73, številka Trst v torek 14. marca 1905. Tečaj XXX, tm~ IzhaJ*. vsaki dan. V f«di ob nedeliah in praznik iti ob 5." uri oh ponedeljkih ob * uri ziutrmj. a *terilke prodajajo po 3 ncvč. .6 stotinki • nin eib tobafcarnah v Trnu in okolici. Ljubliani. Gorici, iji- Krar. u. Mariboru. Celovcu. Idriji. >t. Petni. Sežani, Nabrežini. Noveinmestu itd. tlciase In narnrbe Npreiem» uprava lista „Edinost", nlica rio Gaiatti $t. is. — trudae ure so od 2. pop. do iveier. — One ojriasoni 16 st na vrsto petit : poslanice, -n.rtnice javne zahvaJe in domaći otrlasi po poeodbi. TELEFON Štev. li:»7. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Y edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto -4 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pnma se ne sprejemajo in rokopisi se nc vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorgrio Gaiatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik ionsorcii lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Gaiatti it. 18. Poštno-hranilnični račun 5t. 652.841. m 'J (Brzojavne vesti). Govorice o odstopu generala Kuro-patkiua. PARIZ 13. Iz Petrograda bo vež listom h jcrič.li, da je general Kuropatkin brzojavno j r s 1 car,a, naj mu odvzame vrhno povelj- n-tvo, ker se e iti duševno in teleeno utrujenega, da bi aamogel še neđaije voditi vrhno p vejjn štvo. General Suhumlmov je izjavil, da je pripravljen prevzet' vodstro vojaške • jperac je v Mandžuriji pod pogojem, da bo »enovan geacra i5 mom veliki knez Nikolaj Nikolajevi?. Nadalje s« govori, da b:sta v kratkem nc .biiiziraaa 2i io 23. armadni zbor. Ropanje kitajskih težakov v Mukdenu. PETROGBAD 13. L* »Sovoje Vremja« p roča: Ko so z*dnji ruski vojaki zapustili Mukieo. je mn< go stotin kitajskih težakov napadlo zaloge ruski kitajske banke ter j h op'*n lo. Ker so Japonci krmilu za odišlimi ruskna: četimi pr šli v Makden. se je po--rec lo f r j« t mn-go roparjev, ki so bili takoj mmrteni. Promet na zasibirski železnici. PETH(XtKAD 13. Promet na ielezaiaki ur g Samara—Zlatoust zas b rske želtzniee _,e pop looma u-ravljen. 2000 zaprtih in od--t.ii voiov z b agom, namen' n m na bojišče, e nsaaja na raznih izogiba lit/'i h. Iz Petro-;ra ia je d« Slo povelje, naj se ustavi nadaljno - »rejea^ase blage, da ostane prrga odprta za prevažan o nove armale pol m lijona ljud:, ki j h oipošljejo v Mandžurijo. Ruska protestna nota v Pekingu. LONDON 13. Letu »Morning Poet« s.i v raj brzojavil: iz Sangaja: Ruaki odpe-b'.se€C v Pekingu je poslal kitajskemu vna-n eau uradu p'otestoo not^, v kateri se za-tr : e da so pri S nmint nu čete generala Ma skupno s Hunguzi sodelovale proti KH- lc. Kitajski generalni guverner v Mukdenu Izgube armade generala Oku. LONDON 13. »Da lv Telegraph« poroča z T kija od včeraj: Rasi so s silo vzeli seboj kitijskega ganerainega guvernerja v Muk-ienti, ker so ga meli na suma, da deluje za Jepos***. OJ ap< nske armade je v zadnjih bojih ase oddelek generr-ia Oku največe izgube ; rte znašajo lf> 000 mt ž. Msd renjtnci so ge-n-r^lni majorji Mejeda in Maš:. Ruske čete blizo Tielinga T1ELING 13. (Ruska brz. agentura.) llu-ce 5ete »e bi žajo poz ci am pri Tielingu. oaci prodirajo severno od Mukdena v < d ielkifa. Izjava japonskega odposlanstva. DUNAJ 13. Japonsko odposlanstvo je izialo izjavo, v hatsri ee zavrača trditev Rusije, da je Japonska kršila nevtralnost Kitajske; temu nasproti pa navaja več slučajev, češ, da so ruski vojaki marširali po Mongoliji in drugčm kitajskem ozemlju ter s tem kršili nevtralnost Kitajske. Dogodki v Rusiji. BIELOSTOK 13. Uslužbenci tramvaja in izvoščeki so šii zopet na delo. Mesto je mirno. Patrulje hodijo po mestu. MISSK 13. (Petr. brz. agentura.) Na policijskega mjstra Kosenb rga js bil v minoli noči izvršen atentat z revolverjem. Strel ni zadel. St. rilec je ušel. PODLISTEK. 152 Prokletstvo. Tin»£i roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlč. Frevel M. O—t. Mladi bojevnik je stal sredi trg«, med množi-o, zaklical po kako besedo ok< lo sebe, ali csupn 1 je. Ljudje so stali mirni, nemi Kakor stebri. Teiaj se je preril Pav #a Gonč in zasričal : — Gričani ! »Pri Tomažu« je vina, denarja in orožja ! Na noge ! Ne bojte sa s dmka! Bog poživi gospoda kapeuna od Ločenca! — B >g ! ee je odzvala s prvega bučna gruča, ali vsi drugi so molčali. — Kdor je proti gospodu kapitanu, je izdajica in zločinec ! te je zadri Paviša z nova dvigaje pesti. Kdor je polten, za mecoj na orežje ! Na Kapitelj ! V hipu je pr.vezal Gonč svoj rudeči pas na palico. Dvignil ga je z lev:G j visoko, Brzojavne vesti. Sprememba na ministerstvu za deželno hrambo. DUNAJ 13. Na današnjih splošnih avdi-jeseah sta bila od cesarja veprejeta : FZM. grof Weleersheimb in novi minister za deželno hrambo FZM. Schona ch. Cesar ju zaprisegel včeraj FZM Schoaai-cha kakor ministra za deželno brambo. Novi an^ležki poslanik na Dansjn. LONDON 13. Na mesto Sir E. R. Plunketta, k ostavi meseca m ja t. 1. tvo;e mesto na Dunaju, je bil poslanikom na dunajskem dvoru imeoovaa odposlanec v Koda-nju, Sir Ed\vard Goschen. Pismo iz Rusije. (1'isano sredi meseca februarja.! III. Vaš slovanski nared je — mi pravijo ruski prijatelji — čvrst, ž v in krepak ; ali ma! je ! In vrhu tega ga je prekanjena politika razcepila in ga odtrgala od bolj mcčoih, istokrvn h narodov. Vkš: predu ki iz usode-poluih eas3v Jul.ja Cezar a niao imeli dovolj lizične mo5i ?n zrnt žnoeti, niti ne duševne sile, narodne zaveda s*_i, neobhodno potrebne za ohranitev svojega imetja in bitja. Zato so tujinci ulomiii v vašo kstaino, polastivši se vašega dednega imetja. Tu se čutijo gospodo, a z vami se vedejo, kakor da ste «e vi vte-raj vrin li na njihova tla. VTaš narod se je ;— kakor poanemijfmf) iz vaše »Edinosti« — vzdram;! in terja n zij svoie narodne pravice. Ali šibak je, treba mu pom.