Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali volja: Za onlo loto prodplačan 15 gld.. za pol lota 8 gld., za četrt lota 4 gld., za on mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali voljil: Za eolo loto 12 ifld., za pol lota <» gld., za četrt lota 3 gld., za en nieseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. voč na leto. Posamozno štovilke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspodicija, Semeniške ulico št. 2. Naznanilu (inserati) se sprejemajo in volja tristopna potit-vrsta: S kr., čo so iM.n enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo se .tiska trikrat. Pri vofikratnoin tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi so no vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Vrednlštvo jo v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nodolje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. JŠtev. 281. V Ljubljani, v torek II. oktobra 1887. Letiiils X V Grof Taalle in ili*. pl. C^ino. (Konec.) Rekli smo zgoraj, ila jo v zdanjih prenapetih narodnostnih odnošajib prejasno krone želja, da ostane Taalle, iu to je resnica, na ktero so moramo ozirati in ktero moramo v poštev jemati, kajti po tem ima Taaffejev zistem trdno podlago, ktora so ne da izpodmakniti; sam Taalle pa, ako hoče še nadalje vladati, bode si ustrojil državnozborsko večino, izbral si bode iz državnega zbora elemente bolj konservativne. In tii je nemogoče šo misliti, da bi se Taalle mogel združiti z možmi, kakoršni so Plener in Knotz; za njegovo zistemo so prikladni samo elementi, zastopani v zdanji večini državnega zbora Dunajskega. Niti Hohemvart, kakor tudi ne Oehi in Slovenci, ne strinja se z Gaučevimi ukazi, ki so njega kakor i nas osupnili. Hohemvart je zastopnik slovenskega naroda in da si on ni Bog vedi kaj storil za nas, ali on nam je vendar večji prijatelj nego neprijatelj, in to je tudi nekaj. On sicer 110 more imeti toliko gorkega čustva za težnjo našega naroda, kakor ga imajo naši državni poslanci, kteri so vzrasli med narodom ter vidijo in bolj spoznavajo naše potrebo, ali grofu Ilohenvvartu smemo pripisovati vsaj toliko čustva do nas, vsaj toliko pravdo-ljuba, da izprevidi, da je (Janč hudo krivdo nanesel Cehom in Slovencem, Iu to 011 spoznajo, in mi se ne bomo motili na svojo škodo, ako bi to bila polna resnica; vsaj v našo korist bi bilo, ako bodo večina Taaflejeva še trdnejša, potem bomo vsaj smeli upati, da skoro pade Gauč, ker dela proti tej večini, in ker si fakcijoznega ministra v Taaffejevem spravljivem miuisterstvu še misliti no moremo. Dr. Gauč, bivši ravnatelj „Terezijšča", prišel jo v Taallejevo ministerstvo, in naredil brzo „karijero". Pil pa je za mlada oprezen, kakor so oprezni mnogi špekulanti, ter ni kazal svojo politično barvo. Taalle sam, ko je naučuemu miuisterstvu po izstopu Con-radovem bilo treba novega načelnika, izbral si ga je iz sredo onih mož, za ktoro se ne ve, ali so krop ali voda; izbral si jo toraj moža, za kterega ni znala niti desnica niti levica, na ktero stran bodo se nagnil. In res, vsi časniki so takrat bolj molčali. Od kraja so so zanj vsaj nekoliko ogrevali Slovani, gotovo radi Taaffeja; ali ko nam je novi naučili minister jol kazati rogove, bilo nam jo jasno, da nam je opraviti z nasprotnikom, a ne s prijateljem. Kakor jo podoba, Gauč je drzen, dola vse takorokoč na svojo roko, v levičarskem ztnislu, no zineneč se za to, kaj poreče Taalle in njega državnozborska večina. Dela popolnoma v zniislu levičarjev, kteri ga tudi na vso pretego hvalijo v svojih organih, in zato mislimo, da jo nemogoče, da bi še mož mogel ostati v kabinetu, ampak smo preverjeni, da ga bode moral zapustiti, kakor so ga morali žo prej zapustiti ministri njegove vrste, n. pr. Korb, llorst, Oonrad, Pretiš in drugi. To je sicer dober nauk načelniku kabineta, odkod mu je v prihodnje izbirati ministre, ali žalostno je za nas, da so taka poskusna izbiranja nam na škodo, ker nas taki izbiranci vendar nekaj časa topo. Ker vodo, da jim ni dolgo obstati, rabijo tembolj radikalna sredstva zoper nas, in pri tem so dogaja, da so nam za Taatlejevega miuisterstva, ki nam je vendar pravičnejše in dobrohotnojše, nego