UD K 27:262»8« :929 Ciril in Metod Stanko Ojnik Teološka fakulteta, oddelek v Mariboru CERKVENOPRAVNO IN P O L I T I Č N O OZADJE METODOVEGA POSLANSTVA Metodovo cerkveno poslanstvo lahko razumemo le v okviru politično-pravnih ustanov njegove dobe. To obdobje je izrednega pomena, ker začetek razkola med Ri- mom in Bizancem vnaša razpad v enoten pravni red. Vzhodno pravo ostaja zelo sta- tično, obenem pa postaja vedno bolj območno pravo bizantinske Cerkve. — Pravo latinske Cerkve je bolj dinamično. Viden je močan vpliv irsko-škotskega in anglo- saksonskega misijonskega prava (komi škofje, vloga metropol i tov). Še močnejši je vpliv germanskega prava (fevdalni red, zasebno pravo, beneficij ipd.). — Vpliv slo- vanskih narodov na obči cerkveni red je žal še neobdelan. Metodovo cerkveno po- slanstvo je bilo zaradi političnih razmer kratkotrajno, vendar je v območnem pravu zapustilo močne sledove. Vpliv Metodovega poslanstva na območno pravo srednje Ev- rope žal še ni raziskan. Methodius' ecclesiastical mission can be understood only against the background of political and legal institutions of his time. It was a time of great significance, because the beginning of the schism between Rome and Byzantium was already breaking up the existing legal order. Eastern law remained very static, at the same time becoming more and more the part icular (regional) law of the Byzantine Church. — The law of the Latin Church was more dynamic. It was noticeably influenced by Irish-Scottish and Anglo-Saxon missionary law (corepiscopi, the role of metropolitans) and even more by Germanic law (the feudal order, private law, benefices). — The impact of Slavic peoples on the general ecclesiastical order has not been sufficiently investigated. Due to political circumstances, Methodius' mission was a short one; but it greatly influenced the regional law. 0 Metodovo cerkveno poslanstvo lahko razumemo le v okviru politično- pravnih ustanov (institutov) njegove dobe. Obdobje od 2. trulanske sinode (692) do cerkvenega razkola med Rimom in Carigradom (1054) je v razvoju političnih in pravnih ustanov izrednega pomena. 1 D e l i t e v e n o t n e g a p r a v n e g a r e d a . Dotedanje skupno pravo krščanskega sveta je doživljalo velike pretrese. Idejo vesoljnosti Cerkve je izpodrivala težnja po enakopravnosti Carigrada z Rimom. Želje Bizanca po cerkveni samostojnosti so se odražale v zavestnem oblikovanju posebnega prava bizantinske Cerkve. Hkrat i pa so izginjale iz za- hodnega cerkvenega prava ustanove vzhodne Cerkve. — V pravu latinske strani so se začele uveljavljati pravne ideje otoških irsko-saksonskih in ger- manskih ljudstev. Odtuj i tev med vzhodom in zahodom se je poglabljala v du- hovnem življenju in filozofiji. Oblastiželjnost, politični prevrati , občasna ne- bogljenost in nemoč papeštva, predvsem pa ikonoklazem (726—840) so te od- nose še poslabšali. Razkol so pripravl jal i tudi bizantinski cesarji, ki so se trudili, da bi bizan- tinski pat r iarhat osamosvojili od Rima ali postavili na njegovo mesto. Kriza je izbruhnila že 857. leta, ko je cesar odstavil pa t r iarha Ignacija in na njegovo mesto imenoval izredno učenega laika Fotija, ki je bil odličen govornik in izboren zagovornik bizantinske duhovnosti in političnih ambicij. Po zaslugi odločnega papeža Nikolaja I., enega izmed največjih mož tistega časa, je bil začasni razkol ozdravljen. — Na dramatičen način je razkol zapečatila bula o izobčenju, ki jo je v Carigradu položil na oltar papeški legat 16. julija 1054. Čeprav je rimska Cerkev v moči papeževega poslanstva ostala univerzalna — katoliška Cerkev, je vseeno vedno bolj postajala samo latinska Cerkev. 