdatkov za zdravstveno na katerih so se uslužbenci se- niti še ugotovitev, da je aktivno vali delo v treh komisijah. 2i- zavarovanje se je začelo že prej. znanlli z načinom obravnavanja sodelovanje delavcev na zborih vahno so razpravljali o komunal- Potem je Has govoril o neka- prošenj za ureditev pokojnin, volivcev in na množičnih sestan- nem sistemu in gospodarskih terih uspehih službe socialnega Mnogi zavodi za socialno zavaro- klh na terenu prešibko. Spričo vprašanjih, o vaški politiki, o zavarovanja ln poudaril, da ča- vanje so ustanovili posvetovalni* tega in zastran pomanjkljive ka- organizacijsko-ideoloških vpraša- kajo to službo zelo zamotane na- ce, v katerih dobivajo upokojenci drovske politike tako občinskih njih in delu Zveze komunistov v loge. Samo lani je ta služba Iz- obvestila o tem, kako lahko uve- političnih vodstev kot terenskih političnih in društvenih organi-' plačala bolniške prispevke name- ljavijo svoje pravice do ureditve organizacij je zdaj med člani le zacijah. Vj. K. sto plač za 1,339.000 primerov bo- pokojnin po novem zakonu. da bodo v bodoče kos temeljitejšemu delu pri upravljanju Celje, 14. marca. V dvorani kina »Metropol« v Celju je danes dopoldne na skupnem zasedanju začela z delom konferenca ZKS za celjski okraj. Razen 3C0 delegatov so na konferenci navzoči še član Izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije Franc Leskošek-Luka ter predstavniki političnega, življenja iz sosednih okrajev. Popoldne je konferenca nada- na konferenci Franc Simonič, na-ljevala z delom ločeno, in sicer vaja med drugim več pomembnih skupaj za gospodarska vprašanja, ugotovitev v zvezi z delom ZK v delavsko in družbeno upravljanje, obdobju minulih dveh let in zla-nadalje za kmetijska in zadružna sti še odgovorne naloge komuni-vprašanja ter za organizacijska stov za bodoče akcije. Ocenjujejo, vprašanja in ideološko delo v ZK. da so bile številne občinske kon-Poročilo sekretariata Okrajne- ference ZK v celjskem okraju ga konji te j a ZK, ki ga je podal uspešen sestavni del priprav za sedmi kongres ZK Jugoslavije, saj so prav na teh konferencah na drobno in kritično analizirali uspehe in seveda tudi nekatere slabosti. V celjskem okraju bo treba še naprej razvijati in usposabljati organe raznih oblik družbenega upravljanja za še odgovornejše naloge. Zlasti pa je treba še bolj Tudi včeraj je bilo več velikih predvolilnih zborovanj Na predvolilnem zborovanju r Novem Sadu sta včeraj govorila podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vuk-manovič, ki je posvetil svoj govor delavskemu (Samoupravljanju ter razvoju našega komunalnega sistema, ln predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov, ki je govoril največ o agrarni politiki in o prizadevanjih za zboljšanje kmetijske proizvodnje. Na velikem predvolilnem zborovanju v tekstilnem podjetju »Inteks« v Kranju sta včeraj govorila kandidata za zvezno ljudsko skupščino Danila Gril in Boris Ziherl. V Bršljlnu pri Novem mestu Je bilo v sredo zvečer predvolilno zborovanje, na katerem je govoril podpredsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj. V Llvnu bosta danes govorila predsednik Ljudske skupščine BiH Djuro Pucar in predsednik Komiteja za zunanjo trgovino Hasan Brkič. OKRAJNA KONFERENCA ZK V NOVEM ME&TU Le v kooperaciji je izhod za kmeta in za splošen dvig življenjske ravni Novo mesto, 14. marca. — Današnje okrajne konference ZK se je razen 215 delegatov udeležilo tudi precej gostov In zastopnikov JLA. Navzoča sta bila tudi člana CK ZKS Viktor Avbelj ln Niko Šilih. Ko je govoril o pomanjkljivostih službe socialnega zavarovanja, je Has rekel, da vzllc pogostnim priporočilom zveznega in republiških zavodov za socialno zavarovanje v mnogih socialnih zavodih še zmerom po nepotrebnem komplicirajo postopek za uveljavljanje pravic zavarovancev ln zahtevajo posebne dokaze za stvari, ki jih je moč dokazati že z razpoložljivimi dokumenti. Has kadrov kot vseh komunistov. Po-' je rekel, da je treba zlasti potem je tovariš Avbelj spregovoril enostavitl postopek za uveljav-še o pismu CK ZKJ, ki nakazuje ljenje pravice do zdravstvenega Zvezi komunistov dolgoročno zavarovanja, kajti zavarovanci orientacijo. Nato je bil izvoljen še zmerom Izgubljajo mnogo ča- V poročilu je sekretar OK milijardo in skoraj 638 milijonov ™v 39-članski okrajni komite ln sa, da dobe tisto, kar jim po pra- usposabljati delavce, da bodo v zkS Jože Borštnar po tehtnem dinarjev. nri uoravl^nlu mU delu uvodnem zunanjepolitičnem pre- Socialistična skupnost je torej ' pri upravljanju. , gledu> v katerem je ocenI1 Sne v tudi doslej krepko pornagaia Ker bo na območju celjskega svetu, naše nenehno prizadevanje odpravljati nekdanjo zaostalost okraja kolektivom, občinam In za ustvarjalno sožitje in borbo za nerazvitega področja Dolenjske, okrajnemu ljudskemu odboru mir, govoril o socialističnem raz- Seveda je res, da je n. pr. glede ostalo v upravljanju v občini raz- voju po VI. kongresu ZKJ in še narodnega dohodka novomeški nih fondov kar 52 % celotnega posebej o razvoju gospodarstva okraj na predzadnjem mestu v družbenega proizvoda v letošnjem v novomeškem okraju v letih LRS in pod zveznim povprečjem, letu (samo kolektivom 36,5 Cfr), je 19154—1957, Dejal je, da se je zla- Vendarle pa je vse to, kar smo povsem umljivo, da bo treba pre- sti v zadnjih štirih letih gospo- dosegli po vojni, v primerjavi z udarno In čimbolj smotrno trošiti barska, kultiifha ln politična rast < nekdanjim mrtvilom in zaosta-ta sredstva. S krepitvijo mate- v ©kraju znatno premaknila na- lostjo v teh krajih velikanski ripjne osnove se hitreje veča vlo- ppej najVečji pa je bil razvoj korak naprej. Industrijo in kme-ga vseh organov delavskega in industrializacije Dolenjske. , ki tijstvo v pkraju čakajo v zvezi z družbenega upravljanja. presega republiško povprečje v nadaljnjim dviganjem življenjske Danes so na konferenci zelo Sloveniji. V teh letih je bilo in- ravni v okraju pomembne naloge, na drobno obravnavali tudi neka-' vestiranlh v gospodarstvo, šol- Poglobljeno družbeno in delavsko tere pojave v blagovnem prom*- stvo, zdravstvo, soc. naprave, samoupravljanje odpira pota, ka-tu, nadalje dosedanje uspehe in komunalo itd. v novomeškem ko bo treba te dolžnosti učinko-bodoče naloge komunistov in o okraju 3 milijarde in 434 milijo- vito in hitro reševati. V kmetij-socialistični preobrazbi vasi in še nov din iz zveznih, republiških stvu so bile n. pr. doslej dosežene nekatera notranja partijska vpra- in okrajnih virov, k čemer sta ®eie prve zelo skromne in začet-žania. F. K. prispevali zveza in republika ne oblike novega sodelovanja pri- delovalcev z zadružnimi organizacijami. 2e ti začetki pa jasno potrjujejo, da je le v kooperaciji izhod za kmeta in za splošen dvig ravni. 5-članska revizijska komisija. 1 vici gre. DNEVNIK Kako je s potovanjem v Bruxelles 6000 obiskovalcev iz vse države — Vsakdo bo potoval na lastne stroške Delegati so po poročilu razpravljali največ o številnih vprašanjih kmetijskega zadružništva, Nekatere tovarišice in tova- Na podlagi podatkov, ki smo cev, kot pripada okraju. Iz Slo- ^kor riši so se obrnili na uredništvo, jih dobili, lahko pojasnimo na- venije bo odšlo na razstavo 830 JtrtevanluSvskeei kako je pravzaprav s potovanjem slednje: i obiskovalcev. J J 8 krepitvi Precej Stane Kavčič se je pogovarjal z mladimi proizvajalci Ljubljana, 14. marca. — Danes se je predsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije Stane na svetovno razstavo v Bruxel-1 Določeno Je, da bo lahko iz! Vsak obiskovalec bo potoval J" lesu. Prijavili so se namreč že naše države obiskalo svetovno na svoje lastne stroške. Nemo- “f1 „ pred mesecem dni, zdaj pa so razstavo v Bruxellesu 6000 obisko- goče je potovati na breme gospo- ® g°vorili tudi o odpravi j a- zvedeli, da je še vprašanje, ali valcev. Potovali bodo pod ugod- darskih organizacij ali ustanov. «1“ zaostalosti in nalogah, ki bodo lahko obiskali razstavo nimi pogoji, dobili bodo namreč Vsi, ki jim je pri srcu napre- J‘h ‘majo komunisti v organih ali ne devizna sredstva v višini 40 do- dek nc^še domovine, bodo razu- oblasti, v družbenih organizacijah larjev po 600 dinarjev, kar je še I meli, da so taki ukrepi potrebni. društvih. Pred koncem raz-enkrat toliko, kot je bilo za takš- Razpoložljiva sredstva moramo prave je tovariš Niko Šilih gona potovanja dodeljeno doslej in dajati za to, kar najbolj potrebu- voril o orientaciji komunistov pri zadostuje za prenočišče,> hrano in jemo, medtem ko morajo manj odpravljanju napak. Pri tem je podobno. nujne potrebe čakati na poznejši zlasti podčrtal pomen nenehnega Razstavo naj bi obiskali zlasti čas. I izobraževanja in izpopolnjevanja strokovni kadri iz gospodarstva, državne uprave, znanstvenih in Kavčič sestal na razgovoru z za-; kulturnih ustanov ter politični in stopniki mladinskih organizacij | javni delavci, da se bodo sezna- iz naših podjetij. S tehtnimi in stvarnimi odgovori na zanimiva vprašanja mladih proizvajalcev je tov. Kavčič ustvaril razgovoru svojstveno ozračje. Po dveh urah in pol živahne izmenjave mnenj — predvsem so mladince zanimala prav najbolj pereča vprašanja našega nadaljnjega razvoja delavskega in družbenega upravljanja (vprašanje kritike v samoupravnih organih podjetij v zvezi nili z uspehi človeštva in vsake države, ki sodeluje na razstavi, na področju tehnike, znanosti, kulture, umetnosti, socialno-ekonom-skega razvoja, itd. Po poročilih iz nekaterih krajev lahko sklepamo, da se jih je prijavilo oziroma se Jih namerava prijaviti za obisk razstave precej več. Pravijo, da Je samo iz Maribora nameravalo oditi v Belgijo okrog 2000 obiskovalcev. To pa je z notranjo organizacijo proizvod- seveda mnogo preveč glede na nje,' premiranjem itd.) - je raz-|nage sedanje ekonomske pogoje. govor zaključilo živahno pritrjevanje prisotnih zastopnikov mladinskih organizacij. Posvetovanje mladih kmetijcev Ljubljana, 14. marca. Včeraj je bilo v dvorani zadružne palače v Ljubljani posvetovanje mladih pridelovalcev s kmetijskih pose Ni namreč možno, da bi lahko neomejeno zagotovili potrebna devizna sredstva vsem, ki bi želeli obiskati razstavo. Vsepovsod moramo varčevati z deviznimi sredstvi, ki jih imamo na razpolago. Najprej jih moramo zagotoviti za nadaljnji razvoj našega gospodarstva in reševanje vrste drugih socialno-ekonomskih problemov. Ob obletnici smrti Moše Pl-jada je večje število delovnih kolektivov in družbenih organizacij izrazilo željo, da položijo vence na njegov grob, Predsedstvo beograjskega odbora SZDL je predlagalo, naj bi namesto tega pošiljali prispev-ke v sklad Za pospeševali je /» likovnih umetnosti »Moša Pija-de~, ki je bil ustanovljen lani. Prispevke bo moč pošiljati na tekoči račun pri glavni centrali Narodne banke FLRJ 01-200. Državni sekretar za narodno obrambo general armije Ivan Gošnjak je včeraj sprejel komandanta britanskega sredozemskega ladjevja Charlesa Lamba, ki se mudi na uradnem obisku pri komandantu JVM. V Umetniški galeri.fi Giid-hallu v Londonu je bil včeraj prvi večer slovenske poezije ob prvem prevodu slovenskih pesnikov Prešerna, Udoviča, Levstika, Gradnika in Mateja Bora v angleščino. Pesmi je prevedel Janko Lavrin, ki je imel tudi uvodno besedo o moderni slovenski poeziji. Stihe sta brala londonska gledališka umetnika Jules Balcon in Carlton Hobbs. Svečanosti so prisostvovali jugoslovanski veleposlanik v Londonu Ivo Vejvoda, profesor slavistike na londonski univerzi Matthews, študentje slavistike in več ljubiteljev poezije. V načrtu je več podobnih sestankov, na katerih bodo brali prevode iz slovenske poezije. Graditelji avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb bodo Imeli svoj Ust »Mladost na avtomobilski cesti«, ki ga bodo urejali sodelavci beograjske »Mladosti«. Prva svečana številka lista bo izšla 1. aprila. Turistična predsezona se bo bržčas začela v prvi polovici aprila in so že najavljene prve skupine tujih turistov, predvsem iz Nemčije in Anelije ter Franclje, Avstrije in CSR. Zanimanje tujih turistoy za predsezono je letos znatno večje kot prejšnja leta. Odredba državnega sekretariata za finančne zadeve o stroških poslovanja gospodarskih organizacij določa med drugim, da Je za te stroške smatrati razen materialnih stroškov, amortizacije osnovnih sredstev, obre- sti na sklad osnovnih in obratnih sredstev tudi prispevke za vzgojo kadrov v gospodarstvu, nadalje prispevke zveznim ifl drugim zbornicam, strokovnim združenjem ' in' skupnostim gospodarskih organizacij, Zakaj je bil zvišan odstotek prispevka investitorjev Beograd, 14 .marca (Tanjug). Z nedavnim odlokom upravnega odbora Jugoslovanske investicijske banke je bil zvišan odstotek prispevka investitorjev k skupnim stroškom investicij, ki se finansirajo s sredstvi splošnega investicijskega sklada. Za nakup kmetijske mehanizacije je prispevek investitorjev zvišan za 30 %, iz-vzemšl nakup traktorjev nad 80 KS s plugom, za kar je ostal nespremenjen prispevek iz leta 1957 v znesku 10 %. Prispevek kmetijskih organizacij iz lastnih sredstev pri nakupu kmetijske mehanizacije je bil zvišan zato, ker iz sredstev splošnega investicijskega sklada, ki so na razpolago v letošnjem letu, ne bi mogli zadovoljiti vseh potreb po tej vrsti investicij, če bi uporabljali dosedanji prispevek 10 %, kar velja tembolj, ker dajejo ta posojila brez natečaja. In ker gre za investicije manjše vrednosti, je dana možnost, da se večji prispevek krije iz krajevnih družbenih Investicijskih skladov in iz sredstev lastnih skladov kmetijskih organizacij. stev iž okrajev Ljubljana, Novo • Zaradi tega Je treba število mesto Koper, Nova Gorica ln obiskovalcev spraviti v sklad z Kranj’ Podobno posvetovanje bo našimi ekonomskimi oziroma fl-v soboto še v Mariboru, in sicer nančnimi možnostmi, za severovzhodne predele Slove- Komisije kolektivov v podjet-nije. Na včerajšnjem posvetova- jih oziroma ustanovah bodo pri-nju ki sta ga pripravila CK LMS poročile, kdo izmed prijavljenih in Republiški svet sindikata kme- interesentov naj bi potoval na tijskih delavcev, so govorili o na- razstavo. Vse to pa bodo vskla-logah socialističnih posestev in dile komisije pri okrajnih odbo-vlogi mladih proizvajalcev o raz- rih SZDL. Tako bo možno zago-voju injoreobrazbi našega kmetij- tovitl, da se bo lz vsakega okraja *t*iL I udeležilo razstave toliko udeležen- Medtem ko si pri nas rezanja kovin brez acetilena skoraj ne moremo predstavljati, pa je drugod po svetu že prodrl v prakso novejši in tudi občutno cenejši način rezanja ■ propanom. Slednjega zdaj — slasti še, ker imamo pri nas dovolj propana v Lendavi — uvaja v našo industrijo Zavod ca varjenje LRS. Za uporabo tega plina v naši Industriji priča ie sam gospodarski račun. S tem načinom rezanja kovin bi namreč prihranili tudi do 700 milijonov dinarjev na leto. — S plamenom propana pa kovine lahko tudi žlebimo oziroma robimo. Pri žlebenju s tem odpade zamudno mehansko dletenje, pri robljenju pa je videz tako obdelanih robov kovinske plošče lepši. Tako torej tudi ta način uporabe propana pomeni znaten gospodarski prihranek Šahovsko prvenstvo Jugoslavije Sarajevo, 14. marca. — Nocoj so na šahovskem prvenstvu Jugoslavije v Sarajevu odigrali 14. kolo, ki se je končalo takole: Čirič — Matulovič prek., Sokolov — Janoševič prek., Cuderman — Bogdanovič prek., Trifunovič — Ivkovič prek., Djuraševič — Vukovič remi, Sofrevski — Dimc 0:1, Karaklajič — Matanovič remi, Gligorič — Lukič prek., Vukčevič — Ivkov remi, Milič —Puc remi. Odstotek prispevka investitorjev pri nakupu plemenske živine je bil zvišan od 10 na 35 %, izvzemši nakup uvožene živine za središča za plemensko živino, ker imamo letos v nasprotju s prejšnjimi leti Izredno ugodne pogoje za razvoj živinoreje tako glede krme kakor tudi glede prodaje živinskih proizvodov. Zato so na osemnajstem natečaju Jugoslovanske investicijske banke prosili za posojila za nakup plemenske živine v neprimerno večjem obsegu kakor prejšnja leta, in prosilcem je moč ustreči samo s povečanim prispevkom iz lastnih sredstev. Odstotek prispevka iz lastnih sredstev investitorjev za melioracijske naprave je bil nekoliko zvišan spričo obsežnosti melioracijskih del in velike proračunske vrednosti-Razen tega so investicije za melioracije zelo važne in za-to so predpisi o lastnem pri-snevku investitorjev omogočili olajšave za Bjihovo ures; nlčenje. Dvoje stališč Pred nekaj meseci so opazili prva znamenja nazadovanja proizvodnje in zaposlenosti v ZDA. Zdaj se je brezposelnost že tako razmahnila,' da jo v ameriškem aotranjego^podarskem in političnem življenju po pravici obravnavajo kot trenutno najvažnejše in najbolj pereče vprašanje. Sodeč po uradnih podatkih ie bilo v februarju v ZDA brezposelnih nad 5 milijonov delavcev. Mnogi ugledni ameriški ekonomisti in javni delavci, kakor na primer senator Douglas, pa menijo, da brezposelnih ni samo 5.8 % vseh delavcev, kakor sledi iz