Ameriška MOVI MA >■: :V'- ■ : AM6RICAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAGE ONLY NO. 219 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San rranclaco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg msm SLOVENIAN MORNING N6WSPAP6R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 13, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Onesnaževanje morij dogovorno usiavijeno! Zastopniki 51 držav so se na razgovorih v Londonu sporazumeli o prepovedi one snaževanja svetovnih morij. LONDON, Vel. Brit. — Tu so se zbrali zastopniki 91 držav z Vsega sveta na razpravo o končanju onesnaževanja svetovnih morij še pretekli mesec. Posvetovanja so postopno napredovala in prišlo je do sporazuma o besedilu mednarodne konvencije, ki naj bi dogovor potrdila! in mu dala značaj mednarodnega zakona. V morje bo prepovedano odlagati vse strupene odpadke, pa tudi živo srebro in kadmij, ki' Prehajata iz vode v živali in ta-| ko v človeško hrano. Ves neva- j ^cn material je treba spravljati| drugod, ne ga metati v oceane, Pa četudi je to daleč od obal, ker lahko prej ali slej le posta-ne škodljiv. ZDA so med glavnimi predlagatelji in zagovorniki mednarodne prepovedi onesnaževanja morja s kakršnimi koli odpadki. Predlog je podprla tudi Sovjetska zveza, Japonska in večina Vseh ostalih industrijskih, pomorskih držav. Težave so nastale pri vprašaju, do kod segajo obalne vode. Kanada in Indija hočeta v po-® gledu čistoče morij raztegniti o-balne vode do 2C0 milj daleč od °bal, čemur pa se ZDA upirajo 2 načelnega stališča, ki priznava °balne vode samo do 3 milj. Ka-| badsko-indijsko stališče podpira’ kakih 30 držav. Če torej ne bo prišlo v tem vprašanju do neke-1 ga kompromisa, utegne pasti v Vodo sama prepoved onesnaže-vanja svetovnih morij, ki je krez dvoma važpa za ves svet. Novi grobovi I ZN sprejeli sovjetsko | Indijanci se prepirajo t zahtevo po nadzoru TV “washington18*®1*1 !!* Ignac Molek Po dolgem bolehanju je umrl v Suburban Pavilion Nursing Home 74 let stari Ignac Molek, ki je živel zadnja leta na Maple Heights, preje pa na E. 114 St. v Newburgh Heights, rojen v Ambrusu v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 51 leti, mož Anne, roj. Cesar, oče Anne Ra-nik in Albine Aspell (Peoria, 111.), 7-krat stari oče in enkrat prastari oče, brat Franka v Jug.), pok. Silvestra, pok. Josepha in pok. Jennie Virant. Do upokojitve je bil zaposlen pri American Steel & Wire Co. kot vlačilec žice. Bil je član Kluba slovenskih upokojencev za Newburgh področje. Pogreb je danes, v ponedeljek, ob 9. iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue, v cerkev Pija X. ob 10., nato na Kalvarijo. Rose Omahen V St. Augustine Manor nego-vališču je umrla 78 let stara Rose Omahen s 19608 Mohican Avenue, roj. Novak na Kamnem vrhu na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pred 59 leti in kjer je zapustila 7 sester in 1 brata, preje poročena Stimec. Njen prvi mož John Stimec je umrl 1. 1968. Zapustila je moža Witta, bila je mati Rose Bra-tush, Sophie Glavic in Alice Stimec, mačeha Josephine Gliha, Williama Omahna in Frances Zorko, 17-krat stara mati, 1,5-krat prastara mati, sestra Frances Kotnik, Johna, pok.1 Antona in pok. Mary Hočevar. Bna je članica KSKJ št. 193 in ADZ št. 59. Pogreb bo iz Žele-rovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob VAN THIEU Si SE UPIRA Glavna skupščina ZN je o-dobrila s 1C2:1 sovjetski predlog o nadzoru nad televizijskimi odda jami iz vesolja preko satelitov. NEW YORK, N.Y. — Ko je Sovjetska zveza pred par meseci predložila ZN načrt navodil za nadziranje televizijskih oddaj preko umetnih satelitov v tuje države, so ZDA predlog odklonile in s svojim stališčem v začetku tudi prodrle. Postavile so se na stališče svobodnega obveščanja. Postopno so prešle na stran komunističnega predloga azijske in afriške države, ki so se zbale, da bi velike sile preko televizije \j£>livale na njihovo prebivalstvo v veliko večji meri, kot je to zdaj mogoče z raznimi radijskimi oddajami. Podpornikov ameriškega stališča je bilo vedno manj in ko je prišlo pretekli teden v glavni skupščini do glasovanja o sovjetskem predlogu, je bil ta z nekaj dopolnili in spremembami sprejet s 102:1 glasu. Proti so glasovale samo ZDA, in ostale prvič v zgodovini ZN čisto same s svojim stališčem. Večje število držav članic se je glasovanja vzdržalo. Trenutno tehnologija oddaj iz vesolja še ni tako napredovala, do bo 'bilo mogoče na ta način prinašati televizijske oddaje v vse predele sveta. V nekaj letih se to utegne zgoditi in ZDA bodo nemara prve, ki bodo imele tako možnost. starejša indijanska organizacija The National Congress of Amer-: lean Indians, ustanovljena leta: 1944, je oosodila nasilno zased-; bo Urada za indijanske zadeve' — BIA, pa v glavnem podprla | zahteve, ki so jih demonstranti: stavili in v katerih podporo so imeli urad zaseden en teden. Po uradnih cenitvah je skupina Indijancev, ki je poslopje zasedla v prvem tednu novembra, napravila v njem blizu 2 milijona škode. Zveza indijanskih plemenskih poglavarjev, ki je bila ustanovljena lani na prizadevanje vodnika Urada za indijanske zadeve L. R. Bruce, je zasedbo urada obsodila, pa