'Га značilnost pa se odraža predvsem v njenih pravnih ustanovah. 2 Y 1 o g a m i s i j o n o v. — Odtuj i tev med Rimom in Carigradom je bila značilna tudi za misijonsko dejavnost, ki je bila v veliki meri pod vplivom političnih in državnih idej vzhoda in zahoda. Bizanc je bil še vedno prepričan, da lahko z dejavno politiko ohrani rimsko cesarstvo pred vsemi napadi in vihar j i in kot varuh in dedič antike ostane svetovno cesarstvo, Sirijo in Egipt so zasedli Arabci; l jud je so jih zaradi tolerantne politike, predvsem pa zaradi ikonoklazma sprejeli kot osvoboditelje. Na vrata cesarstva so trkali tudi slo- vanski narodi. 2.1 V ta čas spada bizantinska misijonska dejavnost pri ukraj inskih Haza- rili, pokr is t janjenje Bolgarov in poslanstvo Cirila in Metoda v Panoniji in na Moravskem. Mirno lahko rečemo, da so bili misijoni v službi političnih idej. Po pokris t janjenju n a j bi se bilo območje Črnega morja in Podonavja tesneje po- vezalo z vzhodnim cesarstvom. To je bilo toliko pomembnejše zaradi izgube jugovzhodnega dela cesarstva in vedno večjega pritiska islama. 2.2 Misijon irsko-škotskih menihov v zahodni Evropi v začetku ni bil v službi države; služil je le obnovi in utrditvi Cerkve. Isto velja tudi za misijon anglosaksonskih benediktincev (Bonifacij 672—754). Po svoji ideji so bili misijoni med Nemci v službi Cerkve in papeštva. Z utrditvijo cerkvene orga- nizacije pa se je nehote pr ipravl ja la pot politični ekspanziji frankovskega kraljestva. Očitno se je tega poslužil Karel Veliki, ki je izrabil pokr is t janjenje Sasov za svoje politične namene. Ko ga je papež Leon ITT. leta 800 okronal za cesarja, se je ustanovilo zahodno krščansko cesarstvo in misijoni so dobili politični značaj. Nemški misijonarji so se že zavestno naslanjali na moč držav- ne oblasti. Izjema je bil cesar Oton III. Pri pokr is t janjenju Poljakov misijoni niso potekali po tirnicah državnih interesov. 2.5 Tret jo obliko misijona, ki ni bil pod vplivom niti vzhodnega niti zahod- nega cesarstva, so pospeševali papeži, predvsem Nikolaj I. in njegov naslednik Hadr i jan II. — N a j p r e j n a j omenimo bolgarski misijon. Ta ni bil pod vplivom politične oblasti; papeži so hoteli odločno obvarovati bolgarsko Cerkev pred vplivi Bizanca. Pred vrati Carigrada so utrjevali rimski cerkvi zvesto cer- kveno organizacijo. Toda uspehi so bili kratkotrajni , Bolgari so bili kmalu priključeni bizantinski Cerkvi. — Srečnejšo roko je imel Rim pri slovanskem misijonu Cirila in Metoda. Čeprav jih je cesar poslal z namenom, da bi zava- roval interese bizantinskega cesarstva ob Donavi, sta z genialno cerkveno politiko postavila temelje samostojnega papeškega misijona. S slovanskim bo- goslužjem sta dosegla izreden vpliv na slovanska ljudstva, utrdila krščanski nauk in izpodrinila nemške misijonarje. Povedati je treba, da so bili tudi zahodni misijonarji vešči slovanskega jezika, vendar so bili nosilci političnih idej zahodnih vladarjev in s tem nasprotniki slovanske neodvisnosti, h kateri so težili slovanski knezi v Panoniji in na Moravskem. — Notranj i cerkveni spor med bavarskimi škofi in Salzburgom na eni strani ter Metodom na drugi je bil neizogiben, logična posledica političnih