uradnih podatkov, marveč da jih je že 10 %. Vladni predstavniki dokazujejo, da se bo zadnje dni marca in v začetku aprila število brezposelnih skrčilo in da se bo gospodarski položaj zboljšal. Delavski sindikati in mnogi ekonomiste pa močno dvomijo o tem. Ameriška vlada je izdala ondan uredbo, po kateri dobivajo brezposelni delavci podporo 39 tednov, vtem ko so jo dobivali prej 2« tednov. Razen tega je vlada napovedala Program javnih del v vrednosti 600 milijonov dolarjev. Po mnenju sindikatov pa ta program ne bo zadostoval, da bi odstranili težave v gospodarškem življenju. Vrednost javnih«- del bi morala znašati po r^iltovem mnenju vsaj lilijardo dolatdev. S tem se strinjalo tudi člani Kongresa. Vodstvo ameriških sindikatov se je obrnilo na Eisenhowerja s pismom, v katerem ga opozarja na težaver položaj in pravi, da vse kaže, da bo brezposelnost še naraščala. Sindikati zahtevajo od vlade, nai neutegoma zniža davke, poveča podporo brezposelnim delavcem, začne velika javna gradbena dela, poveča program oboroževanja -kot ukrep za zboljšanje gospodarskega položaja« in zviša minimalne mezde. Spričo položaja ZDA v svetovnem gospodarstvu je povsem razumljivo, da tudi zunaj ZDA z velikim zanimanjem spremljajo in proučujejo vse podatke o nadaljnjem nazadovanju ameriške proizvodnje in naraščanju brezposelnosti. Jasno je, da bi takšen položaj ameriškega gospodarstva. če bi se nadaljeval, močno vplival na gospodarstvo mnogih drugih dežel. Svet pa se zanima še za drugo obliko sedanjih ameriških gospodarskih težav, ki zajema pravzaprav še širše koristi. Gre za to, da sta V ozadju sedanjega proučevanja poti in načina, kako bi zmanjšali brezposelnost, dve glavni nasprotujoči si koncepciji. Prva vidi glavni izhod v nadaljnjem povečanju oboroževanja, druga pa meni, da bi bila boljša pot v obsežnih domačih javnih delih in širokem program1 pomoči slabo razvitim deželam. Torej tudi z vidika mednarodnega sodelovanja ni vseeno, na kakšno stališče se bodo postavili ameriški sindikati. Pozornost vzbuja to, da je v predlogih vodstev ameriških sindikatov, izročenih ondan predsednik;! Eisenhowerju, omenjen program javnih del in povečanja oboroževanja, ni 'pa omenjen program . pomoxi nerazvitim deželam. J. S RAZPLET PRIPRAV ZA SREČANJE NA »N A J V I S J I RAVNI« Konferenca v juliju? Zunanji ministri treh zahodnih velesil dosegli v Manili soglasje glede nadaljnjih pripravljalnih ukrepov — SZ ocenjuje predlog za sklicanje komisije za razorožitev oziroma Varnostnega sveta OZN kot poizkus, da bi zavlačevali priprave za državniško konferenco — Realne možnosti za ustanovitev deatomiziranega področja Manila, 14. marca (Reuter). — 20 minut. Na tem sestanku so nita poskus, da bi odvrnili po- prišla v fazo praktičnega obrav-Ameriški zunanji minister Dul- proučili tudi zadnjo poslanico zornost od ukrepov zS sklicanje navanja ukrepov, je pouda-les je danes na sestanku z no- predsednika sovjetske vlade Bul- sestanka najvišjih predstavnikov, ril načelnik oddelka za tisk vzu-vinarji izjavil, da so ZDA, Veli- ganina, poslano predsedniku ZDA na katerem bi sodelovali pred- nanjem ministrstvu ZSSR Iljičev ka Britanija in Francija dosegle Eisenhowerju o pripravah na sedniki vlad in katerega glavna v Izjavi, ki • jo je dal za revijo nekatere sporazume o morebit- konferenco predsednikov vlad. naloga bi bila najti pota za spo- -Novoje vremja«. Iljičev je izja-nih razgovorih predsednikov Predsednik Eisenhower bo baje razumno ureditev vprašanja ra- vil, da so dane realne možnosti za vlad. Te sporazume bo proučil odgovoril na poslanico z dne zorožitve, je poudarjeno v izja- ustanovitev takšnega področja v Svet Severnoatlantske zveze. 3. marca približno v desetih vi zunanjega ministrstva ZSSR. Srednji Evropi in da bi bilo treba Dulles je rekel, da nimajo izme- dneh. V odgovoru bo, kakor pra- S to izjavo so sinoči seznanili te možnosti spremeniti v stvar-njavo pisem med predsednikom vijo, dal pobudo' za to, da bi pri- domače in tuje novinarje na se- nost. Sporazum o deatomiziranem F.isenhowerjem in predsedni- pravili sestanek po diplomatskih Stanku v zunanjem ministrstvu, področju bi morale po mnenju kom Bulganinom za del diplo- kanalih in da bi se prej sestali obvestilo še pravi, da so se Rijčeva, zagotoviti velike države, matskih pogajanj, ki bi utegni- zunanji ministri. začeli med zainteresiranimi deže- f1»Sev ^'snomeniri noli la privesti do konference najviš- Moskva 14 marca (Tanjug). lami razgovori „ konkretnih ?Žražcno n neS" da ie jih predstavnikov Vzhoda in Za- Sklicanje komisije za razoroži- vprašanjih v 2vezi z organizira- S^fntrolf notrebna Glede šodelo- hoda. Vrednost kakršnekoli kon- tev OZN ali morebitno obravna- njem sestanka najvišjih pred- • nosameznih de?el v deato- ference bi morali po njegovem vanje vprašanja 6 razorožitvi stavnikov. Omenjajo tudi že van3a Posameitnir! ae/'eA v aeai° mnenju oceniti po upanju, ali- bo pred Varnostnim svetom pome- ^"“nlne datumTki jih“pre£ "J*™^^uveSna^pJavS “sake ----------------------------->aga SZ za sklicanje sestanka države in da bi bilo tu težko da- zunanjih ministrov in sestanka ... rprenfp Tretji sovjetski SOtelit predsednikov vlad, namreč april ’ 1 in junij. V izjavi zunanjega ministrstva moč na njej doseči sporazum. Dulles je rekel, da je upanje, da bo sklican sestanek najvišjih predstavnikov, delno odvisno od sveta NATO in od obsega, »v ka- 83% proti Bonn, 14. marca (Tanjug). Znani inštitut za proučevanje javnega mnenja * »Emnid« je razpisal med prebivalci Zahodne Nemčije anketo, ki je pokazala, da so zahodni Nemci v veliki večini proti ustanavljanju raketnih oporišč in kopičenju atomskega orožja na ozemlju Zahodne Nemčije. Več kot 83"/« anketirancev se je izreklo proti oporiščem in atomskemu orožju, 13 % jih je bilo za, 4 °/o pa je bilo neopredeljenih. Anketo so razpisali na pobudo Socialnodemokratske stranke, ki je s tem hotela dognati razpoloženje javnosti do kampaiije, ki jo namerava začeti stranka z geslom »Boj proti atomski smrti«. Kot poudarjajo, izraža anketa mnenje okrog 39 milijonov prebivalcev Zahodne Nemčije. Proti raketnim oporiščem in atomskemu oboroževanju se je izreklo okrog 90 % pristašev Socialnodemokratske stranke, 85 odst. Svobodno demokratske stranke in 71 °/o vladne Demo-krščanske unije. m - Moskva, 14. marca (AFP). — . ___________________________ terem je Sovjetska zveza pri- Kot izjavljajo moskovski krogi J je nato rečeno, da Sovjetska zveza pravljena resno obravnavati pe- bodo v SZ v kratkem izstrelili ne bo sodelovala v delu razširjene reča vprašanja«. tretji satelit. V njem bo spet živo razorožitvene komisije, ker je v — Sodeč po vesteh iz zanes- bitje — pes »Alfa«, ter bo tehnično njej ostalo »vse pri starem«. Po-ljivih virov tri.ie zahodni zuna- še bolje opremljen kot prva dva skus, da bi sklicali to komisijo, n,ji ministri Dulles, Lloyd in Pi- satelita. Medtem pa drugi satelit kaže namero, zaostriti mednarod-neau zdaj upajo, da bi utegnilo še vedno kroži okrc.g Zemlje in ni položaj ter ustvariti nove ovi-priti do x konference najvišjih ima za seboj že več ko 83,5 mili- re za ureditev razorožitvenega predstavnikov do julija. Včeraj jona kilometrov poti. V 131 dneh vprašanja. so , se zunanji ministri sestali je napravil več ko 1890 krogov Razprava o načrtu za ustano-na kratek razgovor( ki je trajal okrog Zemlje. vitev deatomiziranega področja je REDNI SESTANEK Z NOVINARJI V DRŽAVNEM TAJNIŠTVU ZA ZUNANJE ZADEVE Proti raketnim oporiščem v sosednjih deželah — Omejitev področij z jedrsko oborožitvijo pomeni korak k atomski razorožitvi sploh — Vsebina nove note francoski vladi v zadevi »Slovenije« Beograd, 14. marca (Tanjug), stavnik državnega sekretariata je no zainteresirana na tem,« je po- Na današnjem rednem sestanku s tem odgovoril na vprašanje no- udaril Tabor, »da se ne bi zna- z novinarji je predstavnik držav- vinarjev kaj lahko pove o vse- šla sredi jedrsko militarizirane- deve Rtfae\aTlaoraiziav,a,n'lZj; bll>1 Pednje jugoslovanske note ga področja ^ ustreza tudi skozi žične oyire na alžirsko_tuniški meji v notranjost Al- iuJosinvfntL 3- v zvezl s tem incldentom, k} 3° ^ koristim vseh narodov tega pod- * Tik ra nv|rnm| fran(,osUi natrul1ni tank jugoslovanska vlada v svoji naj- naš veleposlanik v Parizu dr. Uva- ročja.« novejši noti Franciji z argumen- lič nedavno izročil francoski vla- V zahodnoevropskem, 'zlasti v tiranimi dejstvi ovrgla neuteme- di. Pripomnil je, da jugoslovanska . italijanskem tisku so bile izraže- ljena pojasnila francoske vlade, nota še vedno izraža upanje, da ne nekatere pripombe glede bo- s katerimi je skušala v noti, po- bo francoska vlada znova prouči- jazni, ki jo je izrazil predsednik 1 slani jugoslovanski vladi 15. fe- la dejansko1 stanje Iti ugodila s-Tito spričo privolitve Italije, da! bruarja letos, opravičiti protipo- upravičenim zahtevam jugoslo- na svojem ozemlju ustanavlja stavno ravnanje svojih organov v vanske vlade. raketna oporišča. Številni opazo- zvezi z ladjo »Slovenija«. Pred- Predsednik Tito je v razgo- valet namreč omenjajo, da Jugo- 1 voru z dopisnikom »New York slavija ni protestirala proti pri- .... Timesa« ko ie govoril o možno- volitvi Grčije v ustanavljanju Nagla zaostritev med Tunizijo m meni v gledišču Londona in Wa- Mičunovič pri Grotmku sti rarfiVitoe raketnih oporišč kot tudi proti zahodnimi deželami je edini shingtona,« je rekel, »bom pri- Moskva 14 marca (Tanjug) - zirane cone, omenil Italijo in domnevnemu ustanavljanju opo- uspeh v prizadevanju anglo-ame- moran priznati svoje napake, Jugoslovanski veleposlanik v Mo- druge dežele. Novinarje je zani-, rlžč v Albaniji. Predstavnik dr- riških posredovalcev Murphyia predvsem pa podvomiti o pravi skvi Veljko Mičunovič je danes malo, ali gre tu za razširitev co- žavnega sekretariata je v zvezi in Beeleya, da bi premaknila vrednosti tuniške neodvisnosti, obiskal zunanjega ministra Gro- ne, predvidene v načrtu Rapac- ' s tem izjavil: »Gre za konkretni francosko-tuniški spor z mrtve To, kar zahtevajo od nas, nas je mika kega. »Ideja o jedrski demilita- i primer, ki ga kot takšnega tudi točke. V Parizu ne izključujejo znova napotilo, da računamo z ' „ . . -pi •*„ rizaciji v tem delu Evrope,« je postavljamo. Odklanjamo usta- možnosti, da bodo misijo »dobrih obnovo boja za konkretiziranje Zame e VS ki pil BaKanCU 1 jzjavd predstavnik državnega navijanje oporišč nasploh, pose- uslug« v kratkem opustili. Zdaj neodvisnosti in suverenosti Tuni- Zacreb 14 marca (Tanjug). -' sekretariata, »ni alternativa na- bej pa ustanavljanje raketnih pričakujejo akcijo generalnega zije.« šovietski veleposlanik v Jugosla- Črtu Rapackega, ki ga mi pod- oporišč v sosednjih deželah.« sekretarja OZN Hammarskjdlda Tunizijski časnik »Petit Mavi ii Ivan Zamčevski je bil danes piramo takšnega, kot ga je pred- Novinarji so se potem zani- za »zadnji poizkus kompromisa«, tin«, ki zavzema gledišča stranke dnnoldne Dri oredsedniku Sabora ložila poljska vlada. S tem, da mali za mnenje državnega se- Misija anglo-ameriških posredo- Neodestur, piše, naj bi-britansko- Hrvatske dr Vladimiru Bakamču. bi preprečili razširitev atomske kretariata o najnovejšem položa- valcev se je znašla v zagati prav- ameriška misija dobrih uslug niVdUjAU Ul. Viauiuuiu r tt ~ t-» tv-, 4 X rt i 4 Lr^ efa an. nronobolo fr»—.f4t4 X«r, X« žirije. Tik za ovirami francoski patruljni tank 0 ZAOSTRITEV ODNOSOV MED TUNIZIJO IN »POSREDOVALCI« »Dobre usluge« v zagati Hnmmarskjoldovn akcija zadnji poizkus kompromisa? Pariz, 14. marca (Tanjug). — predstavnikov. »Ce se nič ne spre- "veTpnošianik Zamčevski je bil oborožitve na čedalje širša pod- Ju v zvez1 z jugoslovansko za- zaprav prejšnji teden, ko sta an- prenehala tratiti čas, če je njena Hrvnbldne tudi Dri predsedniku ročja, bi bilo olajšano ne le med- htevo po izročitvi zločinca Artu- gloameriška predstavnika spreje- vloga samo, da se omeji zgolj na Izvršnega sveta Hrvatske Jakovu narodno sporazumevanje, mar- k°vife- »Čudi nas,« je izjavil Ta- la načrte predsednika francoske razgovore o ponovnih francosko- r,T-o^cprJnik-ii Trind- več bi bil to tudi Domemben ko-! k°r’ Rlaževiču in predsedniku Ljud- več bi bil to tudi pomemben ko-! >>aa P° sklepu Vrhovnega vlade Gaillarda o »gospodarski tunizijskih pogajanjih, skeea odbora Zagreba Vječeslavu rak v smeri atomske razorožitve! sodišča ZDA sodnik izpusti zlo- skupnosti« okrog Sahare in vojaškega oaDora z, s __činca Artukoviča Droti mimmal- ški zvezi zahodnega Sredozemlja Holjevcu. velesil. Jugoslavija je neposred- TREZNEJŠE STALIŠČE Zahodnonemšk« vlada ne vztraja, da bi moralo biti nemško vprašanje na dnevnem redu sestanka najvišjih predstavnikov — Sestanek Ollenhauer-Adenauer — Vodja socialnih demokratov se zavzema za navezavo diplomatskih odnosov med Poljsko in Zahodno Nemčijo Bonn' 14. marca (Reuter). — sko. Prepričan je, da je moč ne- litika razuma in popuščanja na-Zunanienolitični izvedenec Ade- katere težave in nesporazume med p tosti na svetu. Pripomnil je, da nauerjeve Demokrščanske unije Poljsko in Nemčijo laže urediti veruje ' to, da bi tudi pogaia-Kurt Kiesinger je sinoči novinar- z neposrednimi in odkritimi di- nja o združitvi Nemčije in usta-jem izjavil, da Zahodna Nemčija plomatskimi pogajanji kot — varnostnega de vztraja na tem, da mora priti »Don Alžirije« činca Artukoviča proti minimal- ški zvezi zahodnega Sredozemlja ni kavciji 1000 dolarjev. Veruje- kot podlagi za razgovore s Tuni- mo pa, da to ne prejudicira zijo ter praktično zavrnila glav- Kairo 14 marca (AFP) — Ge- končnega sklepa sodišča o naši ne tuniške zahteve po popolnem neralni šekretar Stal noga odbora zahtevi po izročitvi in fda bo tej umiku francoskih čet z ozemlja za soiidarnost afriških in azijskih zahtevi ugodeno z ozirom na zlo- bivšega protektorata in po an- narodov Jusef El Sebaj je poslal čine, zaradi katerih zahtevamo glo-ameriški intervenciji, da bi nacionalnim odborom 47. dežel izročitev Artukoviča,« je rekel alžirski spor poravnali. poziv, da proglasijo 20. marec za na koncu predstavnik državne- Predsednik Burgiba včeraj ni „p)an Alžirije«, kot je bilo skle-ga sekretariata. . hotel sprejeti angloameriških njeno januarja letos na zaseda- nju kongresa te organizacije. V PREDVOLILNA KAMPANJA V SZ ZAKLJUČENA vseh deželah je treba ustanoviti odbore za osvoboditev Alžirije«, katerih naloga bi bila, vskla-diti kampanjo za neodvisnost Alžirije. na dnevni red morebitne konference najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda tudi vprašanje združitve Nemčije. -Nikoli nismo rekli, da je treba o združitvi Nemčije za vsako ceno razpravljati na konferenci na najvišji ravni, govorili pa smo, da bi bilo nevarno, če na razgovorih o evropski varnosti ne bi sprožili tega vprašanja.« Kan .er Adenauer se je včeraj sestal s predsednikom Socialnodemokratske stranke Erichom Ollenhauerjem. Njun sestanek je trajai kako uro in niso o njem ničesar objavili, vendar pa poučeni krogi sodijoT da sta govorila o sedanjih diplomatskih pripravah za sestanek na najvišji ravni. Govorila sta tudi o bližnji zunanjepolitični debati v Zveznem zboru. Po septembrskih parlamentarnih volitvah je bil to drugi informativni razgovor med Aden- c % pa novitvi evropskega varnostnega sistema na ta način lahko obrodila uspeh. Na koncu je Ollenhauer po Hruščev o politiki S? ki stremi po koeksistenci, zmanjšanju napetosti na svetu in mirnem sporazumevanju Moskva, 14. marca (Tanjug), tega sestanka, je Hruščev rekel, udaril, da je minister Rapacky s Na predvolilnem mitingu je no- da je vprašanje, ki ga načenjajo . "j", J.