či! Ali od kodi mero pr.čakovati podpore, easlombe! Kdo mu da .e zmožnosti, da si pribori zopet svojo dedno last ? Vaše eredisoe, vaša mamica Ljubljana? Eh - ! Res moresijue mortaliuai. To ie gotivo: tržsški Slovesen imajo pclno pravico, da računajo na materino skrb. Našs matušba Moskve je odposlala mi-lijor.? za gore na Vzhod, je ustvarila tam z desnico pa je kazal vebko čuiaro ter stepal tafco uka^e proti Kumenenim vratom in kri-črje ob tem : Ne bojte se ! Nemški »Šuštarji« pojdejo z nami. Naprej ! Juhuhu ! Za Pavišern pa je letela velika gruča brezhišnikov, težakov in otročajev; ottali svet ee je razišel poveaen'h glav na svoje domove, a tudi gospod Prodanič se je povrnil mirno po srednji uli ci v kraljevsko palačo, da naznani kapitanu, kako je njegova strela — padla v ! vode. — K vragu ! je pknil LuSenac. Kaj naj storim? Itak n mam dosti vojsse, ako bi tudi cbral vse. Ali poči naj, kjer poči ; jutri ob zori treba udar.t . Prodanič ! To pismo naj konjenik ponese medvedgradskemu kaštelanu. * * m Nad goro se je belilo nebD. Iz nejasnega jutranjega mraka so se začele počasi kazati hiše, grmi, drevesa, polje in gora. Kje pa kje je bilo čuti čivkanje ptice, šumenje listja ; zvezde so bledel«. Slednjič se je izvila iz nejasne ravnice dolga belkasta proga, čim dalja, tem tanjša : cesta med livadami in vrtovoi. Kraj ceste je plapolal velik ogenj, a poleg * istega sta sedela dva človeka na kamenu. neprecenljivo ogradje Port Artur in prelestni Dalj ni — vabljivo pristanišče kupčijskega mornarstva. Vse to sa je zgodilo v nekoliso .'etih. Podobno je, kakor da bi bil čarodejni Protej udaril s čudotvorno palčico po skalnatem bregu Kvantuna. Ljubljana ne razpolaga tolikimi milijoni, vendar ne verjamemo, da ne bi bilo možno zasnovati družbe, ki bi osnovala lastno trgovsko brodovje. Vaš in — naš Trst, sezidsni na mestu vaše Doline, po vaši daljavi te »Daljni«, ampak »B'ižnji«, bi postal polagoma v krepko oporo Slovencem na bregu morja. Tu, v naši knjižni omari so zvezki »Novic«, ki smo jih pred 30 leti prečitavali z vam;. Avstrijska vlada je svojedobno — dobro si zapomnite to! — konfiscirala Kozlerjev etnogn.ti5ai zemljevid slovenskih pokrajin ! Blenvais, Vilhar, Toman, Svetec, Costa, Razlag in drugi mož}e premi-nole generacije so ee borili z Nemcem Apfjl-ternom in nemškutarjem Dežmanom. Izrinili so nemško večino iz mestnega sveta ljubljanskega in deželnega zbora, ker jih je navduševalo 88 mo eno čutetvo — narodna zavest. Tako se zdaj bore tržaški Siovenc". A v Ljubljani, kaj delajo v deželnem zboru ? Poscemajo »kulturne narode« in razcepili bo se na liberalca in klerikalce ter pitajo eden družeča s krepkimi — fsj ! Ne vidijo in ne vedo, da tudi zanje ni se prišel čas, da bi zamogli brez občutne šsode za skupne inte rese naroda vspevati brez vzajemne zaslombe, brez medsebojne moralne podpore (kjer ni materijalni) ter delovati za ohranitev in svobodo naroda. L ubljana ima odprto pot v vesjljni svet preko — Trste. Će vam Trat vzame Italija, zegOBpodarijo v Ljubljani kmeiu zopet Nemci ! Pa tudi če ae prtde tako daleč, ven-.lar se more mirno reči, da bres Trsta ne bu mogla biti Ljubljana prestolnica slovenskega ur roda, da bo po izgubi Trsta ponižana in bo daleč zaostajala za Zagrebom, Beligradom in Sofijo ! V imenu slovanskega palrijot'zm i je smeti torej zahtevati od slovenskih rojakov na Kranjskem, da — to pravijo moji ru-ki prijatelji, ki se zanimajo za dt godke v Sloveniji — ee zavedo uEodnosti sedanjih momentov in da s patrijotično požrtvovalnostjo zapostavijo vsaj začasno svojo medsebojno strankarsko borbo, ter da v narodni blagor poiščejo za sedaj kakov modus vivendi. Šolska mizerija v Istri. (Iz govora posl. Žitnika v zbornici poslancev). (Zvršet9k). Vprašam vas, gispodje: Povejte mi, kaj naj store Slovani, da dobe potrebne ljudske šole ! Enkrat odločuje lju isko štetje, drugič obč. zastop, tretjič dež. odbor, četrt č drž. zakon, a vedno le proti Slova- nom. V Ljubljani n. pr. ee je mestni zastop pred leti uprl novi, nepotrebni nemški šoli, toda vse oblasti so se r glasile za nemško šolo. Za božjo voljo, vprašam, kje pa je pravica ? Ali zakoni in prazni izgovori veljajo res le za Nemce in Italijane ? Naravnost škandal pa s^ šoleke takse v Istri. Hrvatskih in slovenskih šol v Istri ne dovoljujejo, pač pa je italijanska večina istrskega deželnega zbora leta 1894. sklenila šolske takse, dasi je slovanska manjšina cd-ločno prigovarjala. Ker ta zakon ni dobil najvišjega potrjenja, so ga leta 1895. zopet predložili z nekaterimi spremembami. Medtem pa je bil dežaioi zbor razpuščen in novi deželni zbor je zopet vsprejel zakon glede šolskih