poštnina plačana c gotovini	LETO LX	V7 Ljubljani, t soboto 2. julija 19^2	Štev. 148 a	Cena 1 Din
Naročnina mesečno	^^^^^^ ^^gmm^^	^^ ^^^^^^^^^^	^^ ^^^^^^^^^^	rnčun: Ljub«
6tvo 40 Din — ne-
Kopitarjevi ul.6/111
O	v i ^
deljska izckija ce-	M	M	J^M HI	M JHm^	M	JHV
^^m m^M ^^m	m	M^^^^m	m^m
inozemstvo 120Din ^ ^HB	flMr JgjK	flV	M
Vr I/A^/ ^
10.349 za inserete;
Uredništvo	UHj^r	nmffP* ^SSffek ■	Uprava: Kopitar
jeva 6, telefon 2992
^-^Sfcl^bSfe	H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	a^t^aS
Evropska obnova
M
■ a n Ti ar m m "bh n	mi m me m n ■ n ■ n h h m h v ot h
Nemčija bo plačala 4 milijarde mark za evropski lond
Za pravice narodnih manjšin
V	času, ko neusmiljeno razsaja po vsem svetu gospodarska kriza, ko se tresejo gospodarski temelji celih narodov in stojijo nekatere države pred bankrotom, v času, ko se narodi zavedajo, da edino pet mednarodnega sodelovanja lahko dovede do ublažitve gospodarske stiske — saj nas tudi sistem sodobnega gospodarstva in napredek v tehniki mednarodnega občevanja, železnice, letalstvo in radio), k temu navajajo — divja bolj kakor kedaj prav šovinistični nacionalizem, ki narode razdvaja v trenutku, ko bi bilo sodelovanje med njimi najbolj potrebno. Čeprav prihajajo narodi pod udarci te elementarne katastrofe, ako lahko tako označimo gospodarsko stisko, do spoznanja, da je edino v medsebojnem sodelovanju rešitev, vendar se, brezdvomr.o po krivdi njihovih voditeljev, ne morejo odločiti zanje. Radi indolentnosti in premajhnega odpora zdravih sil v narodu se z lahkoto rinejo v ospredje skupine drznih ljudi, na vse pripravljenih, ki prinašajo ljudstvom oboževanje sile kot blagovest in edino zdravilo za izhod iz sedanjega zamotanega položaja. S silo se uveljavljajo najprej doma in s silo rešujejo mednarodne probleme.
V	to duhovno praznoto je padel svarilni klic z 8. manjšinskega kongresa na Dunaju. Radi danega mednarodnega položaja, radi vprašanj, ki so bila na dnevnem redu in radi osebnosti, ki so se ga udeležile, je Inl dunajski kongres gotovo najvažnejši do danes. Prestavniki 40 milijonov ljudi, ki morajo živeti izven svoje naravne domovine, so še enkrat opozorili vso Evropo na nevarnost, ki ji preti radi narodne nestrpnosti in radi sile, ki se dela nekaterim manjšinam. Narodne manjšine, ki bi morale biti most med državo, h kateri pripadajo in narodom, h kateremu se prištevajo po jeziku in po svoji kulturi sploh, tvorijo danes radi zgrešene manjšinske politike večinskega naroda predmet spotike in miru nevarnih sporov med narodi. To je sistem nasilja, je vzkliknil na kongresu prof. Bovet. ki ga je treba vendar zlomiti! Po njegovem mnenju ne smemo pričakovati bistvenega zboljšanja položaja narodnih manjšin, dokler ne bodo države nehale vprav oboževati svoje suverenosti in naivno pretiravati svoj pomen ter ne bo človeštvo gledalo na manjšinski problem kot na duhovni problem. Vsaka narodna manjšina, vsak narodni odlomek ima pravico, da se spoštuje njegov jezik, njegovi običaji, skratka njegovo narodno svoj-stvo; ta njegova pravica izvira iz naravnega prava, ki ga mora priznati vsaka država, ne glede na njene morebitne obveze v lem pogledu.
V	zvezi s tezo, da imajo manjšine prav po naravnem pravu pravico do svojega obstoja in ne morda po milosti večinskega naroda, je treba pozdraviti pobudo organizatorjev letošnjega kongresa, da je namreč pos'avil na dnevni red vprašanje »narodne manjšine in cerkve*. Po referatih katoliških, protestantskih in pravoslavnih strokovnjakov v cerkvenih zadevah je bila sprejeta na kongresu važna resolucija. Ta ugotavlja, da je stremljenje narodnih manjšin za ohranitev in razvoj svoje narodne bitnosti, in to po načelih, ki jih predlaga kongres, v skladu z nauki in načeli cerkva. Kongres ugotavlja z zadoščenjem, da so cerkve uporabo lastnega materinskega jezika v dušnem pastirslvu vsakega naroda smatrale za njegovo svto pravico. Zborovalci nadalje ugotavljajo, da je v nasprotju s tem naukom ip s lo tradicijo v nekaterih evropskih državah v teku poskus, da bi večinski narodi izrabili cerkev v raznarodo-valne namene. Kongres je pri tem mislil v prvi vrsti Italijo (prip. ur.). Resolucija izraža mnenje, da bi bilo popuščanje cerkve v tem pogledu v kvar njihovega ugleda v svetu, in to posebno v času, ko napadalni nacionalizem že itak ogroža svetovni mir; zato obsoja kongres poskuse držav, da bi spravili cerkve v svojo službo, kar najodločneje. Končno se obrača kongres na vse cerkve s pozivom, da podpirajo in krepko pospešujejo naravne pravice manjšin tako v svojem delovnem področju kakor tudi lam, kjer lahko to storijo.