razmer. Že Pipin (751—768) je namreč določil Oglej, Salzburg in Passau za nosilce jugovzhodnega misi- jona. Karel Veliki je določil Dravo za mejo proti Ogleju in Salzburg za nosilca panonskega misijona. Papež Hadr i jan II. je postavil Metoda za metropoliia izpraznjene sremske metropolije in s tem za območnega predstojnika panonske Cerkve. Potek spora s Salzburgom in bavarskimi škofi, ki je (logično) temu sledil, nam je vsem dobro znan. Odpor Salzburga in bavarskih škofov je začasno zlomil papež Janez VIII., toda po smrti Metoda je slavila zmago zahodna državna ideja. Pregnani slovanski misijonarji so se razkropili med južne Slovane, k jer pa se je vedno bolj utr jeval vpliv bizantinske Cerkve. Z uničenjem slovanskega misijona je bila prizadeta kulturnemu razvoju srednje Evrope velikanska škoda. Prenehal je oplajajoči duh grškega vzhoda, vpliv slovanskih političnih in organizacijskih pravnih zamisli pa se je ohra- njal le v območnem — part ikularnem pravu. In ravno to je skoraj povsem neraziskano področje, ki bi gotovo marsikaj osvetlilo v zgodovinskem razvoju cerkvenega prava in vse srednjeevropske kulture. Pravo vzhodne Cerkve je postalo vedno bolj bizantinsko in izrazito sta- tično. Na zahodu pa vidimo izredno pester razvoj posameznih pravnih usta- nov. Razvoj pravnih ustanov, tj . papeških poslancev, metropolitov, krajevnih in kornih škofov, ima za razumevanje Metodovega cerkvenega poslanstva še poseben pomen. 3 R a z v o j n e k a t e r i h p r a v n i h u s t a n o v . — Pravni red takratne dobe je bil zakoreninjen v avguštinski ideji dveh nosilcev vesoljnega krščan- skega reda; papeža in cesarja. V sporih med papežem in cesarjem ni šlo za spor dveh pravnih sistemov, le za vprašanje , k je in kakšna oblast v posameznih primerih pr ipada papežu in k a j cesarju. Spori so bili predvsem o tem. katera od obeh vrhovnih oblasti ima pristojnost v določenem primeru. Cerkev ni ustanova države; ima samostojno zakonodajo, ki jo uresničuje predvsem v pa- peških dekretalih in vneto varuje svojo vrhovnost in neodvisnost. 3.1 Velike spremembe opazimo n a j p r e j v ustanovi apokrizari ja, to je pape- ževega poslanca na cesarskem dvoru v Carigradu. Njegova oblast se vse red- keje omenja, v dobi ikonoklazma papeži prenehajo pošiljati v Bizanc svoje stalne zastopnike. — Odločilno besedo v duhovnih zadevah dobijo apostolski vikarj i , ki pa niso več vezani na določen škofijski sedež. Vikariat v Solunu je cesar Leo Isaricus podredil carigrajskemu patr iarhu. — Na zahodu se usta- novi apostolski vikariat za Anglijo. Jurisdikcija se sicer pr i lagaja posebnim nalogam, ki jih opravl ja jo apostolski vikarji , vendar pa imajo redno neke naloge in papeška pooblastila. V prvi vrsti gre za cerkveno nadzorstvo — pravico do vizitacije in pravico sklicevati plenarne koncile in jim predsedovati. Še posebej pomembni so bili misijonski l e g a t i , med katerimi sta naj- imenitnejša Bonifacij in Metod. Ta služba je bila vezana na določeno osebo, ni bila stalna. Njihova naloga je bila organizirati cerkveno upravo na obsežnih misijonskih ozemljih. Bonifacij je bil nosilec pal i ja in je svojo službo izvrševal kot legat apostolskega sedeža. Imel je pravico imenovati in posvečevati škofe in sklicevati koncile. Pod njegovo oblastjo so bili misijoni v francoskih in nem- ških deželah. Podobno oblast je v času papeža Hadri jann 11. imel Metod v Panoniji . Sredi devetega stoletja so bili zelo