™ _ri. svojim načrtom opogumil milijo- coj v Moskvi govoril prvi sekre- ZDA o družbeni ureditvi v ‘ Dž mila pcmiloMsna Pariz, 13. marca (Reuter). — ne ljudi širom po svetu in jim predočil jalovost tekm rvanja v oboroževanju. GENERALNI KONZULAT Erich Ollenhauer tar CK KPSZ Hruščev Del svo- vzhodnoevropsk h deželah »ne- Jke republiL PCoty pom!Stil jega govora je posvetil odnosom zaslišano in žaljivo« m da So-, 22_ietno Alžirko Džamito Buhired, Sovjetske zveze z drugimi deže- vjetska zveza o tem ne bo raz- kj je bUa obsojena na smrt ... ..._________ lami, nato pa je prešel na aktu- pravljala. FLKI^V^ DAMASKU* NAMESTO a^na mednarodna vprašanja, pri Nato je Hruščev govoril o pri-POSLANlSTVA* * čemer je poudaril željo Sovjet- zadevanju Sovjetske zveze za Beograd, 14. maroa (Tanjug). - ske zveze po koeksistenci, zmanj- zmanjšanje mednarodne napeto-Zvezni izvršni svet je sprejel sklep o šanju napetosti na svetu in mir- sti in med drugim omenil »li-slrni^n^o^o^mrtMbgenerafnega‘koi^ nem sporazumevanju. S tem v kvidacijo konflikta in normaliza-zuiata flrj v Damasku. Jugoslovanski zvezi* je SZ predlagala sklicanje cijo odnosov z Jugoslavijo«, debato o zakonskem načrtu, ki veleposlanik v Združeni arabski repu- sestanka na najvišji ravni. Nadalje je omenil zboljšanje od' Josip Dj?rd]anl1 velepos,anik v Kg p “ Govoreč o stališču ZDA do nosov's Turčijo in poudaril mož nost zboljšanja prijateljskih od Prpfp,»n v f'*»f 'fU* fr*-m • -Pi Rim, 14. marca (AFP). Med Sestanek Eisenhower-Macmil!ar Britanski predsednik vlade se je odločil za obisk v zadnjih dveh dneh predvideva za pripadnike italijanskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno pravno priznanje borcev proti fašiz- nošajev , z Italijo in Grčijo. Posebej je naglasil zboljšanje od- mu. je prišlo med komunistični-nosov k Latinsko Ameriko. Ko mi in socialističnimi poslanci na se je dotaknil dogodkov v Alži- eni strani ter neofašisti na drugi riji, je Hruščev izjavil, da je strani do hudega pretepa, v ka-treba ustaviti krvoprelitje in terem je bilo ranjenih 7 poslan-najti mirno rešitev. cev. Hudo je bil poškodovan ne- Glede odnosov Sovjetske zve- ofašistični poslanec Giovanni Washington, 14 marca (Reuter). | Predstavnik za tisk Bele hiše ze z ZDA, Francijo in Veliko Aogio. ,. Sinoči je bilo objavljeno, da se Hagerty je novinarjem izjavil, da Britanijo je Hruščev rekel, da so auerjem in Ollenhauerjem. Prvi zdaj, ko deželi nista v diplomat- bosta predsednik ZDA' Eisenho- bosta med drugim govorila tudi o bile te dežele med vojno zavez- razgovor sta imela tik pred de- sldh stikih. wer in britanski ministrski pred- konferenci najvišjih predstavni- niki Sovjetske zveze in da si cembrskim zasedanjem vodilnih o načrtu Rapackega je Ollen- sednik Macmillan sestala v Wa-jkov Vzhoda in Zahoda, če dotlej ZSSR s svoje strani prizadeva hauer dejal, da bi jedrska demi- shingtonu 9. in lp. junija. Mac-, ne bo sprejet noben sklep o tem vzpostaviti prijateljske odnose z dakrifnan je danes*z lelaium odpotoval litarizacija Srednje Evrope in po- millan je obvestil Eisenhowerja, vprašanju. vladami in narodi teh dežel. v zda. kjer se bo mudil mesec dni. stopni umik tujih čet 'ahko ustva- da bo 8. junija govoril na univer ’ dežel državnikov atlantskih 1 arlzu. Ollenhauer je imel razgovor z dopisnikom poljsk‘'c!a časnika “Svjat i Polske«, v katerem je dejal, da mora Zahodna Nemčija navezati diplomatske stike s Polj- OBISK RADAKRISNANA V ZDA New Delhi, 14. marca (AFP). Podpredsednik indijske republike dr. Ra- V VVashingtonu se bo razgovarjal s na lujiu wi ■«*!»« Sodijo, da se je Macmillan od- Z govorom prvega sekretaria nr„rt^nni-nm Fisei.hm»eriim nnd- rila nov politični položaj in pri- zi v Greencastlu v državi India- ločil za obisk tv Washingtonu v CK KPSZ Hruščeva je bila kon- prednikom Ntxonom in zunanfim vedla do tega. da bi namesto ob- na. Eisenhower je ob tej prilož- zadnjih dveh ali treh dneh, in čana predvolilna kampanja za ministrom Duiicsom. on vrnitvi sc bo ravnavanja stvari z zgolj voj a- 'nosti povabil Macmillana v Wa-j sicer po neposrednem dopisova- volitve v Vrhovni sovjet, ki bo- Sovo?’ z If^.onu. kier bo irnei raa> škega stališča prišla uo izraza po- 'shington na razgovore. Inju z Eisenhovverjem. do v nedeljo 16. marca. Macmiiianom. ministrskim predsednikom PREDVOLILNI POMENKI Zakonodaja v kulturi vsklajevanje njenih interesov ODGOVARJA DR. HELI MODIC, KANDIDAT ZA REPUBLIŠKI ZBOR Ne bi mogel reči, da mi je za- vsestransko sociološke enote v to ostal v spominu, ker bi bil zgo- kraju. vornejši od drugih, nasprotno: In če se povrnem k bistvu na- slišal sem ga že i>e(krat, v skup- še nobe zakonodaje v kulturi, mo-ščinskem Odboru za kulturo in ram še enkrat poudariti, da so te prosveto, na sejah republiškega besede o gledališčih samo ilustra-Sveta in še kje, ko je tekla beseda cija nekega problema, ki pa je o našem kulturnem življenju, in sem vedno, kadar sem pozneje brskal po nenapisanem slovarju svojega novinarskega spomina, in iskal žive podobe za pojme, kot so stvarnost, jasnost in prizadetost, naletel na njegovo osebnost, na dr. H. Modica. Pa tudi sicer smo se že obrnili nanj s tem ali onim vprašanjem iz naše kulture, nič čudnega torej, če mu nismo prizanesli tudi tokrat, ko so ga ljubljanski volivci izbrali za enega svojih kandidatov za 'poslanca v Republiški zbor. Zastavil sem mu vprašanje, s katerim smo drugim kulturnim delavcem nekako prizanesli: Posebno v zadnjem času smo dobili vrsto zakonov, ki ne skušajo samo urediti organizacijske strukture naših kulturnih in znanstvenih ustanov, temveč posegajo v nekem smislu u samo vsebinsko jedro naše kulture. Ali bi nam mnogo širši, saj se dotika vse na-lahko kaj povedali n bistvu te za- *e kulture: to je problem smotrne konodaje, morda ilustrirane na rasti, vsklajevanje interesov in enem samem, iiršt javnosti do- upoštevanje gospodarskih možno-stopnejšem primeru? iti. Lahko bi ta to ilustracijo vzeli Odgovor: Preprosto povedano: « pretres stanje naših inštitutov, zakonodaja, ki ste jo omenili, iku- podoba bi bila lita, zato naj jih ša upostaviti — morda se malce samo omenimo, čudno sliši — neke vrste red tudi Njihovo število je precej viso-v kulturi, red, ki smo ga večkrat ko, mnogi so se že lepo uveljavili, in marsikje že pogrešali. Tudi kul- se tesno povezali z gospodarstvom, tura, znanost in i> nekem smislu mnogi so se počasi preorientirali, morda celo umetnost ne morejo nekateri postali že skoraj prava mimo nekih splošnih zakonov, ki gospodarska podjetja. To seveda veljajo za politično in gospodarsko ni nič slabega. Nerodno je le, da življenje. Praksa je namreč poka- je potreba po znanstvenem in pe-zala, da smo bili tudi v kulturi in dagoškem delu na univerzi nare-znanosti — kot v gospodarstvu, če- kovala ustanovitev novih, isto-prav v manjši meri — priča tako imenskih inštitutov in zavodov. In imenovane divje rasti, vsesplošne ta podvojitev je nujno privedla do težnje po razraičanju vsake stvari razbijanja kadrov, do drobljenja v večjo, širšo, pa tudi dražjo. Mar- sredstev in neredko tudi do Istega sikje je ta divja rast po nepotreb- dela po dveh tirih, nem drobila kader in sredstva. Pomen zakona o univerzi ter Želeli ste, naj to ilustriram s zakona o znanstvenih zavodih pa primerom. Recimo gledališča. Piti .je prav v tem, da to delo vskladt, stirno ob strani Vprašanje subven- ga poveže in, kjer je potrebno, tu-cij, o čemer je bilo vsa ta leta naj- dl združi. Vem: ta proces ne bo več govora, in zaustavimo se ob lahak, tudi oba zakona ne moreta vlogi in namenu, ki ga imajo in dokončno urediti tega problema, morajo imeti naša gledališča. toda problem je zastavljen, nejas- Ze omenjena divja rast je bila nostl in pomanjkljivosti pa bo prav na gledališkem telesu še po*-treba reševati In rešiti sproti, sebno očita, namen in pomen za- Da pa bo to samo v korist naši kona o gledališčih pa je po mojem kulturi v najširšem smislu, sem prav v tem, da javno in veljavno trdno prepričan, določi status in vlogo gledališča. Tako nekako je tekel moj po- Zakon odpravlja tisto, kar je bilo govor z dr. Helijem Modicem. Sli-doslej najnevarnejš?, namreč za- ka, ki sem si jo bil ustvaril o menjavanje umetnosti z ljudsko- njem, je tudi po tem pogovoru — prosvetnim delom. Na področju vsaj zame — ohranila svojo osnov-gledališkega udejstvovanja se je no barvo: stvaren pogled na živ-to izražalo. zlasti v preraščanju Ijenje. c. Zlobec amaterskih gledališč v polpoklic■ SEVERJEV »ŠVEJK« UPRIZORITEV BRECHTOVEGA »ŠVEJKA V DRUGI SVETOVNI VOJNI« V DRAMI SNG Brecht je nekje zapisal, da z vezmi rigorozne psihološke rea- Šaljivo je vezano za Svejka, Ba- - Ivanka Mežanova — in Kati -mora gledališče zabavati, razve- listike. Ce bi hotel s croquejem iouna, Kopecko, Prochazko in Helena Erjavčeva — sta, kot sern seljevati. Pri tem ni mislil na ponazoriti Severjevega Švejka, te- ostale -male ljudi«, drugo, krče- že omenil, preostro karikirani, # zabavo zaradi zabave, marveč na daj bi moral narisati podobo z vito, naduto, sarkastično, bedno v v žanrskem smislu in igralskem teater v tifctem smislu, ko se gle- eno samo mehko, neoglato, svetit}, svoji pretiranosti je prilepljeno temperamentu dovolj nazorni in daleč ne potopi v brzice odrskega m omišljeno, a dovolj izrazito in nacistom v nižjih sferah, tretje, sugestivni. Med nižjimi nacisti so dogajanja, marveč gleda, se za- neomahljivo potezo. Severjev poudarjeno groteskno in karne- se vrezali v spomin zlasti Boris bava, ne da bi pozabil, da je v Svejk ni bil tip, ki bi z viharno valsko napihnjeno prežarja -višje Kralj, Aleksander Valič, Andrej gledališču. Gleda s kritično di- ali ostre gesto ter ponarejeno sfere-". V mlinu teh kontrastov Kurent in Anton Homar. V »-vlš-stanco in razmišlja. Seveda te besedo metal gledalcem pred noge sta nacizem in vojna postala zo- jih sferah« je Branko Miklavc misli ni mogoče aplicirati na vsa rokavico svojega človeškega pro- prna do skrajnosti, nesmiselna in dovolj groteskno in bedno, zlasti dramska dela in Brecht jih tudi fila; tudi si ni zamišljeval kakš- bedna. ni imel v mislih. Vsekakor, pa velja za -Svejka-. nih »tipičnih ocvirkov«, s terimi bi hotel -garnirati kar do- Jamnik ima izredno razvit ob- s pantonističnimi sredstvi, izrisal podobo Hitlerja. Medigre in epilog, ki jih je Brecht 1e Haškoveaa -Sveika« brega v°jaka- Ni izbral Poti var' tef^a^no fa"tazij° ln * napisal pesnik Janez ’ Menart, so «t«vllVrfrnfnih> zanesljivih, rutinerskih in njo Išče novih izraznih možnosti. ,goščene, duhovite in hkrati zelo prestavil v drugo svetovno vojno. Ta aktualizacija je imela svoj globlji namen: če se Hašek prisrč- jedrom komedije, čeprav se pni vzlic imenitni zasnovi zde vendarle še preveč melodiozni, zlasti ker so jih igralci nekajkrat presladko interpretirali. Prevod Mileta Klopčiča je zvočen in zelo govorljiv, Lektor prof. dr. Bajec je svoje delo opravil z razumnim in tenkim posluhom. Vasja Predan vžigajočih« teatrskih efektov, ki Ne ostaja pri ustaljeni bolj ali nazorne. Pod njihovo sarkastično v prvi vrsti dražijo gledalčeva Tianj veristični odrski govorici, skorjo so skrite premnoge črne no in DorneHivn iera .» čudovito “čutna občutja* in v naših gle- Oklepa se sodobnih oblikovnih nacistične resnice, ki po vsebin- fieuro <5vpika in mn nn dališčih vse preč^to vladarijo principov KI o» ne bi smeli por sko-oblikovni kakovosti prerašča- menizsol i h umoristič n o °Dosm eh- pod *rir*° "doživlj e umetno, stati nam:- .največ sredstvo, jo Brechtovo besedilo. | Hivi labirint ikozi katereea^odi stK Izklesal je Podobo Svejka- Menim, da )f v' -ftvejku« pravo- Glasba Bojana Adamiča, zla- svoieaa »dohreea voiaka« tpHai eloveka z domala komornimi merno uravnotežil 'ivoje formalne sti -songi«, dopolnjuje groteskno Brecht hnče nrfv le na Hr.i 6redstvi> z zaupljivo, neatraktivno domislice z vsebinskim in idejnim razpoloženje. -Songi« se mi na-gačnem ozadju' Brecht vojno so hlimoristika, z nevsiljivo, »zaob- iedrom komediie. čenrav se mi V7lir imsnitni Tnennvi »H« von^or. vraži, zato mu vse, kar je z njo v zvezi — zlasti nacizem — pomeni platno, kamor meče goste, roteskne in sarkastične barve. Je je tedaj Hašek izbral avstro-ogrske peripetije in'vojno zgolj kot ozadje, ki mu podarja komične situacije in zaplete za glavnega junaka, je Brecht to ozadje pomaknil v prvi plan. In še nekaj: Brecht je prešerno, uporno in zmeraj kljubovalno ljudsko dušo zoperstavil -višjim sferam« naci-stično-rasistični doktrini — ki nikdar ne more ujeti koraka s preprostim človekom. Iz vere v moč tega malega brezimneža se je vnovič rodil Brechtov -Svejk«. -Svejk«, ki je v tesnem sorodu z Jaroslavom Haškom, a v idejnem pogledu samosvoj, izviren in enkraten. Uprizoritev Brechtove inačice -Svejka« mora poleg navedenih ~ , , . , „ ,, poant vsebovati tisti jadrni ko- ljeno<< Psihologijo. Dobrodušne- zdi, d« je Ano in Kati preostro medijantski potoček, ki klokota Ba, prebrisanega, ljubeznivega in karikiral, da je zlasti v zadnji skozi večji del Haškovega roma- sproščenega. Ne tistega iz kari- tretjini komedije bil premalo po-na, še več, mora se razrasti v katuristove skicirke, ki razkazuje Sumen pri črtanju — če je upri- Prizor iz Brechtovega »Svejka« v ljubljanski Drami ROMATN ROULAND: MIKLAVŽ BREUGNON. Poaloveilil Karel DO-btda. Druga Izdaja. »Nova ljudska knjižnica«. Opremil Silvester Škerl. Okraski knjige posneta po starih tiskih lz XVI. stoletja. Založilo Caso-plsno-zalcžnlSko podjetje »Ljudska pravica« — Cankarjeva založba v Ljubljani 1957. Strani 30S + (I) 8". DRU2BENI PLAN GOSPODARSKEGA RAZVOJA LR SLOVENIJE 1957—1961. Z ekapozejem vUrtorj« Avblja ln z dokumentacijo. »Polt-lična knjižnica«, zv. 26. Izdaja Caso-pisno-založniško podjetje »Ljudska pravica« — Cankarjeva založba * Ljubljani 196«. Strani MO + (IV), M 8*. DRUŽBENI PLAN GOSPODARSKEGA RAZVOJA Ul SLOVENIJE za leto 1958. Z ekspozejem Toneta Boleta. »Politična knjižnica« zv. VI-Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Ljudska pravica« — Cankarjev* založba v Ljubljani 1958. Strani S> + (I) M 8*. ' MILBNTIJE POPOVIČ: O POLITIKI IN CILJIH RAZVOJA JUGOSLOVANSKEGA GOSPODARSTVA OD 1957. do 1961. LETA. — MI J ALKO TODOROVIČ: O NOVEM NAČINU DELITVE DOHODKOV »Politična knjižnica« zv. 29. Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Ljudska pravica« — Cankarjeva založba v Ljubljani 1958, Strani 62 + (II) M 8*. KMETIJSTVO NA POTI K NAPREDKU. »Pollrtlftna knjižnica« zv. 31 Izdaja Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica« — Cankarjeva založba v Ljubljani 1958. Strani 32 M 8°. Z Ilustracijami. OB UVELJAVITVI NOVIH ZAKONOV O JAVNIH USLU2BENCIH. DELOVNIH RAZMERJIH IN POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU. »Politična knjižnica« zv. 32. Izdaja Časopis-no-založniško podjetje »Ljudska pravica« — Cankarjeva založba v Ljubljani 1958. Strani 61 + (IU), M 8*. na in naprej v poklicna gledališča.\|IIIIIIIIIUI!l!lll!tllllllllllllllllllll!llllllllllll!llinilllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||M V smislu novega zakona naj bi to- = pravcato poplavo ne toliko kome- svoj »značaj« z vencem črvivih zor*tev v te™ delu zdrfela lz °b* dijantskih kot humorno zabavlji- zob, z jabolčnimi lici in poveše- živahnega zanimanja je vih domislic. Ljubljanska Drama nimi uhlji. Ustvaril je Svejka, ki krlvde tu. J13 B.rech' je te bistvene elemente učinkovi- skozi prisrčen, porogljiv človeški ^,”7, a pf* 16 v celoti ustvaril to realizirala. Zlasti zaradi dvoj- smeh pripoveduje zelo resne stva- sproščeno, duhovito in di- nega deleža: izvrstne, enkratne ri, ki s -poslušnostjo« in -vdano- , no predstavo' Režiser je igre Staneta Severja pa inven- stjo« postaja negacija in obsodba ciozne režije Franceta Jamnika, nacizma in rasizma, oziroma v i posplošeni obliki: obsodba in raz- nografu ‘"8-..arh. Niku Matulu ln rasizma, oziroma Severjev Sypjk je taka stu- kostumografiji"ing7 arh.” Mileni -zna ieralskn stvaritev da H JSl Kumar-Matulovi. Ob Svejkovi poituvl je v to diozna igralska stvaritev, da bi predstava brez nje bržkone zgu- bila svoj osrednji mik, svoj naj- PostNa ^giv^^ezfstenco0 noiem medijl naniza« še cel grozd so bolj simpatični živec. Res je, da jansko Pas»vno rezistenco pojem bi brez Švejka ne bno"nitfHa1s- [^„3^ V°SšXc^ov°t? po- SS"nM^Siml1 j^SizSSši kovega romana niti Brechtove «e , ™m »d nliJ«. Baloun, kj ga igra Jurij Souček komedije, Bes pa je spet, da bi * Pritajeni, v prli vrsti i brez Severja tudi uprizoritev bila dosežke Severjevega igralstva. mimično komiko, s topo negibnostjo, ki se hroma, nemara celo dolgovezna Drugi osrednji delež uspeli Imenitno ujema s Severjevim in utrudljiva. Severjev Svejk je uprizoritvi je dal režiser France Svejkom in se ne greje v njegovi z mirnim, velikim zamahom obli- Jamnik. Komedijo je pomenljivo senci. Gospa Kopecka — Mila Ka-kovana figura: ko da se je Sever zasnoval na treh temeljnih raz- čičeva — in mladi Prochazka — osvobodil spon, ki so ga v neka- položenjskih vodilih: prvo. spro- Drago Makuc — dopolnjujeta terih minulih kreacijah oklepale ščeno, domače, zabavljivo }n osrednji zabavljivi kvartet. Ana Knjige m revije PREJELI SMO V OCENO* MARJAN LIPOVŠEK: rej ostala samo poklicna tn amaterska, meja med njimi pa mora biti jasna, ker je tudi njihov namen različen. O poklicnih gleda-m v , liščih ne bi izgubljal besed, nji-1 lndija in Ko?eJa So"bl“1e hova funkcija je znana: gojitev = pravljične dežele, polne čudes in tujih gledališke umetnosti, namenjena = ob,e*J«Y- .?°y* Cas * *V°J° °«‘ro borbo ce- obrtniški lokali, čajnice ln bazarji, . »/ = *ao>tallh ljudstev ia »oclalno. ekonom- v,c“ <« *•>>-" -i- <------- seveda slehernemu vašemu člove- ^ in narodno svobodo Je pomakni ku. Pri amaterskih pa bi moral |g ‘udi ta del sveta na aktualno pozori' biti glavni svetno delovanje, fesionalizmu Od Kitajske do Koreje ■ -i ri-------’ —*------ ■>-• Pokrajine, ki leži med temi drže vprek če* Sirno Jezero. Severno -r--,-— ---------- —-------,—y«e adano tako, da je na cesto na ogromnimi naselji človeških bivali«, od Šanghaja pa smo se peljali ure ln “J, ® narodno^ avobodo je pomaknil Široko odprto ln človek Ima občutek, ni mogoče na kratko opisati. Videli ure po enolični ravnini, ki ne JenJa kakor da Je priSel v veliko mravljišče, smo mnogo, a Se dolgo ne vsega. Vse tja do Tlenclna tn Pekinga, skoraj tl- --------------------- — *------------- *•—’— --------------------------------- — - sto kilometrov daleč. S a pot se Je začela v Pekln-vetlkanskem Stirimilijonskem me-polnem brezkončnih e.est, ulic ln J------------- - -.... . v.v« -------- = , I«. ... ,--------- , ~ 7’---»----- . r OU nunuiua IU IV J CK Diu, Ulic IU Ijiva, izraža pa se predvsem V gle- = il!l0 ? * »enih, pisano pobarvanih, ki s ploski- smo mogli koncertirati. Vendar smo uličic sredi pisanih kitajskih iiiš, pre- d/iUSkih sktminnh Vfiasih le 1 5 i"™®1?