Osrednji problem neposredno političnega značaja, okoli katerega se je 6ukala razprava na dunajskem kongresu, je bilo vprašanje posplošenja obveznosti napram narodnim manjšinam; vse države, v katerih bivajo narodne manjšine, naj bi se pred Zvezo narodov formalno obvezale, da bodo spoštovale njihove pravice. Žalibog se prav Italija nahaja med tistimi državami, ki niso ne v Ver-saillesu ne pozneje v Ženevi hotele sprejeti te obveznosti, in ni po nikaki mednarodni pogodbi dolžna priznati Jugoslovanom in Nemcem pravic, ki jim gredo po božjih zakonih in tudi po pojmovanju splošnih človeških pravic, kakršnega ima civiliziran svet. Italiji se je zdelo preponiževalno, da bi vzela nase v posebni pogodbi tako samo ob sebi umljive obveznosti do spoštovanja najbolj elementarnih človeških pravic, češ, da njena tradicionalna svobodoljubnost daje že dovoljno jamstvo, da bo Italija lepo postopala s svojimi manjšinami. Dobro so znane še bolj konkretne obljube najvišjih predstavnikov italijanskega naroda v parlamentu in senatu. Znano je tudi poročilo senatorja Tittonija na seji Sveta Zveze narodov 22. oktobra 1920. »Samo ob sebi umevno je,t je takrat dejal Tittoni, »da so določbe o narodnih manjšinah nedotakljive! Zveza narodov se mora prepričati, da se določbe o zaščiti narodnih manjšin tudi izpolnjujejo!« Obljub z italijanske strani ni manjkalo. V resnici ni Italija priznavala narodnim manjšinam v praksi niti tistih pravic, ki so zapopadene v drugih mednarodnih pogodbah in ki jih splošno smatrajo za minimum, ki ga morajo države podpisnice leh pogodb izvršiti, temveč je v teku zad-
London, 1. jul. Dočim se je 29. t. m. zdelo, da se bo lozanska konferenca razšla brez vsakega rezultata, je danes zopet zavladal optimizem v taki meri, kakor nikoli poprej. MacDonaldu se je posrečilo, da sta se nemška in francoska delegacija zopet zbližali v skupnem naporu, da se vprašanje reparacij spravi s sveta. Ako bi se to res zgodilo, potem se sme z vso pravico reči, da je
Nemčifa zmagala
Zakaj na podlagi sporazuma, kojega konture se sedaj v Lozani obrisujejo, se bo Francija vojni odškodnini enkrat za vselej odpovedala in bi na tem dejstvu dejansko ničesar ne spremenila okol-nost, ako bi se ona vsota, katero je sedaj Nemčija pripravljena žrtvovati v tako zvani fond za gospodarsko obnovo Evrope, od strani Francozov imenovala odškodnina. Nemci na vsak način tako kvalifikacijo svojega plačila odklanjajo. Nemško stališče pa je zmagalo tudi v tem oziru, da sc vprašanje anuliranja reparacij ne bo vezalo z vprašanjem, ali ho Amerika zapadnim velesilam vojni dolg odpustila oziroma reducirala ali ne; v tem oziru podpirata Nemčijo odločno Anglija in Italija, ki pravita, da se mora reparacijsko vprašanje v Lozani rešiti enkrat za vselej definitivno brez ozira na ostala vprašanja, ki bodo tvorila predmet diskusiji šele na tako zvani svetovni gospodarski konferenci, ki se bo vršila meseca septembra v Londonu.
Uspeh Francije
Nasprotno pa se zdi, da je zmagalo francosko stališče v toliko, da je von Papen moral na posredovanje Anglije in Italije odstopiti od zahteve, ki jo je formuliral po svojem prihodu iz Berlina, da bo namreč Nemčija doprinesla svoj delci k gospodarski obnovitvi Evrope le v tem slučaju, če sc versailleska miroma pogodba revidira v točki, ki Nemčijo postavlja v drugo vrsto držav, kar se tiče, višine njene armade. O-tej točki Nemci sedaj v Lozani nič več ne govore, pa tudi MacDonald je odločno proti temu, da bi se reparacijsko vprašanje spravilo v zvezo z vprašanjem razorožitve. Zato pa tudi Herriot ne vztraja več ali vsaj ne gos'ori o svetosti in nedotakljivosti slovesno podpisanih pogodb, ampak je francoskim žurnalistom izjavil, da njemu v Lozani sploh ne gre za kakšno mešetarjenje, ampak za to, da se doseže sporazum med evropskimi državami, ki bo okrepil njihovo stališče napram Združenim državam Amerike.
Kako bo sporazum izgledal
Nemčija bi bila pripravljena žrtvovati za gospodarsko obuovo Evrope 4 milijarde zlatih mark. Francozi in Angleži mislijo, da naj hi sc od te vsote odstopile Ameriki 2 milijardi mark. Ostali 2 milijardi bi se porabili za rekonstrukcijo Evrope Francoze, ki so za vojno na dolgu ne samo Ameriki, nego tudi Angliji, seveda skrbi, ali se bo Amerika zadovoljila s tem. da smatra ogromne vsote, ki so ji jih dolžne zapadne velesile, z 2 milijardama mark za odplačane. Kaj bi se zgodilo, če bi Amerika n. pr. odgovorila, da se zadovolji samo z 10 ali recimo 5 milijardami? Kdo bo plačal sedaj diferenco: ali Nemčija ali države zmagovalke? Nemčija pravi že danes, da jo vojni dolgovi zapadnih velesil nič ne brigajo. Zdi se pa, da se bo dal z Washingtonom doseči kolikor toliko ugoden arangement.
Odkod odjenlfivosi ?
Da so vse stranke lako nenadoma odnehale, tpmu je vzrok v kritičnem gospodarskem položaju sveta. — Vse širokoustenje hitlerjevcev ne more spraviti s sveta dejstva, da je nemška valuta pri koncu. Na drugi strani sc končuje hudžetno leto Združenih držav severne Amerike z ogromnim dc-ficitoni 3 milijard dolarjev. To je največji deficit, ki ga je imela sploh kakšna država tekom zgodovine. Na eni slrani so se dohodki države zmanjšali za 33%, dočim so se stroški za neobhodne potrebe države zvišali za 20%. Deficit lanskega leta je znašal 900 milijonov dolarjev, dočim se je finančno leto 1929/30 končalo s prebitkom 183 milijonov dolarjev, s čimer se je končalo eno desetletje nezaslišane gospodarske prosperitete Amerikp.
Kar se tiče Francije, je minister za proračun Palmade v finančnem odboru zbornice izjavil, da
je finančni položaj države, med tem ko v kleteh narodne banke leže ogromne skladovnice zlata, vse kaj drugega nego rožnat. Tekoče proračunsko leto se bo končalo i deficitom 5 milijard frankov. Kar
se tiče dohodkov, so davki dali že dozdaj 432 milijonov frankov manj nego prejšnje leto.