zahtevala tudi kaznovanje vseh, ki so pri njem sodelovali. Gen. A Uxander M. Haig Jr. se vrača iz Saigona. ns da bi predsednika Južnega Vietnama Van Thieuja pripravil k sprejemu dogovora o končanju vojskovanja, ki ga ie aosegel pretekli mesec dr. H. Kissinger v razgovorih v Parizu. — Letalski napadi skušajo zadržati tok rdečega orožja v Južni Vietnam. WASHINGTON, D.C. — Od v podpisali tudi vlada v Saigonu Parizu doseženega sporazuma o in “provizorična revolucionarna končanju vojskovanja v Indoki- vlada Južnega Vietnama”, kot ni je preteklo že več kot en mesec, pa je podpis sporazuma, ki je bil določen za 31. oktober; še vedno v dvomu. Moskva svari danes, da utegne pospešeno po- je bilo predvideno, je še nejasno in verjetno tudi še neodločeno. Ameriško letalstvo je med tem zadnje dni povečalo svoje šiljanje orožja in drugih voj a-'napade na južni del Severnega ških potrebščin iz ZDA v Južni® Vietnama, na Demilitarizirano Vietnam spraviti že doseženi' cono, pa tuai sporazum v nevarnost. To je prvo tako svarilo iz ZSSR. Gen. Haig, namestnik dr. Kissinger- ja, ki je sredi preteklega tedna v letel v Saigon, da pripravi pred- Notranje tajništvo Je ^objavi- sednika Van Thieuja k spreje_ mu sporazuma, se po kratkem obisku vrača domov, ne da bi bil Van Thieuja pomiril. Predsednik Južnega Vietnama se sporazumu upira predvsem zato, ker v njem ni predviden umik severnovietnamskih oboroženih sil iz Južnega Vietnama z istočasnim odhodom ameriških oboroženih sil in ker napravlja je) zniža] Gospodarski odbor glavne sporazum vtis, da naj bi bila v1 eAno g gr; skupščine ZN je S k 1 e n il njem predvidena tridelna koali-vzpostaviti osrednji urad Cijska vlada. Nekatere vesti ZN za čuvanje okolja V trdijo, da je Van Thieu le pri-Najrobiju V Keniji. ’ stal na podpis dogovora, v ko- ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— likor bo mogoče v omenjenih le, da bo Urad za indijanska vprašanja odprt prihpdnji petek in 450 uradnikov bo pozvanih, da se vrnejo na delo. Med tem se je FBI lotila preiskovanja celotne zadeve. Urad ZN v Keniji na Hočiminhova pota, po katerih hite rdeči pošiljati orožje in vojno opremo na jug. Obe strani hitita, da bi spravili čim več orožja v Južni Vietnam in s tem zavarovali čim bolj svoje cilje. Prav v tem je nemara glavni vzrok zavlačevanja podpisa dogovora. Iz Clevelanda in okolice V bolnišnici— Mrs. Frances Martich, 15416 Macauley Avenue, je v Euclid General bolnišnici, soba št. 924. Obiski so dovoljeni. Želimo ji skorajšnjega okrevanja! Žalostna vest— Mrs. Caroline Mihelich in Pavlina Sesek, 18115 Nottingham Rd., sta dobili sporočilo, da jima je umrl po dolgi bolezni brat Franc Lesar v Zamostecu pri Sodražici v Sloveniji. Zapustil je ženo Marijo, sinova Franceta in Jožeta ter hčer Marijo, poleg omenjenih sester v Clevelandu, še štiri sestre in enega brata v Sloveniji. Mrs. Caroline Mihelich in Mrs. Pavlina Sesek sta videli pokojnega zadnjič letošnje poletje, ko sta bili na obisku v Sloveniji. Iz bolnišnice— Mrs. Anica Krištoff, 24691 r? i • . Wayne Ct., se ie vrnila iz bol- Zavarovainma za avto ... , . , , msmee, kjer je srečno prestala V OmU Znižana za S.ove operacijo in se vsem zahvaljuje COLUMBUS, O. — Guv. John j.a pozdrave, molitve, darila in J. Gilligan je dejal pretekli pe- obiske. Sedaj se zdravi pri hčer-tek, da bodo zavarovalnine za ki v Xenia, Ohio. Želimo ji na-avtomobile (družinsko zavaro- glega okrevanja! znižane v Ohio za pov- geja_ | Jutri, v torek, ob 2. popoldne Zavarovalnice so pretekli te- ima Klub slovenskih upokojen-den vložile zadevne predloge v cev za Waterloo Road okrožje državnem oddelku, ki nadzira svojo redno sejo v SDD na Wa- vseh vrst zavarovanja. Premalo glasov, zato z uradne glasovnice! COLUMBUS, O. — Pri volit-Vah 7. novembra sta Ameriška Neodvisna stranka in Socialistič-ba stranka dobili veliko prema-glasov, da bi mogli ostati na bradni volivniei. Vsaka bi mo-bala dobiti najmanj 5(7 glasov nekako 210,000, dejansko pa sta jih dobili le Ameriška neod-visna stranka 80,766, Socialistič-ba delavska stranka pa celo sa-bio 7,638. Če boste hoteli priti prihod-bjič kdaj zopet na uradno voliv-bico s svojimi kandidati, bo morala vsaka od njih vložiti proš-bJo s podpisi enega odstotka vo-ivcev 7. novembra letos. Po u-radnih podatkih je volilo 7. no-vembra v Ohiu skupno 4,067,776 v°Iivcev. članica Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete in The 9., nato na All Souls pokopa- j Maccabbees. Pogreb je iz Gr-lišče. I dinovega pogrebnega Josephine Debeljak Pretekli četrtek je umrla v St. Augustine Manor 83 let stara Josephine Debeljak z 18651 Pasnow Avenue, roj. Zupančič v Kriški vasi pri Višnji gori na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA okoli 1. 1907, vdova po 1. 