jo bilo 11. pr. ministerstvo Auerspergovo, slabše godi in delajo večjo krivice, nego za ministerstva Auors-pergovega. Vso toraj jasno kaže, da so dnevi Gaučevoga ministerstva šteti. No želimo tega samo radi svoje koristi, nego tudi radi šolskega napredka, kajti Gauč s svojimi govori in ukazi ni kazal preobrazbenega talenta, da bi se od njega bilo nadejati kakemu zboljšanju in napredovanju na šolskem polji. In kadar pade z miuisterskega naslanjača, takrat tudi izgine mora, ki nas hudo tlači, in morda tudi napoči dan veselejšega razvijanja našega šolstva. Našo razmere so bodo vsaj toliko zboljšale, da bomo vedeli, da smo izgubili zopet jednega naučnega ministra, ki jo bil nasprotnik našemu šolstvu. k. kmmMiovaiijf kranjskima zem-Ijisnio-"„ na 4°/0 s'edi pač linancijelna korist za deželo, vendar pa to nismo nikdar imenovali glavni namen kon-verlovanja, marveč smo jo navajali le kot ugodno sredstvo, kot faktor, ki ga pospešuje. Drug faktor jo razdelitev dolga iu njegovo po-plačanje v daljši vrsti let, kakor se sedaj godi. Tema dvema faktoroina, kojima se pridružuje tudi še tretji, namreč ugodno spečanje novih kon-vertovanih obligacij, za ktoro bi se moralo tukaj potezati, namen jo bil po prvotnem načrtu sledeč: 1. Znižanje letnega poplačevalnega zneska 111 vsled tega 2. zmanjšanje današnjih zemljiščno-odveznih doklad. Ta vspeli jo tako vabljiv, da bi bilo težko uni- Ijivo, ko bi temu kdo nasprotoval. LISTEK. Iz potnih spominov. (Daljo.) Misli si, dragi čitatelj, ti znglodaš kar naenkrat v temni noči nokako čarobno žareče deblo, iz čogar vrha so vzdigujejo liki razprostrenim vejam košato vrbe v tisočerih barvah otrinjajoči se ognjeni žarki. Pri toj priči pa se spodaj razpoči bomba in vos ogenj in vsi žarki vzlete najprod kvišku, potem pa se v zakrivljenih, svetlih črtah vtopo v morski globini. Pa kaj pravim? Nikakor so 110 vtopo, marveč brž se vzdignejo zopet iz morja ter so prikažejo nad površjem v zoleno, višnjevo, rudeče in rumeno so sprominjajočih bojah. Zopet nastane pok, in vos prejšnji ogenj in vso raznobojno iskre so začno sukati v kolobaru, dokler no pade vsa ognjena sila razburjena v penečo so morje. Pa vsa ta prikazen ni za vselej pokopana! V prvem tronutku žo se vidi, kakor bi bilo vso to zadelo ob občutno tor- pedo, in razpršilo so na višavo in širjavo. Zares divno, predivno! Med tem so pripeljemo čez velikansk most nad lagunami na kolodvor. Sicer čakajo po drugih mestih gostilniški sprevodniki z napisi na kapicah in na omnibuzih, tudi izvožčki se ti ponujajo s svojimi rebrastimi konji; v Benetkah pa ni videti živega konja, niti kakega voza za potnike, ampak vso to uadomestujejo čolni. Vsedom so v čoln. Peljemo so pol uro daleč proti hotelu „Bauer-Gn'luwaldoveinu". Vso pot nas srečujejo čolni, v ktorili so ljudjo po noči ravno tako vozijo na sprehod, kakor v Ljubljani proti večeru vso vro v „Zvezdo" in Tivoli. Knkrat jo treba celo malo obstati, taka gnječa je v ozki vodeni ulici. Hotel ima stanovanja v posebni hiši, a krčmo zopet v drugi. Le most in malo trga jo vmes. Ozrši so na ta prostor, zdi so mi, kakor da bi vsa gospoda nameravala sedaj-lo o polunoči v tem hotelu kosili. Do to misli 1110 privede tudi zvonjonjo z velikim zvonom v bližnji cerkvi, kar sem slišal, ko som čepel šo v čolnu. Poznojo sem izvedel, da je vsako noč tako živahno po suhih in mokrih ulicah, pa tudi po htitelih beuočauskih. Pre- točeni dan pa je prišlo ravno nekaj več tujcev v Honetko. Tudi so mi kmalu povedali vzrok onemu ognjemetu. Kraljica jo bivala ravno tisto dni tam. Nekdo je rekol, da jo pogledala skozi okno, in brž so ji napravili tako velikansk ognjemet. Prvo, kar sem zavžil v hotelu, bila jo skoraj popolnoma neslana žemlja. Pa šo za to sem moral dolgo prositi, piva pa celo pol uro ni bilo na mizo. Sploh som pozneje skusil, da v Benetkah še šolniki niso dovolj slani. Vino so pijo po petinkah (pa 110 glasbenih!). Natakarji nosijo štovilke na prsih, da se ve, ktero vrsto miz ima dotični oskrbovati. Ker som imel namen, lo on dan ostati v Benetkah in kolikor mogočo največjih znamenitosti si ogledati, najamem si „Oicerona." Star mož, s sivo angleško brado pride v hotel. Za