Formulacija sporazuma
Lausanne, 1. julija, tg. Vas dopisnik dnznav da je finančni odbor Zveze narodov formuliral sledeče predloge, ki naj sc stavijo Nemčiji: Npmčija naj plača skupno 4 milijarde mark po večletni pav-zi v evropski fond. Ta vsota se bo v kratkem izdala v obligacijah, dočim o vsebini besedila šc ni popolnega soglasja. Domneva sc, da hočejo za obligacije vzeti kot podlago dohodke nemških industrijskih podjetij, n. pr. državnih želcznic itd., da bodo obligacije tekle 10 do 20 let in se deponirale pri mednarodni reparacijski banki, katera jih ho dala naprej. Obrestovanje sc ho začelo po petletnem moratoriju. Skupna vsota bo služila za poplačilo vseh zahtev, tudi Amerike. Nemčija pa slej ko prej odklanja junktim s plačili za Ameriko, toda da bi rcdukcije ali črtanje ameriškega dolga vsekakor prišla v dobro evropskim upnikom, nadaljnji obstoj ameriških zahtev pa bi sc Nemčije nc tikal. Po izključitvi reparacij bi bil naslov teh plačil: evropska obnova. Nemški finančni minister, Krof Schwcrin-Krosigk je baje v načelu žc pristal na ta modus. Nemški odgovor bo padel danes v nadaljevanju odborovc razprave ter je upanje, da se bo cclo vprašanje lahko rešilo na plenarni seji v torek.
Zahteve malih držav
Lausanne. 1. jul. tg. Srednje in vzhodne evropske države, ki se do sedaj lausannske konference praktično šc prav nič niso udeležile, se sedaj energično prijavljajo k besedi. Poljski zunanji minister Zaleski je poslal danes predsedniku konference Mac Domaldu spomenico o položaju v centralni in vzhodni Evropi. V spremnem pismu izjavlja Zaleski, da si je izbral to pot. ker države srednje in vzhodne Evrope, ki so zastopane na konferenci, od 17. junija šc niso imele nobene prilike, da bi uveljavile svoj glas na konferenci. Poljska spomenica opisuje težki pc.lotaj v srednji in vzhodni Evropi in predlaga predsedniku konference sledeče svoje zaključke: 1. Zboljšanje v tem delu Evrope se more doseči samo z razčiščenjem financ in trgovinskih težkoč. Obenem je treba najti tudi sredstva za povečanje izmenjave blaga in kapitala. 2. Naloge obnove daleč presegajo možnost teh držav in zahtevajo splošno rešitev. Način kreditnih operacij, ki se nameravajo za te države, mora biti lak. da se odgovornost narodnih bank ne bo angažirala preveč in da njihov prestiž nc bo trpel v lastni težavi. 3. Pcljska vlada smatra, da je neobhodno potrebno, da se uredijo meddržavni dolgovi, kar jc pričakovati v zvezi z lausannsko konferenco, razen tega pa je mnenja, da sc jc treba resno potruditi za to, da sc pospeši izmenjava blaga tudi med temi državami.
Potem sledi v poljski spomenici opazka, ki v glavnem sicer ni naperjena proti Nemčiji, pač pa naslovljena nanjo. Poljska delegacija izjavlja namreč. da jc mnenja, da je vsekakor treba odpraviti gotove carinske odredbe, ki šc danes obstojajo med raznimi državami. Poljska delegacija jc pooblaščena izjaviti, da hi bila poljska vlada, želeč zboljšanje gospodarskih od noša je v, pripravljena pod pogojem vzajemnosti skleniti pogodbe, ki bi omogočile odpravo takih odredb.
Herriot o sporazumu
Pariz, 1. jul. tg. Francoski ministrski predsednik Herriot, ki se je. danes zopet vrnil v Pariz, je po komčancni ministrskem svetu v FJizeju izjavil zastopnikom listov: Po zadnjih uradnih brzojavkah iz Lnusannea jc položaj sledeči: Dosegli smo popolno soglasje z angleško delegacijo, in sicer glede dveh najvažnejših vprašanj: 1. o zvezi in odvisnosti reparacij od medzavezniških dolgov, 2. o potrebi, da Nemčija plača odpravnino na račun reparacij. Treba jc urediti samo šc par detajlov. Upamo, da bomo kmalu prišli do sporazuma tudi
z ostalimi upniškimi državami. Ostane samo 3e vprašanje, ali Imi potem tudi nemška delegacija ratificirala tak sporazum. Tu hočem biti samo zo-lo kratek in zelo previden. Ponavljam, da je usoda konference v rekah nemške delegacije. Ko bo končana lausannska konferenca, se bom odpeljal v Ženevo, da sc udcicžim razprav razorožitveac konference.
Madžarska pozvana v Lausanno
Budimpešta, I. julija. A A. Britanski poslanik je danes predal madjarskemu zunanjemu ministru v imenu MacDonalda kot predsednika lausannske reparacijsko konference vabilo madjaraki vladi, naj pošlje čim prej svoje zastopnike v Lausanne.
Optimizem v Londonu
Ijondon, 1. jul. ž. »Times pišejo, da so prepričani o uspešnem zaključku lausannske konference, ker sta se stališči Francije in Nemčijo toliko približali, da se ne more skoraj nič več pričakovati, da bi se konferenca razšla hrez vsakega uspeha. »Financial News< poroča iz Lausanne, da jo Francija zahtevala 7 milijard zlatih mark, kar pa je nemogoče in neumno. Zasluga britanske delegacije je, da je Francija popustila od svojih zahtev tudi o varnostnih klavzulah. Pogodbe, v katerih bi se nahajale kakršnekoli varnostne klavzule, ne bi pomenile končne rešitve reparacijskega vprašanja, niti se ne bi z njimi doseglo ono, po čemur stremi lausannska konferenca, in to je vpostavitev zaupanja v svetu. Razen tega bi spravile take klavzule v slabo voljo Amerikance ter je treba računati tudi s tem.
London. 1. jul. ž. Finančni minister Novi'* Chamberlain se je vrnil snoči iz Lausanne v Lou don ter izjavil časnikarjem, da jtMrdno prepričan da se ho lausannska konferenca uspešno končala.
Ijondon, 1. jul. ž. Danes se jc pričela konferenca bančnikov, na kateri bo rešeno vprašanje podaljšanja kratkoročnih kreditov Nemčiji. Na tej konferenci so zastopani bančniki dvanajst raznih držav. Britanske banke so interesirane pri kratkoročnih posojilih Nemčiji s 55 milijoni funtov. Predvidevajo, da bo konferenca sklenila, da se kratkoročna posojila podaljšajo Nemčiji še za leto dni.
Lausanne, 1. jul. A A. Mac Donald je snoči izjnvil, da se bo lausannska reparacijska konferenca najbrž končala že prihodnji torek.
Na vidiku iadi sporazum med Francijo in Italijo ?
Rim, 1. julija, ž. Fašistični listi pripisujejo ve--lik pomen sestanku med Grandijem in francoskim državnim podtajnikom Paganonom. Pogajanja, ki jih je pričel Herriot z Grandijem, se bodo nadaljevala, in zatrjujejo, da je Paganon dobil točna navodila od Ilerriota za nadaljevanje pogajanj. Grandi je že izročil načrt, po katerem bi se moralo regulirati vsa vprašanja, ki se tičejo italijansko-franeoskih odnošajev.