1961 umrlem možu Franku, mati Louisa J., Josepha zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. John Wenclaw V petek je umrl v Polyclinic bolnišnici 83 let stari John Wen-claw z 29117 Norman Avenue, vdovec, oče Frances Turosky, Mrs. Joe (Patricia) App in Mu ni za politiko ^ PARIZ, Fr. — Adm. Philippe e Gaulle, sin pokojnega pred-“ednika Fran coske republike geb. Charlesa De Gaulla, je de-Jal v govoru preko televizije, a nima političnega poklica in a ni nikdar mislil stopiti v pomično življenje. Nekateri so v zadnjih mese-Cl Namigovali, da ima admiral Petične želje in smotre. P., Mrs. John (Josephine) Po- j Philipa. Pogreb je iz Grdino-lanz, 5-krat stara mati, 3-krat vega pogrebnega zavoda na prastara mati, sestra Josepha,1 Lake Shore Blvd. danes ob enih Franka, Mary Beck, Louise in1 popoldne na Lake View poko-Josepha (vsi že mrtvi). Bila je pališče. Doslej so vsi glavni uradi Združenih narodov v ZDA ali v Evropi. Gospodarski odbor ZN je pretekli petek izglasoval s 93:1 glasu, naj bo novi osrednji urad za varovanje okolja v glavnem mestu Kenije v Naj-robiju. Zastopnik ZDA je bil e-dini, ki je glasoval proti predlogu in celo svaril, da ZDA ne bodo urada v Najrobiju finančno podpirale, če do njegove u-stanovitve pride. Predlog so podpirale članice azijsko-afriškega bloka, ki imajo v ZN večino. Dober del ostalih članic, ki se temu bloku ni maral zameriti, se je glasovanja vzdržal. Predlog, ki je bil odobren v odboru, mora odobriti še sama glavna skupščina. Sodijo, da pri tem ne bo nobenih težav, ker ima azijsko-afriški blok večino tudi tam. dveh točkah doseči pri rdečih kako novo popuščanje. Uradno ni bilo o uspehu gen. Haiga v Saigonu nobenega poročila, poluradni viri pa trdijo, da nosi ta osebno pismo za predsednika Nixona od predsednika Van Thieuja kot odgovor na Nixonovo pismo predsedniku Južnega Vietnama, ki ga je prinesel gen. Haig v Saigon. Pariški list je včeraj objavil, da je Van Thieu na podpis pristal in da bo predvidoma dogovor podpisan v Parizu 20. novembra. Saigon je danes to vest označil za brez vsake osnove. Tu krožijo govorice, da se bo dr. Kissinger jutri ali po jutrišnjem podal v Pariz, kamor je na poti tudi Le Due Tho, da na poslednjem sestanku zgladita še preostale razlike in pripravita dogovor za podpis. Ali ga bosta Po končanju šlrajka je mir v republiki Čile še vedno negotov Vremenski prerok pravi; ~~ SHOWERS postopna pooblačitev in na noč verjetnost dežja. Najvišja temperatura okoli 50, SANTIAGO, Čile. — Republika Čile je zanimiv primer napredovanja socializma mirnim potom in v zakonitem okviru. Pomenil naj bi bil zmago sovjetske teze na-pram kubanski in kitajski, ki trdita, da je “socializem” mogoče uvesti samo z revolucijo, z bojem revnih in tlačenih proti tlačiteljem. Sovjetska zveza smatra revolucije in “osvobodilne vojne” v atomskem času za prenevarne in škodljive njenim načrtom, posebno pa njeni želji po izboljšanju odnosov z ZDA. Ni seveda s tem rečeno, da se je sovjetski komunizem odpovedal širjenju in cilju končne prevlade na vsem svetu. Izbral je le drugo pot, ki jo smatra za dosego starih ciljev uspešnejšo in v sedanjem času za Sovjetsko zvezo manj tvegano. S tega zornega kota je opazovanje razvoja v Čilu izredno zanimivo. Socialist Allen-de je pri predsedniških volitvah dobil le relativno večino, ki je komaj presegla tretjino vseh oddanih glasov. V Kongresu bi bili lahko izvolili konservativnega predsednika, da se niso krščanski demokrati v “smislu demokracije” odločili za socialista Allende-ja, ki je preje obljubil, da bo vladal ustavno in svoje socialistične načrte izjaval v o-kviru obstoječih zakonov. Allende je pustil svojim pristašem v marsičem in marsikdaj proste roke. Tako so ti na lastno roko socializirali veleposestva, pa tudi razna podjetja. Vlada sama je zasegla bakrene rudnike, last a-meriških družb, I.T.T. in še nekatere druge. Vsi ti ukrepi in nasilni posegi v narodno gospodarstvo so ustvarili nered, negotovost in uničili zaupanje premožnih v varno bodočnost v republiki Čile. Kapital in premožni ljudje so naglo zapuščali Čile. Vsi poskusi preprečiti beg kapitala so propadli. Rudniki bakra, ki so pod a-meriško upravo uspevali, so namesto da bi proizvodnjo povečali, to zmanjšali, prišlo pa je tudi do padca cene bakra, kar je vse čilske finance močno zadelo. Zunanji kredit je šel po vodi. Upniki so se dogovorili z vlado in odložili plačilo dolgov in obresti, odklonili pa so nova posojila, ki jih Čile nujno potrebuje. Gospodarska stiska Allen-deja ni zadržala pri uvajanju socializma. To je dvignilo pretekli mesec na noge srednji stan, ki je s štrajkom sprožil naj večjo krizo režima. Ko je vse izgledalo, da utegne postati merjenje sil končno le prenevarno, se je Allende rešil s tem, da je sprejel v vlado tri visoke častnike. Notranje minisrstvo je izročil gen. Pratsu, dotedanjemu načelniku glavnega stana armade. Ta je takoj začel pogajanja z vodniki štrajkujočih in dosegel, da so ti štrajk končali. Obljubil je oprostitev vseh kazni in vsakega maščevanja nad štrajkujočimi. Sprejel je tudi večji del zahtev, ki niso bile političnega značaja. Komaj je bil štrajk dobro končan, so pristaši Allendeja začeli nastopati proti udeležencem štrajka. Baje so jih začeli v množicah odpuščati iz služb. To je povzročilo nov nemir, pa tudi jezo in pritožbe, da je vlada obljube, pod katerimi je bil 26 dni trajajoči štrajk končan, prelomila. Kljub rastoči napetosti prevladuje prepričanje, da nobena stran ne mara odprtega boja in da sta se obe odločili za mirno merjenje sil, ki bo odločilo pri kongresnih volitvah v prihodnjem marcu, o bodočnosti