Praktična slovensko - neinška gramatika.(Dalje.) Tistega tako imenovanega masla neniške kulture, kakor siuo ga brali sim ter tje po časnikih, učeniku ni treba dalječ iskat hoditi, kajti najde ga vsaki dan, kolikor ga hoče v svoji šoli, p.: vich habe gestern krank sein, dess\vpgen habe ich nicht in die Schule kommen" i. d. Pameten učenik se ne bo tukaj zaderl nad otrokom, očitaje mii: Če ne znaš nemški govoriti, povpj pa po domače, marveč mu bo z lepo besedo popravil. (l)uo si faciunl idpin, non est idem.) Slovenskim otrokom se ne sme za zeld vzeti, če tako napčno govore; s tim se lih iičp. So pa nekteri, ki se s svojo nemsčino, ktero so le v kreniplje dobili, ponašajo; kaj pa da je tisto bolj smeha kot pomilovanja vredno. Pa naj bo dosti od tega. Hotel sem le reči, da pravilna raba pomagavnega časovnika je Slovencem težavna, kajti tukaj se zelo odlikuje slovenski jezik od nemškega, nasproti pa tudi vidinio, kako težavno je za XTemca raba djavnega priložaja zadevajoča spol in število. nMož je rekla, žena je prišel" i. d. govore Nemci, ki žive že delj časa med Slovpnci. 4. členek pravi: ^Nemci djanje, ktero je že minulo, pogosto naznanujejo tudi z nezloženim časoin, ki se impnuje polpretekli čas"^ i. t. d. Polpretekli čas se navadno rabi v pripovestih. Res je, da v slovenskpm nimaino polpreteklega časa; ali v pripovestih sedanji čas namestiije pogostokrat napolpretekli čas nemški, posebno, kadar liočemo reč prav živo pred 061 postaviti, p.: ,,Puntarski udje pokličejo deržavni zbor .... Zdaj se oglasi glava^. 5. Krepki časovniki so v nemškem zeld važni; iz njili se izpeljujejo tako imenovane ,,WortfamiIien". Kdor količkaj hoče izuriti se v nemškem jeziku, potreba mu je, da pozna krepke in iz njih izpeljane itnena. Krepki se pa zato imenuje, ker ima korenina toliko kreposti v sebi, da preminja glasnico. Učenik, ki hoče kaj vec od tega brati, naj se soznani s slovnicami, kakor jih imajo Nemci več izverstnih. XTamen našega lista ni, da bi se pečal z nemško literaturo, ker tukaj le memogrede omenimo nemškega jezika, ponavljaje svoje od začetka povedano vodilo, da tisti, ki hoče du dobrega razu- mevati in razkladati praktično grauiatiko, bili ne sme ptujec v slovenskem, še inanj pa v nemškem jeziku, ker gramatika se le toliko peča s slovensčino, kar se pri naravnem podučevanji ogniti ne more; nemsčina ji je poglavitni namen. *) Otroci naj se te krepke časovnike iz glave uče; naj se vadijo, porabljevati jih v celih stavkih. Pri neinškem branji naj se opominjajo na krepke časovnike, kolikorkrat se prilika ponuja, in tako si bodo krepke časovnike počasi dobro v spominu obderžali. Krppke časovnike (8. razredov) naj se otroci učo iz glave; dasiravno pa jih bodo iz glave znali, vpndar ne bodo razumeli, da bi jih v stavkih prav rabili. Tedaj menda ne bo napčno, ako učitelj od učpncev tirja, da naj pomen slehernpga teh casovnikov v kratkpm povedd. Razume se pa samo po sebi, da mora učitelj pred takšne slavke povedati jim; dosti je potem, da jih otroci le iz glave vedd povedati; če jih pa se zapišejo, obderžali jili bodo loliko gotovpjše v spominu. — Vezati, ,,binden". Kdo veže? Kdo je vezal? Bukvovez je vezal. — »Der Buchbinder band" , in tako z drugim. Imam v navadi, krepke časovnike tako otrokom razlagati. Ker bi pa bilo to preveč zamudno, toliko časa pri tem se inuditi, da bi se vse te besede tako premlatile, more učitelj Ie nekaj jih obravnavati, potem pa mpmo iti in se o priliki nazaj poverniti. Od vaj slovensko-nemških opomniti ni nič posebnpga. X. Prihodnji čas. Pomlad je spdaj ; kaj pa pride za pomladjo? Sedaj smo v mescu Malpm serpanu ali juliju, kteri mesec pa za tiin pride? Danes je četerti dan tedna, kako se bo jutrajšuemu dnevu reklo? Kadar bo žito zrelo, ga bodo poželi. Ali se je žetev že zgodila? Ali je to sedaj, ali je že bilo, ali še le bo ? Tisto, kar še le bo, godilo se bo prihodno . . . Oče pravijo družini: ,,Prihodnji teden bomo mervo kosili". Tisto djanje, ktero še le pričakujemo, se bo prihodno ali v prihodnosti zgodilo, in čas, v ktprem sebozgodil, imenujemo prihoduji čas. ,,Kaj bo iz šolarjev?" brali smo v ^Malem berilu?" *) Zatoraj bomo skerbeli, da bomo zamale ljudske šule napravili posebno, prav kratko sl o ve nsko slovnico. Vr.dn. ,,Kmetje bodo orali, rokodelei bodo razne orodja izdelovali, hlapci in dekle bodo služili" . . . Oblikoslovje. Prihodnji čas se sklada v slovenskem iz priložaja prešlega časa pa ix časovnika biti v prihodnjem času. Pisati, booi pisal. Bom je skraj.