Nov franc. podonavski načrt
Pariz, 1. julija, tg >JournaI< poroča, da predlaga Francija nov podonavski načrt, v katerem predlaga prednostne tarife za donavsko pšenico po natančno določenih kontingentih odjemanja za velesile. Podonavske države pa naj hi so obvezalo za prefcrence za industrijske predmete kot proti-dajatev. Nemčija je že pristala na to, Italija si izgovarja pridržki, pa tudi Anglija se boji protestov svojih dominijonov, če bi se dovolile preferenco za pšenico. Pomožno posojilo za Avslrijo pa še vedno ni urejeno, ker se Nemčija noče odreči politiki Anschlussa.
Dr. IVilfan nevarno obolei
Dunaj, 1. julija, tg. Na današnji seji manjšinskega kongresa se jc okoli druge ure popoldne predsednik kongresa 51-letni dr. Josip Wilfan nenadoma onesvestil radi krvavitve v možganih. Reševalno društvo ga jc takoj prepeljalo v sanatorij L8w.
82 miljard zlata
Pariz. 1. julija. Ig. Sedaj se je odposlal zadnji del zlata v vrednosti 2 in pol milijonov dolarjev v Francijo, s čimer je končana repatriarijn dolarskega imetja francoske narodno banke. Zlata zaloga znaša sedaj več kot 82 milijard in presega obtok bankovcev že za poldrugo milijardo.
Smrtne obsodbe v Rovnu
Voršava, l. julija, tg. V Rovnu sta bila obsojena zopet dva Ukrajinca na smrt radi vohunslva za Sovjete. Z njima je doseglo število smrtnih obsodb radi vohunstva že nad 50 primerov.
Madžarski državni dohodki zarubljeni
Rudimpšta- 1. julija, tg. Mandatarji madjarske-ga državnega posojila iz I. 1924 so zorubili v varnost posojila zastavljene madjarske državne dohodke, ker je madjarska vlada radi pomanjkanja deviz enostransko razširila transferni moratorij tudi na obrestno službo posojil Zveze narodov.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno jasno, podnevi lahko oblačno, stalno in vroče.
njih 10 let uničila vse kulturne in gospodarske pridobitve Jugoslovanov in Nemcev ter bi v zadnjem času rada tudi cerkev vklenila v svojo raz-narodovalno politiko.
Prav italijanski zgled je pokazal, da je za narodne manjšine nujno potrebno, da se vse države s posebnimi pogodbami obvežejo, da bodo spoštovale pravice narodnih manjšin in da polagajo pred Zvezo narodov račune o svoji manjšinski politiki. Med lem, ko so se v zadnjih letih vršile v Ženevi strastne razprave radi pritožb, ki jih je prejela Zveza narodov od narodnih manjšin in so tako njihove krivice prišle vsaj pred svetovni forum, se jugoslovanska in nemška manjšina v Italiji nista mogli pritožiti v Ženevi prav radi lega, ker ta lahko posreduje edino v sporih med narodnimi manjšinami in tistimi državami, ki so v mednarodnih pogodbah priznale manjšinske pravice.
Na kongresu so se čule tudi na račun Zveze narodov pikre besede, češ, da je sedanji pravilnik o postopanju s pritožbami narodnih manjšin v škodo manjšinam in da Zveza narodov zavlačuje rešitev njihovih pritožb. Pritožbe narodnih manjšin
postanejo pred Zvezo narodov samo predmet zakulisne politične borbe med državami, ki imajo v Zvezi narodov premoč, mesto da bi jih Zveza proučila res objektivno. Poleg tega nimajo narodne : manjšine pri Zvezi nikakega predstavnika, ki bi j njihovo pritožbo zagovarjal, med tem ko obtožena 1 država lahko neposredno zagovarja svoje interese po svojem odposlancu. Zato zahteva kongres, da se v bodoče spori med narodnimi manjšinami in državami po možnosti obravnavajo pred haaškim razsodiščem, da bo tako tudi narodnim manjšinam dana priložnost, da se zagovarjajo; kadar pa se bo spor obravnaval samo v Ženevi, potem naj Zveza narodov dovoli, da bo poseben predstavnik narodnih manjšin ščitil njihove interese.
Pomen manjšinskih kongresov od leta do leta raste, kakor odgovorni državniki čedalje bolj prihajajo do spoznanja, da ne bo mogoče več ignorirati manjšinskega problema. Letošnji kongres IKinieni v tem pogledu brezdvomno velik korak naprej. Naj še ugotovimo, da gre za to zasluga v veliki meri agilnim predstavnikom naše narodne manjšine v Italiji.
Propadanje svetovne trgovine in mi
Reparacijski problemi, ki so po dosedanjih pogajanjih v Lozani vsekakor stopili v novo razvojno dobo, s tem seveda še dolgo niso in tudi ne bodo rešeni in končani. Ne glede na politične posledice in ozadje je bil angleški predlog, da se črtajo vsi dolgovi, ki izvirajo iz vojne, najpametnejši in je tUdI gotovo, da hotno prej ali .Mej doživeli vsaj delno črtanje reparacij in v tej zvezi tudi vojnih dolgov. Kajti le tako bo mogoče onemoglo gospo* darstvo vsega sveta obnoviti in oživili. Prišel bo ras, ko tudi politična strašila kakor garancije varnosti in stično ne bo več imelo efekta. Že danes vidimo, da je francosko svarilo Angležem, češ, da bi nemška trgovina, osvobojena vseh vezi In omejitev. ki so v zvezi z reparacijami, postala za trgovino vsega sveta, posebno pa za angleško trgovino nevarna, popolnoma neučinkovito. Anglija, ki je prešla od svobodne trgovine danes na carinsko zaščito svoje države, nima glede svobodne nemške trgovine tolikega strahu, da bi radi te morebitne koristi se odpovedala koristim, ki bi nastale vsled intenzivnejše trgovine. Skupno z angleškimi krogi so tudi skoro vsi trgovski izvedenci mnenja, da bi bil eden izmed glavnih faktorjev obnove gospodarskega življenja svoboden promet med državami, kolikor mogoče malo oviran od carinskih in denarnih zadržkov. Poglejmo samo, kam je dovedel sedanji gospodarski sistem in mednarodni gospodarski položaj našo državo! l'o uradnih podatkih se je zmanjšal jugoslovanski izvoz v maju t. 1. za 42% napram istemu mesecu preteklega letu, ali, v številkah od 337 na 220 milj. dinarjev. Sicer se smemo tolažiti, da položaj v drugih državah ludi ni ugodnejši. Vendar pa ne more takih gospodarskih sprememb prenašati nobena država preko daljše dobe, in tako tudi mi ne.