republike. Dotlej upajo, da bo gen. Prats s svojima tovarišema v vladi skrbel za vzdrževanje miru in reda, pa gledal tudi, da Allende in njegovi preveč vneti socialistični pristaši ne bodo uvajali socializma izven zakonov ali celo proti njim. Kako bo vlada vsaj za silo krpala gospodarstvo in oskrbovala prebivalstvo z najpotrebnejšim, predvsem z živežem, je pa posebno vprašanje. ferloo Rd. Sinko se je rodil— Mr. in Mrs. John Marinko se i je rodil 3. novembra 1972 sinko, Pisma z razstrelivom so se spet pojavila t/DivmoTvr ir i r-. i četrti otroK v družim. tem je LONDON, Vel. Brit. — Pre-| , „ , „ _ J ^ , ,. . , , .. T i nostala Mrs. Frank Eržen 5-ic tekli petek so prestregli v Lon-; _ , stara mati, Mrs. Mary Marinko pa 20-ič. Čestitamo! Kako so volili— V predelih Clevelanda in okolice, kjer živi večje število Slovencev je pretekli torek povsod zmagal predsednik Nixon. V 23. vardi, kjer pravi znani tednik “Time”, da je 80'/' Slovencev, je v celoti sicer zmagal McGo-j vern, toda do te zmage so mu i pomagali črni volivci v delu MIAMI, Fla. — Po 46 urah so j varde južno od Superior Ave-pristali tu potniki in posadka nue. Ti so do 95(7 in več gla-Southern Airways letala, ki sovali za McGoverna, med tem je bilo ugrabljeno v petek ko je v belem delu varde Nixon zvečer, ko se je dvignilo iz odločno zmagal nekako v raz-Montgomery v Alabami. Le-jmerju 60:40. “Time” navaja, da talo so ugrabili trije mladi !je v 23. vardi 1. 1968 zmagal črnci, dva na svobodi pod Humphrey s 53(7 glasov, med jamščino $500, obtožena več tem ko je dobil Nixon 24(i gla- donu in v Ženevi v Švici zopet vrsto pisem, v katerih je bilo razstrelivo. Vsa pisma so bila cddana v Indiji, del v Bombay-ju in del v New Delhiju. Poslala naj bi jih skupina arabskih teroristov “Črni september”, kot je poslala tudi prejšnje. -----o---- Zadnje vesti posilstev, tretji pobegli jetnik. Ugrabitelji so zahtevali 10 milijonov dolarjev odkupnine in so pristali od petka do sinoči z letalom na osmih krajih in vzeli vanj gorivo in hrano, pa tudi 2 milijona dolarjev odkupine. Letalo je pristalo med drugim tudi na Hopkins letališču v Clevelandu in v Torontu. Vse tri ugrabitelje so po zasilnem pristanku v Havani prijeli, denar pa zasegli. ZDA zahtevajo njihovo izročitev. SAIGON, J. Viet. — V zadnjih dneh je zopet odšlo nad tisoč ameriških vojakov iz J. Vietnama. Tam jih je sedaj le še 31,100. TOKIO, Jap. — Cesar Hirohito je razpustil parlament in vlada bo razglasila nove volitve. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon se je vrnil iz Key Biscayne v Floridi v Washington, od koder pa bo odšel v Camp David sestavljat svojo novo vlado. WASHINGTON, D.C. — Danes bo prišlo sem 5 demokratskih državnih guvernerjev, da se pogovore o reorganizaciji glavnega vodstva demokratske stranke. sov, le 1% več kot Wallace. V 32. vardi Clevelanda, kjer tudi prevladujejo Slovenci, je zmagal Nixon s 4,749 glasovi napram 4,502 za McGoverna, 182 za Smitza, 13 za Halla (Komunistična partija) in 13 za socialista Fisherja. V Euclidu je dobil Nixon 16,319 glasov, McGovern 13,437, komunist G. Hall 44 in socialist Fisher 51. Nixon je zmagal odlično v Parki, Parma Heights; Richmond Heights in na Maple Heights. V 23. vardi, ki sega južno od Superior v črnsko naselje, je dobil komunist Hall 12 glasov, socialist Fisher pa 15. Tiho zapostavljanje BIRMINGHAM:, Ang. — G. Wilson, načelnik odbora za rasne odnose, je dejal, da obstoja tiho ali “molčeče zapostavljanje” barvnih delavcev v Veliki Britaniji. V tovarnah in v uradih je u-vedena navada, da pripadniki nebele rase ne prosijo za napredovanje, ker so prepričani, da ga ne bodo dobili. Tako so nujno njihovi delovni pogoji povprečno slabši od delovnih pogojev in zaslužkov njihovih belih tovarišev. & S uk! ii Ameriška Domovina . 4i f3 ^ ' *M«I«M IM UMMAC« OMIT }H7 St Gtair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 4410S National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Za Kanado in dežele izven Združenih, držav: £20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18,00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20,00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO -@is.S3 No. 219 Monday, Nov. 13, 1972 Besede niso dovolj Potem ko so nemški skrajneži odstranili na Južnem Koroškem, to je v tistem delu Koroške, kjer živijo Slovenci, vse slovenske napise, se je v deželo vrnil navidezen mir, mir, ki mu je botrovalo nasilje in ki so ga oblasti brez kakšnih posebnih okrepov mirno sprejele. V modo je prišla fraza, da je treba nasilje premagati s prepričevanjem prebivalstva. Kdor pozna nemške fanatike, ki so v veliki večini zrastii v ponemčenih slovenskih družinah, pa ve, da bo taka taktika samo vzpodbudila nemške nasilneže k novemu divjanju. Celo napadalec dr. Dumpelnika, ki je še vedno v bolnišnici, se nahaja na svobodi. K temu ne moremo reči drugega kot da uprizarjajo avstrijske oblasti na Koroškem burko posebne vrste. Mednarodna javnost naj dobi vtis, da odgovorne oblasti nasilje obsojajo, domačini pa naj imajo občutek, da vlada proti skrajnežem ne misli nastopiti. Tudi predsednik avstrijske vlade dr. Bruno Kreisky, ki se je v soboto, 28. oktobra, udeležil velikega