precej visoko ceno so pogodiva, da bo on plačeval vse vstopnino, „bakšiš" odrajtoval in so sam hranil. Sedaj pa jo vlijova po Benetkah, in sicer najpred po suhem. To sva jo drla! Kjer jo bila ulica dosti široka, šla sva vštric, kjer pa jo bila ožja in se jo bilo treba srečevaleom ' izogibati, sopihal sem jaz za njim. Mož so ni oziral Namen toni vrsticam liodi, da uaglaSamo So eukrat veliko koristi, ktero morejo iz toga slediti za deželo. Že tukaj naj povdarjamo, da so jo treba pri tako strogo realno-političneni prašanji, kakor jo pred-ležeče, po možnosti ogibati vsacih iluzij in si vedno predočevati, da zahteva vsaka korist, ktero si hočemo pridobiti, navadno tudi žrtve. Le vestno primerjanju koristi, za ktero naj se potozamo, z voli-kostjo žrtev, ktere moramo za to darovati, oziroma lo iz toga sledeč saldo moro biti odločilen za poli-tikovo sklepe. To stališče jo tudi zavzemal zadnji deželni zbor, ki se je povodom brošuro „Kranjski zemljiščno-odvezui dolg" najuatančneje pečal s tem predmetom, ko jo sklenil: Deželnemu odboru so nalaga, da 1. preišče tako hitro ko mogočo, kako bi se dalo znižati letne doklado na neposredni davek v pokritje letnega doneska k zomljiščno-odveznemu zakladu; 2. pretehta, ali so ne dii to doseči s konverto-vaujom 5°/0nega zeinljiščno-odvoznoga dolga v nižje obrestljiv dolg, ki bi so plačeval daljšo vrsto let, kakor jo določeno z dogovorom od 3!l. aprila 1876; :5. stopi v razgovor s c. kr. vlado in s finančnim zavodom v ta namen in poizve, kako bi so dalo kouverziranjo najvspešuejo izvršiti za deželo Kranjsko; 4. poroča o tem deželnemu zboru in ako jo treba, tudi v izvanrodnom zasedanji; 5. povabi v posvetovanje k dotičnim deželno-od-borskim razpravam dva člana deželnega zbora in ako je treba, veščako v finaučui stroki. Nalog in dolžnost deželnemu odboru jo bila tedaj, da najresneje prevdari, kako bi so moglo to doseči in ali bi bilo k temu konvertovanjo ugodno sredstvo. Kake konečne vspoho jo imelo dotično deželno-odborsko preiskovanje, ki so je m o r a l o n a j-n u j n o j o izvršiti, povedalo bo najbrže šo-le poročilo, ki se bo o tem predložilo dežolnemu zboru; tukaj nam je le konštatovati, d a jo de ž e I n i z b o r p o p o 1n o m a u v i d o 1 važnost in nujnost p r o d m o t o v o ter da je poveril deželni odbor, naj stvar natančneje preišče in d o ž e ne načine, kako b i so dalo to izvesti. Ako je neki tukajšnji listič predrzno trdil glodo teh dežolno-zborskih sklopov, da jo v brošuri „Kranjski zeinljiščno-odvozni dolg" obseženi načrt o konverlovanji „pač odstranjen vsled sklepov zadnjega deželnega zbora", našel bo pazljivi bralec to brošure in dotičnih deželuo-zborskih sklepov z nova vzrok, da bo dvojil o resnieoljubji tega lističa. (Iiiiljn prili.) Politični pregled. V Ljubljani, II. oktobra. Noiraii««1<"sž«»1U>i. Pri zadnjih ■ministerskih posvetovanjih v Budimpešti razpravljal sojo proračun, ki bo precej po meni, toraj sem se ga moral jaz držati, Čudečemu se, kako da moro star mož tako hiteti, odgovori mi, da se bodem jaz bolj utrudil, kakor on, ki že kacih 40 let opravlja ta posel. Prepričal som so šo to do-poludne ob istinitosti njegovo izjave. Sicor so pa mora on ravnati tudi po svoji vizitnici, na kteri stoji zapisano: „Clomont Bordalo, „Oourrior" ot < i uide. II parle Kraneais, Anglais, Allemand, Husso". Mož jo rodom Lah iz tirolskega Tridonta. Za svojo brzonogo iu jezično službo plačuje tudi nekaj davka. Oglodala sva si najimenitnejša poslopja in najlepšo krajo po načrtu, ki ga ima ta vodnik vselej, kodar jo treba lo en dan tujcu razkazovati znamenitosti bonečanske. Po ra/.nih cerkvah ine jo opozarjal na največa umetniška dola, bodi si slikarska ali kiparska. Videl sem voloslavna dela, ki so jih stvorili: Ticijau, Rafael, Tiutoretto, Palma, Pavlo Vo-roneso. Nokteri umotvori so so mi pač vtisnili dobro v spomin, marsikaj pa mi je prišlo prod oči, naglo kot mimohiteča senca, pa jo tudi izginilo tako urno. Izmed raznih umotvorov po cerkvah mi stojo najbolj živo preti očmi: Velikanska slika „.lezus v Kmavsu", enak ostal z lanskim. Za puške-repetirke se ni določil še znesek, vendar pa je toliko gotovo, da bo znašal med 10 iu 