Predvojni razvoj gospodarstva je bil izrazito usmerjen navzgor. Množilo se je prebivalslvo in blagostanje, kljub temu pa je bilo dela dosti za v*e in poraba industrijskih izdelkov je stalno naraščala, enako izraba naravnih sil in zakladov. Mednarodni trgovski Oduošaji so bili vedno tesnejši in svoboda gibanja poedinca v raznih tujih državah glede izvrševanja poslov in poklica je bila praktično neomejena.
Te razmere je prekinila svetovna vojna. Slare vezi, ki so prej spajale poedine države, so bile deloma razrahljane, deloma pretrgane. Držav,e, ki prej niso imele lastne industrije, so si med vojno tako ustvarile ali pa pričele s tem po vojni. Na podoben način pa so zopet prej Izrazito industrijske države pričele pospeševati in podpirati poljedelstvo. Spremenila se je gospodarska slika sveta, kljub temu pa se je polagoma zopet pričelo medsebojno trgovsko življenje, ki je leta 1929 doseglo višek povojne dobe. Od tedaj naprej pa moremo opazovati stalno nazadovanje gospodarstva, ki se kaže v razpadanju trgovine in finančne moči raznih Iržav. Poizkusi poživljenja onemogle trgovine s pomočjo kompenzacijskih pogodb, ki naj bi v kolikor mogoče velikem obsegu omogočile direktno izmenjavo blaga brez denarja, kakor je predlagana izmenjava braziljske kave /a nemške stroje in so stavljeni slični predlogi za izmenjavo žita z državi-mi Podonavja. Za ta način trgovskega poslovanja so se pričeli zanimati celo Angleži, dasi pomeni povratek k najenostavnejšemu načinu trgovskih običajev, to pa radi tega, ker bi se dali na ta način pridobiii nazaj oni angl. funti, ki jih dolguje inozemstvo Angležem.
Ustanovitev klirinškega prometa med raznimi državami, kakor ga imamo n. pr. z Avstrijo, Švico, češkoslovaško in Nemčijo nikakor ne more v polni meri nadomestiti svobodnega denarnega prometa ter je le nek nadomestek, ki naj vsaj deloma omogoči in olajša denarni promet.
Se pred primeroma kratkim časom je vladala pri nas neka gospodarska megalomanija, če smemo oni pojav tako imenovati, ki se je polastila sicer
treznih in pametnih ljudi. Ne samo na političnih shodih, temveč celo na resnih strokovnih predavanjih smo culi, da moremo popolnoma neodvisno od inozemstvu urejevati naše gospodarstvo, da smo tudi dejansko neodvisni, ker se moremo brez tuje pomoči prehranjevati. Nasprotno pa, da so drugi od nas odvisni, ker lega he morejo. Zallbug pa ni ostalo samo pri lakmu govorjenju. V trinogih slučajih smo urejevali trgovske stike s tujimi državami po teh načelih. Uspeh oziroma neuspeh leg'i postopanja ni izostal. Naš najbližji industrijski so-sed, Avstrija, krije že skoro 80% agrarnih potrebščin iz lastnih virov, če pa je pametno, da se dopusti propadanje industrije na korist poljedelstva pa je drugo vprašanje, ki tU ne pride v poštev. Naravno moramo tudi to odobravati, ako smo svoje-časno odobravali načelo lastne prehrane kot glavno in zahtevali, da se temu vse drugo podrejuje.
Kakor v Avstriji, tako imajo ludi v Češkoslovaški agrarni krogi mogočen vpliv. Res jo sicer, da smo v prvih 4 mesecih t. I. izvozili v to državo žita v vrednosti 62 milj. Kč. Upoštevali pa moramo, da sla češkoslovaška in Madjarska še vedno v medsebojni carinski vojni, ki pa tudi ne more večno trajati. Pred nedavnim pa je omenil češkoslovaški ministrski predsednik, ki je ugrarec, Ureditev uvoza poljedelskih produktov. V tem slučaju moramo bili pripravljeni, da ae bodo za uvozne olajšave našega žita zahtevale protiushige glede uvoza češkoslovaških industrijskih proizvodov.
Produkcija raznih rud, ki je vedno tvorila v naši bilanci zanesljivo aktivno postavko, je deloma padla celo preko 50 cdst. Podobno je na drugih tržiščih za izvozno blago. Nas Slovence je posebno hudo prizadelo nazadovanje izvoza lesa, kar pa more bili za našo bodočnost vendarle tudi koristno, ker se je izsekavanje tekom zadnjih let vršilo popolnoma nesistematično in pogozdovalo le v nezadostni meri. Les je snov, ki se bo vedno rabila (stavbe, papir, umetna svila) in bo vsled tega gotovo pridobila na vrednosti, dasi cene ne. bodo morda dosegle one fantastične višine, kakor pred nekoliko leti.
Tako zvani žitni režim je bil neuspeh, lo vemo vsi. S tem je bil podan nov dokaz, da je vsaka intervencija države, al;o hoče poseči v normalno poslovanje gospodarstva in Irgovsko življenje brezuspešna. V nobeni državi ni uprava lako elastična, da bi se mogla s tako naglico prilagoditi izpre-membi razmer, kakor slcre lo trgovski krogi. Treba je zato, da se država omeji na svoj delokrog, kol sklepanje dobrih trgovskih pogodb in stičnih dogovorov, da izvaja nadzorstvo nad poslovanjem trgovskih institucij.
Predvsem pa se moramo zavedati tega, da smo glede našega gospodarskega ozdravljenja navezani skoro samo na lastno moč. Nikakor neČemo s tem zanikati korist in potrebo litje pomoči. Vendar je tuja pomoč vedno združena /, neljubimi posledicami. ker tudi najboljši prijatelj skuša s tem, da drugemu pomaga, tudi sam sebi pomagali. Celokupni narod se mfcra zavedati tega. da so primerne-današnjim težkim'časom indi iežke žrtve, ki morajo hiti sorazmerno razdeljene na več in manj. premožne sloje, na visoke' in nizke. Le tako, da se vsak zaveda, da nosi vsakdo del skupnega bremena, je mogoče ustvariti ono zadovoljstvo in notranjo silo, ki jo rabita narod in država za izvrševanje težkih in odgovornih nalog.
