Matjaž Zgonc
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
matjaz.zgonc@gmail.com
Slavistična revija 72/1 (2024): 71–88
UDK 811.163.6'373
DOI 10.57589/srl.v72i1.4163 
Tip 1.01
Samostalniške zloženke z levimi neujemalnimi prilastki: percep-
tivni vidiki skladnosti z normo
Prispevek obravnava dobro znano normativno zadrego samostalniških zloženk z levimi 
neujemalnimi prilastki ter preišče tako sistemske kot zunajjezikovne vidike njihove pravilnosti, 
sprejemljivosti ter zamišljene verjetnosti, da bi jih respondent sam uporabil. Pokažemo, da kljub 
odsotnosti zlaganja samostalnikov brez fonološko izraženega medponskega obrazila v tradici-
onalnem slovanskem besedotvorju do tega vzorca v rabi prihaja pri več slovanskih jezikih, tudi 
slovenščini. Nadalje s korpusno raziskavo pokažemo, da obstaja vsaj sedem kategorij, kjer je 
ta besedotvorni vzorec v sodobni slovenščini produktiven, s perceptivno raziskavo pa, da bolj 
pridevniške leve neujemalne prilastke predvsem mlajši govorci že pojmujejo kot skladne z normo.
Ključne besede: perceptivni pristop, levi neujemalni prilastek, zlaganje, jezikovna norma, 
samostalnik
Perceptual Normativity of Nominal Compounds Premodified by 
Indeclinable Attributes
This article addresses the well-known usage problem of nominal compounds premodified 
by indeclinable attributes. Both the systemic and sociolinguistic aspects of their correctness, 
acceptability, and likelihood of usage are examined. While traditional Slavic word formation 
precludes noun compounding without a phonologically expressed infix, such usage is attested 
in multiple contemporary Slavic languages, including Slovene. Consulting the corpus has 
shown that there are at least seven categories where this wordformational pattern is productive 
in Slovene and subsequent perceptual research demonstrated that prototypically adjectival in-
declinable attributes may tentatively be considered the preferred pattern for younger speakers. 
Keywords: perceptual research, indeclinable attribute, compounding, linguistic norma-
tivity, noun
Prispevek raziskuje samostalniške zloženke z levimi neujemalnimi prilastki (LNP-S) 
(gl. Petric 2018; »razlikovalna sestavina« pri Gložančev 2012). Gre za primere kot 
npr. softshell jakna, piar služba, gol avt, bovling turnir in alfa žarki (Gigafida; zadnji 
SP2001). Struktura je normativna zadrega: normativno slovensko, pa tudi slovansko 
nasploh, besedotvorje ne predvideva samostalnikov kot levih prilastkov samostalnikov 
(prim. Bidwell 1964): »[i]zhodišče pravopisnega zapleta […] je v tem, da v slovenščini 
samostalniški prilastek ne more biti pred samostalniškim jedrom, ampak samo za njim« 
(Logar Breginc 2012: 113; enako v Logar 2005b: 216). Aktualni pravopis predpisuje 
pisanje LNP-S skupaj (Toporišič 2004: 46; §498 v SP2001), kar se, kot bomo pokazali, 
v dejanski rabi slovenščine ne odraža dobro. Zaradi vprašanja besednovrstnosti, njene-
ga neslovanskega izvora ter preživetja in celo produktivnost vzlic prepovedovanju, je 
LNP-S še posebno zanimiva za raziskovanje: Logar Breginc (2012: 120) se je nekoč 
izrazila, da zanjo »ni splošnega pravila«.
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec72
1 Opredelitev raziskovalnega problema
V zvezi s pisanjem skupaj oziroma narazen je bilo opravljenih že več raziskav (Logar 
2005a, 2005b; Logar Breginc 2012; Gložančev 2012; Kern 2012; gl. Petric 2018). 