- .‘V11® 81°' "J, navzven pomaknjenimi pročelji prlSli v bližino gora, ki obdajajo Tibet krasnih cesarskih palač - danes mu- aallSKlh SKUptnan. VCasln se je s venci. Prof. Karlo Rupel lz Ljubljane, prijazno gledajo z raznovrstnimi oken- ln Himalajo na vzhqdu. V bližino - to zejav - starodavnih mestnih vrat u~i*M S n-----n----------------— - — — ---------------- • • —• na templjev |n parkov. Pe™tng ima p« tUSlh m.0*»ea z usločenimi v nekem kraju čedalje večje, 2s Potovanje lz Jugoslavije na . —, ---------——— njim raste tudi potreba po večjem = Kitajsko Je danes precej kratjeo. Glav- ™i®Hay*»_.zeIen.a »*! rdečkasta glazu- žuje proti obali Vzhodnega kitajskega bri Vzhodnega kitajskega brl z zlatimi ornamenti, prekrasnimi tej več tisoč kllome- svetilkami, slikami v odličnih tiskih iteniUL «nTorZio* 9n^n^ni del Pot|. iz Moskve čez Sibirijo v ra daje1 streham izredno lep videz. Pod morja. Toda na številu predstav in premier, ^actio ^ Irkut8k ln dalJe čez Bajkalsko Jezero napuSči Je fantazija kitajskih arhitek- trov doUl relaci dolgi relaciji Je Se mnogo manj> zlasti a z bogato kasetiranimi stropi. Skih cestah mrgoli kolesarjev a koles ln gume Je prevoz- predelane v trl- Zdposlen, vodstvo društva vse bol) g okrog 850 km na uro preletite neskonč- beHml in rdečimi vložki. Na robovih ravnine, ki Jim daiejo' riževa nenmi in raecimi viozki. Na robovih ravnine, ki Jim dajejo riževa polja s cikle, avtomobili pa so za urade in za streh pa sede po starodavnih vzorcih terasami značilno podobo. V Južni KI- tujce, ki so na oflcialnih obiskih. Sprejem pri predsedniku Ho-Ši-Minhu in bolj računa nani začne o a na-sne zemljine včasih visoko nad oblaki, , - . ,— ... ----- —... irnr io ,„,,.„111 g včasih s pogledom na mesta, gozdove upodobljeni zmaji, v vrsti eden za dru- tajski smo videli pravljično lepe gore ___________________________________________________ grajevan, Kar je sev^aa razumijl- g )n po,jane kl se lz gl)ne višine vidijo *lm. Med to fantastično lepoto postav- ob Kvejllnu ln LJučovu, gore. kakor v Tajhuan, nato v Cengtu. Tam »mo »fekall trgovina In denarji skoraj «* vo, saj dela ogromno, in tako po-gnakor drobne risbe na velikem zem- 'Jene evropske stavbe vplivajo dolgo- jih more po naSIh pojmih pričarati bili na najbolj jugozahodni točki na- vse Kitajske. Ni kaj redi mestna četrt, stane polpoklicni igralec s težnjo = IJevidu, Niti noč niti megla, če le ni časno ln nezanimivo. Tudi ruska ko- samo bujna domišljij«, videli smo ve- Sega potovanja, daleč v notranji Kitaj- Je največ nebotičnikov, Je zelo 00 nonnlnl ornfeiionalizariii J itn š Pregosta, ne ovirata poleta. Edinstven “^*t®ktura>. P° vzorcu slavne le- »kansko reko Jangceklang, kl JI Ki- »ki. Toda ko smo hodili zvečer po uli- 'eP»-Tod« odnos kitajskega naroda do po popomt projestonauzacijl lsio = Jp bl, ohe„tek k0 amo ob seipu pia- nlngrajske -admiralskaje-M ae ne more tajcl pravijo Cangjang, nato čudovito cah, Je ljudstvo vrvelo okrog trgovin, bivSth gospodarjev označuje tol«: ob /■v/iri/i n «/il 1. _ tn Priti 9 nin V mnnalh bUolcIrlk ma. Innl UannJI/M. -U 1__________ na •_ ... . 0 . . . Irrocnn 1 ________<___«1 ■ .... — vali nad mlečnimi oblaki ln je letalo “J®**4} * nJ0, \ mnogih kitajskih me- lepi Hangčou ob jezeru 81-hu z neflte- razsvetljenih i modernimi neonskimi krasno urejenem nabrežju Je park, = komaj zaznavno vibriralo, nad nami •*“*. J® na,J*r®et v *n P^rdllo timi templji, pagodami, vrtovi in pod- lučmi kakor kje v zahodnoevropskih Pre? katerim Je bil pred osvoboditvijo == pa se Je bočilo temno nočno nebo. fovjetsko-kltajskega prijateljstva zgra- zemskimi votlinami, polnimi sl - - .. . . ...---- S lana .0- = Na tem ogromnem prostoru prebiva je dramsko delo? Občinstvo ne bi a okrog «oo milijonov ljudi več kakor v bilo v ničemer prikrajšano, na- m Le, aat»A4at«i nA*u7An k* 3 Jasno, da smo prisil v deželo, kl sprotno, gledališko Življenje Otsima ne glede na svojo prastaro, skozi postalo Še pestrejše, več ljudi bi g več tisočletij nepretrgano razvijajočo bilo pritegnjenih k ^felovanju j .^kulturo, docei^.voj.p^v« ohi- tudi manj denarja bl oilo treoa in = lemnnla. Kar Je *a nas lepo, Je zanje predvsem: amaterstvo bl se ne za- grfocttkrat čudno in tu.ie. p« seveda tu- rtir/tfn n nrM l-rnn nvtnln hi ruestn 3ai Evropeii ni vselei moč razumeti plralo V OZKI Krog, ostalo 01 zvesto ! n()hnv„?a življenja. Zato nima smisla Svojemu poslanstvu. 3 Potovatl po tel deželi z našimi merili Živa priča takih teženj na na- 3 »ll eelo s oredsodkl. Poskušati Je tre-iem podeželju so številni prosvet-U^J^L^mfJl^iaS^gŽ ni domovi, kt so pravzaprav gle-1 />irveka. dališke dvorane in nič drugega, g Mesta so na Kitajskem polna žl-namesto da bl bili vsestransko 3 vin in t«v«hnih slik. 7ivih - po lepih I,,.g n»irt^anlh kitajskih napisih v rdeči, razgibani centri kulturnega n ..riiwvn„, ^rn) ,n harvi nn uontrast- druiabnega življenja na vasi Mo- = ro ne*trih ornamentih na rali bi povezovati vse oblike kul- g his»h in poslopjih sploh: živahnih -Hnlrt in rlrilfnh-= P° vrvežu lludstv*. kl V teh mliljon-turnoprosvetnegatlela in družao =gltlh nas«1.1lb prežvl v#«no življenja Mt» Življenja, biti trdno vozlišče m n« pol na eastTVse trgovine, delavnl- tfovjetsko-kitajskega prijateljstva igra- zemskimi votlinami, polnimi »kriv- mestih. Za tem »mo obiskali Cungking. napis: Psom ln Kitajcem ->stop prep°‘ Jena vsaj ena stavba v tem, za naSe nostnih hodnikov z budističnimi »vet- starodavno veliko mesto ob izlivu re- vedan. s kakSniml čustvi »e tega sp°* pojme že zastarelem slogu. nlki na stenah. Lepo urejeni nasipi ke Tjalln v Jangceklang, na hrlbovl- min J a ponosni ln delavni Kitajec, ** tem Jeziku med obema rekama. To ’ah'to mislimo, mesto morda najznačilneje kaže prist- J* Šanghaja smo odSli na tridnevni ne kitajske oblike življenja. Srečali 0<, je prišel iz Morvana in ki pravi: »Mojster Miklavž, predvčerajšnjim sem pa videl vašo gospo.- **T1 si mi pa pravi tič, srečo maš!« sem rekel. -In kako gre stari?« »Prav dobro. Odpravlja se.« “■Kam pa?« »Kar se da naglo, gospod, na boljši svet.« “Poslej ne bo več boljši,* je *eki šaljivec neokusno pripomnil. Neki drug pa: R o m a i n R o 11 a n d momljati, ker ji besede kar niso hotele iz ust, ali pa so prihajale čisto drugačne, kakor je sama hotela; zato je postajala tako divja. Začela me je obkladati s psovkami, češ da je sramotno, ker ji nisem nič sporočil, da nimam nič srca, da sem slabši od vsakega psa, in da bi bil zaslužil, da od želodčnih krčev crknem kot mrha sam samcat, na lastnem gnoju. Še mnogo drugih takih ljubeznivosti mi je povedala. Skušali so potolažiti njen bes. Govorili so ml: -Stran pojdi! Vznemirjaš jo, vsaj za trenutek odidi 1« Jaz pa sem se zasmejal, se sklonil nad posteljo in ji rekel: »Tako je prav! Zdaj pa te spet poznam! Še je upanje. Prav tako zlobna si...« In vzel sem njeno glavo, njeno staro, omahujočo glavo v svoje velike dlani in jo prav od srca ROM AJN ROU.AND MIKLAVŽ Te dni smo dobili v točnem prevodu Karla Dobide že drugo izdajo neprekoslji-ve galske mojstrovine Ro-malna Rollanda “Miklavž Breugnon«. Ta vesela dobričina, eden najsvetlejših in najbolj simpatičnih junakov svetovne literature, preimenitni Miklavž, je tako zopet med nami. In prav je tako, saj Je prva izdaja Se ob izidu pošla, in nikakor ne bi bilo prav, da bi vedrega duha te pesnitve kdor koli pogrešal. Ce je nekoč Maksim Gorki zapisal, da je »Miklavž Breugnon« morda najlepša knjiga naših dni, bo to držalo še tudi danes. Humor, osvajajoča vedrina in neomajna ■ vera v življenje/ bodo zno-’ va in znova osvajali nove ; ljubitelje tej knjigi in kaj-- pak dobričini Miklavžu. [ Knjigo je založila Cankar- ■ jeva založba v Ljubljani. »Toda vse to j|e bilo le zato, ker sem te rada imela.« »Lej jo, če bi bil to le slutil!'« sem smeje se dejal. »Navsezadnje, vsak po svoje. Zakaj mi le nisi povedala tega! Ta tvoj način ni bil čisto jasen.« »Rada sem te imela,« je začela iznova, »ti pa, ti nisi‘maral zame. Zato si bil ti dober, jaz sem pa postala hudobna: kajti sovražila sem te, ker me nisi imel rad, tebi pa, tebi je bilo tega bore malo mar... Smejal si se, Miklavž. Imel si svoj smeh, kot ga imaš še danes ... Bog pomagaj, koliko sem pretrpela zaradi tega! Zavil si se v svoj smeh pred nevihto, pa najsi sem odprla vse zatvornlce, nikoli te, plaščar, nisem mogla pošteno namočiti! Ah, koliko trpljenja si mi prizadejal! Več kot enkrat, Miklavž, bi bila skoraj poginila od tega.« »Uboga moja žena,« sem .11 rekel, »to pride od tod, ker ne maram za vodo.« »Še zmeraj se smeješ, Pavliha!.... Kar daj, prav delaš, da se smeješ. Smeh, ta ohrani človeka toplega. Zdajle, ko mi mraz od zemlje leze po mečih, čutim, kaj je vreden tvoj smeh; posodi mi svoj plašč. Smej se, kolikor ti le srce poželi, ljubi mož. Nič več se zato ne bom jezila nate; ti, Miklavž, mi pa odpusti.« “Vrla žena si bila,« sem rekel, »poštena, močna in zvesta. Morda nisi bila vsak dan prav zabavna. Pa saj nihče ni popoln: bila bi to nespoštljivost onspro^ Njemu tam zgoraj, ki je sam edini popoln, kot so mi pravili, čeprav nisem bil tam, da bi ga bil videl. In v mračnih urah, pa ne mislim zdaj na nočne ure, ko so vse mačke črne, temveč na leta revščine in sedmero suhih krav, nisi bila več tako neznosna. Bila si pogumna, nikoli se nisi izmikala trudu ln naporom. In tvoja čemerna srbo-ritost se mi je zdela skoraj lepa, kadar si jo zoperstavila zli usodi. In ko se nisi hotela umakniti niti za ped. Nikar se zdaj ne mučiva s tem, kar je minilo. Dovolj je, da smo vse to nekoč pošteno prenašali in se nismo uklonili, nismo na pomoč vpili In sl nismo naprtili niti sledu kakega znamenja sramote. JCar je bilo, je bilo, in se ne bo več ponovilo. Tovor je že na tleh. Zdaj je Gospodova stvar, da ga stehta, če hoče! Nas vse skupaj ne briga nič več. Ej, oddahniva se, stara, zdaj morava samo še sneti oprtnice, ki so naju žulile po hrbtu, si zdrgniti otrple prste in ranjena ramena in si izgrebsti jamo v zemlji, kjer bova lahko z odprtimi ustmi ležala in smrčala kot orgije — Requiescat! Pokoj vsem, ki so pošteno opravili svoje dčlo! — in spala vdliko spanje Večnosti.« Z zaprtimi očmi me je poslušala, roke je držala prekrižane. Ko sem končal, je spet odprla oči in iztegnila roko: »Lahko noč, prijatelj. Jutri zjutraj me boš prebudil.« Potem se je kot ženska, ki ljubi red, togo po dolgem iztegnila v postelji, si potegnila odejo prav pod brado in jo poravnala, da se ni delala niti najmanjša gubica, in si pritisnila k uvelim prsim razpelo; nato je kot odiočna ženskh, pripravljena za odhod, s stisnjenimi nosnicami in nepremičnim pogledom čakala. LILI NOVY: 1885—1958 JE TO SPOMIN BIL? JE TO SPOMIN BIL, KO JE. ZABLESTEL ODSEV NA VODI IN JE SENCA PADLA, KO PTIC PRELETEL JE TIHOTNI KRAJ TA HIP IN VENDAR KAKOR DAVNOKDA“J? MED MOJA TANKA TKIVA SE PRIKRADLA JE KAPLJA CASA, KI JE ŽE PREŠEL, KO NISEM DNI POZNALA NE NOCl IN KO SE MATI SE RODILA NI. MORDA JE TUKAJ SAMA POD VEČER HODILA ONA ALI NJENA SHSTl IN SE JE KAKOR ZDAJ RAZSVETLIL MRAK IN PTIC PRIPLAVAL V MIRNI, SINJI ZRAK. VSE TO JE ŽENA PO SAMOTNI TRATI ODNESLA V SEBI TJA V VEČERNO SMER IN KAR SE DAVNO V NJI ZGUBILO JB, SE V MENI RAHLO ZDAJ ZGENILO JE. NEKOČ SE ONA, KI JE ZDAJ SE NI, ZAMISLI V SVETLI PRAMEN IZ OBLAKA IN V SENCO, BEŽNO KAKOR BEŽNI PTIC. KAR V KRI ZAIDE, NE IZGINE V NIC, SKOZ DOLGO VRSTO SRC SE SE PRETAKA* KI ISTI NIZ ŽIVLJENJA JIH DRŽI, IN KO IZ TEMNIH TAL POGLEDA CVET, ZBUDI SE V NJEM SVETAL SPOMIN NA SVET. OKNO V SVET »Odpravlja se na pot. Ti pa ostaneš. Na tvoje zdravje Miklavž! Sreča nikoli ne pride sama.« Da storirn kot vsi drugi, sem odgovoril, dasi me je vendarle ganilo: »Trčimo! Bog ima človeka rad, tovariši, če mu vzame ženo, s katero več ne ve, kaj bi počel.« Toda kar naenkrat, se mi je vino zdelo plehko in nisem mogel spiti kozarca do dna; pograbil sem Palico in odšel, ne da bi se bil Poslovil od druščine. Vpili so za menoj; »Kam pa? Katera muha te je Pa pičila?« Bil sem že daleč, nič nisem odgovoril in srce se mi je stiskalo ... »Vidite, tudi če nisi imel rad sv°je stare, če sta se noč in dan, Petindvajset dolgih let prepirala, da bi najrajši iz kože skočil, ob ^ri, ko jo botra smrt pride iskat, njo, ki je tesno ob tebi v preozki Postelji tako dolgo mešala svoj 2n°3 s tvojim, in ki je v svoje nršave boke sprejela seme plenjena, ki sl ga vsadil, da je zraslo, začutiš nekaj, kar te stisne za goltanec: tako ti je, ko da se poslavlja delček tebe samega: in dasi ni ■eP, dasi ti je bil mnogo kratov hudo na poti, se ti zasmili in tudi sam sebi se zasmiliš, tožiš in žal ;* ga Je. Bog se me usmili, rad ga imaš! Prišel sem drugi dan, ko se je nočilo. Na prvi pogled sem videl da je veliki klesar svoje delo dobro opravil. Izpod zgrbančene tančice razpokanega mesa je zrlo tragično obličje smrti. Toda še zanesljiveje sem spoznal, da gre h »oncu, ko me je opazila in rekla: “Ubogi moj lhož, pa se nisi preveč gnal?« Ta izraz dobrote me je hudo Presunil ln dejal sem sl: »Nobenega dvoma ni več. Z Ubogo staro revo je pri kraju. Dobrosrčna postaja.« Sedel sem k postelji in jo prijel za roko. Ker je bila preslabotna, da bi mogla govoriti, se mi je * očmi zahvaljevala, da sem prišel. Da bi jo spravil v dobro voljo, *em se poskušal šaliti in pripovedoval sem ji, kako imenitno sem *agodel kugi, ki se Ji je le vse preveč mudilo. O vsem tem ni nič vedela. Zato se je tako razburila (vrag te vzemi!) da jo je prevzela slabost in bi bila kmalu izdihnila. Ko se je spet zavedala, se ji je Povrnila govorica — zahvaljen bodi bog, zahvaljen bodi bog! — * JJJo pa tudi hudobnost. Glejte jo, začenja vsa trepetajoča naglo dvakrat na obe lici poljubil. In v drugo je zajokala ' Nato sva ostala tiho brez besed, sama v sobi, kjer je v opažu vrtal lesni kukec, trdo udarjal in enakomerno suho tiktakal kakor mrtvaška ura. Vsi so odšli v sosednjo sobo. Zena Je s težavo hropla in videl sem, da hoče govoriti. Rekel sem: -Nikar se ne muči, stara, v petindvajsetih letih sva si že vse povedala. Brez govorjenja se razumeva.« Rekla je: »Nič si nisva povedala. Moram govoriti, Miklavž, sicer bi mi bil paradiž ... kamor itak ne pridem . .« -Ampak seveda, seveda,« sem naglo dejal. - ... sicer bi mi bil paradiž grenkejši od samega peklenskega žolča. Miklavž, zate sem bila jedka in zadirčna. .- »Kje neki, kje neki,« sem dejal. »Malce grenkobe ni zdravju narobe.« «... ljubosumna, nagle jeze, prepirljiva, godrnjava. Vsa hiša je bila polne moje slabe volje in ob sleherni priložnosti sem ti jo dala okušati...« Potrepljal sem jo po roki: -To vse nič ne de Saj imam trdo kožo.« Skoraj neslišno je povzela: Kocasti borovec pod mojim oknom, ves šumen in mrk v no£eh, ko pritisne južno vreme, medtem ko se ob sončnih poldnevih zaspano pozibava, grmi kalinovca na gredicah med dvema paviljonoma, nekaj plašljivlh krošnjic mladih brez, ki Jih le pošev vidim s svoje postelje, so mi postali stari znanci, ki mi edini delajo družbo. Ce bom kdaj odšel od tu — če bom preživel to začarano nepremično Srečno novo leto 1936, ki se mi s svojim zlatim zobovjem neutrudno reži z .omare — se jih bom spominjal, kot se spominjam vsega, kar sem doživel tukaj, prav kot ljudi, s katerimi sem se tukaj srečal. Dozdeva se mi, da sem si zapomnil vse pomembnejše zastopnike rastlinskega sveta, ki sem jih kdaj kolt spoznal. V slepem življenju rastlin je nekaj tolažbi podobnega. Kot nekakšna zmaga nad časom. To drobceno, brezsmotrno dejstvo brez vsakršnih posledic, da se jč krpica inertnih tal nališpala z bledimi iglicami, da se je od včeraj na goli vejici razpočil prvi popek, da se je smolasti prstec navsezadnje razrastel v čopek - to drobceno mehanično dejstvo mi vselej, in vselej iznova, nekaj pove. In kaj je za nas tolažilnega v tem? Ne, naše zavedno bistvo ne dojema tega. Topo sebično je v svoji veli-kookosti. Le hrane si išče, nikoli pa ne vpraša, od kod ta hrana, na kakšnih neznanih studencih se napaja naša slepa ptica. Drevesa so pokončna in superiorna. Žival je tudi na svoj način lokava, koketna v malem preračunana. Dobrika se, prikupuje. Skuša nas ureči s svojim pogledom. Preveč je podobna človeku ob urah, ko bi se radi odpočili od ljudi. Drevesa so vzvišen^nad na- Vladan Desnica sem oči, globlje dihal ln tako stal pod vodopadom prostega zraka, v dihu neomejenega prostora. Hkra- L-—------------------------- —--------------------------------------- ti sem pil svobodo, prostor ln ne- j vezan tek časa. In glej, kot odkritrše laskanje, gluha za naše nago- je živim. Obhaja me otroška želja, J® ml. *del°* d* tudi *vo’ varjanje. Blagohotno nas ignori- da bi natrgal trave in listov in si ”?