zborovanja socialistične stranke v Celovcu in na njem tudi govoril, je le bolj modroval kot pa kaj določenega napovedal. Podrobno je razložil, kaj bi se lahko zgodilo, če Avstrija ne bo izpolnjevala državne pogodbe. Vsaka od držav, med njimi tudi Jugoslavija, ki so pri tej pogodbi sodelovale in jo sopodpisale, lahko zahteva ob njenem neizpolnjevanju diplomatske korake. In ali res mislite, je postavil dr. Kreisky vprašanje, da bodo te države ostale na stališču, da lahko Avstrija dela, kar hoče? V zadnjih letih, je še dejal Kreisky, so se odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo tako zboljšali, da nas je Jugoslavija podprla pri naših prizadevanjih za rešitev južnotirol-skega vprašanja. Zato ne bom dovolil cestnim razgrajačem, vsaj dokler bom jaz kancler, da rušijo te dobre sosedske odnose, ker vem, kaj se je zgodilo v preteklosti in bi želel to našim ljudem prihraniti za v bodoče. Kreisky je še napovedal za prihodnje dni informativ no srečanje s 36 župani vseh tistih občin, kjer so upravičeni dvojezični napisi. Resnim nasprotnikom teh napisov je predlagal, naj obiščejo kako tistih držav, kjer ti napisi že obstojajo in se sami prepričajo, kako se drugod rešuje to vprašanje. Dvojezični napisi na Koroškem pa naj bi bili o-premeljni s koroškimi deželnimi barvami, kar naj bi pričalo, da pripadajo ti kraji avstrijski republiki, zaradi česar bi jih bilo veliko teže odstraniti. Ob koncu je dr. Kreisky opomnil skrajneže na Koroškem, da hoče avstrijska osrednja vlada na vsak način Avstriji ohraniti njen ugled v svetu. Nekega dne, je dejal, in ta dan ni več daleč, bomo temu naredili konec. K. G. Jugoslavija v znamenju čistk Jugoslovansko komunistično partijo je zajel nov val čistk, ki je to pot posegel v same partijske vrhove. Potem ko je pretekli mesec Tito okrcal vodstvo srbske komunistične partije, češ da je bila premalo budna ob raznih pojavih nacionalizma, gospodarskega bogatenja posameznikov in vdora malomeščanskega mišljenja v partijske vrste, sta odstopila predsednik centralnega komiteja komunistične partije Marko Nikezič, do leta 1968 jugoslovanski zunanji minister. Ostavko je podal tudi njegov naslednik, sedanji zunanji minister Mirko Tepavac. Odstopila sta tudi tajnika centralnih odborov partije v Srbiji in Makedoniji Latinka Perovič in Slavko Miloslav-fki;^na vrsto pa je prišla to pot tudi Slovenija. Predsednik izvršnega odbora slovenske komunistične partije Franc Popit, ki velja za komunista ostre linije, je gotovo na namig iz Beograda pred nekaj tedni sprožif gonjo zoper dosedanjega oredsednika slovenskega izvršnega sveta (vlade) Staneta Kavčiča. Obtoži! ga je, da je omogočil dostop do oblasti tehnokratom (gospodarskim strokovnjakom) in protisocialističnim krogom, s čemer se je oslabil duh enotnosti v slovenski komunistični partiji. , Stanetu Kavčiču ni po tej obtožbi preostalo drugega Kot odstopiti. Z njim sta odstopila tudi predsednik gospo-oarske zbornice v Sloveniji Leopold Krese in predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek. Stane Kavčič je svoj odstop utemeljil v besedami, da noče, da bi se “tehnokrat^:.c skupine skrivale za njegovo ime in da želi v svojim odstopom prispevati k enotnosti Zveze komunistov v Sloveniji”. Vsi ti odstopi naj bi vrnili komunistični partiji udarnost, ki ;o je zadnja leta vedno bolj izgubljala. “Komunistična partija — je dejal Tito — mora spet prevzeti vodilno vlogo na vseh področjih javnega življenja." Da bi se to čimprej zgodilo, je Tito zadnji ponedeljek sklical na Bri- °k 2.00 popoldne v samostanski onih velik posvet predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Očividno je, da hoče Tito dati partiji večjo moč pri vodenju gospodarstva, obenem pa tudi zmanjšati vpliv Cerkve na javno življenje. V zvezi s tem je značilna gonja, ki jo je čutiti zadnje čase s strani vodstva komunistične partije Hrvatske zoper nadškofa dr. Kuhariča in zoper pisanje verskega lista "Glas koncila”. Zadnjo številko je sodna oblast celo dala zapleniti. V Sloveniji pa je Kavčičev odstop vznemiril zlasti gospodarske kroge. Ljudje trumoma dvigajo svoje prihranke iz denarnih zavodov, ker pričakujejo po teh dogodkih za mesec december novo razvrednotenje dinarja. K. G. BESEDA IZ NARODA Joliet, 111. — Zadnjič sem o-menil, da komo šli pogledat po okolici, kako je letos kaj trtica obrodila in če bo kaj za nas od njenega letošnjega sadu. Že več zadnjih let gremo vsako jesen tja proti Kankakee gledat, kako kaže trtni sad, ki mu pravijo “concord”. V letih, v katerih je bilo dosti prave poletne in jesenske, za trtice ugodne in prave toplote, je grozdje dobro obrodilo. Če se je temu še dodalo kakih 40% bolj sladkega in močnega kalifornijskega grozdja, to skupaj zmlelo, da sta se rdeči concord in beli kalifor-nijčan po mletju “pobratila” — je tako njuno pobratimstvo dalo okusno, ravno prav sladko užitno kapljico, kateri ibi se še angelci v nebesih ne odrekli. Drugo o tem, kako se bo pre-šanje in potem vrenje mošta obneslo in kak okus bo imel, bomo pa vam povedali enkrat po sv. Martinu, katerega bomo med tem prosili, naj pomaga in stori, kar je mogoče, da bo iz mošta postal dober, okusen vin-ček. Čitatelji iz drugih