Rabitno močnega kmeta, kj ga ne tlači skrb in denarna stiska, rabimo pa v isli meri ludi industrijo. ki naj .krije domačo porabo enostavnih industrijskih izdelkov, ker za druge stvari /.a enkrat še ,ni toliko potrebe, da bi bilo osnovanje take industrije gospodarsko upravičeno. Rabimo mi in vsa Evropa svobodne meje, za blago in ljudi, da more vsak v svobodnem tekmovanju izrabiti svoje sile na onent polju, na katerem ima največje zmožnosti.
Revizija obsodbe oficirjev mariborske garnizije
lielgrad, 1. jul. I. Snoči ob 10 je padla končiio-veljavna sodna odločitev višjega vojaškega sodišča v zadevi mariborskih zarotnikov. Višje sodišče je tekom celega včerajšnjega tlite študiralo akte. iti se nanašajo na mariborsko zarotnike, kaleri so bili obsojeni od vojaškega sodišča I. stopnje. Višje vojaško sodišče je potrdilo obsodbo vojnega sodišča, po kateri je bil podporočnik Dragoljub Atanacko-vič obsojen na smrt. Pehotni poročnik Miroslav Altarer, ki jc bil otl vojaškega sodišča I. stopnje obsojen na smrt, je bil s sklepom višjega vojaškega sodišča obsojen na 12 let robije. Sodni kolegij jo bil namreč mnenja, da Altarer ni prekršil točke 2 čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti. in reda v državi, ali z drugimi besedami, sodni kolegij višjega vojaškega sodišča je smatral, da Altarer ni bil član ' ""..	, .. ,)ag pa je bi! obsojen na 12 let robije'radi tega, ker je izpustil iz zapora aretiranega Mllojkoviča, pobegnil z njim iz garnizije in tla si je poleg'le"a še prilastil 2000 l)ln iz garnlžijake blagajne, ko ie bežal proti meji. Tudi za ostale obsojene častnike je višjo vojaško sodišče spremenilo kazni, na katere so bili obsojeni od- vojaškega sodišča f. stopnje, ker je sodni kolegij smatral, tla obstojajo olajševalne okolnosli, ki se lahko aplicirajo v njihovem slučaju. 15 letna kazen, ki je bila prvolno prisojen« majorju Vojislavu Djokiču, je potrjena s sklepom višjega vojaškega sodišča, toda spremenjena je kvalifikacija njegove krivde s sedanjim sklepom. Vsem ostalim častnikom so bile kazni
znižane. Pohotni poročnik Momčilo MilulinOVIč, ,ki je bil preje obsojen na 10 let robije, jo dobil sedaj samo M let; podporočniku Hožidaru 1'annkovjču, Iti je bil prvolno-obsojen na 10 let, je znižana kazen na i! leta; islolako jc znižana Drago,ljubu To-doroviču kazen od K) na 3'let; topnlčlirakemu pod-naredniku Živoradu lliču je znižana kazen od 10 na 3 leta robije; pehotni poročnik Marko Marko-vič, ki jo bil od voj. sodišča I. stopnje obsojen na 10 let robije, je bil sedaj oproščen, ker se jo višjo voj. sodišče prepričalo, da ni ničesar zagrešil, ampak da je samo slišal nekaj o obstoju L.. ... , ...
- •■•«. i». od svojega predpostavljenega starešino, majorja Vojislava Djoklča, ki je bil poveljnik vojašnice; pehotni poročnik Mihajlo Ristič, ki j" bil prvotno oproščen, je sedaj obsojen na 2 leti robije radi tega, ker je lo. aprial zvedel od pod-ročllika Atanackoviča, tla se pripravlja >, pu ni o pripravah nikogar obvestil; glede podporočnika Dušana šurdiJoviča in pehotnih podnaredni-kov Čedomira Petroviča in Lazarja Grujina je višje voj. sodišče potrdilo sodbo voj. sodišča I. stopnje. Sodba višjega voj. sodišča je izvršljiva tiikoj. Kolegij višjega vojaškega sodišča je bil sestavljen iz diviz. generala Vrijlslava Nikolajeviča kot predsednika, člana sta bila pehotni brigadni general Peter liadivojevlč in pehotni brigadni general Konta Vujičič. Kol stalni sodnik je fungiral sodili brigadni gencal Dimitrije šadnjjac. Drugi »talni sodnik kolegija pa je bil sodni podpolkovnik Milan Antič.
mM
Dve osebi ubiti
'»elgrad. 1. jul. Agencija A vala poroča: Davi nekako ob !) med sejmom na Ubit se je pojavil bivši narodni poslanec Vojislav Lažič s skupino svojih pristašev in skušal prirediti na sejmu shod, čeprav lega ni bil prijavil po zakonu.
Pozvan od zastopnikov oblastev, naj se odstrani, Lažič ni hotel poslušati naredbe oblasti, marveč je pozval prisotne k odporu, nakar so njegovi spremljevalci začeli melati na organe oblasti ka-
menje. Pri tem so zadeli štiri orožnike iti dva policijska uradnika.
Tedaj je neki napadalec streljal z revolverjem in hudo ranil nekega orožnika. Orožniki so zalo rabili orožje in pri tisti priliki sta bili ubiti dve osebi, ena teh je prej streljala z revolverjem in ranila orožnika. Več drugih oseb je bilo ludi ranjenih. V splošni zmedi je nato Lažič pobegnil.
Preiskava ,ie v teku in krivci bodo po zakonu najstrožje kaznovani.
v «
Smpoc' napad sredi Dunaia
"nanj, L jul. ž. Snoči je bila v tukajšnjem Couiitry klubu v Lenzu prirejena skupna večerja zastopnikom industrije, katere so se udeležili tudi inozemski diploim-.ti in avstrijska visoka tlružba. Prisotnih je bilo kakih 80 do 90 inozemskih predstavnikov industrije, bank ild. Naenkrat je klub-ske prostore obkolilo kakih 00 do 70 Hakenkreuz-lerjev v uniformah, ki so vdrli v prostore z vzkliki: Zivio Hitler! Dol z Zitli!* Itakenkreuzlerji ?o pričeli, goste pretepati z bikovkami, ki so. jih prinesli s seboj. Najbolj pošteno so premikastili romunskega poslanika Rradiceanua, ki so ga nato še vrgli po stopnicah, za njim pa stol in mizo, kjer je sedel. Ko je rekel, da je Romun, so napadalci zavpiti: ■ Mi ne rabimo Romunov! Težko je bil ranjen tudi argentinski poslanik Bordegaren in italijanski vojni ataše, major Fabri. Nadalje so napadli tudi atašeja jugoslovanskega poslaništva Babič-Gjalskega. Batine je dobilo tudi več avstrijskih industrijcev, med njimi ugledna baronica Silva Tripkovich, baron Gutlmann, baron Wolfgang Guttmann in drugi.