**<'» kar srkamo vase s rajo. Nekakšno nepremagljivo de- jih kot blagodejno krinko nekakš- 1s° vištvo je v njih, nekakšno nepod- nega prvobitnega zelenega narko- 1k°* J®1k® :k7a"tu™* kupljivo poštenje, neke vrste naiv- tičnega sredstva naložil na veke. osti; k!1 buCe n®d nost, ki je,ni moč z ničimer pri- vročina obraza in sparjena raz- g;®^’«tako P°*umevajo, da zadeti, jo izpriditi, preusmeriti, gretost ustnic ponehuje. Otfltki ve- Zli-?-,«* 0 ,Rad .ae Dobro je, da obstaja vsaj nekaj, sti počasi umolknejb, jedki občut- “ftavljam Pod železniškimi mosto- kar je ravnodušno in odbijajoče ki topijo. Krč hotenja pojenjuje, J*1". p°™zi’ *a. ^ Y, hr“šč^ ,nad razpoloženo spričo slehernega na- obrisi neobhodnega se mehčajo. ! p občutek iz šega poskusa, da bi izsilili svoj Merilo za nadloge vsakdana v 0 naših rokah očitno narašča. Le- Vsakodnevni obrok narave — sket krajine postaja protiutež obrok jetnikovega kruha. vpliv. Tod« kakšen neslišen potoček krepčave teče ife njega naravnost v vlakna tistega steblečega mračnim bistva v nas! V čudno zadrego me spravlja umetnik, ki ne čuti potrebe, biti v nenehnem, vsakodnevnem stiku Z naravo, ki se leta in leta pretika skozi krtovo luknjo vse samih kruto razumskih reči, hkrati pa piše pesmi o tistih vedno Istih zvezdah, ftl jih je doživel, ko je bil sedemnajst let star. Vem. vem: umetnik notranjim motnjavam, doživlja imaglnatlvno, ,v duhu’; po tem tudi je umetnik, v. tem se tudi razlikuje od navadnega človeka — neumetnika itd. Tud) Sam sem nekoč tako govoril, ln pristavljal, da je takale predstava o umetnikovi podobi naivna, diletantska, staromodna, provincialna. In vendar!... Občudujem ljudi, kj lahko ustvarjajo pod temi krtovimi pogoji. Toda tak6, kot občudujemo sejmarske žonglerje, ki po-> žirajo steklene črepi. In čutim se, da morejo sploh še kaj poetičnega izžeti iz sebe. Težko si utegnem predstavljati umetnika drugače kot kontempla-tivno naravo .Ce srečam neznanca izpršene zunanjosti in samozavestne hoje, s klasičnim videzom upokojenega majorja, pomislim; težko, da bi bil umetnik. Volja se razvija v škodo domišljijskega ln senzibilnega sveta. Kakovosti sta to, ki se med seboj iztrebljata prav kot razne vrste rib v ribniku. Volja v glavnem tudi pomeni odstranitev domišljije In senzibilnosti: razjedli bi Jo, razorožili. Ljudje volje, dela, recimo kak Sulejman Odlomek, IM smo ga naslovili »Okno v svet«, je triinšestdeseto »oglavje pred kratkim Izlitega drugega romana hrvatskega pripovednika Vladana Dčsnlee »POMLADI IVANA GALEBA-Izdala ga je sarajevska založba »Svjetlost«, Matica v srbska pa takoj nagradila z Zmajevo nagrade. Kritika je to delo sprejela * Izjemnimi občutki/in ga smatra za najboljši jugoslovanski roman lanskega leta. Pisan je v obJIM »irealnega dnevnika- violinista Ivana Galeba, ki leži v bolnici In zapisuje svoje »igre pomladi in smrt)«, Ni lajlko branje, gre za roman, kakršni so na priliko Huxleyevl. Je pa čisto moderno napisan, pol esej, pol roman, močno poglobljen ln hkrati čudne vsečlo-veškl. In napisan v izbranem jetiki* kot redke kateri jugoslovanski. In vsakodnevni obrok samote. Tudi tisti ljudje so mt tuji, ki ne vedo za lepoto samote. Že od nekdaj sem moral del svojega zavestnega dne prebiti sam. Bežal sem iz družbe, kradel delček časa nujnemu odpočitku, celo življenju, samo da bi bil sam s seboj. Voljan sem bil s človekom deliti tanko skorjico kruha, toda s težkim srcem sem delil z njim svojo siromašno sobo. Ce smo kar naprej z ljudmi, nam tuja notranjost postane znana kot notranjščina oguljene denarnice. Pripeti se pa tudi, da ne vemo, kaj sami mislimo in občutimo. Ce smo kar naprej v družbi, se naša osebnost topi. Da bi spoznali svojo intimno misel, da bi ujeji svoj notranji glas, nam je potrebna čez dan ura samote. Tudi potovati mora človek sam. Popotovati s kom drugim pomeni, nositi s seboj del tistega, kar zapuščamo* jemati del lepote tistemu neznanemu, čemur gremo naproti. To se pravi hkrati oditi in ostati. Odreči se možnosti biti tujec. Toda koliko lepote je tudi v tem: biti tujec! V nekakšni molitvi, ki bi jo zložil, da jo vsak dan pošiljam nekakšnemu bogu. bi en stavek neizogibno glasil: »Gospod, nakloni mi nujno potrebni obrok samote!« Tudi muke samote so ml znane. Toda če bi v nekakšnem hipotetičnem peklu moral izbirati med mukami nenehne družbe in mukami nenehne osamelenosti, se mi zdi, da bi že danes volil samoto. Velike osamelosti nas namreč Vellčanstvenl aH pa Cromven, umlrjena eloblna perspektive pa vell i,« ? Meliki (sicer nadomestek za doživeto nečlove- usodno prizadevajo zanje tako in ik° »,k“‘“ s«- $,?v,rfexn težko d> bi razan tlaligs. kar so m° “ * Jr,r“«mo “*'• I* so BOc "ajvllia rado- bili, Utegnili biti še pesniki. Popol- T°da ]e V*« to e nekaj sti in naši najbolj črni brezupi so noma se Uročiti umetnosti pome- organskega. Morda je tisti prvot- nekaj kruto nesporočljivega. V ni nekaj podobnega, kot storiti za- ni obCutek brezkončnosti v nas le urah ko nam je prisrčna blizkost obljubo siromaštva: odreči se vo- razodetje našega fizlsa: neka kot najbolj potrebna, je ni, je nemo-ljl in njenim dosežkom. Se pravi, ??deva P^uč in občutljivosti kože. goča. (In koliko zastonjskega trp- W .... “ 1 mani tonnN Im n J l i\ tr uiwuuul V meni je tenak in čisto določen Ijenja zaradi tega!) V najprisrč-In omahovanjem, občutljivosti in Cut za zld- ki se je postavil pred- nejših in najbitnejšlh trenutkih je njenim razjedalnim lastnostim. Ce “a zože" °kvir okrog mene. človek vedno sam. Svojo samoto pa občutljivost ln domišljija nista (viasih pomislim: saj sl vendar nosimo s seboj kot svojo atmosfe- neusojeni slepec!) Prostor, ki se ro. Sama srčika na? pa je obdana ponuja mojim nozdrvim, je nekaj, s tanko, toda neraztrgljivo opno, kar vsrkavam vase, kar vdihavam ki pas ločuje od vsega. Bitje -s pljuči. majhna točka zavesti ki jo okro- V zadnji vojski sem nekaj časa ža neskončnost ničevosti. In na-prebil v begunski karanteni. Zve- vsezadnje. človek tudi umre sam. prepustiti se notranjim dvomom kri ln meso umetnosti, ne vem, kaj drugo naj bi umetnost bila- Stropi In kupole človeških zidanj, pa če so še tako visoki, začno kaj kmalu pritiskati moje te Evgen Sajovic: Gukrarna pozimi me. V naravi ta pritisk Izgine. V čer sem se pritihotapil k ograji, zeleni naravi, med drevjem in tra- razmaknil s prsti dve bodeči žici vami čutim, da globlje ln stvarne- ln potisnil glavo na prosto, priprl (S pisateljevim dovoljenjem prevedel T. P J ,. , . j PRIPOVEDUJE ŠOFER LUKA VARVODA petnajst (Ut v.o£a*iom Pravkar Je pripeljal s poti, ko nost prometa pri občinskem ljud- propagandnimi sredstvi svari ljudi sem ga srečal pred garažo. Ves Je bil skem odboru. »Težnja komisije Je«, pred prometnimi nesrečami.« zatopljen v pregled motorja, ki se Se ml je odgovoril Luka Varvoda, »da ni ohladil. Potem Je zapeljal vozilo preprečuje nesreče s poukom dr- NEKAJ BESED O BLIŽNJIH pod streho. »Tako, zdaj lahko go- žavljanov o cestno prometnih pred- VOLITVAH voriva,« Je rekel ln zadrlesnll težka piših. Prirejen Je bil poseben tečaj Luka Varvoda le vn,n kanrtidot. VratLauka varvoda je šofer pr. občin- " UMte,Je' *“ b°d° P°U‘eV0U 8°Isk° « P^^^^gv^na^l! skem odboru Socialistične zveze V vsmm,. n** iirmi—nirr *i K? V?>« Pi! 1!? -ob**n* *n tud* Ptuju. Sedaj pred volitvami Je sko- ***•' IS#'’" ?£!£?? ®b>elnah bivSega ptujskega raj neprenehoma za volanom. Tudi »" ” a« ~ *2 vprašal o nje- drugače je le malo v garaži ln doma. »m* < . . ?p ^ mene za‘ Kljub temu se udejstvuje pri zdru- 8em PosluSal mnogo zbore ženju Šoferjev in Je član komisije za lil vJrS i® . Pavo. Posebno malo bolj pre- IN VOZILO ''i,,' možni kmetje so nezaupljivi. Tudi o .... . . j . ^ taksah na vozove tarnalo ln podob- Vprašal sem ga, kako dolgo io- no. Moram pa povedati, kolikor vl- fira. »Svojih petnajst let bo,« Jo po- dim, da so na vseh zborfli govorili vcdal. -Seveda, če računam Se voj*- s kandidati odkrito in brez strahu. Konferenco je začel sekretar OK ZKS Tine Remškar, ki je po opravljenih formalnostih prebral svoje poročilo o dejavnosti ZK in družbeno političnih in gospodarskih problemih severnega Primorja. Popoldne je konferenca nadaljevala z delom v komisijah za delo komunistov na vasi, dalje v komisiji za politična in organizacijska vprašanja ter v komisiji za vprašanja delavskega in družbenega upravljanja in gospodarstva. Tovariš Remškar je v svojem poročilu najprej posredoval nekatera splošna vprašanja našega družbenega razvoja ter poudaril velike uspehe, ki smo jih dosegli pri oblikovanju socialističnih odnosov ter gospodarski izgradnji dežele. Omenil je, da so k doseženim sadovom tudi komunisti goriškega okraja prispevali svoj delež ter večidel odpravili slabosti, o katerih je bilo govora na zadnji konferenci. Lansko leto je bilo tudi v severnem Primorju značilno po najbolj uspešnem razvoju gospodarstva po vojni. Kolektivi so dosegli največji porast *' poudarjeno, da Imajo člani na razpO" lago dnevnik »La voce del po polo« * nedeljsko prilogo »La nostra lotta* List izhaja na Reki ln Je zadnje znatno Izboljšal vsebino ln pestrost-Prav tako so na razpolago raznovrstn* revije in knjige. Razen tega pa J« ’ Kopru še Radio, ki ima vsak dan pester program italijanskih oddaj, jg jih radi poslušajo tudi v Trstu, Ital«1 in drugod. V bodoče bi bilo prav, da bi upr»v* ni odbor skušal organizirati razne dr“' žabne prireditve in skupinske Izlet*: Izleti v notranjost države bi priporno?*! k spoznavanju države in napredka, “ so ga narodi Jugoslavije napravili , desetih letih po osvoboditvi. Prav tudi bilo, da bi organizirali za čla®e krožka predavanja o vprašanjih dru*‘ benega upravljanja, delavskih svetu1 Občni zbor so pozdravili: v imen" okrajnega odbora SZDL tov, Abran>. v imenu »Svobod« iz Prosvetnih drU' štev tov. Jazbec in v imenu ObčinsK®* ga ljudskega odbora, podpredsednic tov. Bertok ln želeli članom italljansKe manjšine kar največ uspešnega deW; Ob zaključku so izvolili nov upravi" odbor in nato razdelili najbolj delov; nlm članom več srebrnih medalj *“ dipl,om. p. A- Tečajnice s Huma rlšlca Milica Plšek. Tečajnice so prispevale živila ln stroške za kuhanje, ob koncu tečaja pa pripravile razstavo ln kosilo za starše -ln goste. * V nedeljo so zaključili trimesečni kuharski tečaj na Vrhniki. Le-tega je organiziralo Društvo žena, denarna sredstva pa prispevali. Občinski LO, SZDL, Društvo žena in gojenke. Razen strokovnega pouka so v tečaju predavali družbeno-polltično ureditev FLRJ, o samoupravljanju, družbeni vzgoji ter zdravstvu in higieni. Tečaj je obiskovalo 33 deklet in je dobro uspel. V kratkem se bo pričel drugi tečaj, za katerega ja že dovolj prl-JavlJenk^ o mm PROGRAMA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE bo izšel v slovenščini 20. marca t. 1. Obsega 200 strani in stane 160 dinarjev. Naročila sprejema CANKARJEVA ZALOŽBA v Ljubljani, Ciril-Metodova 5. Denar nakažite po pošti na tekoči račun štev. 60-KB-6-Z-21. Kredit za popravla starih hiš Pomagala bosta Uprava stanovanjske skupnosti in Občinski ljudski odbor Maribor - Center » Vrtnarji« z vzgojnim poslanstvom Ljudje sicer radi zatrjujemo, da ni kulturno hoditi po travi ali trgati rože v parkih, vendar se tega žal bolj malo držimo. Samo primer: zelene površine naših parkov in nasadov skoraj povsod še vedno »krasijo« količki, med katerimi Je napeta žica, ki ščiti nasade. | Nekaj nam ljudem - k sreči ne | vsemi torej navzlic vsej kulturi ln civilizaciji manjka. Manjka tisti čut, tisU odnos do zelenja, cvetja, nasadov itd. nasploh, da bi znali ta del narave tudi pravilno občutiti in ceniti kot nekaj, kar je namenieno v razvedrilo in veselje nas vseh. V tej dopolnilni vzgoji pa je tudi glavna vsebina besede »hortikultura«, naloga in pomen pred dobrim letom ustanovljenega Hortikulturnega društva LRS. -Hortikulturnikl« torej niso samo ljudje, ki Jim Je vrtnarstvo poklic (Ožji pomen ln dobesedni prevod ,te besede) ali vrtičkarstvo konjiček, temveč člani društva, ki želi širšo Javnost naučiti pravilnega vrednotenja rastlin. To nalogo zdaj Hortikulturno društvo pri nas opravlja s prirejanjem raznih tečajev tako za odrasle kot tudi za mladino. Predavatelji tega društva so že obšli več osnovnih Sol na podeželju ln v Ljubljani ter z besedo in skioptlčnimi slikami mladim poslušalcem skušali vzbuditi zanimanje za naravo. Za odrasle Je bil nedavno v Ljubljani zaključen ciklus šestih predavanj (povprečna Ldeležba okrog 100 poslušalcev), na katerem so predavali znani strokovnjaki z Agronomske fakultete ln Kmetijskega inštituta LRS. V kratkem bodo predavanja v Ljubljani, Portorožu in Rečici ob Savinji. Posamezna hortikulturna društva v praksi pridno sodelujejo na vseh področjih tudi s sorodnimi društvi ln združenji (n. pr. gozdarji), kakor tudi z vsemi drugimi (n. pr. turistično olepševalnimi društvi), ki Jim Je pri srcu skrb za ohranitev naravnih lepot. Sa- Pri praktičnem delu bodo zadružnice vec pridobile V Kobilju Je sekcija žena zadruž-nlc dobila njivo, kjer bodo uredile vrt in se praktično usposabljale v vrtnarstvu. Pri delu pa Jim bodo pomagali kmetijski strokovnjaki. Mislijo pa tudi na nabavo pralnega stroja, ki naj bi kmečko ženo razbremenil težkega dela. Letos so dobro izkoristile zimske šolske počitnice, v šoli so priredili gospodinjski tečaj, katerega je posefalo 26 žena in deklet. Za zaključek tečaja pa so žene uredile razstavo. Rudarji v Presiki grade dom Kolektiv premogovnika Preslka pri lutomeru želi še letos dograditi ru-larski dom. Zgradba Je že pod streho. Za Instalacijska ln gradbena dela pa bi zdaj potrebovali 2 ln pol milijona dinarjev. V novem domu bodo razen prostorov za sestanke in kulturne prireditve tudi menza, kopalnica in podobno. mo en primer: V arboretumu Volčji potok so pred leti posadili nekaj drevesc metasekvoje (lat. metasequoa), ki so jo strokovnjaki še pred nekaj desetletji poznali le kot fosil (okame-nino). Takrat pa -so Jo ljubitelji odkrili na Kitajskem ln Jo prenesli v Evropo, kjer JI - tako vsaj kaže - podnebje kar prija. 2e v nekaj letih se bo pokazalo, če Je metasekvoja, ki v ugodnih prilikah zraste tudi do 50 metrov visoko — za na? tudi gospodarsko (kot les) pomembna. -mG S sedanjimi najemninami ni stroškov zahteva temeljita in na-mogoče vzdrževati mnogo starih črtna popravila. Hišni sveti v sta-hiš, pravijo v Mariboru na Upravi rih in poškodovanih hišah pa ni-stanovanjske skupnosti. S starostjo hiš stroški vzdrževanja na- | raščajo, mnogo škode pa so povzročila tudi bombardiranja med zadnjo vojno. Prva leta po osvoboditvi so odlagali manj nujna popravila poškodovanih stanovanjskih hiš — nekje pa tudi zelo nujna — čakajoč na dotacije ali vsaj posojilo za takšna dela. Ker i ni bilo nobene pomoči, nekje tudi hišni sveti ne morejo zbrati dovolj sredstev za popravila oškodovanih in zastarelih hiš. Na Upravi stanovanjske skupnosti menijo, da podjetni hišni sveti lahko naredijo mnogo, a v mnogih starih hišah vzlic temu ne vsega potrebnega. Nekatere; hiše kažejo še kar lepo lice, znotraj pa uničuje le-(sene dele goba. Se več preglavic i povzroča vzdrževanje sanitarnih i naprav, ker so tudi komunalne naprave bile poškodovane ali so prazniti tudi po trikrat na mesec, vsa najemnina pa zadošča komij za enkratno izpraznitev. Vzlic te- Cez mariborske zasnežene strehe. datki za izpraznitev in nujna po- majo sredstev za večja popravila pravila greznic povečali za 150 do I hiti za kritje rednega vzdrževa-200 odstotkov. Taksno naraščanje nja. Nekatere greznice je treba sem vrata. Luka Varvoda Je šofer pri občinskem odboru Socialistične zveze V Ptuju. Sedaj pred volitvami Je skoraj neprenehoma za volanom. Tudi drugače je le malo v garaži in doma. Kljub temu se udejstvuje pri združenju šoferjev ln Je član komisije n varnost prometa pri občinskem ljudskem odboru. ODGOVORNOST ZA LJUDI IN VOZILO Vprašal sem ga, kako dolgo šofira. »Svojih petnajst let bo,« Je povedal. »Seveda, če računam še vojaški rok, kjer sem tudi bil šofer. Učil sem se v Splitu. V Ptuju službujem že enajst let. Nekateri mislijo, da Je šoferski poklic lahek, pa le motijo. Šofer Ima veliko odgovornost za ljudi, katere vozi in tudi za tiste, ki io na cesti. Odgovoren Je tudi za vozilo ln vse to ni šala.« Ni hqtel kaj več pripovedovati o sebi. Po rodu Je Dalmatinec ln se tu dobro počuti. Vsi ptujski šoferji so njegovi dobri prijatelji. »Zelo me veseli, da smo organizirani v združenju ln se tam pomenimo o svojih težavah,« Je navezal pogovor v to smer. »Devetdeset odstotkov poklicnih šoferjev Iz Ptuja Je v organizaciji. Ml smo vsi pozdravili ukrep, da ne smejo biti šoferji vinjeni. Pravimo pa, naj bi to veljalo tudi za druge koristnike ceste: kolesarje, mopediste In voznike vprežnih vozli. Ker Je zmeraj več vozli na cestah, bi morali vsi upoštevati predpise ln biti trezni, ne samo šoferji motornih vozil. Zelo smo tudi vneli, da se Je naše združenje sporazumelo z DOZ za zavarovanje šoferjev pri opravičljivih nesrečah, To je za nas zelo ugodno.