taks, ki je bil potrjen dne 7. avgusta 1896. Ta zakon je napravil v deželi največji vihar. Občine so pošiljale prošnje in pritožbe na razne oblasti. Vlada je res na-svetovala nove spremembe, katere pa je italijanska večina deželnega zbora kratko-malo zavrgla. Deželni odbor je vendar mnogim občinam za prvo polletje šolskega leta 1897/98. odpustil Šolske takse in za naslednji dve polletji znižal na dve tretjin;. Šolske takse so bile proraSunjene na 180 000 K. V deželnem proračunu za leto 1898. pa je iz naslova »šolske takse« le 1)918 K, doČim je samo šolaka občina Kastav morala plačati 8424 K. Leta 1899. je bilo v proračunu 00.000 K, občina Kastav sama je plačala 12.000 K, in leta 1900. celo 13.000 K. Nasprotno pa je deželni zbor troske za šolstvo v letu 1899. znižal o l 369.400 na 318.700 K. daš- so treški znašali vtč ko 29.300 K. Vprašam vas, kdo razume to manipulacijo? In če jo razume, kaj reče na to ? Pobirali so šolske takse, a dohodkov niso porabljali za namen, ki ga določa zakon. Deželni šolski svet je dalje določil, da ee v Istri vsako leto ustanove le tri nove šole. Troski znašajo povprek 4000 K, a deželni zbor zahteva 180 000 K samo na šolskih taksah. Večina deželnega zbora pa je leta 1898. še sklenila, da deželni odbor ne sme dovoliti nobene nove šole, dokler ne dobi seznama vseh krajev, kjer so potrebne nove šole. Tako postopsjo mogotci v Istri ! Ali jo eudao, da je ša denes v Istri nad 14.000 otrok brez veacega pouka? Pač pa je italijanska večina deželnega zbora lani dovolila 10.000 K za »Lego«, to je za italijanske šole v slovanskih občinah. Slovanska manjšina v deželnem zboru je brezpravna ! ! Zato, gospoda moja, je pač neopravičeno očitanje, da je slovansko prebivalstvo v Istri neomikano, da ne zna pisati in čitati. Plačevati mora za šole, a no dobiva jih, če proBi za r>je. Srce krvavi človeku ob teh tužnih razmerah. Šolska družba zn Istro Grga Prš'.in pod kožnato kapico, starim oklopom. Pred seboj je držal z obema rokama meč, zaboden v tla, ter je gledal v ogenj ! Kraj njega je čepel v travi tat Martin, ovivši reki okolo kolena in tresoči se v svojih cunjah pod ostro jutranjo roso kakor pes. Doli na polju so lt žale, čepele nejasne gruče. Kmetje so to kap.tsijski in škofijski, in pa kak siromašen plemič, ki jih je Prišlia na-hujskai proti njihovim gospodarjem. — Hm! Torej v Zagrebu je, praviš, je vprašal Grga poluglasno. — Da, gospodar, v hiši kanonika Lince-lota. Ko je bil Pavel odišel k morju, je prišel novi škof, ker so Pavla odstavili. — To vem. To isto, kar je on meni storil, storili so diugi njemu. — Vse, kar je bilo Pavlovo, je nadaljeval Mart.n, so mu edvzeli do zadnje krpice. Tedaj se je Lancelot usmilil deklice in je vzel Angelijo k sebi. Tu živi sedaj samotno, toliko da jo vidiš v cerkvi. — Dobro! Katero hiše ima sadaj Lancelot ? — Za ribnjakom zadnjo, blizo nove kapiteljske vesi. — Je-li tain p( savijen nasip? — Je, ali slab. Najmočneji nasipi atojć proti Griču, ker popje ne pričakujejo, da bi jih kdo naskočil od zadej. — Ne vedo nič o meni ? — Niti v sanjah. — Je-li hiša močna ? — Ne, stara je, lesena. — Misliš, da se bodo tam branili ? — Mislim, da ne, ako ne etari križar, ki pazi na deklico kakor da je pjena do-jilka, Pavel ga jej je postavil za čuvarja. — Dobro. Po takem hočemo naskočiti. To deklico moram imeti. Naj Pavel Horvat občuti, kaj mi je zakrivil. — In prav je, pregnal te je. — Koliko sem izgubil denarja, izgubil sem po njem tudi stričevo dedšČino. Zabosti ga hečem v srce. Vem, kako ljubi to deklico, kakor da jej je oče. — Torej maščevati se hočeš, kakor na Zivanu, ej ? je privzdignil tat glavo in oko mu je čudno zabliskalo ob plamenu. (Pride še.) tr<- ši ta leto do 50.00»» K za privatne hrvat-j črt?, imeli cgromnih izgub — saj poroča ake ljudske šole. Xo je pač dokaz, da ljud stvo žili pouk:.. a le nasprotniki m>i ga ce samo stcupina privoičajo, da dosizajo svoje politične namene. Z czir jm na te podatke predlagam re solucijo, si jo je h:l proračunski odsek pre jel že leta 1893. in se glaBi: »C. kr. vlada ee p« z vija, da posebno pozornost obrača na Ijudase šo'e v Primorju, da izvrši zakonue dohčbe, da dobe potrebne šole vsi za sjIo obvezani otroci in da v šolah poučujejo v materinskem jeziku v tr) usposobljeni učitelji.« ravno danes neki japoncfilski vir, da je imela Oku kacih 13000 izgub, a koliko eo jih imele ostale 4 skupine — si moremo lahko predstavljati, da 89 je število japonske armade ki je pred !> tko štela ;>0<>.000 m°ž, izdatno skrčilo. Ker so tu na-letali na veliko huji in daljši odpor, nego pri I/jaojauu, si moremo domnevati, da se japonske izgube pri Mukdenu vrtć okolo 100,000 mož. Seveda bo težko izvedeti re-sa ca v tem pogledu. Jasneje in jasneje postaja, da jim je Kuropatkin pri Mukdenu priredil drugi zelo povečani Ljaojan. Tako To res »ločijo je olobrila tudi zb rnica, moremo trditi — in to je potrel.no nagla-iti toda s ilrke oblast eo to resolucijo položile ozirom na razna govoričenja o bližnjih ope na — pol co. Rusko-japonska vojna. Trst, 13. marca 19U5. momentannem položaju na bojišču. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) V sob >tni števiifci smo zaprosli čitatelje, naj potrpe in počakajo le par dni, pa bodo ^fonje žalostno videli ves drgodek pri Mukdenu v drugačni 8tanje Jap0nske po enem letu trdovratnega racijah Japoncev — da so ti poslednji sedaj in za dlje časa nesposobni za vsako vspešno ofenzivo proti Tjelinu. To pa še posebno z ozirom na okolnost da so Rusi z novo došlimi 80.000 mož in 380 topov ža nadomestili svoje izgube v bitki pri Mukdenu. Položaj na Japonskem. Francozki list »Revue de Pariš« opisuje moiaino in gospodarsko luč:, nego *o ga slikali japoncfiiski viri se bc)ja lz.pre(i polt Arturia in iz Mandžu-svojimi gorostasnim! pretiravanji. Danes že r]]e B0 je vra^al0 sk0Ej leto na tiBOČe bolnih moremo rte , da je b:lo to nase posvarilo umest~>o in povsem opravičsno. Pa tudi da-, nes n: možno podati sončno veljavne sodbe, I kajti dosedanja v Japonski doznali, kako težko se je bojevati z Rusi ter o st-ahotah vojne, iz katere ee oni, ki so p'.is avlja cd parlamentarcev tej dem s ji se navaja okolnost, da se \Vel-sersheimb ne more spoprijazniti s koncesijami, ki se neprenehoma dovoljujejo Madjarom ob vojskinem vprašanju. On sam je rekel nekemu parlamentarcu : »Novi čas zahteva nove meže, jaz, ki se z vsem srcem držim starih tradicij, ne spadam več v epoho, ki je nastopila c. Te izjave odstopajočega ministra res ni možno umeti drugače, nego da odstopajoči minister ne more preboleti dogodkov na Ogrskem in njihovih neizogibnih posledic. On da je rekel tudi, da je sedaj mnogo svetovalcev, ki dajejo cesarju slabe nasvete. »Materin blagoslov« ali nova Chan-chon. Vrlo naše »Dramatično društvo« je j uprizorilo dne 11. t. m. pod spretnim vodstvom svojega režiserja, g. Jake Stoka, in s sodelovanjem ljubljanskih igralcev gospoda Danila in njegove gesoe soprege, kakor gesrov, velezanimivo to igro prvič na našem ven-knkor Sprememba v liiiiiisterstvu za deželno brainfoo. Sedaj menda ni nobenega dvoma več, da mež, o katerem ee je zdelo, da je zraščen s svojim m'nisterskem foteljem, stoji neposredno pred svojim cdhodom. Grof \\ elsers- beimb, naš minister za deželno hrambo se že j ^' je bi]a" "nično dobra, p^avlia cd parlamentarcev. Kakor vzrok| dar w ^ glede Qa ^ da jQ igw> rečeno, velezanimiva in pa za naše ljudstvo patkin nič ne govori o teh izgubah, Bi morda težko povrnejo oni, ki so odišli tjakaj, smemo domnevati, da bo b le te izgube raz- Fnančno stanje ja žalostao. Z veliko težavo merno tako male. tla ne igrajo nikake po- 90 pobirajo davki. Notranje posojila se tudi sebne uloge. Slično je s stvarjo glede vpra- ! težavno podpisuje med narodom. Vnanja sanja ujet h. Tudi v tem pogledu ni nobere poaojila se dobivajo le pod težkimi pogoji, štev>1 se v cfic jelnem poročilu. Kuropaik n Med prebivalstvom se že vidi veliko siro-označi svoje skupne izgube med vso operacijo na 4»*>00<> mož. K tam je bržkone prištet: — ker jih ne navaja posebno — tudi ranjence, ki so ostali na bojišču. To domne- mastvo. Reeervisti sd poklicani pod orožje do 37 leta, tako, da je mnogo rodbin ostalo popolnoma brez mežkih. Japonci so pričakovali, da bo možno vojno v kratkem svršiti, va je je tem opravičeneje. ker te je glasom Največe razočaranje je podal Port Artur, o poročila Kuropatkinovega umikanje te katerem bo še meseca junija govorili, da ka- cgromne masa nad 300.000 mož. vršilo v reda in brez posebnega nadlegovanja pitulira. Vsi členi vlade so in ljudeh razburjajo na novo Japonce. mnenja da se bo od strani sovražnika. Kuropatkin naglasa d0ba vojne daljšala in da bo potreba še i*' cio, da je njega bočno pokritje zapadno 0gr0mn h žrtav. Te velike Žrtve na denarju ze.ezaica pr.slo za dve uri v nered. In t> cer t t po noči, a znano je, kako lahko ttivsiu i po noči nered po najmanji okolnosti. J adi no tu govori Kuropatkin o zipu-šč nem materijalu, a dodaja potem b povdsr-kom, da se je red kmalu vspostavil m ee zopet zSral in oivel omenjeni materijal. Po tafceai je oprav čino domnevanje, da je rečeni jed ni nered navst&l bolj veled noči, nego po sovražniku. Vsied tega se more tud: sklepat^, da bo imeli Rusi dovoljno St§s za rešitev sosebno artilerijskega mate- | rja.a. V tem mnenju nas podkreplja tudi dejstvo, da tudi Jap nci n:č ne govore oficijelno o kakih taaibj trofejih, česar go t ivo ne bi, kolikor jih poznamo, opustiii, ako rločeo za r*zv,š*enje nadaljrj h ojačenj narhi,e ? D >Sedaj V9aj * ^ ^rftkaa VednD . taka, kakor da ^elja princip, da naš jug sploh ne sme b t zastopan v kakem mini- tvoriti četrto rusko armado, za katere razvoj bo Biužilo oztmlje t b reki Sunguri, tako, da bo črta vsakočtssn.h sprednjih č-1 sezala : in ga :reba to e ž i sedaj primerno Ravnokar omenjata ru%ka ojačenja utegnejo Tundš algu, Tthnts asi, Cangušan, ii ob reki lil, na sleme gjrov a Kamalia, f reko soteske Vaugadal n, Kucšauliutzi, Tunšuk »v, Tunvasian, M >rešan, Peišan. Te kraje na vztočni stran, zaposede kavalerija, ki bo iz te črte nadlegovala japonsko armado na Mari nar. d na jugu na krvave za monarhijo? Mari se ne zahtevajo tudi od njih žrtve, veled katerih imajo tudi oni pravico do kakega branitelja njihovih interesov na merodajnem m?stu?! Mari nima tudi država braniti tolikih svojih interesov tu na jugu da bi morala že radi sebe imeti ni vrhni upravi človeka, ki 1h se zanimal Bpec:jalno V nedeljo popoludne ee je iz