To so bili povečini ljudje, ki so z velikimi zuesKi podpirali narodnosocialistični pokret. Materijalna škoda v klubu je zelo velka, ker so napadalci razbili okna, stole in opravo. Neki natakar je pričel streljali v zrak ter so se napadalci šele tedaj umaknili in izginili. Že ponoči je deželni glavar nižje-avstrijski izdal naredbo, da se izvrši stroga pre-skava radi tega napada, ki bo imel tudi svoje posledice v mednarodnih or}nošajih zaradi napadov na inozemske predstavnike.
Berlin, 1. jul. A A. Na berlinski univerzi jo jjri-šlo v četrtek spet do velikih tumultov med iiacijo-nalnimi soci.jalis.fi in levičarskimi študenti. Rektor je bil prisiljen univerzo začasno zapreti.
Pri pogajanjih med rektorjem in zastopniki študentov za ohranitev miru in varnosti so zahle-vali nacijonalni socijalisti odstranitev židovskih študentov z univerze ali pa vsaj prepoved zbiranja židovskih šludenlov v avli in na hodnikih univerzo. Rektor je to zahtevo odklonil in predložil stvar univerzitetnemu senatu.
Po statistiki, ki jo je izdal Mednarodni urad dela za drugo četrtletje letošnjega leta, se v splošnem more opaziti precejšnjo povečanje brezposelnosti. Edino na Finskem in v Poljski je brezposelnost malenkostno padla in sicer za 1 oziroma 3%. Jasno je, tla vodijo države različner statistike in da je zalo točna primera med razmerami v državah nemogoča, vendar pa se s primerjavo razmer letos in lani v istih državah prav lahko opazi, da je brezposelnost močno narastla. Navajamo številke za letošnje leto, v oklepaju pa za lansko leto in sicer prav tako za drugo četrtletje. Nemčija 5,075.000 (4,211.000), Anglija z Irsko 2.822.000 (2.578.000), Švica 103.000 (01.000), Francija 316.000 (51.000), Italija 1,033.000 ( 700,000) in Češkoslovaška 182.000 (93.000).
Glede na to. tla je tudi v industrijskih deželah vedno dana spomladi možnost, da se zaposli večje število brezposelnih z raznimi sezonskimi deli, kar se je običajno tudi vsako leto zgodilo, letos temu
V Zagrebu jc kruh cenejši
Zagreb, I. jul. ž. V Zagrebu je bila ponovno znižana cena kruhu, ki stane sedaj za 1 kg črnega kruha 2 Din, domačega 3 Din, belega pa 3.50 l'itl za t kg. Znižanje cen kruhu je stopilo v veljavo v ponedeljek, znižala pa jih je skupina pekov.
Iz kmetijskega ministrstvva
Belgred, 1. julija. A A. V kmetijskem ministrov u so izdelali besedilo zakonskega načrta o iz-premembali in dopolnitvah, in sicer:
1. zakona o likvidaciji agrarne reforme na ve-laposestvih z dne 19. junija 1031 z .Izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. dec. 1931,
?. zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v bivšiii pokrajinah Južne Srbije In Črne gore z dne 5. dcceinbra 1931, in
3. zakona o poseijevanju juinlb krajsv z dne 11. junija 1031 z izpremembami in dopolnitvami I tega zakona z dne 5. decembra 1931.
Načrt zakona o izpremembah in dopolnitvah teh zakonov je poslan ministrskemu svetu v prrt-tčevanje. Nato pride zakon pred narodn6 predstavništvo v zakonodajni postopek,
Gradec, 1. julija. AiA. Včeraj se je tu ustrelil \z revolverja 34 letni posestnik grof Adolf Janko-vič iz Zagreba.
ni tako. če prlmerjamo-število brezposelnih v mesecu aprilu, maju in juniju s števili V 'januarju, februarju in marcu, vidimo, da je ostalo število brezposelnih enako veliko, ali pa, tla je celo naraslo. Le v malokaferih državah je padlo število brezposelnih za spoznanje. To vsekakor dokazuje, da se je splošni položaj zelo močno poslabšal, zlasti še zato. ker so zadnje čase skušale nekatere države z zakonodajo preprečiti naraščanje števila brezposelnih in ga po možnosti celo zmanjšati'.
Če primerjamo številke iz prvega četrtletja /. drugim četrtletjem letošnjega leta. potem Vidimo, tla je narastla brezposelnost od 11.3% na 13.3% v Češkoslovaški, od 22% na 22.1% v Britaniji, otl 0.7% na-6.8 na Japonskem, od 14% do 15.3% na Poljskem in od 23.1% na 31% v Združenih državah.
Pač pa je padla brezposelnost v Belgiji od 13.2% na 42.7%, v Nemčiji ocl 33% na 30.4% in v Švici otl 25% na 23%.
Drobne vesti
Split, 1. julija, ž. Davi so spremili k zadnjemu počitku kiparja Ivana Rendiča. Pogreb je bil krasen in se ga je udeležilo skoraj vse splilsko meščanstvo. V imenu mestne občine se je poslovil otl pokojnika književnik tir. Marin Bego, v imenu ban-ske galerije slik pa dr. T.ončič,
Zagreb, 1. julija, ž. V nedeljo 3. julija se odpelje ob 0 Zjutraj s posebnim vlakom .skupina zagrebških izletnikov v Celje, kamor pridejo ob pol ,9 Vlak se bo ustavil na postaji Laško, kjer se- izletnikom priključijo še ostali potniki. Izletniki bodo po prihodu odšli v Gozdno restavracijo, nato pa si botlo ogledali vse zanimivosti Celja in okolico. Ob pol 13 bo promenadni koncert, ob 3 popoldne pa se prične velika zabava, ki bo trajala do 9 zvečer, nakar izletniki odpotujejo nazaj v Zagreb.
Pariz, 1. julija. AA. Na povrnlku iz Dublina z evharističnega kongresa so včeraj prispeli semkaj helgrajski nadškof Rodič in še trije jugoslovan ' I
katoliški škofje.
Dunajska vremenska napoved. Verjetno je. da bodo nastopili zapadli i vetrovi, ki bodo ohladili ' ozračje. Pričakovati je majhne padavine na zapadli, ki morda ne bodo prišle do vzhodnega robft Aip.	j
"12
BREZPOSELNOST V BOLGARIJI - ZADRUŽNI DOMOVI
Sofija, 30. junija.