slovenskih krajev naj nam oproste, da Belokranjci in Dolenjci se najraje pogovarjamo o vinski kapljici in starih časih, v katerih smo o tem čuli naše prednike o tem pripovedovati. Pred par tedni sem čul rojaka, ki se je letos mudil v starem kraju na obisku. Prav dobro se je zabaval v Semiču in drugod, kakor je nam omenjal. Ni vse tako, kakor bi vsak rad in želi, je poudaril. Slabo pa tudi ne, kakor nekateri tožijo. Mladi, posebno tisti, ki so se naučili kakega rokodelstva ali o-brti, že najdejo zaposlitev doma, nekateri pa v Nemčiji in drugod. Gradi in zida se tam vsepovsod. Mesta in okolice so zadnja leta dobile čisto drug o-braz. Ljubljana se je vse naokrog zelo razširila, tako Novo mesto, Celje, Maribor, Krška o-kolica. Kar čudil sem se, je pri- kapeli. Po maši bo program, ki ga bodo izvajali učenci in učenke slovenske sobotne šole pod vodstvom ge. Fanike Humar in ge. Ane Gaber. Govor bo imel pisatelj g. Karel Mauser. Po sporedu bo procesija na samostansko pokopališče, kjer bomo molili za rajnega škofa, za naše pokojne sobrate in dru- še pravočasno, da so videle, kako umira redovnica, ki je bila zvesta svoji obljubi. Tupatam je zganila ustnice; videlo se je, da moli s sestrami. Naenkrat je nehala dihati — njena v trpljenju očiščena duša je odletela k Ženinu na večno ženitovanje — brez smrtnega boja. Pogrebne obrede in sv. mašo je ob 4. popoldne opravil Rev. ge naše pokojne, katerih trupla | Atanazij OFM_ Somaševal je z počivajo na drugih pokopališčih m Rev. F. Horwatb iz Eti-in neznanih grobovih. Vabimo Slovence iz bližnje in daljne okolice, da pridejo v nedeljo 19. novembra popoldne v Lemont. P. F. Še več let preje smo večkrat pQVe(joval rojak, se podali po grozdje tudi v dr-j Kakor tu v Ameriki se je tu-žavo Michigan. V njenih južnih di tam vse spremenilo. Zlasti krajih je grozdje dobro obro-j moda oblačil in drugega. Zen-dilo. še bolj sladki concord je;ske so opravljene po mestih in ob Erie jezeru v Ohio. Najbolj; deželi, kakor tu — vse po no-sladek pa v New York državi. I Vem. Kratka krila, noge kažejo, Okusnost, dobra dozorelost in j Jase češejo kakor tu, ne plete-sladkost^ so odvisne od vremen- j0 Več kit, kakor so nekdaj naše skih načrtov, ki jih določa, ka-J Belokranjice in druge. Fantiči kor to ve povedati naš znanec Nick — sv. Elija, pod katerega komando so vremena na naši o-krogli zemlji... To se zdi smešno posebno tistim, ki so ,za nami prišli na naš svet, ko kaj takega o tem čuje-io. A naš znanec Nick pravi: “Tako je, pa naj kdo verjame, če hoče, če ne, pa tudi nobene zamere.” Vidite, vse te okoliščine je treba imeti pred očmi, da se razume in ve, odkod, kako in kaj in kakšen trud je potreben pri tem, da dobimo dobro vinsko kapljico, ki razveseljuje naša srca, da pojemo vesele zdravič-ke in da smo veseli slovenski ljudje. Zdaj naj pa povem, da smo šli gledat pred nekaj dnevi za grozdjem. Nekaj smo ga dobili, par bušljev. Prav sladko pa le-ms ni, ker ni bilo pravega vremena. Zraven pa še to, drago je! Joj, joj, vsemu gredo cene gor, smo mrmrali med seboj, ko -rno iskali v žepih “zelene metulje , da smo z njimi grozdje plačali. Zdaj bomo skušali dobiti še nekaj kalifornij skega grozdja, o katerem pravijo, da ga je letos malo — zato bo tudi drago in slano ... Vse kaže, da se bomo morali zadovoljiti z manjšo količino vina. Ko smo to .bari povedali, je nam rekla: Prav, prav — se boste pa malo bolj kislo držali, kadar boste modrovali pozimi in svojo modrost ponujali.” Nick, Jure in jaz smo se spogledali in si pri sebi mislili: Bo, kar bo. Drugo leto, če bomo še brcali in dihali, bomo pa sv. Elija prosili, naj tako vse ure- pa dolge lase. Nekdaj so Belokranjci hodili vsi v belem. Zdaj to le v kakih povorkah ob slavnostih, da se ohranja spomin na stare čase in noše, v katerih so hodili Belokranjci v čisto belih platnenih opravah. Vse belo, nogavice pa rdeče in ponosno so mahala dekleta in žene ob nedeljah in praznikih k mašam. Zdaj seveda je to precej izgnilo. Vina se pa popije tam še vedno dosti, je nam pravil. Tisti, ki imajo večje vinograde, ga tudi izvažajo. Ponekod potom zadrug, nekateri privatno. Pomagajo si pač, kakor si morejo in kakor se da. Oblasti, ki so v rokah komunistov, pa na vse to seveda ostro gledajo, kar mnogim ne ugaja, češ, kaj se bom trudil za druge, vsak naj si sam pomaga, kar pa ne soglaša z nauki in določili, ki jih predpisujejo titovski tovariši. Tako se vrti tam gospodarsko in socialno življenje... _ je nam povedal in opisal rojak. Za nas demokratične Ameri-kance prav nič okusno, dostavljam k temu jaz, ki ta dopis pišem. Za danes dovolj, prihodnjič pa o čem drugem in vsem pa iskren pozdrav z našega hriba! ^/Tone s hriba ph iE škkimj smrti što Oregerija Ildmana L&MONT, 111. — že trinajst let bo, kar počiva na samostanskem pokopališču truplo pokojnega škofa Gregorija Rožmana. S. i. Gizeii škerbinc v spomin KANSAS CITY, Kans. “Sveže in zrelo sadje sem prihranila za Te,” poje nevesta v Visoki pesmi. Tako bi bila lahko pela naša s. Gizela v svojem življenju, še bolj pa v smrti. Sveže zrelo sadje njenega srca — ljubezen. Samo za Gospoda jo je hranila dolgih 82 let in zdaj, ko je napočil čas njene večne ženitnine, Mu je lahko zatrdila, ljubezen sem prihranila za Te .. . Vsak zemeljski ženin je vesel takega zagotovila. Ali ni všeč tudi božjemu Ženinu, ko Mu duša po življenjski zvestobi lahko zatrdi: “Sveže in zrelo sadje moje 82 let trajajoče ljubezni sem prihranila za Te?” S. Gizela Škerbinc je prvič zagledala smehljaj drage mamice 2. sept. 1890 v Mariboru. Lepo vzgojo je dobila doma in pri šolskih sestrah, začenši z otroškim vrtcem. Šolanje je končala z maturo na učiteljišču 1. 