mestne bolnišnice ob 2 in pel uri vršil pogreb v najlepši dobi umrle Milke Laurenčičeve iz sv. Ivana. Pogreba se je udeležila ogromna množica )judst7a vseh slojev, med njimi tudi deputacija »Slovanskega pevskega društva«, čegar pevka je bila pokojnica. Na mrtvaškem vezu je bilo 7 vencav, med temi od žalujoče rod bine in od »Slovanskega pevskega društva z narodnimi trakovi in napisom : »Slovansko pevsko društvo svoji pevki«. Na pogreb bi bilo dešlo gotovo še več občinstva, da je pravočasno S9Enalo za čas pogreba. Pokojnica je bila dolgo let dobra moč »Slovanskega pevskega društva« in scdelo-vala je tudi pri »Dramatičnem društvu«. Med češkim ; je ne \e dabra, ampak tudi marljiva in vestna pevka. Ni se zbala nobenega truda, v trdi zimi je redao prihajala od sv. Ivana □ a pevske vaje v mesto. S svojim lepim vedenjem se je gotovo vsakemu prikupila ii pogrešala jo bosta toli »Slovansko pevsko drustvot koli »Dramatično društvo«, a vsakemu ostane pokojnica v neizbrisljivem spominu kdor jo je pDznal. Večnaja pamjat! Cvetka na grob. Po kratki, toda mučni bolezni je preminol v četrtek, deset minut pred šesto uro zvečer, Bogomir Cotič, dika slovenek h sedmcšolcev v Gorici. Od tretjega razreda naprej je bil zmiraj odlič-njak. Največj ljubezen je kazal poaebno do klasičnih jezikov. Še pred 14 dnevi je imel pri grščini govor kakor predgovor k tretjemu Demostenovemu govoru proti Filipu. Z gotovostjo smemo reči, da ga ni bilo med dijaki boljšega poznavalca grškega jezika. Ravno osem dni pred smrtjo je ša deklamiral eno slovensko pesem. Pograba se je udeležila vsa viša gimnazija in mnogo drugega ljudstvs. . , , , , .. , tudi za te intereee na jugu ?! Res, kakor se _ , , - , . - • A i -__„ lesiem r>oku n za hrbtam, katere (japonske .... . Pred h so, v kateri je stanoval, m potem v armade! glavna tr-ntna Črta je sedaj Sinmin-tin—Mukden—Inpan—S ntsintio. Ker ni dvomiti da eo Japonci v ve?-dnevn besni bitki pri Mukdenu, proti 140 km dolgi dobro pr rejeni ruski obrambeni je dozdaj postopalo z našim jugom v sestav-ljenju vlad, napravlja ut s, kakor da Erao mi isključeni iz zveze državljanov, ki — vži-vajo kake prav ce. carkvi v Cerovem, kamor ga je spremilo mnogo dijakov, eo mu zapeli dijaki »Na grobeh«, na pokopališču pa »Jamico«. Lahka mu bodi zemlja slovenska, ki jo je zelo ljubil ! Gotovo je imenovana gospa ena glavnih moči naš?ga mladega odra ter igralka rez sežnih zmožnosti. Gospod režiser Jaka Stoka v ulegi Komandčrja pl. Boiefl?uri jej je jako srečno stal na strani. Rutinirano fineso, aristokratski nastop in kretnjo ter pohlepnest starega lisjaka in zapeljivca Komanderja bi tudi spretneji igralce težko bolje pogodil. Srečen je bil gospod Stoka v tem svojem nastopu in vsestransko na svojem mestu. Veliki napredek, ead njegovega neumornega truda in dela, dokazal je g. režiser s tem svojim nast pjm in od srca mu čestitamo na vsestranskem priznanju, ki ga je žel t bilo. Izbe ran je bil dalje gosp. Grebene v ulogi zakupnika Laustalot. Našemu širšemu občinstvu je ta glavni steber naše dramit ke jako dobro znan in v dobrem spominu glede vBacega njegovega nastopa, a tudi on se je v soboto zdel boljši nego navadno. Zat ranega savojskega kmeta, ieročenega na miloet in nemilost grajščinskim samooblaetnežem, ponosnega in tnaČBjnega možaka, ko mu pret? prodati hišo in spoditi ga s posestvr, ako se ne uda, da bi mu zapeljali ljubljeno hčerko, je gospod Grebene nad vse pohvalno pogodil. V prizoru, ko najde v Parizu v bogati aristokratski palači svojo izgubljeno hčerko, o kateri se je v domači vasi razneee! slab glas, ko vrže prcč od hčere podarjeno mu miloščino ter zavrža tudi hčer samo, in pa v zadnjem dejanju, ko se znorela hčerka zopet zave, ni mogel biti boljši. Marjeto, njega soprogo, je pogodila gospodična J a n o v a, mlada a vrla ta naša igralka jako povoljno, a masko je imela povsem ponesrečeno. Ulogo župn ka je igral goap. M i h a j -lovski nekam praokorno in premrzlo. Ko tolaži v Pariz odhajajočo Marijo in bolno, obupajočo mater Marjeto, ki se boji, da ne bo videla Bvojega deteti nikoli več, takrat bi bilo veakako več agilnosti na mestu. Gcsp. je bil v ulogi Andrć-a ljubimca v prvem nastopu povoijen, tako, da se je dalo sklepati, da je tudi pri njem zaznamovati ; Sneg t marca. Na Sveti Gori pri napredek, a amalo je postal zopet nekam deklamatoričen in v svojih kretnjah in pozah jako nesrečen. No, vztrajncet, vaja in pridnost mu že pomoreta do napredka, ali bi pa morda bilo bolja, da opusti Ijubimske uloge n ee poprime kake druge, njegovemu temperamentu bolj prikladne. Odobren sklep municipalne delegacije. Gosp. namestnik je odobril imenovanja : dra. Jurja Pitaeco magistratnim a=e-sorjem, dra. Renata Saversioha, svetovalstve Litiji je na predpustoo nedeljo p2dlo nad en meter snega. Ostro zimo so imeli letcs tudi v Kri-vcsiji v južni Dalaaeiji. Kakor poicčajo cd tamkaj, j3 skozi tri meseca skoraj vsak dan več ali manj enežilo. Slovensko katol. izobraževalno dru štvo »Straža« na Dunaja priredi s sodelovanjem slavnega slov. kat. društva »Danica« slavnostni večer v čast dičnemu slovenskemu pesniku 8 monu Gregorč ču v nedeljo, 19. nim tajnikom, Arturia Coverlizza podtajnikom, marca — na praznik sv. Jožefa — v veliki dra. Antona Petronio konceptnim praktikantom ter Alojzija Pittoni magistratnim tajnikom. dvorani restavracije >zum gruneo Enim« na Dunaju v VII. okraju, Mariahilfarstrasse št. Kaj je s plinovo razsvetljavo! Pre- 56, kamor uljudno vabimo Vaše blagorodje, eli smo : Naše mest j trosi neštetih tisočakov — Začetek točno ob šestih zvečer. — Prosta * za izboljšanje svoje plinarne. Mesto pe, da zabava bo posvečena gcdovnikom Jcs pom in opazili v razsvetljavi kak napredek, mo Jcsipinam, ramo gledati le nazadovanje. Do 12. ure v yZOren soprog. Sinoči je bil aretovan noči, oziroma do dveh zjutraj se — za silo 50 letai eobo9]ikar Olivijer Andreuzzi, stanu- — še izhaja. Od druge ure zjutraj naprej pa jogi v ulici Croeada š:. 