pogosti papeški legati z izredno obsežnim delokrogom. Njihova pristojnost se je raztezala tudi na politična področja. Povsem so zasenčili pomen apostolskih vikarjev. K takemu razvoju so pripo- mogli tudi škofje, ki so bili ra je pod neposredno oblastjo papeževega legata kot pod oblastjo stalnega apostolskega vikarja , ki je cesto izrabljal položaj v korist svoje škofije. Legati so bili redno nosilci posebnih pooblastil, politične ali mešane narave. Bili so posvečeni škofje, posvečeni prav zaradi take službe. Imeli so posebne častne pravice in predsedstvo koncilov. Ker so bili deležni papeževih poobla- stil, so v posameznih pokra j inah imeli nadoblast nad krajevnimi Cerkvami. Navodila in pravice so bile navadno določene v pismu, ki je bilo namenjeno določeni osebi, kral ju, knezu ipd., h kateri so bili poslani. Novi legati so se imenovali legati constituti, legati ordinarii ali legati a latere, kar je najviš ja stopnja papeževega zastopstva. 3.2 Za ustanovo metropolitov je značilno, da se v tem obdobju njihova oblast manjša. Četrti carigrajski koncil (869—870) je to ustanovo pravno opre- delil. Določene so bile pravice metropolitov pri imenovanju škofov, vendar predvsem v skrbi, da bi preprečili vmešavanje svetne oblasti. Opredel jena je bila tudi pravica priziva diakonov in duhovnikov na metropolita. Drugače pa so bile določbe tega koncila namenjene v prvi vrsti utrditvi patriarhove obla- sti. Metropolitom je bila naložena dolžnost udeleževati se koncilov, ki jih skliče pa t r ia rh pod kaznijo suspenze ali celo odstavitve. Škofje so dobili pravico priziva na pat r iarha zoper odločbe metropolitov. Za ekskomunikacijo škofov ali metropolitov je bil pristojen samo patr iarh, sosednji metropoliti so bili izključeni iz tega postopka. — Pravno je bila opredeljena tudi pravica vizita- cije, vendar samo v cerkvenih zadevah. Metropolitom je bila zagrožena kazen odstavitve, če bi zanemarjal i dolžnost vizitacije ali če bi nalagali svoje dolž- nosti na ramena pokraj inskih škofov. Nadzor in izvršna oblast nad metropoliti je pr ipadla patr iarhu. Na zahodu je imel pomembno reformno vlogo Bonifacij; ta je pr i papežu dosegel potrditev treh metropolij in sam postal metropolit v Mainzu. V svojih pr izadevanj ih je želel napravi t i metropolite za vezni člen med papežem in škofi. Y smislu papežu vdane reforme n a j bi bili metropoliti sprejemali pa l i j iz papeževih rok in pred nj im izpovedali vero. Zaradi številnih nasprotovanj Bonifacij ni povsem uspel. Njegove zamisli je nadaljeval Karel Veliki, vendar z določenimi državnimi interesi. Za cesarja metropolit ni bil samo vmesna instanca med škofi in papežem: bil n a j bi zvest izvrševalec v cerkveno poli- tiko vključenih državnih zamisli. Opazna so tudi pr izadevanja za čim večjo samostojnost metropolitov nasproti Rimu. Temu so se odločno uprli papeži in škofje. Rimu je uspelo uveljaviti načelo, da so causae maiores pridržane papežu. Metropoliti so si morali v treh mesecih izprositi pri papežu palij , sicer niso mogli izvrševati določenih posvečevalnih in vodstvenih opravil. Pravni položaj metropolitov se je spremenil do take mere, da so prenehali biti vrhovni cer- kveni dostojanstveniki v provinci; izgubili so skoraj vse pravice nad pokra- jinskimi škofi in ostalo jim je samo še častno mesto med škofi. 