1909. Nato je postala kandidatinja šolskih sester. Redovno obleko je prejela 15. avg. 1910 in štiri leta pozneje, 15. avg. 1914, se je z večnimi zaobljubami posvetila Gospodu. Ves čas je učila na vadnici učiteljišča v nemških razredih. L. 1915 so jo predstojniki poslali v Ameriko. St. John’s School v Kansas Cityju, Kansas, je bila prva postaja njenega ameriškega ‘popotovanja’. Učila je vedno na hrvatskih šolah. Naj dalj e je šolarila na svoji prvi postojanki v Kansas Cityju, okrog 25 let. Tudi drugod, kamor je prišla, je navadno ostala dolgo časa, kot npr. pri Presv. Srcu Jezusovemu, / Pittsburghu v šoli sv. Nikolaja itd. Kako lepo je med Slovenci, ni imela priložnosti poskusiti. Pred 2 leti je obhajala v Le montu biserni jubilej svojega poklica. Tja se je pripeljala z letalom iz Etiwande v Kaliforniji. Kako rada nam je pripovedovala o Slomškovi šoli. Bila je vsa navdušena za njo in za dobre ljudi, ki so jo postavili pod modrim vodstvom Rev. Hor-watha. Sedaj tam župnikuje njegov vredni naslednik Rev. B. Snoj. Samo dve leti je uživala svoj zasluženi pokoj v lepi Etiwandi. Letošnje počitnice se je pripeljala v Lemont, kjer je zbolela in po samo 3-mesečni bolezni odšla domov po plačilo 24. oktobra 1972. Vedela je, da ima neozdravljivega raka, a je še vedno u-pala na zdravje. Po operaciji se . Tudi Rev. Claude Okorn Oi .v. m Rev. Joseph Čagran OFM sta prisostvovala sv. obredom. Sestre iz vseh bližnjih podružnic so spremile s. Gizelo k njenemu počitku na pokopališču sv. Alfonza v Lemontu. Naj v miru počiva med svojimi tovarišicami! Naj prosi za nas, ki moramo še čakati, “da bomo prihranili sveže in zrelo sadje Zanj”. s. M. Lavoslava Ko se umakne poletje IV. MILWAUKEE, Wis. — V poletnih mesecih smo imeli v prosti naravi piknike, vrtne veselice z raznimi igrami. Zdaj, ko se je vroče poletje umaknilo lepi in očarljivi jeseni, se je vse družabno in društveno življenje preselilo v notranje prostore domov ali pa v razne javne lokale in dvorane. Zato je važno za gostitelje, da so poučeni, katero vino bodo ponudili k določenim jedem. Sicer je res, da v Ameriki nimamo na izbiro vseh naših vinskih pridelkov, toda veliko število steklenic našega sortnega vina nudijo skoro vse večje vinske prodajalne. Kot dober gurman naj povem, da je grlo — ne želodec sodnik dobrega ali slabega okusa jedi in pijače. * Pij, pa se ne zapij, naj bo geslo, da bi si s prepolnimi kozarci ne nakopali hudega mačka. Pitje je svoje vrste umetnost, zato mora pri njem sodelovati vseh pet čutov. Natoči vino v kozarec in ga poglej, če barva ugaja tvojim očem. Potem ga poduhaj in če vonj ugaja tvojemu nosu, je vino dobro. Potem ga srkni in napravi prvi poži rek, nato pa trči s prijatelji in reci “Na zdravje”. Kdor pije vino kot vodo, ga ni vreden, kajti bi ra pomeni, da je vino iz •vega grozdja. Kabarnet je no vino iz določenega o-koliša in je označen tudi z letnikom. Pozna trgatev je oznaka za vina iz grozdnih jagod, ki so se posušile na trti. Bela vina pijemo ohlajena, rdeča in črna vina pa so najboljša pri sobni temperaturi. * Pazite, da boste znali k jedi izbrati prava vina. Na primer, k sirom: ementalcu, trapistu, gorgonzoli ali kvarglju pijte Vipavca, briško rebulo, kabarnet ali merlot. K hladnim narezkom izberemo bela in črna vina (vipa-vec, cviček ali bizeljčan). K pršutu postavimo terana, k mastni svinjini postrežemo s cvičkom, bizeljčanom ali ljutomerskim šiponom. K topli, prekajeni mesnini pijemo rdeča ali bela suha vina, ritoznojčana, cviček ali metliško črnino. K o- (kabarnet in merlot). K tor am postrezite s sladkimi belimi vi ni, kot so rumeni muškat, tra minec in ljutomerski sauvig-non. To je približna slika dobre ga in izkušenega gurmana iz starega kraja. Če vsega tega m mate pri roki, pa si zapomni e pravilo: K belemu mesu se toči belo vino, k temnemu mesu pa rdeče vino. Če imate pri hiši samo eno vrsto vina, nič ne e> postavite ga na mizo in reci e. “Živio in vso srečo!” « Dobro vino ne rabi imena, Pa naj raste, kjer hoče. Znano je> da iz kanina ne raste pšenica; toda trte na Krasu rastejo iz skalovja in rodijo najboljše vi no, zato ga je tudi malo. Zna no je tudi, da pesem in vino s a nerazdružljiva prijatelja. ^Pesem poje o vinu, veselju in ljubici-Z vinom vesele pesmi a]° človeku kanček spomina n mlada leta. Če pogovor ne ste če, kot bi moral, potem pomaga vinček, če se pa še pri v^nc zatakne, potem pomaga pe^em Pesem pa je jezik, ki ga vsak razume. Spominjamo se leta na zaj, da smo doma s pesmijo na polnili pisano majoliko z naj boljšim vinom in z njo napi in nazdravili: “Kol’kor kapJlC> tol’ko let nam daj Bog živet. L. G. Jesenski kon&eri “Slovana” CLEVELAND, O.' -y-N nedeljo, 3. decembra 1972, ob ^ P ^ poldne priredi pevski