šana oblika namest bodem, kakor namesto njega — ga njeinii — mu. Daljša oblika narediti se mora , kadar se stavi pomagavni časovnik na pervo mesto v stavku ali pa v zloženih stavkih pridružen stavek začenja. Nemško oblikoslovje. Pomagavni časovnik v prihodnjem času je v npuiškpui časiivnik \v p r d p n. Werden pa ni pomagavni časovnik, ampak sam pomenja, da se ena rpč začenja , da postaja in se dela. To hočenio pojasniti v vpč zglpdih. Zakon narave je tak, da se preinembe ne gode hipoma, temuč da se prestopki le po stopnjah gode, da se rpči naturne prikazni pripravljajo dalj časa, preden so dovpršene. Preden se dan začne,je juterni mrak; na nebu se prikaže osnovavka dueva — juterna zvezda . . tedaj: dan se dela = Es wird Tag. Preden soIiicp opoldne vroče pripeka, vročina počasi pritiska, tedaj vroče prihaja : Es wird heiss. Preden se večer naredi, približuje se solnce zapadu, večerna zarja se sveti, zvezde se prikazujejo: noč se dela rz .Es wird Abend, ps tritt die Nacht ein. Zimski mraz pojenjuje, zemlja zgublja sneženo odejo , gorki vetrovi začnejo pililjati: pomlad se dela ~ Es wird Friihling. Trava začoe po malem rasti, sok pride v drevje, drevje začne pokati, drevje zeleni =.die Baume werden griin. Tako je pri stvareb, tako je pa tudi pri Ijudeh, pri živali. Malo dete zagleda božje dela, raste, postaja večji, pride do verha svoje moči, peša, stara se, umerjp. Zanikernež lepo premoženje po svojih starših podedova, misli da mu ne more nikoli primanjkati, je brezskerben, Ipii, postajareven, uboža = Er vvird arni. — Kupec z iiialim začne. Vraruje, iina sreeo pri svoji kupeii. njegovo premoženje raste, on bogati , postaja bogat = Er wird reich. Pa še ni bogat, on le postaja bogat. To postajanje, začenjanjeizrazuje Nemec z besedo vverden. Kedar je tedaj časovnik werden s prilogom v zvezi, pomeni, da osebek dobiva lastnost prilogovo, t. j. tisto lastnost, ktero prilog pove, n. p.: Kupec poslaja bogat. Bogat pomeni lastnost; to bogatenje se pri kupcu godi, oa postaja bogat = bogati. Jabelko postaja zrelo. Lastnost, ktero osebpk dobiva, pomeni nii beseda zrelo, zrelost gre na jabelko; jabplko postaja zrelo. Star postajati z= se starati, ubog postajati ~ ubožati, bogat postajati = bogateti; starati sp, ubožati, bogateti so časovniki, izpeljani iz prilogov, pristajajo (sie entspreclipn, sie sind anpasspnd) prilogom star, ubog, bogat; werden se tedaj nič posebno z lastno besedo ne prestavlja, ampak izrekuje se s časovnikom, kteri je prilogu pristojin. b". V zvezi z imenom se izreče v slovenskem s časovnikom postati, tačas pa ne niore stati v sedanjem času. Zakaj ne ? Postati poinpni dover.špno, spolnjeno djanje ali pa , da se vtegne to le prihodnje zgoditi. Tedaj tiuli zgledov pod št. 2. navedenih niti eden ne stoji' v sedanjem času, in opombica spodaj govori : Ravno te stavkp v prihodnjem času, tedaj od sedanjega časa nc govori se nič. Ua ima \verden res ta pomen v nemškem, vidiino tudi iz tpga, da se rabi v terpivni podobi za pomagavni časovnik, tedaj se djanje nad enim spolnuje. Icli \verde getadelt. Grajajo me. To grajanje se nad menoj izpolnuje, izveršuje. Uas Kind wird gestraft. Die Strafe wird an dem Kinde vollzogen, es erleidet das Strafen, es \\ird gestr aft. Opomniti je še treba, da se ta časovnik prav pogosto napak rabi; posebno začetniki se v tem radi pregreše. Kaj se pravi bora ? I c h \v e r d e. To pa vsi vemo, da djanska raba več pomaga, kakor vse vodila. To se nam nepotrebno zdi zmirom ponavljati. (Dalje prih.)