12 milijoni. Da so kouečno dežnim stvar, prišel bo dne 15. t. m. Tisza na Dunaj, da se posvetuje z ministrom Dunajovskim. V ogerskih poslaniških krogih govore o ministerski krizi, ki se bo kmalu izvršila, in sicer s tem, da so bodeta odpovedala trgovinski minister in minister notranjih zadev. Za slednje ministerstvo predlaga predsednik Tisza kandidatom svojega brata, kar je pa vzbudilo občno novoljo. Vso ogorsko parlamentarno stranke združilo so se baje, da bi vrgle vojnega ministras grofa Bglandta. Vzrok tej mržnji jo odločno postopanje ministrovo v Edelsheimovi, Jansky-jevi in družili onacih madjarskih zadovah, v kterih so bilo v nevarnosti koristi skupne avstrijske vojne. „Nemzet" obdolžujo vojnega ministra krivdo, da jo s svojim glasovanjem razrušil načrt ogorsko tovarno za izdelovanje orožja. Pravijo, da jo ta članek napovedovalec omenjeno akcijo, ktere so vdeložujo tudi mi-nisterska stranka. Vusuij«* «1 r>.avo. Črna gora hoče imeti novo posojilo od Dunajsko „LiLudorbanke". Slednja pa ni nič kaj s tem zadovoljna, ker Crnagora ni plačevala redno obresti za prvo posojilo. Srbski, odbor za proslavljeuje stoletnico Vuka Karadžiča jo sklenil, da bo slavnost šo I« meseca maja prihodnjega leta in da so bodo njegovo kosti ravno takrat prepeljale z Dunaja v Belgrad. — Pododbor ustavno komisije imel bo v kratkem svojo prvo sejo. Včerajšnji brzojav o bolgarskih, volitvah na-glašal jo mir in red po celi deželi izimši le Plevno iu dva kruetska okraja, kjer so so volilci mod sabo sprli. Da pa temu ni povsem tako, kažejo nam poročila, da je roparstvo z vsakim dnom bolj razvito, in pa dostavok, da so načelniki tem roparskim rojem bolgarski izseljenci. S tem dobijo te čete. ktere vojaštvo in žandarmerija pridno zasledujejo, političen pomen, kajti v slučaji notranjih nemirov imela bo vlada z roparskimi in ob enem vstajninii četami veliko opraviti. — Volitve izpale so ugodno za vlado, kar pa slednjič tudi ni drugače mogoče. Kako naj pa voli narod vladi neljubo kandidate, ako je bil vladni terorizem tolik, da so bilo ječe in zapori prenapolnjeni z volilci, ki niso bili prijazni vladnim kandidatom V Sploh je pa orožje naravnost zabra-njevalo vhod na volišče onim, o kojili ni bila vlada gotova, da so smo zanašati na-nfe. — Vlada pogaja so z rumunskiin generalom Danko, da bi prevzel poveljništvo bolgarske armade. Meseca marcija t. I. sklenili so kmetje nekega ruskega, sela v guberuiji Ponzi vsled skupnega posvetovanja, da bodo umorili oskrbnika tamošuje grajščino, kar so tudi kmalu potem izvršili. Tedaj so zgrabili 30 kmetov ter jih pripeljali pred vojaško sodišče. Prod kratkim bila |o konečna obravnava. 14 kmetov obsojenih jo na vislice, dva srenjska predstojnika dobila sta 8'/«. oziroma .'5 leta težko ječo in 14 jih jo bilo oproščenih. — Napitnico velikega kneza Nikolaja z več strani proklicujejo. Nemški listi pa vzlic temu verjamejo prvotnemu, sedaj dementovauomu poročilu. „Kroutzztg." piše: „Napitnica so popolnoma zlaga s znano nenaklonjenostjo Aleksandra II. vsemu, kar je nemško. Spomniti so je treba samo na baltsko provincije in na kruto postopanje zoper protestantsko vero. K sreči pa je Nemčija preprečila nemško-francosko zvezo. Po Crispijevom obisku v Friedrichsruhe nima na-pitnica več pravega pomena. Francosko- nemški, mejni dogodek je v mednarodnem oziru končan. Le kazenska obravnava vršila so bo proti vojaku Kauirmannu, kar pa nima posebnega pomena. Francoski general Callarel, kterega so zaprli zaradi znanih sleparij, jo star 58 let, rojen v Dauphino-u, in je bil za časa Napoleona III. ordo- mala podoba Marijina v karmelitarski cerkvi (kjer jo skoraj vso zgolj marmor) na oni strani volicega altarja, na kteri je mali Jozušček tako živo naslikan, kakor bi so ravno pogovarjal s svojo proljubozn)ivo materjo. Znamenita jo tudi slika sv. Barbare, sv, Terezijo, proti ktere srcu jo Izvoličar sprožil pušico, kip sv. llioronima in premnogo mozaikov. Na nekem stropu sem videl oblake tako naravno naslikane, da bi so bil kmalu zbal — dežja ter utekol pod čisto modro nebo benečanskoI V tako zvani frančiškanski cerkvi opravljala so je ravno 40tirna pobožnost pred najsvetejšim. Čudno, da