« | Zanimalo me je, s kakšno problematiko se ukvarja komisija za var- propagandniml sredstvi svari ljudi pred prometnimi nesrečami.« NEKAJ BESED O BLIŽNJIH VOLITVAH Varvoda Je vozil kandidate na predvolilna zborova-vsej ptujski občini in tudi občinah bivšega ptujskega vprašal o nje-mene je za-zbore •Pogo-vra-Na ne o vl-govorill strahu, ln Zato Je ■ volitev za te l mu je treba greznico prazniti, ker I to zahteva sanitarna inšpekcija, pa tudi zaradi zdravja stanovalcev. Hišni sveti varčujejo pri izdatkih, v starih hišah mnogo bolj kot v novih. Razne manjše stvari popravljajo stanovalci sami ali plačajo stroške poravil, čeprav Luka Varvoda je pregledoval motor... mladino o prometni varnosti. Enaka predavanja bodo organizirana tudi za sindikate. Namen komisije Je, da se čim širši krog državljanov seznani s predpisi o prometu ln tako bo nesreč manj. Komisija tudi sprejema razne predloge združenja šoferjev ln Jih predlaga občinskemu ljudskemu odboru, z druge strani pa z raznimi pomagali vsi soierji. •.« uoma ima ženo in tri otroke. Bolj malo ga vidijo. »Greš od doma,« je vzdihnil, »ln ne veš, kako se boš vrnil. Tako Je naše šofersko življenje: zmeraj sl z eno nogo v bolnišnici ln z drugo v zaporu... Tudi če sl najbolj vesten ln previden, te lahko lepega dne doleti smola.« Zaželel sem mu, da bi nikoli ne imel smole ln potlej sva se razšla. Za hip Je skočil domov, ker ga Je čez nekaj ur čakala nova vožnja. -mr Tečaj za varjenje V torek Je bil v Murski Soboti enodnevni tečaj za specialno varjenje in za zaščito in varnost pri delu. Le-tega Je organizirala Okrajna obrtna zbornica in se ga Je udeležilo 78 obrtnih delavcev. Dopoldne so poslušali predavanje tov. ing. Grasa iz Maribora, ki je bilo spremljano s filmi, popoldne pa je praktično pokazal varjenje ter moderno metodo tehnike varjenja. Obrtniki so se zelo zanimali za nove metode dela. Na Jesenicah so razdelili stanovanjski sklad Na torkovem zasedanju sta oba zbora ObLO Jesenice sklepala o delitvi fonda stanovanjskega sklada za 1. 1958, ki znaša z odbitkom 10 % za republiko ln 5 % obvezne rezerve 376 milijonov din. Sklenili so dati gospodarskim organizacijam 32,4 %, stanovanjski skupnosti 2,1 %. zavodom 10,6 °/o, političnim organizacijam 36,7 %. delavcem ln uslužbencem 6,6 %, za komunalne naprave 6,6 %. Nadalje so sklenili ustanoviti na Jesenicah Center za gospodinjsko pospeševalno službo. Center bo razvijal ln pospeševal gospodinjstvo na območju' jeseniške občine s prirejanjem posebnih tečajev, razstav in strokovnih demonstracij. Nadalle sta zbora ločeno obravnavala ln sprejela predlog spremembe pravil finančno samostojnega zavoda Knjižnica Jesenice, o združitvi Klimatskega okrevališča »France Rozman« ln Mladinskega okrevališča v Gozd Martuljku ln še nekatere. Na skupni seji pa so sprejeli predlog o Imenovanju disciplinskega sodišča pri ObLO, predlog o Imenovanju upravnega odbora in upravnika Klimatskega okrevališča v Gozd Martuljku, predlog komisije za narodno obrambo, predlog o Imenovanju komisije za prodajo hiš SI.P in predlog spremembe sveta za kmetijstvo ln gozdarstvo. Prav tako so potrdili za predsednika gradbenega odbora žičnice v Kranjski gori tov. Maksa Dimnika, poslanskega kandidata, za republiški zbor. * stanovalci novih hiš nimajo P0' dobnih izdatkov. Hišniki in hiŽ' nice prejemajo na uro le P° 23 dinarjev, zaradi česar se je nji*1 število zmanjšalo v enem letu 2? 50 in so skrb za čiščenje prevzeti stanovalci. Vse to je pre' malo, da bi zbrali sredstva za naj' nujnejša popravila in vzdrževanje poškodovanih in starih zato sta v mariborski občini Center priskočila na pomoč Uprava stanovanjske skupnosti in Občinski ljudski odbor. Uprava stanovanjske skupnosti je pripravila načrt triletne obnove takih hiš, katerih vzdrževanje zahteva več sredstev kot znašajo dohodki najemnine, in takih, pri katerih se to lahko zgoo' v kratkem. Zaradi velikega P°' manjkanja stanovanj v mest11 takšnih hiš ne smejo porušiti, zat° je treba z ustreznimi poprav'11 zmanjšati stroške vzdrževanj®1 kjer je le možno, hkrati pa tud1 podaljšati njihovo uporabnost Za velika, popravila pa so potrebna izposojena sredstva, ki j'11 mnogi hišni sveti tudi pozneje ne bi mogli vrniti iz svojih dohod' kov. Zato bosta kredit za popr®' vila takih hiš najela Uprava stanovanjske skupnosti'in Občins^1 ljudski odbor Center iz stanovanjskega sklada in ga pozneje tud* vračala. Tako bosta pomagaj ohraniti sedanje stanovanjske še za nadaljnja bivališča ljU«1’ kar je laže, kot zgraditi za nj»' hove stanovalce nova stanovanj8, J. P■ Nevnrno obešanje na lestv° avtobusa Otroci, ki se obešajo na avtomoB»e’ so bili že večkrat žrtve nesreč. E ^ takih nesreč se Je zgodila te dni Arclinu pri Vojniku, kler je učen* IV. razreda osnovne šole Stanko šec skočil z lestve drvečega avtobU* ' Pri padcu je šolar dobil manjše tel®’ ne poškodbe in si zlomil levo ro* ' Stanko Košec se je obesil na le5 \ avtobusa S-4657 v 'Ljubečni brez vc“ nosti šoferja. Ker avtobus v Are!1*1, ni ustavil, Je šolar skočil med voJn^j Naključju Je pripisati, da nesreča terjala smrtne žrtve. Prosvetni delavci bodo morali s e larje pogosteje opo7arJati, kako e morajo vesti na eestah ln česa ’ smejo počenjati. Kajti, promet na Jljj i' ših cestah postaja iz dneva v dan “ živahen. . **’ Črna vožnja z Unimo^0111 — 5 ponesrečenih Na cesti III. reda Polzela-je 10. marca zjutraj pri vasi Lož*”., Unimog vodne skupnosti iz zdrknil v 4 metre globok obcestni rek. Šofer ln en potnik sta bila ”L(. poškodovana, vtem ko so trije P„ je ki pri tej prometni nesreči dobili lažje telesne poškodbe. ,8, Unimog Je vozil šofer Frane ki Je prejšnjo noč popival. Seve,0 potem ni bil dovolj priseben za in Je pri omenjeni vasi izgubil nad vozilom. Na črni vožnji Je še 4 sopotnike, kar ni v skladu s P*-, metno-varnostnimi predpisi. Z J11'.-bi se smel peljati le cn potnik. , dl nesreče je na Unimogu nastala »k da v vrednosti 150.000 dinarjev. ec V zvezi s to nesrečo, (takih ne na privatnih vožnjah je kar Prfclr nastaja resno vprašanje, kdo nul Ka ravna stroške. Prav \>o, če rlfl° ul kolektivi do tistih posameznikov, ,, tako neodgovorno ravnajo z družne* ml sredstvi, zavzamejo ostrejše s lišče. ** TELESNA KULTURA JUGOSLOVANSKI ŠPORT V ŠTEVILKAH Po 20 letih-400.000 članov več Beograd, 11. mafca. — Po analizi strokovnjakov Zveznega zavoda za telesno kulturo, ki jo pripravljajo za kongres telesne kulture, se ukvarja s Športom Izmed vseh Jugoslovanskih prebivalcev 3,14 odstotka, kar Je v primer) z letom 1938 (takrat J« bil odstotek le 1,77) precejšen napredek. V skupnem Številu Športnikov Je 44,54 '/• mladincev mlaJSlh od 18 let, medtem ko Je 55,46 •/< starejših od 18 let. To razmerje Je v Športnih organizacijah: 67 •/• Starejših od 18 let ln 37 */• mlaJSlh, medtem ko Je v zveni za telesno vzgojo »Partizan« Jugoslavije 80 */• pripadnikov mlaJSlh od 18 let. tlvno zadovoljivo, nikakor pa ni zadovoljiva njihova oprema. Tako Ima —I—Brzojavke— • PEKING, l«. marca (Rauter). -Nogometna reprezentanca SZ, kl se na turneji na Kitajskem pripravlja za svetovno prvenstvo, je premagala kombinirano moštvo Pekinga z 2:1 (0:1). • BEOGRAD, 14. marca (Tanjug) Juhanl Kttrklnen le 10*/i objektov jRMtoS Atletska zvez. Jugojlntdja totrtnUto _ riata, Hylti*n (slačilnice, prhe ln podobno), med- v to. da Mihalič starta na tradiclonal tem ko 57 */o objektov nima nobenih Število Športnih organizacij Je po osvoboditvi začelo naglo rasti tako le že leta 1948 doseglo predvojno, *fcta 1956 pa Je Število že skoraj podvojeno. Leta 1938 Je bilo v vsej “t^avi 5838 organizacij s 464.390 člani, : letu 1948 6303 organizacije s 546.997 v*ani, medtem ko se Je v letu 1956 Število zvišalo na 9434 organizacij 834.754 pripadniki. Socialna struktura Športnikov Je zelo neizenačena — 1,03 •/• kmetovalcev, 7,99 o/, delavcev, 15,60 "/• uslužbencev, 10,13 »/o dijakov ta 44,60*/. stadentov. izmed 3 milijonov gospo- dinj, upokojencev in ostalih se udejstvuje v Športu le 0,82 •/• V letu 1957 Je skupnost za športne objekte dala nad 1,5 milijarde dinarjev. Največ sredstev na enega aktivnega Športnika je prišlo pri konjeniškem Športu — 2554 dinarjev. Zveza Športov Je dala povprečno 2185 dinarjev na aktivnega športnika, »Partizan« 1586 dinarjev, Strel- pomožnlh prostorov Po perspektivnem načrtu razvoja za obdobje 1957—1961 Je predvidena za telesno kutturo Investicija 8 do 7 milijard dinarjev, za posamezna leta pa takole: 1958 milijarda 200 milijonov, 1959 milijarda 300 milijonov, 1960 milijarda 400 miildonov ta 1961 milijarda 700 milijonov dinarjev. V predlogu perspektivnega načrta razvoja telesne kulture je v Istem obdobju predvidena tudi Izgradnja visoke šole za telesno vzgojo in sre-dlSča za znanstveno raziskovalna dela Zveznega zavoda za telesno kulturo v Beogradu, kakor tudii 6 sred- ska zveza 516 dinarjev ln Planinska njih ta višjih Sol za telesno vzgojo. zveza 453 dinarjev, 9tevilo športnih objektov — po povprečku v 11 okrajih, vzeto kot jugoslovanski povpreček — Je rela- med- v to, da Mihalič starta na trai nem maratonskem teku po ulicah Bostona (ZDA). • JAHORINA, 14. marca (Tanjug). Jutri se bo na Jahorlni začelo tradicionalno tekmovanje v veleslalomu ln slalomu za jahorlnskl pokal. Na Jahorlno so že prispeli tekmovalci lz Avstrije, Vzhodne Nemčije, Svlce, Romunije, Bolgarije ln ZDA. Jugoslavijo bodo med drugimi zastopali Klinar ln Dornik. • PRAGA, 14. marca (Tanjug). -Jugoslovanski namiznoteniški Igralci so v tekmovanju za -Donavski pokal« v Bratislavi osvojili drugo mesto, in sicer za CSR ter pred reprezentancama Poljske ln Avstrije. Jugoslovansko moštvo Je v nadaljevanju premagalo še Avstrijce s 3:0 ter Poljsko s 3:2. Jugoslavija-Madžarska junija v Ljubljani Ljubljana bo letos prvikrat prizorišče meddržavnega kegljaškega dvoboja. Na štirlsteznem kegljišču Gradisa se bosta 15. Junija pomerili moška ln ženska reprezentanca Jugo-juavlje ter Madžarske. To bo vseka-*°r zanimiva kegljaSka prireditev, “aJ se bodo srečale precej enakovredne reprezentance. Resda Je bila oa minulem svetovnem prvenstvu v ■togljanju Jugoslavija prva, Madžarska pa Sele četrta, toda Madžari so v meddržavnih srečanjih dosegli že vrsto pomembnih zmag ln rezultatov, kl pričajo o njihovi visoki kvaliteti. Tudi pri ženskah Je pričakovati Precej Izenačen boj, saj Je naša ženska reprezentanca v zadnjem času i„, no Precej slabša kot prejšnja ■ata nasprotno pa se Je kvaliteta zenske reprezentance Madžarske — V višjih pedagoških šolah bodo zgradili še po 8 dvoran in Igrišč, v uči teljskih šolah pa 46 dvoran ta 43 igrišč. V mestih im Industrijskih naseljih bodo po načrtu zgradili 12 dvoran ln 750 igrišč za potrebe pouka v osemletkah in 15 središč ter 18 igrišč za športne organizacije. V perspektivnem načrtu Je tudi predvidena dovršitev zaprtega plavalnega bazena v Zagrebu ter izgradnja odprtih kopališč v Beogradu, Dubrovniku In Splitu. Prav tako pa bodo zgradili tudi strelišča ta adaptirali za potrebe športnikov razstavne prostore na razstaviščih v Beogradu, Zagrebu ln Ljubljani. Do leta 1961 bomo v Jugoslaviji dobili 3500 riovih prednjakov ta 1500 trenerjev ter inštruktorjev. Najbolj zvišane dotacije bodo Unjt “siamnlkova lz Celja ln Rajkova dobile okrajne ta občinske organi- iz Novega Sada. Startalo je več kot 20 juKosiavna v DiuDnam bo Zveza zacije za telesno kulturo — od seda- atletinj lz vzhodnih držav. Slamnlko- keglJaških športov Slovenije oziroma njih 418 milijonov na 750 milijonov va Je osvojila prvo mesto v času 6:13,6, Okrajna kegljaška zveza Ljubljana, letno. Rajkova pa 5.13,8. telanc, Grom ln Starc (vsi Slovenija). V ženski reprezentanci pa bodo: Bulič (Hrvatska), Novak, Erjavec, Pirc, Smrajc (vse Slovenija) ln še dve tekmovalki lz Hrvatske. Organizator dvoboja Madžarska— Jugoslavija v Ljubljani ' ~ Zmagi Murata in Siamnikove v Leipzigu LEIPZIG, 14. marca. — Na mednarodnem tekmovanju v crossu, kl se ga je udeležilo več kot 49« atletov lz Švedske, obeh NemčIJ, Romunije ta Bolgarije, Je zmagal zagrebški tekač Joško Murat. 2590 m nolgo progo Je pretekel v času 7:23,8 sekunde in med drugim premagal tudi nosilca srebrne olimpijske medalje Iz Melbourna Rltzenhelma, kl Je zaostal za Muratom za skoraj 7 sekund. ■ V ženski konkurenci na progi 1508 metrov sta zmagali Jugoslovanski atle PISMO IZ L A H T I J A fU&Hi . / v&itf mmm J*. /V. . ; »V* M i : .. Neprekosljivi Finci , . “ WO»UJI*VIJO u-lillljd Lahti, 9. marca. - Nedvomno ral storiti, ker bi se lahko zgodi- sijajen tekač. Tekel je mehko, učvrstil svoj položaj • • ■" — - km za Sve- lo, da bi ga prehiteli na progi brez njegove karakteristične ži- nevriranju Je izgubil — srebrna ln Recknagel — bronasto medalja v smučarskih skokih na svetovnem prvenstvu. Torej dva Flnea ln vzhodnonemški rekorder Is Planice. Kot Je poznano Je Langus med 62 skakalci zasedel 39, Zidar pa 58. mesto V “iv r-< §18$®* - ■ S'J: r. -. 7. T . f DVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA ŠAHOVSKEGA PRVAKA Prva zmaga Moskva, 14. marca. — sinoči sta Botvlnnlk ta Smislov igrala že četrto partijo za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Prekinila sta Jo v 61. potezi, v položaju, v katerem Ima Smislov realne možnosti za zmago. Smislov Je kot črni uporabil Grlinfeldovo obrambo, kl Je v šahovski teoriji zelo dobro obdelana. Bot-vlnnik je Imel Isto otvoritev v šesti partiji prejšnjega dvoboja za svetovno prvenstvo in bil poražen. Smislov je šel to pot po teoretično utrjenih poteh, medtem ko Je Botvlnnlk pripravljal drzno ln zanimivo presenečenje. Prve poteze sta povlekla telo hitro. 9ele po Botvln-nikovl deseti potezi Je partija prešla v počasnejši tempo. Po 29. potezah Je bilo le videti, da Je Smislov bolje računal, v naslednjih pa se je začela prednost Smislova jasneje odražati. Botvlnnlk Je zaman poskušal, da bi osvojitvijo d-linlje In z rokado V takem ma-kmeta. Težko je oceniti, ali Je Botvlnnlk videl vse ni bilo pri teku na 50n.ni «.a O.a- »v, — — o- »-----------------— --- «--=- —-- _ ,_____, j_ je ocenili, Ul je boivuuhk viuei vse tovno Drvenstvo gledalca, ki se štirje Finci in potreboval bi ne- vahnosti ln je komaj zarzai ao variante v nastalem položaju, toda ne bi vprašal, do kakšne naglice človeške sile, da bi jih spet pre- konca TerenUjev teče zgolj na jj * P«« J. bodo privedli smučarski tek na hitel. Seveda pa je borba za osta- silo in se je komaj pnviekei ao tako veliki razdalji ob novih me- la prva mesta trajala še nadalje cilja. Zelo mnogo pa obetata^ be- e beli znašel v položaju, v Katerem se mora boriti za remi. todah treninga. Čas zmagovalca in bila vedno bolj ostra. Kolčin ljukin in Anikin, ki pa sta Šveda Jernberga je odličen — dve (SZ) je bil sedaj tisti, ki je imel premlada, da bi se borila za vid-uri 58 21 minut. Ta tekmovalec »na vratu« pet Fincev. Nepresta- nejša mesta na tako dolgi progi, je prekrižal Fincem velike ra- no je menjaval Kolčin tretje me- Norvežani nimajo niti enega na- r _ vr* rti!_Ji 7 — J __ rlnki./lnAria mloHocfa TPlčfl rn Tin? DVIGANJE UTE2I »Hercules« v Ljubljani Danes, dne 16. t. m. se boeta sre- V nadaljevanju Je Smislov s svojim lovskim parom prisilil Botvin-nlka k Izmenjavi trdnjav in k iskanju možnosti, da se reši z grožnjami. Ob koncu partije se je bil manevrski boj, v katerem Je Smislov obdržal iniciativo ln Jo večal lz poteze v potezo, tako da so šanse belega za remi vedno slabše. Partija je prekinjena v končnici lahkih figur s kmetom več in veliko pozicijsko prednostjo za Smislova. Jutri finale »Zlate puščice« Jutri dopoldne bo na strelišču ob Dolenjski cesti četrto finalno tekmovanje za »zlato puščico«. Na tem zaključnem tekmovanju bo nastopilo 52 strelcev ta sicer 27 iz Ljubljane, po 10 iz Trbovelj in Kranja, po 2 iz Nove Gorice ln Murske Sobote ta 1 lz Celja. Tako se bo končalo množično tekmovanje slovenskih strelcev, v katerem je sodelovalo nekaj tisoč tekmovalcev ln tekmovalk. Na polfinalnih prvenstvih se je udeležilo 800 tekmovalcev in tekmovalk, od katerih Jih je 52 preseglo mejo 345 od 40« možnih krogov. Najboljši rezultat v polfinalu je dosegel Franc Fabjan (Trbovlje) s 368 krogi. Sledijo: Slavko Urbančič (Senovo), Karel Turner (Murska Sobota), oba 366, Lojze Mikolič (Ljubljana), Joža Fa-bijančič (Senovo) 365 itd. sto z Viitanenom, Hamalainenom, dobudnega mladega tekača tipa (ali v stekleni dvorani Direkcije že- Tiainenom in Kolehmainenom. Brenden, kajti Brusveen je ze lcga BaCa in ^tak »».Ljubljana*«. zanimivo je, da je nosddec »zlate V zadnjih kilometrih pa je bil precej V letih. Poljaki in CenoslO- Najbolj bo zanimiv nastop mladega ptiš&ce« Franc Planinc v polfinalu Viitanen najhitrejši in osvojil vaki so letos precej slabši kot la- JureUča. kl hObeta rušenjejlovenstfh doogel ^kmgovta^ttko m dosegel tretje mesto, Tianinen Kolehmainen peto, Kolčin pa se je moral naposled zadovoljiti s šestim mestom. Rusi so prav v smučarskem maratonu razočarali._Tu se je pokazalo, da je za dolge proge tudi Izredna fizična kondicija premalo in da je treba imeti tudi do popolnosti izglajeno tehniko. Prav v tem pa' so Finci neprekosljivi. Razen Rusov so se zelo slabo izkazali Norvežani, saj je njihov najboljši tekač Stoken zasedel četrto »t videti je, da so pretrenlrani. J. P. S smučarskega maratona v Lahtlju: zmagovalec Sved Jernberg, j za njim pa Kolčin (SZ) rekordov v bantam kategoriji. Začetek bo točno ob 19. Vstopnina bo 'mlnimalnal kritične norme za plasma v finale. Vendar bo kot branilec »zlato puščice« vseeno tekmoval. KOPRSKI FESTIVAL PRIREDITEV VSEH Glavna festivalska prireditev bo 24. maja v Kopru Šele 28. mesto — 16 minut za I, festival telesne kulture, kl Je Jernbergom. lani) v mogočni prireditvi združil vse Italijanski tekači so ponovno t!ovensktj sportnike prtpadnike »par- i„ v, c,.!