V	vsej Bolgariji je registriranih okoli 30.000 ljudi, po drugih vesteh pa se nahaja sedaj v Bolgariji okoli 68.000 brezposelnih. Brezposelni spadajo v prvi vrsti k industrijskemu delavstvu, ker so bile razne tovarne in podjetja primorana reducirali svoje obrate ali jih docela ustaviti. V splošnem se pa lahko trdi, da je brezposelnost v sorazmerju veliko manjša, kakor se slika in da bi velik del brezposelnih delavcev lahko dobil zaposlenje pri drugem delu, V-3lučaju gospodarske krize, kakor jc dandanes na vsem svelu, mora pač vsakdo gledati, Itako si pomagati ter zagrabiti za delo in zaslužek tam, kjer se mu nudi. In tako vidimo, da prihajajo dnevno v Sofijo mnogobrojni mladi- kmečki fantje, ki dobijo delo pri zgradbah, med tem, ko mladi industrijski delavci rajši polegajo na soincu in zgubljajo svoj čas po tisočerih kavarnah Solije in so v breme svojim staršem. Na deželi pa povsod primanjkuje mladih delavcev, ker vsak slremi za lem, da živi v mestu, kjer se nahajajo kina, žogobrci in druge enake zabave. Obhodil sem pred kratkim nekaj vasi v srednji Bolgariji, pa sem srečal le tu in tam kakega mladega delavca. Naletel sem na vpognjenega starčka 78 let, nekega deda Stojmena iz Kare Ivance. okraj Drenovo, veterana iz ruskobolgarske osvobodilne vojne, na drevesu, ko je obiral češnje, da jih proda prekupčevalcem po 2 leva za kilogram (okoli 80 par). Poleg maloštevilnih mož opravljajo dela le žene ...
Sofija sama je letos zaposlila izredno visoko število delavcev pri zgradbi tako zvanih kooperativnih domov. Kooperativne (zadružne) hiše - uživajo razne privilegije, plačajo manj davka ter so nekaj let oproščene od raznih dajatev. Zbere se nekaj ljudi, ki se domenijo ter plačajo opredeljeno vsoto za bodoče svoje stanovanje, ki postane njegova last, kaleri del hiše more v sporazumu z za-drugarji dalje prodati. Ali pa sezida tak dom podjetnik ter prodaja posamezna stanovanja na interesente, na katerih ime se potem knjiži dotični del doma.
V	gradb. stroki vlada letos taka živahnost v Sofiji, da so zlasti hišni posestniki v strahu, da bodo prisiljeni jeseni znižati najemnino, ker bodo sicer ostali brez stanovalcev. Po njihovi iniciativi so že izšli članki, ki poživljajo vlado, da napravi potrebne korake, ker s povečanjem gradbenega dela znajo utrpeli kooperacije milijardne žtjtibe. ....
Nehote se bo kdo vprašal, kako je mogoča v teh težkih časih velika gradbena živahnost. Odgovor jc slednji: kdor ima denar, je v strahu, da bi utegnil pasti v vrednosti. Zato je boljše, da ga spravi na varno v nepremičnine. To je vzrok, zakaj sc to leto toliko gradi v Sofiji.
Gradbena podjetnost je značilno omilila brezposelno hortn t^r zaposlila (isoče delavcev.
Tudi sofijska občina bo zaposlila še nadalje
veliko delavcev pri dovršitvi vodovoda (dalino voda) iz gorovja Rila. Da si zasigura potrebna sredstva, bo najela notranje posojilo, ki bo oproščeno vseh davkov in dajatev za dobo 20 let v obliki loterije in v iznosu 300 milijonov levov.
Z družbo »Izida« pa je sklenjen dogovor za zgradnjo prepotrebne kanalizacije na krajnih delih Sofije, katero delo se ima izvršiti v petih letih. 1 udi to podjetje bo zaposlilo veliko število brezposelnega delavstva.
Kadar se bodo sklenile trgovske vezi z Rusijo, bo pa tudi industrijsko delavstvo dobilo posla, zlasti v tekstilnih tovarnah. Ali in kdaj se bo to zgodilo, je pa.odvisno od raznih vplivov zunanje politike.	Km.
Berlin, 1. julija, ž. V nedeljo bodo prirejene po vsej Nemčiji volivna zborovanja. Komunisti so napovedali veliko zborovanje v Lustgartnu. Cen-trum bo šel v volivno borbo s parolo: Brilning naj pride nazaj v zunanjo politiko, red in mir v notranjo. Narodni socialisti so napovedali več zborovanj in pohodov. V teku noči so komunisli izvršili nekoliko napadov na narodne socialiste, na katere so streljali s strojnicami. Napadalci so nato pobegnili z avtomobilom. Ena oseba je bila ubila, neka deklica pu težko ranjena.
Berlin, 1. jul. AA. Pruska vlada je zavrnila zahtevo državne vlade, , da prepove . Kolnischo Volkszeitung:: in »Vonviirls- za pel dni. Obenem je stvar predložila v odločitev državnemu sodišču.
Za ključni račun za S93Q-3i
Je dni je bil v finančnem ministrstvu izdelan defrnitivni zaključni račun za prorač. leto 1930-31, katerega je že odobrila Glavna kontrola in ki bo sedaj-predložen skupščini.
Iz uvoda k poročilu finančnega ministra posnemamo, da je bilo v letu 1929—1930 pri dohodkih 9018.3 milj. izdatkov 7386.0 milj., torej presežka 1632.3 milj., kasneje 1930-1931 pa so dohodki padli na 3476/1 milj., izdatki pa so narasli na 8.041 milj. in. je znašal torej presežek 435.5 milj. Din. Pri tem je treba upoštevati, da so dohodki leta 1929-1S30 bili znatno višji kot proračun, dočim so 1930-1931 bili manjši.
Proračun izdatkov je bil prekoračen samo pri državnih dolgovih za 80 milj. Din, dočim so ostal? ministrstva izkazovala manjše izdatke kot so bili proračunani.
Saldo obratnega kapitala jc znašal v začetku leta 635 milj., suficit 1930-1931 je znašal 435.5 milj., po odbitju izdatkov od dohodkov se je obratni kapital zmanjšal na 128.8 milj. Din. Nadalje so se v teku lata povečali v.si londi od 680 na S02.2 mlj. Din. Nadalje 50 znaAala dne 31. marca.
aL-livs C1C « A--'-- --CTVl r- .<• «-».	1
»OU imiiva JJJ1.-I, gasiva pa	»Ulj. jJin, taKo
cia predstavlja presežek obratni kaDitaL