tudi tukaj, kakor pri družili cerkvah, berači nadlegujejo tujca. Kavno v tej cerkvi jo tudi pru-krasni nagrobni spomenik slavnega kiparja (kanove, ki jo bil rojen na vznožji goroiijelaŠkih planin v vasi Possagno. V njegovem rojstnem kraji hranijo vso njegovo umotvoru posneto in v mavec vlito, (ilobok vtis napravi na človeško srce omenjeni spomenik od belega marmorja. Ogromna trikotna plošča jo kakor naslonjena na cerkveni zid. Spodaj jo globoka votlina vanjo vzdolhljona. Od desno strani gr<5 proti votlini pokojnega Canovo žena objokanih lic iu nančui častnik. Bil jo grozno zadolžen. Da si pa opomore, kupoval jo n. pr. kouje za 30.000 frankov ua obroke, druzega dnč pa je prodal iste proti gotovemu izplačilu za manjši znesek, samo da je dobil donar v roke. Vsled svojega vpliva pri miuisterstvih za pouk iu notranje zadevo dal so jo od bogatinov podkupovati s 25.000 do 50.000 frankov; s svojimi sorodniki iu prijatelji v miuisterstvih je potem za ta denar proskrbol s pomočjo onih kupcem križce častne legijo. Zid Aubanol, ki jo izdal listu „Figaro" načrt francoskega oboroženja, bil jo njegov prvi agont. Callarel jo neki Aubanelu tudi pomagal, da je mogol takrat izmakniti iz vojnega ministerstva dotično listino. Na sled vsem tem sleparijam generala-poštenjaka prišel je nok policijsk agent, ki je sklonil ž njim kupno pogodbo za križec častno legijo, potem pa ga takoj objavil. — Ker jo bil vsled postavo o vohunstvu zadnji čas marsikdo po nedolžnem zaprt, zaukazalo jo ministerstvo uradom, naj to postavo uporabljajo z največjo previdnostjo. — Predvčerajšnjim odkrili so v Lo Mans-u soho naravoslovca Pierra Belona. Ko so je prečitala brzojavna čestitka profesorja na Moskovskem vseučilišči, Pavlova, klical jo narod: „ftivola Rusija!" Porotno sodišče v Brabautu obsodilo jo belgijskega, socijalista na dve loti tožke ječe, ker je v svojih javnih govorih spodbujal narod, naj nikar no uboga postavam. Vsi rudeči plakati, ki so jih nabili po Brabantskih vogalih prijatelji njegovi, niso ga rešili, niti mu no bodo prikrajšali dveletne ječe za ono samo uro. „Kreutzztg." pravi, da jo italijanski ministerski predsednik Crispi priznal v Friedrichsruhe nepostavnost izvolitve kneza Ferdinanda; pristavil pa je neki, da naj so popravi, kar je v tem oziru napačnega, le diplomatskim potom, ne pa z orožjem. Ruski car pa nikakor ne odjenja od zahteve, da se izroči začasna vlada v Soli j i ruskemu in turškemu komisarju. — „Agenzia Štefani" dementujo vest, da je Bismarck obljubil Crispi ju podporo v namen, da se Italija razširi. List pravi, da o tem ni bilo uiti govorjenja. — Italijanski parlament otvoril so bo bajo dne 10. novembra. Španski minister zunanjih zadev, Moret, posvetoval se je dne 8. t. in. s francoskim veleposlanikom o ■marocanskem vprašanji. Sklenila sta skupno postopanje obeh vlad, da tako varujete koristi svojih tainošujili podložnikov. Turški sultan sprejel je v avdijenci dne S. oktobra nemškega veleposlanika pl. Radovvitza. Zaradi ruskih predlogov se ni šo nič stalnega sklenilo. Izvirni dopisi. Iz Ajdovščinskeya okraja, 5. oktobra. (Nevarnosti r a z u a r o d o n j a ob s I o v e n s k o -1 a š k i meji po P r i m o r j i; p o t r o b a n a r o d n o mislečo duhovščine; odmev Dornberškega š k a n d a I a ; n a j novejši d o k a z b o ž j e g a bitja i n a u g o I j o v v a r u h o v.) | Dalje. | I »okler se uči v cerkvi iu šoli v slovenščini, ni so bati popolnega od-tujonja; kodar pa se mora umakniti slovenščina v cerkvi in šoli laščini, potem je izgubljena narodnost slovenska v dotičnem kraji, kakor nas uči bližnji Ločnik, kjer so žalibog ravno nezavedni slovenski duhovniki vpeljali furlanščino v cerkev, llvala pa gre sedanjemu, od židovskega goriškega „Corriera" ravno za to mnogonapadauemu č. g. dekanu K. v Ločuiku, ki spolnuje enako natančno svojo dolžnosti do svojih ostalih slovenskih ovčič, kakor furlanskih. Osodepolno jo pri tem pa to, da so se dosihmal kakor nalašč pošiljali na omenjeno duhoviiijo ravno s popolnim vrčem v roci. Zanjo pa plakaje stopajo osamljene Muze. Nalovi strani tugujo Italija, na tleh ležeči benočanski lov pa so zdi opazovalcu, kot bi rjovol od same žalosti in obupa. (l)nljo prlli.) Odlični Kranjci. (Dodatki.) K a m n i k. M a ko v i c .Jožof „Oarniolus, Lytopolitanus, olim cooporalor in 1'ischilz, Districtus Landslnissonsis approbatus S. .lulii 17411 pro oporario in Siossonperg".1) M iliaol iz Kamnika, korar Ljubljanski, naveden kol priča v listini od dno 4. avg. 1407.") H o i c h Valentin „Carniolus, Lytopolitanus aet. 28 nun. approbatus 18. Decombris 175!» pro subsidiario sivo capellano Arcis in Siossonlioim".3) ') CutlmlogUK D. I>. 