12. Aretovan je b i postajajo plinove svetiljke podobne leš?erbam pa na zahtevo njeg3ve 8oproge Karoline, na maui — kakoršaje so ee rab le nekdaj na kereri -Je ppetU B9 emrti0 reko5 . ,jAZ nQ Kmet h ! bom zadovoljen, dokler te ne ubijem !« Na Kavarnarji, ki imajo po veliki večini | pugtno nedelj0 ve5er jo je bil pa tako nakle- stil z enim stolom, da je morala 9 dnij ležati vsled udarcev. Vzrok njegovi besnosti da plinovo razsvetljavo, t: ž;jo; go3ti tudi tožijo, tjda nastopiti preti upravi plinarne si ce upajo. Mi emo v položaju, da pojasnimo to >zadevo«. Plinarna znižuje presijo poSensi od S. ure zvečer in vsa do 2. ure popolunoči — do ure. Od 2. ure naprej ne vidiš niti hoiiti po mestu. Gorje pa, ako je vreme deževno! Ob takem vremenu e: gotov, da zabredtš v razne kaluže, nahajsjoče se v izrabljenem tlaku ! Proti taki razsvetljavi bi morali nastopiti v prvi vrsti oni, k: največ trpe, to je : gostje in kavarnarji. Dokler se to ne zgodi, je zrstonj vsako je ljub >šu nnost, o kateri pa žena trdi, da je popolnima neopravičena. Nevarne služkinje. G spa Ksroiina ko se zapre večina restavracij.; . x i- • j n i> • r . ...... |rerui, stanujoča v ulici della Kamera vte no nrlia niti nniiti nn ! ch:'a št. 7, je prijavila včeraj popoludne na policiji, da jej je njena služkinja Josipma C. pred štirimi dnevi ukradla iz neke torbes svoto 20 kron, včeraj pa isto torbico, v fea teri je bilo še 16 kron denarja. — Se o enej služkinji nam je poročati. Tudi ta je Joaipina in tudi ta je tako poštena, &akor gorenja. Razlika mej njima je čiščenje in popravljanje plinovih naprav. - le da "5enja Priimek Prve 8 C> Priimek Kavarnarska in gcstilmčarska zadruga na I p« a B. Josipina B. je torej prišla noge I včeraj popoludne na policijo po svojo delav- Nevrocljive poštne pošiljatve C kr. sko knJiž CJ' Mal° PreJ i« bil Pa na PoliciJi poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do- ^°9Pod *ran Kallst«. P^ni cficijal, pri ka- poslalo seznam on h navadn h in priporočenih t9reai Je * služila do včeraj. Pri- poštnib pcš:ljatev, ki so bile mcssca febru- ne8el b 1 namre6 '^ipinino knjižico, a ob varja v oddelku za nevročljive j oštne peši- enem P°v«dal, <*« je Josipino itpod.l iz Ijatve v Trstu odprte in ki eo njih odpoši- s!užb*> ker da mu J* vc5krat ukradla ljatelji neznani. Ves .eznam bo priobčen vi" B cer ne vellKe ~ 8Vcte ^narja. Tako mu je enkrat ukradla 10, enkrat 20 kron. Te dni je pa z nekim evedrem skušala odpreti pisalno mizo goBpoda K. Seveda je uradnik na polieiji Jcsipino B. — ko je prišla po delavsko knjižico — pridržal v zaporu. Razne vesti. uradnem listu »Os^ervatore trieetino«. Na e. kr. izobraževalcu za učiteljice r Gorici se prično skušoje in sicer: a) zrelest', 2. maja t. 1. cb 8. uri zjutraj ; b usposobljen a za ljudske in meščanske šole dne S. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj ; o) uspo-.jen a v ženskih ročnih del h in za vrtna-r ee početkom meseca junija t. 1. Prišnje se imajo predložiti ravnateljstvu 2„anj hospic SV. Golarda v Švici je, zo .raževal š?a czircnu dotične izpraševalne kakor poročajo dne 11. t. m. iz Curiba in komisije in eicer za preskušnje pod a) m b) Airola, povsem pogorel. Ogenj je trajal štiri najkasneje do 31. t. m. in za one pod c) do ure< Samo en del pohištva je bilo možno :5. maja t. 1. | rešiti. Ravnateljstvo c. kr. izobraževalca za 1 jo|e za kuhanje Na N(mikem je 23Q učiteljice v Gor e , dne 11. marca 1<>0;>. v katerih se ženske uče kuhati. V lon- Slovansko pevsko društvo« poživlja donskih čolah sc je leta 1900. učilo kuhati enjene svoje gg. ptvae in pevce, da ee zo- 37 000 deklet, a danes je to šievilo še veče. p?t udeležujejo društvenih pevskih vaj. ka- prj D8B pa lijcj» dekleta le v šivilje, kasirke tere se bodo po daljšem odmoru vri .e ta jn učitel ice ! reaši od današnjega d^e veak torek in peiek _______________________________ ob - /4 zvečer v prostorih »Delavskega pod | r J^v^^f-j^^of peroega društva«. 