-!- • tlzana« in sorodnih telcsnovzgojnlh dosegli l zelo lep uspeh. Steiner in organizacij, naj bi bil nekakšen vzor De Florian sta se plasirala na 18. ta kažipot vsem telesno vzgojnim or-in 19 mesto nred vse Nnrmsla.o gantzaoijam na terenu, kako je treba « trn t , delati v bodočnosti. To so poudarjali sodeč po rezultatih njihovih prven- čune, saj so drugo, tretje, četrto Italijani Doao Kar kmalu v gneči vsi vodilni predstavniki športnega stev - precej dvignila. in —ta mesto osvojili finski te- pri vrhu. O Rusu Kolčinu še to, Življenja v naši republiki. Tudi tova- Upravni odbor Zveze kegljaških }n , nrt. i da 1e Startal nrecei utrujen od ris Tlto’ kl 31 )e °Siedal zaključne športov Jugoslavije Je za ta dvoboj kači, toda ob zmago jih je le pri . . P J J truJen ou festivalske prireditve v Ljubljani, Je že določil člane jugoslovanske repre- pravil Jernberg, ki je tekel iz-' prejšnjih tekem, sicer pa je to v svoji izjavi poudaril, da sta mu bU^precfej Nenavaden.6 Upravtanodbor «dno, naravnost fantastično. Jf sklenil, da bo reprezentanca se ...... - - -r.................. Pri 13 km ga je Hakulinen Tako bod^moško^reprezenta^co^e- ^jel in vodil s prednostjo 12 se-stavijaii: Pogeišek, smoijanovič, kund. Jernberg se ga je kmalu “ladnik (vsi Hrvatska), StržaJ, Mar- otresel, z njim vred pa tudi Fin- —--------------------------------cev HSmaiainena, Tiainena in drugih. 28. km je odločil. Jern- všeč bogastvo ta pestrost oblik, kl jih Je videl na festivalu, zato naj bi še nadalje stopali po tej poti. V koprskem okraju so med prvimi pravilno doumeli pomen festivalsko mleli, ln že lani so se v Kopru dogovorili. da bodo v letu 1958 Izvodil okrajni festival. Te dni potekajo v koprskem okraju zadnje priprave za prve prireditve, s katerimi se bo v tem okraju začel festival telesne kulture. V Kopru bodo namreč festival proslavljali skoraj tri mesece, prvo Šahovska zveza Jugoslavije je pred- - - ... ‘»Sala šahovski zvezi Madžarske, da bi berg je pospešil tempo in pustil taeddržavm šahovski dvoboj Jugo- 2a seboj Hakulinena za 27 se- 'avija-Madžarskg odigral od 15. do v,irlH Do cilin nn lo ta naskok Junija. Dvoboj bo na desetih deskah j Kuna- DO Cilja pa je ta naskok ‘h dvokrožen. i povečal še za minuto. To je mo- VSE V ENEM STAVKU Pomladanski cross 27. aprila po vse) državi „ To pomlad bodo kot pred leti Kolesarji iz Srbije, Hrvatske ln Slo-Povsod, kjer je možno, organizirali venije so že deset dni na skupnih tanožična tekmovanja v crosu. Tek- pripravah v Opatiji. — V nedeljo bo v taovanja bodo 27. aprila po vsej dr- Zagrebu izbirni tek za žensko repre-‘jvi, torej na dan, ko se bo začela zentanco, kl naj bi se udeležila crossa rusu 8 mladosti« - Na namlznote- lista »Humani«, v Parizu. Med prljav-mskem turnirju za »Donavski pokal« ljenimi sta tudi slovenski atletinji Be-Bratlslavl Je jugoslovanska repre- lajeva in Slamnlkova (Kladlvar). — — - - - Od naših teniških Igralcev, kl so bili več kot mesec dni na turnirjih v Indiji, se Je najbolje odrezal Keretič, ki je med drugim na turnirju v Bom-bayu Igral v treh polfinalih. Skoro bo Zn—f ...... " JV JUfi» vnianea premagala B-reprezentanco oiovaške s 3:1, izgubila pa Je z B-S iltanco CSR S 3:1. — Disciplin-^sodišče Nogometne zveze Jugo-lavije Je kaznovalo klub »Beograd« Hamo kaznijo 50.800 dinarjev zato, orisi zavarovalo igrišče ln je tako Ji5° incidentov na tekmi z Dina-, žgralca Radenkovlča pa Je ka-novalo s tromesečno prepovedjo lgra-~~ v * Lzlčno napadel Crnkoviča, aarkarjl Crvene zvezde so v ER- DEZURNA LEKARNA: Sobota, 15. marca, lekarna »Melje«, Meljska c. 2. Nedelja, 16. marca lokama »Planinka«. Glavni trg 20. SV--1016 SINGING THE BLUES Melvin Endsley, fox ANDREA Erwin Halletz -Hans Bradtke Tercet Florida ^^"ntiiNiiinNiiiiiiiiiuiiimniiiiiumniuinmDininuiimniiuiiHiiiHiiiiiiKiiiiiiiiiijiiiiiiiinniiii CELJSKE VESTI SLOV LJUDSKO GLEDALIŠČE Klalhioli m?,rc# »b 16 tn 20: Juro »tovlrš ,^a *>®P«n tiru«. Go-Sn v Ptuju. *,e^a»SČe obvešča otočln-° a t KINO ^ežni akord^.amert#ki barVnl fllm \f nap' »v SLATINE WS2®W 'slatina«: ameriški m Be8 iz Guyanne«. IZ MURSKE SOBOTE barv^tJ?SKA SOBOTA«: ameriški Či v vrini1}6?18800136 fllm *Trije novči-v°dnjaku. Predstavi ob 17.30 in 20. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE I Sobota, 15. marda ob 19.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Premiera — izven lin za premierski abonma. Ob 19: Skvarkin: »Tuje dete«. Gostovanje v Svečini. Nedelja, 16. marca ob 15: Puccini: »Tosca«. Red U. Ob 19.30: Kreft: »Celjski grofje«. Proslava 30-letntee umetniškega delovanja Maksa Furljana. Kino »UNION«: ameriški barvni dnom. fiflm »Piknik«. »PARTIZAN«: amer. barvni film »Džubill« (Sand). »UDARNIK«; amer. barvni film »Zelja«. Janka: Marija Kolarič, 32 let, gospodinja. Trčova — Sonjo; Terezija Knaus, 27 let, vlagalka, Slemen —' Bogdana; Milica Buček, 30 let, delavka, Bistrica — Rudolfa; Stef-1 | ka Bezjak. 32 let, gospodinja, 21-1 karce — Mileno; Marija Šiftar, 30 let. gospodinja — Anico; Marija Rot-man, 27 let, gospodinja Kušenik — Jožefa; Milena Pleteršek, 25 let, gospod. Miklavž — Hermana; Roza Krope, 24 let, tkalka, Razvanje — Danijela; Ema Kraner, 23 let, delavka — Eriko; Regina Geld. 30 let, gospodinja, Ižakovci — Pavla; Milena Iglar, 22 let, nameščenka. Slov. Bistrica — Janjo; Erika Frelih, 23 let, uslužben- I ka — Majdo; Marija Ferčal, 26 let, | gospodinja, Bič — Danico; Neža Mesarič. 31 let, tkalka, Laporje — Sonjo; Marlda Zel, 26 let, čistilka — Rodile «o: Marija Ul, 26 let, bol. strežnica — Mileno; Ema Štrakl, 25 let gospodinj, pomočnica — Mileno; Frančiška Poljanec, 31 let, tkalka — Draga; Ana Plečko, 27 et, gospodinja, Fram — Miro; Marija Mulec, 20 let. gospodinja, Zg. Duplek — Bojana; Jožefa Marolt, 27 let, gospodinja, Nuče — Tomaža; Angela Kuzmič, 25 let, gospodinja. Košaki — Milana; Kristina Gornik, 27 let, gospodinja, Sp. Duplek — Marijo; Angela Zinko, 23 let. gospodinja — Angelo; Joslplna Weingerl, 25 let, predlca, Pekel — Jožico: Marija Unger. 39 let, gospodinja, Počehova — Ireno; Julijana Smlgoc, 32 let, gospodinja — Košaki — Cvetko: Rozalija Straua, 31 let, gospodinja, Brestemlca — Jožefa; Angela Radollč, 29 let, gospodinja, Brunlvlk — Milana; Antonija Požgan, 26 let. gospodinja, Vrtiče — Vero: Marija Ozmec, 31 let, gospodinja — Borisa; Terezija Ko«, 23 let, fospodlnja Jedlovnik — Dragico; tefka Bodne, 21 let, gospodinja, Vinarje — Jožefa; Marija Arčnlk, 23 let, delavka, Velka — Marjana: Kristina Urek, 24 let, gospodinja — Andreja; Marija Predikaka, 25 let, gospodinja. Brezula — Branko; Clta Bevc, 34 let, delavka — Brigito: Ljudmila Znidar-ko, 27 let. gospodinja, Markole — Branka; Marija Valentan, 32 let, gospodinja — Ireno; Berta Robič, 26 let, gospodinja, Hrastje — Andreja; Ana Ribič, 30 let, knjigovodja — Borisa; Hilda Ovčar, 29 let, gospodinja Lehen — Mirka: Ljudmila Majer. 36 let, predica — Marjano; Frančiška Čelan, 29 let, llvilja — Aleksandra; Veronika Zabukovšek, 36 let. gospodinja. Sp. Grušovje — Marijo; Ana Sljanec, 24 let, gospodinja. Vosek — Danico: Marija Reš, 38 let. gospodinja, Radizel — Jožefa; Leopoldtna Lubas, 24 let, delavka — Vuzenica — -Albina; Angela Tomažič, 38 let, nameščenka, Sladki vrh — Bojana; Erika Sedar, 22 let, trg. pom., — Leopoldi-no; Terezija Saletinger, 27 let, gospodinja, Vukovje — Jožico; Jerica Merc, 22 let, delavka — Marjetko; ! Štefanija Kotnik, 29 let, gospodinja — Heleno. IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 16. marca ob 16: Axelrod: •Sedem let skomin« Abonma in Izven Gostovanje v Majšperku. Nedelja, 16 marca ob 16. Klallnger: •Na slepm tiru« Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja Nedelja 16. marca ob 20; Kislinger: i »Na slepem tiru« Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča ib Celja Ptujčani ln okoličani, nabavite m pravočasno vstopnice za nedeljski predstavi J Kisllngerjeve drame •Na slepem tiru«, katera Je doživela v Celju izreden uspeh Abonenti vseh abonmajev, rezervirajte a: pravočasno vstopnice v upravi gledališča Predprodaja vstopnic en dan pred predstavo in na dan predstave od 9 do ll ure In od 16. do 17 ure pri gledališki blagajni. KINO »PTUJ«: ameriški glasbeni barvni film »Ukročena trmoglavka«. DROBNI 00LASI SPREJMEM MESTO HIŠNIKA v Ljubljani. - Ponudbe pošljite na naslovi Slavko Klavžar. Ljubljana. Rudnik št. 16. VEC AVTOMEHANIKOV za popravila traktorjev ln drugih motornih vozil sprejmemo takoj ali po dogovoru. Spiejmemo tudi atvomeha-nlka s šoferskim izpitom D kategorije ln nabavljata podjetja s šoferskim izpitom ln ki je avtomehanik. Prav tako sprejmemo dva delavca za stalno zaposlitev, za pranje vozil ln rezervnih delov ter za druga hišna dela — »Agro-servla*, Ljubljana. Draga 41. SPREJMEMO več avtomehanikov ln avtokleparjev za mehanično delavnico na Rakeku. — Agroservls, Ljubljana. Draga 41. 944 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za skozi šivana dela (hrček peta) iščem. Ježe Bogo, Cesta na Loko 20, Ljubljana. 947 SOBO, prazno, v Ljubljani ali izven Ljubljane iščem. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. pod šifro »Brez stanovanja«. POZORI UGODNA PRILIKA! Za stanovanje v Ljubljani nudim v Celju lepo, komfortno stanovanje z vsemi pritiklinami. Sončno. Ponudbe z opisom Vašega stanovanja pošljite v oglasni oddelek LP pod šifro »Zamenjava s Celjem«. URADNICA, Z VEČLETNO PRAKSO, odlična moč, vešča samostojnega vodenja administrativnega ln finančnega poslovanja na oddelku želi spremeniti službo. Predpogoj Ljubljana ali Koper. Ponudbe na ogl. odd. pod »Poštena ln marljiva«. SPREJMEMO »trojne tehnike, šoferje C in D kategorije, ključavničarje, strugarje, kleparje, karoseriste, avtomehanike, mizarje kvalificirane ln visokokvalificirane, mlajše delavce za prliučitev v zgoraj navedene poklice, vojaščine proste. Osebno se zglasite na upravi podjetja Električna cestna železnica, Ljubljana. Celovška c. 164 — re-mlza. 960 SPREJMEMO vajence za učenje ličarja, ključavničarja, avtomehanika ln avtoelektrtčarja. Osebno se zglasite na upravi podjetja, Električna cestna železnica. Ljubljana, Celovška a 164 — remiza. 961 TOVARNA TEKSTILNIH STROJEV IN NAPRAV »KOVINA« — Kranj, Huje 49 razpisuje mesto vodje računovodstva Pogoji: nekajletna praksa v vodenju industrijskega 1 knjigovodstva! Plača po dogovoru. Ponudbe z obrazložtvijo dosedanje prakse in zaposlitve sprejema podjetje. Nastop službe možen takoj. k 29 = "Nin ....................... a 1 j UPRAVNI ODBOR PODJETJA »JUG0REKLAM«, Ljubljana I- razpisuje naslednja delovna mesta za: samostojnega računovodjo m Pogoji: dovršena srednja šola ali ekonomska srednja | šola, z daljšo prakso v računovodstvu referenta za oglasni oddelek in reklamo Pogoji: srednja strokovna kvalifikacija pomožnega delavca Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z življenjepisom ln navedbo dosedanjega služ- Ibovanja je treba predložiti do 30. marca 1958 v sekretariatu podjetja »JUGOREKLAM«, Ljubljana, Kridričeva ulica 5. 958 lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljllllllllllllllllljllllllljllllltiiiiiiiiiiiitiitiiiiiitiiliiiiiiliiiiiiii, .umu Z Jesenic in okolice KUPIMO kombinirani skobelni stroj s petimi operacijami Ponudbe na AVTOPROMET GORJANCI, Straža pri Novem mestu. «1° Ocžumo službo ima marca dr. Sajavec Mihael. s“boUN°,aOLEI>ALl8CE ,KBBN1CB Miller- :t2l*rca ob UM: Arthur z viaV: . v na čarovnice*. Zveze Nedelj? i« 80dne- nje v ob 18: Gostov*- Kranju- *Ž?^novem gledališču v čarovrnjee.111 MUler: ,Lov “ n kino “Mlin Italijanski barvni film —Pl avrS Predstavi ob 11 ln 2fl. log« barvni film -Pro- * ■ Predstavi ob is tn 20. tl ,r„ OVTPCA*: ameriški film »Pro-« vsem pričam«. Predstava ob 19.30. -DOVJE*i italijanski film »Umber-to d«, predstava ob 20. Novi slovenski grobovi na tujem , V Clevelandu so umrli: Anton Glo-van, star 71 let, doma Iz Dobrniča na dolenjskem, Anton Japelj, doma iz Bresta pri Ljubljani, Angela Zajc roj. “emšar, stara 79 let- .doma iz 2irov, Lojze Kastelic, star 86 let, doma iz Šentvida pri Stični, Ivanka Simčič roj. vrh, stara 77 tet, doma iz Dolnjega Zemuna pri Ilirski Bistrici, Marija Pucel P°tokar, doma iz Zagradca, Kata-Skoca) roj. Mezgec, stara 57 let, t-Ina lz Ostrovice pri Ilir. Bistrici, ln Penko, star 64 let, doma lz Nove suSice na Krasu. naštetih so umrli: v Milino Martln Kerhln. star 65 let, done« 15, s®ntJemeja na Dolenjskem, Ja-Pni« 1 oSnik' star U let. doma lz vasi ste« ,na Gorenjskem, Janez Rajšter, star 72 let, in Lovrenc Žagar, star M v rw0ma lz vasl Santa na Gorenjskem; Ver,? F? u: Uršula Podobnikar; v Den-RrtH. eža Marinšek; v Chicagu Hubert * de-star 73 let; v Hartshornu Edvard Litni * star «8 let, doma lz Vač pri dnm ! .v F^Ju Matija Vajs, star 84 let, p “ Smartna pod Šmarno goro, 1» »i!ka Antončič, stara 81 let, dot... ]n» S ska Prt Ložu; v Superloru Ju-Bia Fabjan, stara 74 let. doma lz Pijane st«? Kaki; v Gheenu Jakob Janežič, st*- let’ doma lz vasi Vrhnike pri ste- i? tr*u‘- v East Mollne Janez Kus, v«, J! let, dojna lz okolice Gorice; v m,'e Elizabeta Korošec- v Virginii Ma-A' . Ska'»r, stara 71 let, ln Frančiška M«*, v*- star® 81 let. doma iz vasi rt-dleska pri Ložu- v Rock Springsu Ve n šifrer, star 85 let. doma Iz No-stoe „s.el.lce; v Tampl Anton Straneer, v S, et' doma lz Planine pri Vipavi; H verditlu slavo Trošt, star 88 let, z Podgraje v Istri; v Wads-ortnu Anton Pečnik, star 67 let, doma cen.. . na Ooreniskem; v Sheboy-1» D ,Anton 2mave, star 76 let, doma Prt Gornjem gradu; v East ste« ». F11 na Floridi Martin Pavlič, let- dom» I* okolice Litije: v dom« ,BaJ?u Franc PleSko, »Ur 71 let. Con- Šentjerneja na Dolenjskem; v dom» 1utu Andrel Posega, star 8« let, buila “ Hrašč pri Postojni: v Frost-z s«! Anton Turk. star 65 let, doma Sanf 5*1 mabde pri Postojni, v La El,ml. Je Mavser. star 78 let; v Cie oJli«?n, °*e Sm*rgut, Star 70 let; v '-»reenwoodu pa Jože Godec, »tar 80 let. Rodile so: Pretnar Marija, delavka lz Begunj — deklico, Dobrila Tilka, pletilja lz Lesc — deklico, Dolinar Katarina, delavka lz Lesc — dečka Rijavec Ema, gospodinja z Gor. Lokovca — dečka, Berlot Almira, gospodinja lz Levpe — deklico, Kolman Terezija, poslovodkinj a z Bleda - Orad — deklico, Volontar Marija, uslužbenka s Jesenic — deklico Ureve Marija, delavka z Bleda - Želeče — dečka, Aganovlč Rem-za, gospodinja z Jesenic — deklico, Teppey Jožica, novinarka z Jesenic -» dečka Vugtinčlč Danica, gospodinja z BI. Dobrave — dečka, Resman Kristina, delavka lz Dvorske vaal — deklico, Srebrnič Zmaga, gospodinja a Plešlvega — deklico, Struna Marlda, gospodinja lz Vintgarja — dečka. Šušteršič Marlda, uslužbenka lz Radovljice — deklico, Odar Fran- Oglašujte v »Ljudski pravici!« Pavlina — Valentina, delavka u Plav — deklico, Strgar Ivanka, uslužbenka la Boh. .Bistrice — deklico, Zupanc Anica, delavka la Zasipa - dečka. Prašiček Štefka, delavka lz Hraš — dečka, Kenda Marija, VeBje trgovsko podjetje v Ljubljani ■ prejme: trgovske pomočnike — prodajalce vodjo blagovnega ekapedita administratorko ■ znanjem strojepisja ' skladiščne delavce — težak« saldokonttsta Ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod »SPOSOBEN* 950 Tovarna dušika Ruše ———i »gg I . I B HPHHI n il„'"BHi m razpisuje mesto šefa računovodstva Pogoji: dovršena ekonomska fakulteta z nekajletno prakso na vodilnih položajih v gospodarskih organizacijah ali ustanovah ali dovršena ekonomska srednja šola z vsaj desetletno prakso na vodilnem položaju. Plača in nastop službe po dogovoru. Stanovanje v Rušah zagotovljeno. Pismene ponudbe z dokazom o strokovnosti in kratkim življenjepisom o dosedanji zaposlitvi dostavite najkasneje do 31. marca 1958 sekretariatu Tovarne dušika Ruše. M1 iavKa iz Hras — dečka, Kenda Marija, izdela vka lz Smaata — deklico, Majetlč 1 Ivana, goepodlnja a Bleda - Želeče — f dečka. Umrtl m: Baraga roj. Pan tar Marija, 86 let, goepodlnja, Jesenice, Savska 7; Tonejec Cecilija, 57 let, goepodlnja. Jesenice, Slavka Likoviča 7; Kristan Jakob, 75 let, oaebnl upokojenec, Jesenice, prosvetna nova hiša; Podgornik Peter, 68 let. Invalidski upokojenec, Jesenice, staneta Bokala 4. VESTI IZ KOPRA PRIMORSKE PRIREDITVE KOPER Gostovanje SNG Trat sobota, 18 marca v Piranu ob ED: A. P. Cehov: »Utva«, izven Nedelja, 16. marca v tzoll ob 10: P. Cehov: »Utva«, za abonma Izven. Komisija sa sklepanje ln odpovedovanje delovnih razme-TOVARNI FURNIRJA IN LESNIH IZDELKOV »TOPOL« ILIRSKA BISTRICA ra*P‘,uJ® ^ natečaj za vodilno delovno mesto VODJE TEHNIČNEGA ODDELKA Pogoji: strojni inženir z 8-letno prakso v lesni industriji ali strojni tehnik s 5-letno prakso v lesni Industriji. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje — samska soba je na razpolago, novo družinsko stanovanje bo na razpolago dne 1. julija 1958. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave .na naslov: TOPOL Ilirska Bistrica. 943 • V Sesti mednarodni sejem tekstila in tekstilnih strojev V LESKOVCU 04 'S «41 4» tulijo 1958 prijavnl rok »e -azotavljavce Je do l aprila 655 »OBNOVA« raiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM TRGOVSKO PODJETJE - LISTIČE PRI M0STARU potrebuje večje količine topolovih debel dolžine od t m dalje, premera od 30 cm navzgor, zdravih« ravnih In brez grč brestove hlode dolžine od 1,60 m naprej, premera od &8cm navzgor, ravnih, zdravih In brez grč, kakor tudi orehove tehnične hlode dolžine od 1,80 m naprej, premera od 35 cm navzgor, merjeno brez skorje, ravnih, zdravih ln brez grč Ponudbe ha telefon 3 ln 25 Liltica ln 43-291 Beograd ali pismeno na »OBNOVO« — Lištica pri Mostaru. ggg »ELEKTROPRENOS« PODJETJE ZA PRENOS IN TRANSFORMACIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE — LJUBLJANA Hajdrihova 2 razpisuje naslednja delovna mesta za: glavnega inženirja Pogoji: fakultetna izobrazba z 10 let prakse ali srednja strokovna izobrazba s 14 leti prakse šefa gospodarsko računskega sektorja Pogoji: fakultetna izobrazba z 8 let prakse ali srednja strokovna izobrazba z 12 let prakse šefa obratovanja Pogoji: fakultetna izobrazba s 6 let prakse ali srednja strokovna izobrazba z 10 let prakse šefa investicij Pogoji: fakultetna izobrazba s 6 let prakse ali srednja strokovna izobrazba z 10 let prakse sekretarja — pravnika Pogojit fakultetna izobrazba s 6 let prakse ter nadaljnja delovna mesta za: inženirja energetika inženirja projektanta, finančnega knjigovodjo stroškovnega knjigovodjo obolista knjigovodjo osnovnih sredstev Za vsa delovna mesta imajo prednost reflektanti s pra-Jcso v elektrogospodarstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe čimprej. Ponudbe pošljite na zgornji naslov do 25. marca 1958. 945 ,n tUh“ l “*"pUno “I®*"«*® Podjetje .Ljud.Ha pravica«. Ljubljana Kopitarjeva ulica g telefon 39-181 - Notranjepolitična ■oapodaraka rubrika Nasorjeva (311. telefon 30 607 (d 63 681 - Kulturna rubrika Kopitarjeva 8^11 telefon 31-857 - Uprava Trubarjeva tau? \ ‘*'®foD 22 4B1 •» ** «** “ Naročnliukl oddelek Petkovžhovo nabrežje 65. telefon 33 494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4 51-858 - Poslovalnica na Titovi eestl 15, telefon 38-826 - Mesečna naročnina 350 din, sa tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-8-Z-1393 Poštni predal 48 - Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo 1» din Uprava »LJUDSKE PRAVICE« litihliana Petkovškovo nabrežje 25 Poštni oredal 42 Odratlta to nam oošuiu tje po deli v Atlantiku 1 vse še1 od kraja izstrelitve. V švicarskem Baslu so odp pred dnevi prvi evropski sili nebotičnik za parkiranje avtorr bilov. V sobah s kopalnicami dovolj prostora za 130 šoferjev, % ATELIT SELE IZJAVA STROKOVNJAKOV JE'UTIŠALA NAJRAZLIČNEJŠE GOVORICE O VZROKIH AMERIŠKEGA NEUSPEHA Z DRUGIM »EXPLORERJEM« »Violinska pravda« O Neki newyorškl popoldanski list je objavil pred'dnevi na prvi • strani zares nenavaden oglas: »Izginil je dva metra dolgi ko- • vinasti valj s premerom 18 cm. Zadnjič so ga videli na po- • dročju Capa Canavcrala na Floridi v višini 13.000 m. Najditelj • dobi primerno nagrado. Najdbo takoj prijavite armadnemu • raketnemu središču Huntville v Alabami ali najbližjemu vo- • jaškemu oporišču.« Mali oglas je imel velik naslov: »Kje je naš mesec?« To vprašanje so si tistega dne zastavljali milijoni Američanov v zvezi z dogodkom, ki je splošno znan kot »skrivnost izginulega satelita«. Televizija v prometu V angleškem Durhamu so napravili tridnevni poiskus, v katerem so s televizijskimi napravami urejali cestni promet. V kratkem bodo v tem angleškem mestu vozili pod nadzorstvom prometnika, ki bo imel pred seboj dvoje televizijskih zaslonov in bo ob televizijskih slikah ročno usmerjal promet. Zanimivo je, da med televizijskim poskusom prvič po dolgem času ni bilo na križiščih velikih zastojev. Majhni elektronski možgani Mladi japonski znanstvenik Ta-kahaši je izdelal zelo majhne in cenene elektronske možgane. Aparatura mu je uspela pd štirih letih raziskav v laboratorijih japonske vlade. Na trimesečni preizkušnji se je mali elektronski stroj dobro obnesel, neko japonsko podjetje pa bo poslalo že aprila na trg prve serije. Hunt na Kavkazu Vodja britanske odprave, ki se je pred leti povzpela na Mount Everest, najvišjo goro sveta, se pripravlja na raziskovalno pot po Kavkazu. Z Rusi se je začel pogajati že pred štirimi leti. Letos julija naj. bi se mešana rusko-angleška planinska odprava povzpela na nekaj kavkaških vrhov. med og.iasi Sprva so seveda ugibali na vse strani. Nekateri so menili, da ameriškega drugega satelita ni mogoče videti, ker je ubral drugo pot, kot so mu jo začrtali, in da se bo skrivnost razvozlala čez nekaj dni, ko bodo ujeli radijske signale... Se druga fantastična domneva: zaradi izredne hitrosti je satelit ušel vplivu zemeljske težnosti .in zdaj drvi nekje vesolju in — kdo ve, kaj Stradivarijeva. Paganini je baje izbral napačno. V ozadju te pravde pa je še nekaj: spor in tekma med trgovci s starinami in .sodobnimi izdelovalci violin. Zadnji očitajo prvim, da precenjujejo vrednost starin, zato pa nove, tehnično nemara celo popolnejše ne gredo v denar. Leta 1951 je zuriški izdelovalec violin Karl Machler tožil Werro, češ da je ocen.l za StradivarijeV izdelek violino, ki jo je izdelala njegova delavnica. Takrat se je začela zapletati zadeva, ki se bo v kratkem zaključila pred bernskim sodiščem. tem delu rakete je imel satelit znatno manjšo hitrost, zato je začel padati. Kakor vsako drugo telo je zemlja tudi njega potegnila k sebi. Padal je in dospel v ozračje, kjer je verjetno zgorel ali razpadel. Po domnevah znanstvenikov so se potopili njegovi ......................:akih 3000 km tako zapletenem mehanizmu lahko nastanejo napake, rezultat pa je opisani neuspeh, j Ameriški listi so ob tem neuspehu vojaških strokovnjakov | načeli še eno vprašanje: tekmo med posameznimi rodovi vojske. Za sedaj je dosegla z raketami vidne uspehe le vojska, pri kateri dela ekipa nemškega znanstvenika Brauna. Mornarica, ki je doživela že nekaj neuspehov s svojim Vanguardom, je ugotovila dvajset minut po izstrelitvi s svojimi radarskimi in drugimi postajami v Karibskem morju, da drugi satelit nima potrebne hitrosti, vendar ni poslala sporočila armadnemu laboratoriju, češ da tega ni nihče zahteval. Po drugi verziji je Braunova fkupina dobila od mornarice podatke o neuspehu, vendar jim ni verjela. Tako se je sporočilo zakasnilo. — Zraven tehnične zapletenosti torej tudi povsem človeška lastnost konkurenčnega boja in zavisti... V poskusnem bazenu francoske atlantske ladjedelnice so pred dnevi splovili miniaturni model velike čezoceanske potniške ladje »France«, ki jo nameravajo zgraditi v prihodnjih dveh letih. Posnetek kaže model in konstruktorja. bo... Morda bo prišel celo na mesec... Ljudje preprosto niso mogli verjeti, da je drugi poskus z drugim satelitom odpovedal na celi črti. Sele suho uradno sporočilo je utišalo govorice. Strokovnjaki so objavili, da izstrelitev »Explo-rerja 2« ni uspela. Odpovedal je četrti del rakete, ki ga je nosila. Ta četrta raketa naj bi dala 14 kg težkemu satelitu pospešek, da bi dosegel hitrost 29.000 km na uro in tako zakrožili po začrtani poti okoli zemlje. Zaradi napake v Ob tem nastane vprašanje, kakšne so pravzaprav težave pri izstreljevanju umetnih satelitov. Na današnji razvojni stopnji raketne tehnike je po vsem videzu najteže usmeriti satelit v začrtano krožno pot-. Kakor je znano, so strokovnjaki dosegli pri izstreljevanju topovskih granat in krogel stabilnost leta z rotacijo, ki jo | zagotovijo vijuge v cevi. To načelo so uporabili tudi pri raketi »Jupiter C«, pri kateri dosežejo rotacijo z elekričnimi motorji, ki so montirani v prvem delu. Pri Na zatožni klopi sodne dvorane v švicarskem Bernu sedi majhen, sivolas možic. Očitajo mu eno največjih sleparij v zgodovini trgovine z glasbili. Za deset milijonov franposkih frankov je bil prodal ponarejeno violino, označeno kot izdelek italijanskega mojstra Stradivarija. Ker so trgovci s starimi glasbili med seboj povezani, omenjajo švicarski listi možnost, da bi lahko prišla na kocko avtentičnost mnogih gosli, ki so jih ti poznavalci označili kot izdelek mojstrov 17. in lo. stoletja in jih kot take tudi prodali. Henry Werra, ki sedi na zatožni klopi, je bil pred leti predsednik švicarskega združenja trgovcev z violinami. Sodni tribunal sestavlja 34 izvedencev z vseh strani sveta. Te dni se jim bo pridružil tudi italijanski violinist Corrado Romano, ki pravi, da mu je Werra prodal za tri milijone frankov ponarejene Guadagninijeve gosli. Ponarejenega Stradivarija, ki ga je ta trgovec prodal za deset milijonov, so ocenili strokovnjaki le na milijon. Izid te pravde je precej odvisen od Maxa Freija, vodje policijskega laboratorija v Zurichu. Njemu so naročili, naj strokovno pregleda sporna glasbila. Njegova delo ne bo lahko, ker bo ob-toženčeva obramba postregla z dokazi, da je bil glede violin I zmotljiv celo slavni Paganini. I Guillaume, ki mu je ta violinist Ta švicarski strokovnjak je ugo-dajal v popravilo svoje gosli, je tovil, da Je ponarejena večina nekoč pokazal Paganiniju dve gosli, ki so označene kot Stradl* povsem enaki violini. Ena je bila' vari jev izdelek Zavihano steklo za prosojne vmesne stene Približno pred pol leta je začela neka avstrijska steklarna (v Moosbrunnu) izdelovati profilno konstrukcijsko steklo, ki ga je mogoče uporabljati kot gradbeni material. Od navadnega ravnega stekla se to profilno razlikuje po tem, da so robovi zaviti v obliki črke U. Ce postavijo profilne plošče drugo na drugo, dobijo trdne stene. Profilna plošča, ki meri kvadratni meter, vzdrži v sredini obremenitev do 190 kg in se šele potem zlomi, pri enakomerni porazdelitvi bremena pa to ustreza pritisku 1410 kg na kvadratni meter. Kot je znano, Premalo svetlobe »Ljudje varčujejo na napačnem koncu« je ugotovil zahodnonemški inštitut O Zahodnonemški inštitut za • proučevanje življenskih navad • je objavil presenetljivo ugo- • tovitev, da živi dobra tretjina O ljudi v preslabo osvetljenih • prostorih, ker varčujejo na na-<• pačnem koncu In ne privoščijo O svojim očem dovolj svetlobe. Anketa, ki so jo razpisali, je pokazala, da se mnogi ljudje zadovoljijo v dnevnih sobah s 40-ali celo s 25-watnimi žarnicami. Ta svetloba je po mnenju zdrav-S kravjimi zvonci so podžigali nikov mnogo preslaba ne glede navdušeni navijači švicarske ko- na velikost tega ali onega pro-lesarje, ko se je pred dnevi začela štora. V tistem stanovanjskem v ziiriškem pokritem stadionu prostoru, kjer se družina po ve-šestdncvna kolesarska dirka. čerih zbira, bere ali opravlja do- NAROČILNICA Podpisani ulica pošta oaročam »Ljudsko pravico«, »Ljubljanski dnevnik«, in prosim, da mi Jo začnete i ■ redno pošiljati (neustrezno prečrtajte). Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi Številki, oziroma Jo bom plačal po inkasantu. Datum podpis OdretIM in nam pošljite mača dela, bi morale stalno goreti vsaj 75-watne žarnice. V lestencu za štiri žarnice naj bi bili po dve 75- in 40-watni, ki bi po dve skupaj osvetljevali sobo vsaj s 115-wati. Tudi za namizne luči priporočajo zdravniki 100-watne žarnice. Kdor živi »svetlo«, je vsaj v večini primerov bolje razpoložen kot pa »25-watni ljudje«. V primerni svetlobi se človek ugodneje počuti, hkrati pa luč prijetno učinkuje na njegove oči. Zahodnonemški zdravnik dr. Schlosser celo trdi, da so ljudje, ki živijo v dobro razsvetljenih prostorih, spričo splošnega boljšega počutja tudi bolj odporni proti raznim boleznim, družinsko vzdušje pa je vedrejše. Žarnice s 25 W naj bi ostale le na nočnih omaricah, kjer neposredno osvetljujejo knjigo, ki jo beremo. Zdravniki pravijo, da je za vsakih deset kvadratnih metrov potrebna vsaj 80-watna svetloba, še boljša pa je kombinacija dveh žarnic s skupno svetilnostjo 125 watov. Kot napačno varčevanje označujejo osvetljevanje stanovanjskih prostorov s 25-watnimi žarnicami. Slaba svetloba v delovnih prostorih zahteva od vidnih živcev Posebne maske V SoVjetski zvezi so začeli izdelovati cenene plastične kisikove maske za potnike, ki se vozijo z reaktivnimi letali. Te maske bodo lahko nosili tudi bradati ljudje ter 10-letni otroci in ženske ne glede na frizuro. preveč napora. Ce osvetljujemo prostore v medlih dneh, je treba paziti na to, da umetna svetloba občutno preseže naravno. Žarnice nad pisalnim strdjem ali knjigami in spisi morajo povsem premagati medlo dnevno svetlobo, zakaj če se mešate obe, to kaj kmalu čutimo v očeh. Ljudje, ki nosijo naočnike, večinoma ne vedo, da jim umetni optični pripomočki poberejo kakih 25 W svetlobe. To bi bilo treba upoštevati zlasti pri nakupu žarnic za namizne luči. Neonske cevi, ki se čedalje bolj uveljavljajo, so vsaj z zdravstvenega stališča najprimernejša svetlobna rešitev. Ker jih je dobiti v več barvnih odtenkih, prispevajo k ugodnejšemu počutju doma in na delovnem mestu. prenese ravno steklo sicer le kakih šest kilogramov pritiska. Z novim steklom je mogoče graditi do štiri metre visoke in neomejeno široke zidove, treba je le posamezne sestavne dele dobro namestiti drugega na drugega. Vmesni stebri niso potrebni, stekla ni treba dajati v jeklene okvire, marveč ga le zgoraj in spodaj pritrdijo v konstrukcijo nosilcev. Ce uporabijo to steklo v dveh plasteh, nastane vmesni prostor, ker plošči zaradi zavitih robov ne morete biti tesno druga pri drugi. S tem dosežejo dobro izolacijo zvoka in toplote. Zunanje stene iz takih steklenih plošč varujejo pred mrazom in vetrom, na njihovo stabilnost pa ne vpliva niti najmočnejši vihar. Enake lastnosti je imela doslej le steklena opeka, ki je res odpornejše, vendar je znatno manjši gradbeni element, ki ga je težko montirati. Izolacija toplote in zvoka pri stenah iz pro-filnega stekla ustreza 25 cm debelemu zidu iz žgane opeke. Novo profilno steklo je prosojno, ni pa prozorno, zato je zelo primerno za izdelavo vmesnih sten, ki ločijo posamezne pisarne. Razen tega lahko arhitekti planirajo pri svojih stavbah poljubno dolge in do štiri metre visoke svetle pasove, kar je še Avtomobilski silos posebnega pomena pri graditvi industrijskih, telovadnih in kongresnih dvoran ter podobnih objektov. Profilno steklo izdelujejo po podobnem postopku kot navadno ravno, na robovih pa ga zavihajo pri temperaturi kakih 1100 stopinj Celzija. I V pred so odprli silos, avtomo- tratni io. Drobne ZANIMIVOSTI SRCE NA DFSNI STRANI Petnajstletni Stojan Jeremlč lz Zahodne Srbije je moral nedavno zaradi aripe na zdravniški pregled. Zdravnik Je ugotovil, da Ima (ant srce na desni, Jetra ln slepič pa na levi strani. ZVEZDA SE SPREMINJA i Ameriški zvezdoslovcl so proučevali 280 posnetkov zvezde, ki so jo slikali večkrat v obdobju od leta 1890 do danes. Njena svetloba se je že nekajkrat spremenila, in sicer prvič leta 1920, ko je začela njena svetloba močno naraščati, potem pa Je zvezda tri mesece temnela. Leta 1926 je zasijala v nekdanji moči, ob koncu druge svetovne vojne Je spet potemnela, pred sedmimi leti pa je prišlo do tretjega vrhunca. VODA DRA2JA OD ZLATA V Izraelu tičejo na puščavskih tleh vodo do globine 1000 metrov. Zadnje čase uporabljajo električno instrumente, s katerimi je mogoče na zemeljski površini ugotoviti, v kolikšni globini 1e voda, ta vir življenja na tzraeliklh puščavskih tleh. AVTOMATIČNI LIKALNIK Neko francosko podjetje prodaja tako imenovani avtomatični likalnik, ob katerem lahko gospodinja dela med likanjem kaj drugega. Likalnik deluje na principu stiskalnice, sestavljajo pa ga vroča plošča, številčnica in valj, ki se obrne štirikrat v minuti. V Madlson Sauaf® Gardenu, znaf' newyorškl boksar' ski areni, jc pr®® dnevi tekmoval® za naslov najlcP' šega 2569 psov- Posnetek kaže bul' doga, ki sta P°' trpežljlvo čakala na odločitev stro' kovne komisije l*1 se potem zado- voljila z drugi«1 mesto«. SOBOTA, 15. MARCA 1958 ]