1'iiroi'lionuu ot Oooporatonim distriotus lin dolphmvor to ns Is por St.vriiiin Infoiloiom Ali Aimo 17110 (rokopis). ,J) J. Orofcon, Dnu llistluim u. dio DlUocao Lnvant, VI. 2'27 ") ('fttlmlogus. kakošni duhovni, ki so bili zmožni iu voljni uganjati burko s slovenskim ljudstvom, so ga h o tč ali nehote potujfievali, kakor so ni v nasprotnem smislu godilo še nobeni laski vasi. Da ravno v Brdih, sem rekol, jo nevarnost največja, ker ob narodnostni meji in v vedni dotiki s furlanskim ljudstvom znajo prav mnogi Slovenci furlanšfiino, ker Furlan se ueče ali ne moro tako lahko navaditi slovenščine, kakor Slovenec laščiuo. Noki duhoven mi jo sam rekel: ko bi 011 holol po volji ncktcrih ali pa po lastni samovolji vpeljati furlanšfiino kot učni jezik v cerkvi (t. j. v K. in v F.), bi se kmalu navzelo vso ljudstvo furlanšfiino, ktoro žo zdaj precej ljudi umeva, ter bi bilo v enakem stanji, kakor so one tri omenjene, žo skoraj polaščone duhovnije, prod čemur varuj Hog in narodna duhovščina lopa Brda, deželo sladkome-dene rebule! Tudi društvo sv. Cirila in Metoda kakor rslov. jez", naj zabijata trdno svoje kole proti ua-daljnemu potujčovanju, za kar jima bodo vodno hvaležen ves zaveden narod slovenski! (Konoe prili). Od sv. Gregorja, 9. oktobra. Lepa jo spomlad ko se narava prebudi in vse oživi, ko so zemlja v zeleno odejo ogrno. Lepšo je poletje, ko žitno poljo zori, še lepša jesen, ko kmetovalci domov spravljajo žito na obloženih vozovih. Veliko lepši čas smo imeli pri sv. Gregorji za časa sv. misijoua. Tu jo bila lepa, da krasna spomlad, kajti prilivali so prefiastiti misijonarji cvetlicam noumerjočih duš, ktoro so ozo-lenele, trdni sklepi poboljšanja so dozoreli, imeli smo bogato žetev. Kdor pozna naše pobožno ljudstvo, bo lahko verjel, kar til opisujem. Žo večkrat so liudjo izrekli željo, da bi bil sv. uiisijon; letos pa se jim je ta želja izpolnila; zato so prav pridno obiskovali cerkov, da nobeden ni hotel kot varuh doma ostati. Kar pa jo posebno, da so možje in mladenči še pridnojšo obiskovali cerkev, kakor ženske. Videl nisi na polji nobenega človeka, vsa župnija imela jo praznik. Obhajanih je bilo 900, ker so tudi iz sosednih župnij som prihiteli. Videli smo ljudi iz petih tujih župnij, kar je očiten dokaz, da se slovensko ljudstvo živo zanima za sv. misijono. Vso sploh govori, kako jo bil prijeten čas. Hodi toraj prefi. gg. misijonarjema Nožmahtu in llajdrihu lepa hvala. Hog jima stotero povrni. Iz Gradca, 0. oktobra. Kdor roče „bev", rečo naj tudi „mov", da so mu no bo moglo očitati, da ni rekel „ne bev no mov". Ker som Vam bil žo dvakrat pokazal številko 47 v ogerski loteriji v Bu-dimn od njene senčne strani, dovolite, da Vam jo predstavim v njenem sijaji — v njenem loterijskem volifiastvu obdano od 350.000 gold., kolikor jo jo namreč lo v Gradec spremilo to tolikanj zažoljono, tii in tam tako ogromno nakopičeno in vendar sploh tako redke cesarske podobo. Številka 47 jo bila pred 14 dnevi v Hudimski loteriji resnično dvignena. V Gradci ima ta loterija tri nabiralnico, v kterih vsoh treh so je na njo zadelo 850.000 gold. To jo ros prav lepa svota, za ktoro bi vsak šo tak bogataš rad rekol: „Bog plati!"; toda verujte mi, čo Vam povem, da niti približno no pokriva tega, kar so ljudje od letošnje spomladi pa do jeseni v loterijo na njo znosili. Mnogo jih jo, ki so prišli ob vso, in prav ti niso mogli naposled žo nič več stavili in toraj zastavljenega tudi nič več no povrnenega dobiti. La-inentacijo teh so grozno iu nikakor ne redke. Oni pa, ki so zadeli, trdijo, da mora številka 47 v prav K ra nj. M r ž o n Pavi, od 14. aprila 1783 do H. maja 17011 župnik v Podsredi, potom v Sevnici, kjer