3.3 Naziv nadškof se je pojavil v 8. stol., vendar ne kot sinonim za metro- polita, ampak samo kot častni naslov. V 9. stol. so vsakega metropolita ime- novali nadškof, ni pa bil vsak nadškof tudi metropolit. — Že v 8. stol. zasle- dimo za pokraj inske škofe izraz s u f r a g a n , vendar je ta naziv označeval tudi klerika, ki je bil škofov pomočnik na določenem ozemlju. — Območje metropolije ali cerkveno pokraj ino so imenovali dioecesis, škofijo pa paroecesis. 3.4 Ustanovitev novih škofi j je bila velikokrat v službi državne politike. Vedno bolj pa se je uveljavljala tudi papeževa beseda. Veliki misijonarji kot Vilibrord, Bonifacij in Metod so ravnali pri us tanavl janju mimo volje vladar- jev v moči papeževe oblasti. — Pri delitvi škofi j je veljalo načelo, da morajo soglašati provincialni škof je in metropoliti. Tudi pri delitvah se je vedno bolj uveljavljala papeževa avtoriteta, čeprav se je tudi t u k a j večkrat upoštevala volja države, ki se je znala soodločujoče uveljaviti v cerkveni politiki. Značilnost misijonskih področij, ki niso imela organizirane trdne cerkvene organizacije, so bili škof je brez ozemlja. Znani so sloviti potujoči škofje kot Rupert , Emeran in Korbian. Reformno gibanje, ki ga je vodil Bonifacij v tesni povezavi s papežem Gregorjem III. (731—741), je položilo temelje cerkveni organizaciji. V tem času so bile ustanovljene škofije v Passauu, Salzburgu in Regensburgu. Boni- facijeva reforma pomeni konec ustanove potujočih škofov. Vendar se je usta- nova potujočih in samostanskih škofov ohranila v drugačni obliki. Nekateri krajevni škof je niso imeli škofovskega posvečenja in so se ukvarjal i s svetnimi zadevami, zato so v upravo škofi j pritegnili škofe brez pravega škofijskega naslova. Postavljali pa so jili tudi za upravitel je določenega dela škofije. Za take škofe je bilo značilno, da niso imeli lastne vodstvene oblasti, ampak pover- jeno od krajevnega škofa. — Podobna pravna ustanova so bili tudi episeopi vocati. Ze nicejski koncil (325) je določil, da v enem mestu ne moreta biti dva škofa. Pod vplivom irsko-škotskih običajev, da so posvečevali tudi škofe brez škofij, je prišlo do sprememb, ki kažejo, kako velik je bil vpliv otoških menihov in misijonarjev v času pokr is t jan jenja Evrope. Omenimo n a j škofa Modesta, ki ga je salzburški škof Virgil 1. 755 poslal na Koroško s pravico posvečevati cerkve in deliti klerikom redove. Pismo papeža Zahari ja iz 1. 747, namenjeno Pipinu, nam pojasnjuje , kako se je ustanova takih škofov razvila v institut splošnega prava. Papež se skli- cuje na antijohijski koncil (341), ki je določil, da so tisti, ki so bili poklicani v službo k o r n i h š k o f o v , pravi škof je in smejo na področju, ki jim je zaupano, deliti nižje redove in posvečevati diakone, duhovnike pa le s pristan- kom nadrejenega krajevnega škofa. Slednji je imel tudi pravico imenovanja kornih škofov. Od tega pisma napre j je bil korni škof ustanova splošnega prava. Srečujemo jih predvsem na Bavarskem in Alpskih deželah. Italija, Špani ja in Afr ika te ustanove ne poznajo. Iz pravnih virov lahko razberemo, da so korni škof je lahko delili birmo, posvečevali cerkve in oltarje, delili nižje redove in preobleko redovnic, pod določenimi pogoji pa tudi višje redove. Nadzorovali so kler in versko življenje vernikov, vendar vedno pod vodstvom krajevnega škofa. Udeleževali so se koncilov in podpisovali akte za krajev- nimi škofi pred ostalim klerom. Boj proti kornim škofom se je začel v devetem stoletju. Reformno gibanje je hotelo narediti red pr i vodstvu