11 lt5LI lUo L« Nadejaje da se gg. pevke in pevci Veliki koncert Ondriček (v soboto, p .nc^tev:lno odzovejo temu vabilu, pr.poroča dne 1. aprila 1(.'05). Če tudi ee nismo pre-1 m, da privedejo v naš kr g novih dc br b j*b temnega programa komadov, ki se bodo Zadnje brzojavne vesti« Rusko-japonska vojna. Poročilo generala Kuropatkina PETROGRAD 13. General Kuropatkin je dne 11. t. m. brzojavil t Za časa bojev, ki so več dni neprestano trajali, so znašale naše izgube 50.000 mož ranjenih. Umikanje ie Mukdena je bilo zelo težavno : zadnje čete so se v polnem redu umaknile ter se ustavile na pozicijah, ki so b le že prej določene. G -banje trena je bilo težavno, to pa vsled kanonade Japoncev, ki je bila obrnjena proti mandžurski cesti. Mi nismo marširali po cestah, ampak po poljih. Ker je na ozemlju med Tielinom in Mukdenom mnogo rek s strmimi bregovi, so se mrrali vozovi U3tavljat', ter so se zamogli ie počasi naprej pomikati. Sovražoik je bil dobil znatna ojačenja. Iz pregledovanja mrličev in iz izjav vjetni-kov je razvidno, da se je bitek udeležila tudi armada Nogijeva in razun te tudi nove divizije. Z ozirom na kratko oddaljenost Japonske in na lahko dovažanje po morju, je japonska armada ostala vedno v foni moči. Poleg tega imajo Japonci izvežbane vohune ter pcznaio tako vedno vse pozicije naše »rmade. Druga brzojavka generala Kuropatkina od 12. t m. poroča : Po poročilih poveljnika zadnjih čet, ee je konstatovalo, da se nakaja sovražnik, močan poldrugo divizije, v razdalj u strela s topom, vendar nam ni dospelo nikako porečilo o reen h bojih. Po poročil b poveljnikov zadnjih čet druge armade je imel drugi sibirski polk strelcev težke boje ; m9r-širal je ob ognju sovražnika, ki je prediral od zapada, ob enem ga je sovražnik tudi od vzhoda obstreljeval. Polkovniku L5 chu seje posrečilo od polka reš:ti 3 častnike in 150 vojakov z zastavo polka in z eno baterijo. Ta polk je zgubil v boju dne 6. t. m. nad 1000 mož. Od polsa Dorpid 25. divizije je ostalo le 619 mož in 2 častnika. Crnomorska eskadra pojde v vztočno Azijo. PETROGRAD 13. V vcanjem uradu pripravljajo izjavo, ki jo ruska vlada odpošlje vsem velevlast m. V tej izjavi Rusija odpoveduje dardaneUko klavzulo, z oz rom na izredni položaj, ki je nastal vsled sedanje vojne, ter ziht^va za svojo črnomoisko eakadro Bvobodni prehod skozi Dardanele. Ruaki Častnik iz Port Arturja. TOKIO 13. (Uradno.) Neka ve§t mar-šala Ovjme, dospela ene 12. t. m. poroče, da je neki ruaki častnik, ki sj je bil v Port Arturju z drug mi vrei podal, prišel iz Šangaja v H?inmint:n ter ca je prelomil čaetio besedo. Tamkaj ga je japonska posadka vjela. ! Akcije nacijonalne banke 1643.— — Kreditne akcije 680.-- 6-0.75 London. 10 Lstr. -23^.^0 2^.75 100 državnih mark 117.2Ž1. 117.171, 20 mark 23.46 23.46 20 frankov • 19.C6 19.06 100 i tal. lir 95.45 9 =>.40 Cesarski cekini 11.30 11 U Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 10).3>, italijanska renta 10475, španski exterieur 9 90. akcije otomanake banke 603—. Menjice na Li:iion 251 9?. Pariz. (Sklfis.) Avstrijska et. stot. za 5 stot nižje. Koruza za 5 do 10 stoank višje. Rž mirno. Oves rdno Vreme: lepo. H a v r e. (tifclas j Kava San-.is gaod n rage sa tek. nofmec po 60 Kg 42.— frk. z* nanj 42. >;4 New-York. (Or"v a ,1 Kava Kio za e dobave, 5 stotink zvijanja. Hamburg. rHzie.> oop.) Kava SaatDB ' average za mare'- 34' i '■* iu- <4 £9 -42 Ham rir g. (Sklep.) Sladkor z» marec 2190 ! za apiil i 9.—, t maj 29.15 jun 29.05. 1». julij 29 10, o avgust 29.25 Stalno. Vreme: megla. LonH-.p Sladkor z rape surov 14.5l6 d'. Java 16.— MlaČJO. Pariz. Rž za tet- » meoec 15 2>, zl *» 15.25. za maj - junij 15 50, za m j • a^-1530 (mirno.) — >-*enica za tekoć« m 23.25, za apr-1 13.S0 za maj - junij 24.— za maj-avgust 23 9) »trd jo) — Moka zh te koči mesec 29.40, za april 29.75, za maj-junij 30.50, za maj-avgust 30.85 ,trlnj). — Repično olje za tekoči mesec 50.—. za april 50 -za maj - avgust 49 50 za se^tenbe- - december 49 > (mirno.) špirit za tekoči mssec 43 —, za april -M 2 > z« maj-avgust 4+.25 1a september - decembar 4 — (miino) Sladkor surov 88° oao nov 36—36l, (mlai3a r bel za tekoči mesec 4 J1/, za maj-avgust 41 - 21 julij-a7gust 41V*, za oklober-jan. 3i ';s, jmlarao , ratimrat 721/.—in— Vreme: oblačno- april gust l»ev§k!h moči. Odbor. Iz SV. Križa nem pijejo : Dopis v »J9. š evilki Vašega lista o veselici našeg?, pe/ ^«cega druš:va »Ssala« treba nekoliko pop^a-v'ti. Ni res, da je naše društvo mirovalo eeet let. V resaici je počivala le eno leto, isvajali na tem zanimivem večeru, smo vendar od kompetentne s: rani zvedeli, da bo Ondriček med drugimi točkami izvajal tudi veliki Dvtrikov koncert ea gosli (ena naj-zrelej h sklaieb D i »»rakov ;h v repertoaru za gosli, ki je s cer sph šno znana, ali prihaja k nam precej pozn^), ter da odigra nje er pa je vedno po svoji možnosti vršilo gor spremljevalec pijanist Famera — vee s - »jo d llccst. Vzroka temu sta b.la dva: ^premljevaojem orkestra — melodijozni B- p'.'manjsanje pevovodja in primerne dvorane. mo'' koncert Čajkovskega. Že t8 dve skladbi, T rej -mo pogrešali dva glavna pogoja za vzete izmtd najboljega, kar podaja današnja v- *šno delovanje pevekih društev. Sedaj moderna glasbena ht?iatura, bi zadostovali, mamo zopet vrlega pevovod o, ki nam eagotove Ondričekovemu koncertu naj- iamči, da naše društvo ostane skala in da > vestno vi-ilo svojo dolžnost. Izvajanje v-eh t .ček na veselici je bilo ris dovo!j p.