mu jo dno 20. oktobra 1814 smrt življenje vstavila. Zaradi izvrstnega znanja kranjskega jezika in izviinrodno zgovornosti imenovali so ga v občo lo: „Cicoro Oarniolicus." ') Storg-ar Mihael, 1008 1005 vikarij v Pil-štanji, poznoj v Podčetrtku. O njem ima vizitacijski zapisnik od 18. avgusta 1005 to-lo: „Vicarius Michaol Stergar, natiis Crainbnrgonsis, aotatis 41) annorum, sacordotii vero 14., ordinatus ad titulum Episcopi Lavantini Paridis. Ordinatus sorvivit uno anno Pras-pergi pro cooporatoro, dein por annos docom IMoi-burgi 1'ult cooporator, duobus annis Vicarius in Paillonstaiu, sponlo cossit e\ oadom ot i|uiri9 kosil dijakom po 22 kr. izdalo se je vkup........gl. 439-50 in v posojilnico so jo naložilo . . . „ 770-32 Toraj izdatki jeduaki dohodkom . . gl. 1209-88 (Konec prih.) Domače novice. (Sprememba v ministru.) Z današnjim listom se poslavljam od „Slovenčevihil bralcev in dopisovalcev, ker zaradi bolehnosti popustim odgovorno vredništvo lista. Zahvaljcvaje se prav srčno in najtoplejše vsem dopisovalcem in prijateljem za ves čas skazano mi prijaznost in pomoč, prosim vse tiste, kterim znabiti to in drugo ni bilo všeč, naj ne zamerijo. Vsem toraj: Z Bogom, „Slovencu" pa obilno rast in ves prospeh I *) Josip Jerič. (Odgovorno vredništvo) našega lista prevzel je j z današnjim dnem gosp. Ignacij Žitnik, ki se ! vsem „Slovenčevim" prijateljem toplo priporoča za j vsestransko pomoč. j (Imenovanje.) Cesar podelil je finančnemu svet- j niku v L j u b 1 j a n i, g. Albertu vitozu L u s c h a n u , ! naslov in značaj finančnega nadsvetuika. (Državni zbor) ima danes prvo svojo sejo. — Delegacije se snidejo, kakor so poroča iz Budimpešte, dne 26. t. m. na Dunaji. (Umrlo je) v Ljubljani od 1. do 8. t. m. 18 oseb, moških 10, ženskih 8. V deželni bolnišnici umrlo jih jo v tej dobi 8; najmlajši bil jo tri dni star, najstarejši (iO let. (Učencev na I. mestni petrazrcdnici) jo 510, in sicer v prvem razredu <12, v drugom 80, v tretjem a) 77, b) 47, c) 49, v četrtem «) 73, b) 67 in v petem 55. (Na Ježici) prazuovala so bo slovesno prihodnjo nedeljo dne 16. t. m. stoletnica nstanovljenja župnije. *) Pisma vroilniiiko vsebine naj so toraj naslovljajo na vredništvo, kakor do sedaj, osebno vsebino pa na mojo inio. (Petindvajsetletnica.) Na prošnjo objavimo, da se 25letniea gosp. nadučitelja Bel ar j a in g. mestnega učitelja Raktelja ne bo praznovala 13. t. m., kakor se jo po pomoti naznanilo v „lJčit. Tov.", ampak dud 17. novembra. („Okrajno učiteljsko društvo Ljubljanske okolice") nameravajo ustanoviti gg. učitelji Ljubljanske okolice. Prvo zborovauje vršilo se bo v četrtek 13. t. m. ob 2. uri popoludne v Virantovi hiši, v I. nadstropji. ((«. Jurij Šubic) pripeljal so jo včeraj iz Pariza v Ljubljano. Nocoj se je odpeljal v Gradec, da se dogovori o ilustracijah za cesarjeviča Rudolfa delo „Oesterreieh in Wort und Bild". (Iz deželnega šolskega svčta.) Pri zadnji seji imouovan je bil začasni učitelj v Bohinjski Sroduji-vasi, gosp. Al. L u n a č e k , stalnim učiteljem na Trebelneni; začasni učitelj g. Ivan Schober v Ormošujicah stalnim učiteljem ravno tam ; začasni učitolj g. Evgeu M U 11 e r pri D. M. v Polji stalnim učiteljem ua isti šoli iu začasua učiteljica gspdč. M. Vrus v Kostanjevici dobila je stalno službo ravno tam. Premeščen je učitelj g. J. K a 1 a n iz Trstenika na novo šolo v Petrovivasi. (Razpisane) so službe: Sodnijskega pristava pri okrožuem sodišči Celjskem; prošnjo do 27. t. m. — ZemljišČno-knjižnega pristava pri c. kr. deželnem sodišči Celovškem; prošnje do 26. t. m. — Sod-nijskih pristavov v Konjicah in Sevnici; prošnje do 25. t. m. (Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani) javlja nam z ozirom na naše izvestjo v „Slovouci" št. 211, da je treba popraviti one podatko o bolgarskih kolkih. Kolekovina namreč iznaša za menico in papirje do 400 fraukov 20 cnt., od 400 do 800 frankov 40 cnt., od 800 do 1200 frankov 60 cnt., od 1200 do 1600 frankov 80 cnt., od 1600 do 2000 frankov 1 frank, od 2000 do 3000 frankov 1 frank 50 cnt., od 3000 do 4000 fraukov 2 franka. Zajedno moremo opozoriti na nektere daljne točko te nove kolekovne naredbe. I. Menice morajo biti žo pri sprejemu kolekovauo. 