škofij ; krajevni škof je n a j bi sami nepo- sredno vodili škofije. Istočasno se je začelo oporekati veljavnosti škofovskih posvečenj brez določenega naslova (titula). V boju proti kornim škofom so zlorabljali tudi ponarejene listine — zbirke Hispana-Augustodunensis, Bene- dikt Levita, Pseudo Izidor. — Ustanova se je ohranila na Bavarskem in Koro- škem še do desetega stoletja, na Irskem pa celo do trinajstega. Y t e j zvezi n a j o m e n i m o še ško fe , ki so j i h p r e g n a l i S a r a c e n i in so iskal i z a v e t j a p r i s e v e r n i h sobra t i l i . T r u l a n s k a s inoda (692) je i z recno določi la , d a p r e g n a n i š k o f j e o h r a n i j o p r a v i c o nas lova do svo j ih š k o f i j . T e š k o f e so u p o - rab i l i za p o m o č v e č j i m š k o f i j a m , v 9. in 10. stol. p a že p o s v e č u j e j o n j i h o v e n a s l e d n i k e , se p r a v i n a nas lov š k o f i j , k i j i h d e j a n s k o ni b i lo več . T u je z a č e t e k p o z n e j š e u s t a n o v e n a s l o v n i h š k o f o v »in p a r t i b u s i n f i d e l i u m « . Literatura J. Bernhard, Der Vatican als Weltmach, München-Leipzig3 1949. Y. Congar, Diversitees et Communion, Paris 1982. II. E. Feine, Kirchliche Rechtsgeschichte, Köln-Graz4 1964. F. Grivec, Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod, Celje 1963. F. Heiler, Altkirchliche Autonomie und päpstlicher Zentralismus, München 1941. Ph. Ilugles, History of the Church, London 1948. J. Lortz, Geschichte der Kirche in ideengeschichtlicher Betrachtung, Münster 1950. N. Milasch, Das Kirchenrecht der morgenländischen Kirchen, Mostar2 1905. W. M. Plöchl, Geschichte des Kirchenrechts I, Wien-München 1953. H. Rahner, Abendländische Kirchenfreiheit, Einsiedeln-Köln 1943. K. Reuss, Die rechtliche Stellung der päpstlichen Legaten bis Bonifaz VIII., Pader- born 1912. J. B. Sägmiiller, Lehrbuch des katholischen Kirchenrechts, Freiburg3 1914. II. Scott, The Eastern Church and the Papacy, London 1928. F. X. Seppelt-Löfler, Papstgeschichte, München 1949. A. Sicke, Die entwicklung des Metropolitanweses, Marburg 1899. S. Taurouca, Ecclesia in Imperio Romano-Bizantino, Roma 1933. J. Zeiller, L'Empire romain et l'Eglise, Paris 1928. Zitja Konstantina Cirila i Metodija, Zagreb KS 1985. ZUSAMMENFASSUNG Die kirchliche Sendung des Methodius kann nur im Rahmen der politisch-recht- lichen Einrichtungen seiner Zeit richtig verstanden werden. Und gerade diese Zeit war von einer ungeheueren Bedeutung, weil die Kirchenspaltung zwischen Rom und Byzanz einen Zusammenbruch der einheitlichen Rechtsordnung zur Folge hatte. Das Recht der Ostkirche blieb sehr statisch, zugleich aber wurde es allmählich bloß zu einem Regionalrecht der byzantinischen Kirche. Das Recht der lateinischen Kirche war dynamischer. Es gab dabei einen starken Einfluß des iroschottischen und angelsächsischen Missionsrechts (Chorbischöfe, die Rolle der Metropoliten). Noch stärker war der Einfluß des germanischen Rechts (Feudalordnung, Privatrecht, Be- nefizium usw.). Der Einfluß der slawischen Völker auf die allgemeine Kirchenordnung bleibt leider weiterhin unergründet . Die kirchliche Sendung des Methodius dauerte wegen der damaligen politischen Verhältnisse nur eine kurze Zeit, es wurden jedoch im Regionalrecht tiefe Spuren hinterlassen. Der Einfluß der Sendung des Methodius auf das Regionalrecht in Mitteleuropa muß noch eingehend erforscht werden.