-«<- zno, ali dvorane niso polnili le domačini, ampak bilo je tud: m lih gostov od drugod. lElasti moramo izreči zahvalo našim drag m a sedem ProseČanom in Kontoveljcem, sj sebno pa go3podu Alojziju Goriupu, predsedniku preaeskega »Hajdriha«, častiti du hovš5ini, novim nBŠ:^i udom in neimenovu- nemu za d«ri«o. Na veselici smo nabrali tudi j podrob3eje baviii. svotioo i* K 12 stot., kateri svoti je dodal Anton Košuta št. 51 še 1 krono, za družbo sv. Cirila in Metodija. Odbor. več: vepeb, ne glede na vojaški koncert, ki bo ne le sprrroljeval ves koncert, ampak na-etep: tudi a tolo v entm komadu. Za ta koncert je zanimanje nenavadno veliko, kar beležimo zadovoljstvom. Opozarjamo še enkrat, da se sedeži in lože dobivalo pri vratarju »Narodnega doma«, začenši od jutri (sreda) do dne koncerta vsak dan od 3. do 6. ure popoludne. Mi se bomo seveda s tem koncertom de Borzna poročila dne 13 marca Tržaška borza Napoleon! K 19.05— 19 08 angiežk* l»re K-- do London kratek termin K §39 SI)—240 >0 Francija K 95.15—95.35, Italija K 95 17—95.35 italijanski bankovci K —.— —.— Vemfiija K 117 15—117.35, nemSki bankovci — - •-- avstrijska ednotna renta K 100 33 100.60 ogrsk*. kronska renta K 98.45 98 60, it&liiucaka rerr». _ —.— kreditne akcije K 68J— — roi — državne železnice S 66150 — f63fO LomrFMi S 92.— , Lloydov3 afccr10 . 640— — 614-- 8 r e č k e : Tisa K 345.--: 5J - Kredit f\ 482 - do 491 Bodenkredit 1880 Ć 308.- 318.— Bo denkredit 1889 K 3j;.— 3U— TnrSk ^ 142 — do 143.— Srbske--— Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju „ „ n srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ „ kronah 4 Avst. investicijska renta Ogrska renta v zlatu 4°/0 w „ kronah 4' ° *« 81 f Broj 28. Oglas. I00.f»0 100 95 100.90 10 i. 95 12 >15 l&.o:, 100.55 100 r 5 9M. 15 93.25 119.— ll.S 95 98.60 9«.ft5 90.10 9e.C5 Daje se na opre znanje, ri podpisani • vrdki v Ljubljani, Dunajska cesta štv. .'5'J. Lavrenčič & Domicelj. Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGAR! ulici t di Torre bianca 45. Ki>. milo. svec-e in srni a. = — Jedilno olje po -is nove. „Okrajna posojilnica v Komnu" rsgistrovana zadruga z neom. zavezo. Vabilo na redni občni zbor ki se bo vršil dne 23. marca 1905 ob 4. uri pop v prostorih hiše št. 41 v Komnu. Dnevni red: 1. Odobritev računa za 1. 1904. 'J. Volitev načelstva. :}. Volitev nadzorstva. 4. Nagrade načelstvu. 5. Morebitni predlogi. (V slučaju da ne bi prišlo zadostno š e-vilo udov, vršil se bo v smislu £ 39. pravil občni zbor dne f>. aprila 1905 — ob istej uri). Načelstvo. Pekarna In sladeičarna FRAN MILLAN1CH Trst. — ulica Commereiale 7 —* Trst' Trikrat na dan svež kruh vsake vrste. Raz-našunje na dom. Sprejema naročbe na siadčiee itd. o priliki porok in krstov. Najugodnejše cene. J&* jLi O A1ILA V j£»I aGš iSfc-^! č-- V novi prodajalnici jestvin inkoionijai Fetra Feteinel t- ulici Gulia št. 76 tf nioliiti vsakovrstne jestvine kakor: kavo. riž, testenine mapeljske), sladkor, turSčno in l>elo moko. naravno uiaslo, svefc, milo. j«-dilno olje prve vrste po 36 uovč. — Blasro vedno sveže.— lifldU Trst slikar-dekorater. Sprejema delo ua deželi. Dekoracije sob s papirjem. Slikanje sob in napisov v vseh slogih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohištva, podov itd. Vse po zmernih cenah, toćno in hitro. — Delavnica: ulica l/go Foscolo štev. 19. mr Čevljarnica Iv. Lekan TRST ni. Gioiia 7 (p.ljEivrtu) izvršuje točno in elegan. vsakovrstna obuvala za gospe, gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge: obuvalo po ko:ritah zad. modela. oooooocosoocooo Svoji k svojim ! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul. Cavaca luhod ulica Ca-vazzeni »t. 3^. coooooooooooooo Iv. Kopač svečar v Goric: priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče o Ceni* 'orezplačno m Iranko. Podpisani priporoča svojo •arNOVO pekarno !N SLADČiČARNO pri Sv. Jakobu* istrska ulica 12 (zraven si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban =j<.00 ton odpluje dne 22. marca v Sovi Vork. Petnina znaša III. razred K 175.--. I. razred K 300.—. Potre/ a »n hranit v«ak dan svei kruh in ineao) dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Pečati od kavčuka, kovine ali elastike. Nunieratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s j>ri-padki. Napisi in črke od cina. brona in pokosti. Fono-•rrafi. gramofoni, cilindri in plošče. Eliografičeti papir za pomnoževanje s pomočjo luči Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govori slovensko in hrvatsko. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Utaiitič /alaratelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. rlavneura carinskega urada In skiadi>c. e. kr. priv. Ilovd. orož. c. kr. finančne straže v Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospodef gospe in otroke. Prodaja najboljše a Pumpe akoravno 111110- gokoristne in malih stroškov so pri nas It- malo upeljane, ker gospodarji nr znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. < > tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vs:iko potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. /I V I C I I MM TRST, trg. ulica št. 2 - TRST voščilo (hiks) r: fredin Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica IVJolin piccolo št. 2 Cene nizke- Postrežba točna. -.-LAVLIA" ~[»rtjema zavarovanja čk>-vr^-kega življenja po najrmrnavrstnej^ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji. k'» n- i«ena kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok jriatne namene.