2. Na kolku mora biti napisano ime prejemnikovo. 3. Iz prejšnjega časa prejeto menice no morejo biti pozuejo kolekovauo; zapadejo kazni deseterne pristojbine. — Kolokovanjo iu izplačevanje oskrbuje solidna tvrdka R. S. Aftaliou v Ruščuku. (Iz lladovice, 10. t. ni.): Dauos pričela so je pri nas trgatev ob ugodnom vremenu. Vino bo boljše od lanskega. Kupci požurite se, da kaj prodamo. Mož z rudečo kapo je letos silno nadležen. (Vestenek), bivši okrajni glavar v Litiji, odstavljen je službo kot okrajni glavar v Doutsch-Laudsbergu. (Črne vojske) so začasno oproščeni vsled izjavo Dunajskega brambovskega zapovedništva ondašnjemu magistratu tisti občinski uradniki in mestni učitelji, ki niso rezervniki c. kr. vojske. Vendar pa je tudi za oproščenjo teh treba vsako leto sproti prositi. Dunaj ima sedaj 47.500 črnovojnikov. Telesnimi. Dunaj, 11. oktobra. „Wioner Zoitung" objavlja naredbo trgovinskega ministra glede ustanovitve in rabo telefonskih naprav v zvezi z državnimi brzojavi. Dunaj, 14. oktobra. Poslancem jo vlada predložila v državnem zboru načrt postavo o varstvu tujo imovino proti poškodovanju pri rudokopih iu o odškodovanji za to škode. Poslanec Pol a k interpeluje vlado zaradi predlogo o davku na sladkor. Ki egor interpeluje skupno vlado zaradi naredbe o srednjih šolali. Dunaj, 10. oktobra. Po poročilih „PoI. Golt." izvoljenih je v Bolgariji 2">0 vladnih in blizo 40 nasprotnih kandidatov. Zadnji so doloma (Jankovo,i, doloma Radoslavovoi, Praga, 10. oktobra. Starosta Praškega „Sokola," odvetnik dr. L i n h a , umrl jo včeraj v 54. letu svoje starosti. Rim, 10. oktobra. Iz Londona so, poroča: Govori se, daje nasproti trditvi „Dai!y Nevvs" Anglija z Italijo iu Španijo sporazumljena glede Maroka in da tudi sreduje-ovropsko države zasledujejo angleško politiko. Umrl! no: 8. oktobra. Viljom Lukas, črovljarjov sin, 5 mes., Mostn trg št. 9, katar v črevih. T u j e i. 9. oktobra. Pri M spo roiii 1 it. O I » g j Cft8 Stanje § V 018 i' V i' u m e J2 § (lim/nvaniii z™komora toplomora J= ^ ~ opazovanja v mra | po Coll[ijH « u. aaut.i 7jji'iš +~iuir ~vi.Tz7i.~i doF Tirrr 11. 8. u. pop. 722 70 -+-13-8 si. vzh. oblačno , ' S), u. zve«. 719-80 +12-8 si. zap. dež Coli dan je deževalo z malim prenehljajem. Srednja tomperatura 1211" O'., omiko normalu. Duissuj s*k rt rs«. (Telegratlčno poročilo.i 11. oktobra. Papirna renta o% po 100 gl. (s 10% davka) 80 gl Sroborna „ 5 % „ 100 ., (s l(i% davka) 82 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . III „ Papirna l-onta, davka prosta .... 95 „ Akcijo avstr.-ogersko banko ... 885 „ Kreditne akcije ....... . 284 „ London.............126 „ Srebro ....... .....— „ Francoski napoleond..................9 „ Cesarski cekini ... ..............5 „ Nemško marko...........01 „ , 00 kr. 20 „ 95 „ 90 „ 20 l 55 „ 93 ,', 93 „ 40 „ Žalostnega srca naznanjam vsem sorodnikom, pri-jateljcm in znancem pretnžno vest, da je VsegamogoS-nomu dopadlo, preljubo mi teto, gospo Marijo Apolonijo Bervar, roj. Grčar, po dolgoj in mučnoj bolezni, providoir> s svetimi zakramenti za umirajočo \ s:!, letu življenja danes 9. oktobra ob H. uri zvečer k sebi v boljšo življenje poklicati. Truplo predrage ranjco se bodo v sredo 12. d'n oktobra ob lo. ur dopolnilne i z hišo št. 5 na Sutni proneslo na Zale, kjer se bodo odbrale svete mašo za-dušnice, ter truplo blagoslovilo in položilo k voSnunu počitku. Nepozabljivo ranjio pri oročamo vsem prijatoljoin in znancem v molitev in blag spomin. V Kamniku, 9. oktobra 1887. Marija Karolnik, roj. Grčar. Št. 11)4 12 Razg!as. V smislu S 37. obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljeno (zakon z dne i>. avgusta 1887, št. 22 do/,, zak.) podpisani magistrat naznanja, da bodo proračuni za IS8S leto 1. o mestni blagajnici, 2. o mostni ubožni zakladi, :!. o ustanovnih zakladali, in 4. o zakladi meščansko bolnice <> i*« 5. t. in. v magistralnem ekspiMlilu občanom ra/igrnciii na ogled in da v tem času vsak lahko svojo opazko o njih navede. Mestni magistrat Ljubljanski 10. (lan oktobra 1887. Deset avstrijskih veder prav dobre dobi so v farovži v Cerkljah, pošta Krškavas na Dolenjskem. (i)