zbor ^ van” običajni koncert v ^ društvenem domu na ReC Ave. Za ta nastop je skrbno vil zmožni dirigent Frank a^ ter program pesmi, ki bodo o činstvu gotovo ugajale. ^ med starejšimi se kaj radi o z vejo, da slišijo domače naro ^ pesmi, ko jih ponese spomir% mlada leta v rojstni domov^ Na sporedu so: Napitnico,, . Adriju, U boj, Pelin roža, ^ kraj, Večerni zvon, Sijaj ce, Pogled v nedolžno oko, ^ matinski šajkaš, Smeje se Vasovalec in Ej, prijatelj- Pa ^ tega nastopijo duet, kvarte 3trebn° ji je res na videz zboljšalo zal strigam se prileže suho belo vi-en teden, a so se zato bolečine no, rebula ali šipon. K rakom in Ob tej obletnici bomo imeli di, da bo lepše vreme, da bo več sP°rninsko slovesnost v počasti-grozdja, bolj sladkega in dobre-jtev' n.iegoveSa spomina. V ne- pozneje tem bolj povečale. 11. sept, je prejela sveto maziljenje in od takrat naprej je morala dnevno dobivati injekcije za po-lajšanje bolečin. Bile so neznosne. S. Gizela jih je vdano, potrpežljivo prenašala in s si tem krajšala vice. Morda jih je že tu odslužila, ker je Bog usmiljen. Pravijo, da 5 minut trpljenja iz ljubezni do Boga odtehta 5 let vic. Sv. obhajilo je bolni-nica redno prejemala do 18. okt. 23. okt. zvečer je sestra Simona, naša zdravnica, svetovala, naj strežnica pokliče sestre. Nekaj hladnim ribam postrežemo s polsuhimi belimi vini, kot so pekerčan, laški rizling in savig-non. K toplim rakom se prileže belo vino z aromo, briški toka-jec, istrska malvazija ali renski rizling. K toplim ribam pripada močno belo vino, istrska mal vazija ali beli pinot. K mesu na žaru — merlot, k perutnini suha bela vina — renski rizling. K govedini in temnemu mesu izberimo močna črna vina (metliška črnina in refoško), k mesu z omako bogata rdeča vina, kot so istrsko, refoško ali gor- jih je culo pri nji v molitvi do janska črnina. K divjačini spa-ga in pa da ne bo tako drago. ' deljo, 19. novembra, bo sv. maša J pol ene ure; druge so prihitele dajo znana močna , rdeča vina oktet. Za dober uspeh je P01 mnogo vaj, pevci žrtvuj mnogo prostega časa, ki Je plačan s tem, da je dvora polna; to je naj lepše zados nje v priznanje. . ,e. Na Slovanovi letni seji je ^ dila večerja, skupno z vserrU.)jjcj so pripomogli z delom ob Pr^a. 35-letnice. Na ta večer je s'^ nji predsednik Joseph e . 0 izročil v imenu zbora SP01^'1^ tablico (plaque) s sliko PeV v priznanje dolgoletnemu Vv ^ sedniku, ki je vestno de^oV^gst, zbor nepristranko, in sedaj nemu predsedniku Slovana ^ sephu Dur j a vi in ustanovne^ članu, ki neprenehoma Pre^cU. polnih 36 let, Franku Maur1 ^ Ustanovni član Frank Ruper^ .e večkratni odbornik pri zb°rU bil tedaj v Floridi, zato 1X111 j,0 šele na zadnji seji sPornluora. tablico izročil predsednik z , Vseh nas zelja je, da n nami še mnogo let PrpPevaF-nO Tem potom vljudno va^oj0 vse ljubitelje petja, da s pomočjo in prisotnostjo site do nadaljevanja kultu^^g delovanja za ohranitev n materinega jezika. Po kGnC^ce pripravijo naše dobre kuha g okusna okrepčila. Deležni ^ solidne postrežbe. Za P-eS igral Johnny Pecon or^eS^er ^ Vstopnice po $2 si bavite pri pevcih in v klu prostorih pri Chucku in ^ Starman ter pri vhodu v v no pred koncertom. , . Joseph Treh* Veliko jekla -j —i kuhinj V moderni ameriški ku in Pu štedilnikom, hladilnikom mivalnikom posode je oko funtov jekla. Jože Grdina TRAGEDIJA 17. PEŠPOLKA V JUDENBURGU L.1918 “Mislite, da imajo Nemci Amerikance radi?” se je zasmejal in nadaljeval: “Nemci Amerikance v srcu sovražijo, ker oni dobro vedo, da so zaradi Amerike izgubili že dve vojni. Rusom manj zamerijo, ker, da so jo dobili po grbi, je pač krivda Nemčije, ki je Rusijo napadla, nakar so bili Nemci tepeni!” — Zelo dobro povedano! Pri vsem tem hlinjenju, da so zdaj drugačni, ko se hlinijo Ameriki, jim pa le tu pa tam uide jezični konjiček, da marsikaj nevede, v želji po maščevanju, izblebetajo. V neki gostilni so sedeli in se o tem živahno razgovarjali in eden od njih se je razgrel in rekel: “Dvakrat smo izgubili, v tretje pa ne bomo!” Tovariš poleg njega ga dregne: “Molči, ko ne veš, kdo vse lahko posluša!” — Razprave je bilo takoj konec. Amerikanci za te nemške želje jako malo vedo, če sploh vedo. Zelo dobro pa vedo Rusi. Prav zato so Rusi glede meje in združenja obeh munizem, ko je pustila Lenina preko svojega ozemlja v Rusijo. Kakor nekoč nad Polabske Slovane, ko so šli nanje s celo križarsko vojsko pod pretvezo, da so pogani in jih je treba spreobrniti v krščanstvo z mečem, tako pa danes na Rusijo, da jo je treba uničiti, ker je komunistična. V obeh primerih pa je šlo le za slovansko zemljo; pri Rusiji pa še prav posebej zato, ker stoji na braniku Slovanov: okrog nje se zbirajo Slovani, katere je zgodovina marsikaj naučila. Od tod sovraštvo proti Rusiji in sploh proti Slovanom. Zaradi tega so Nemci na Koroškem nervozni, da se jim ne pripeti nekaj takega, kot se je Nemcem na Poljskem in Češkoslovaškem, ko so s pomočjo Rusije dobili nazaj, kar jim je bilo pred stoletji ukradeno, Nemce pa pognali iz dežele. Tega se bojijo tudi Nemci na Koroškem. Po vrnitvi iz Judenburga si ogledam Celovec, koder so često korakali vojaki 17. pešpolka, ki KOLEDAR društvenih prireditev X <> ;! ;> ;! < ‘