Logar (2005a, 2005b; Logar Breginc 2012) se je ob tem ukvarjala še s produktivnostjo 
LNP-S. Verjetno prvo obravnavo strukture najdemo v Levstikovem spisu »Napake 
slovenskega pisanja« (Levstik 2019 [1858]), začetke 'problema' zapisa pa v SP 1962, 
ki zahteva zapis zloženk z eno prevzeto sestavino narazen, tistih z obema domačima 
sestavinama pa skupaj (gl. Logar Breginc 2012) oziroma do Toporišičevega komentarja 
na prvo izdajo SSKJ leta 1970. Toporišič zagovarja pisanje skupaj oziroma prestavitev 
neujemalnega prilastka na desno, kar bo obstalo v SP2001. Rigler mu odgovarja, da 
je raba povsem na strani pisanja narazen (Rigler 1971: 457–8, Kern 2012: 141, 145) 
ter navede 42 primerov zapisa narazen. Da je raba še vedno na strani zapisa narazen, 
ugotavljajo vse zgoraj naštete raziskave. V nekaterih najdemo tudi poziv k zamenjavi 
kvalifikatorja »tudi« s kvalifikatorjem »in« pri dvojnicah skupaj in narazen pisanih 
zloženk, ki so v slovarskem delu SP2001 (Gložančev 2012: 127, 130; Petric 2018: 91) 
– znamenje, da je (predpisana) norma »odtujen[a] od živega jezika« (Petric 2018: 93). 
Da je struktura produktivna, kaže tudi to, da so se zadnja leta v javnem komuniciranju 
pojavile novotvorjene LNP-S, kot so diareja panker (Babačić 2018: 79), črni petek 
cene (oglas trgovca Mimovrste novembra 2022), čevapčič brv (N1 2023) itd. V luči 
zgoraj zapisanega privzemamo, da je raba na strani zapisovanja narazen, in puščamo 
ob strani ta pravopisni problem. Ker iz povedanega izhaja tudi, da je struktura kljub 
prepovedi/odsvetovanosti produktivna in aktualna, nas zanima naslednje: kateri so 
sistemski vidiki, ki dopuščajo oz. omejujejo rabo LNP-S? Za odgovor na to vprašanje 
uporabimo perceptivno metodo raziskovanja jezikovne norme.
1.1 Perceptivni pristop k raziskovanju jezikovne norme
Perceptivni pristop združuje intuicijo, korpusno raziskavo ter uporabo respondentov, 
ki kvantitativno opredelijo skladnost preučevane strukture z normo.1 Gre za deskriptivni 
konativni pristop k jezikovni rabi, katerega začetki segajo v dialektološke študije iz 
20. let 20. stoletja na Nizozemskem in Japonskem, razširil pa se je v drugi polovici 
20. stoletja predvsem pod vplivom dialektološko-sociolingvističnih raziskav Dennisa 
Prestona (gl. Niedzielski 2017). Metode znotraj njega imajo skupno to, da se osredo-
točajo na sodbe, odzive ali mnenja govorcev, ki niso jezikoslovci, o strukturah, ki jih 
opisujejo vnaprej določeni jezikoslovni parametri (obstoječe raziskave v slovenskem 
jezikoslovju so npr. Skubic 2006; Lundberg 2007; 2015). Tako govorci opredelijo 
npr. sprejemljivost, razumljivost ali všečnost določenih parametrov, kar ponuja nova 
spoznanja o statusu preučevanih struktur v govorni skupnosti. Prednost perceptivnega 
1 Zavedamo se, da ima termin (jezikovna) norma več pomenov, vendar se tu omejujemo na pomen vsa-
kdanje sprejemljivosti določenega koda za govorno skupnost kot družbeno omrežje govorcev, ki opredeljuje 
ter določa ta kod (tj. pomen, blizu Canguilhemu, Coseriuju, Labovu ter Milroyu in Milroy). S predpisnimi 
ter obligacijskimi pomeni norme se tu neposredno ne ukvarjamo. Za kvantitativno opredelitev skladnosti z 
normo gl. str. 11 ter Pajunen in Itkonen 2019: 232. 
73Matjaž Zgonc: Samostalniške zloženke z levimi neujemalnimi prilastki
pristopa je mdr. v tem, da lahko raziskovalec izbrane faktorje, za katere predvideva 
relevantnost, glede na razpoložljive podatke pa je ne more potrditi, sooči neposredno 
z intuicijami tistih, ki strukturo v vsakdanjem življenju rabijo. Nadalje v kombinaciji z 
družbenimi faktorji tak pristop omogoča tudi sociolingvistično analizo. Takšen pristop 
'od spodaj navzgor' utemeljujemo s spoznanjem, da je struktura vsekakor produktivna 
in hkrati zbuja vtis, da ni sistematična.
Struktura prispevka sledi uveljavljeni hierarhiji metod raziskovanja jezikovne 
norme intuicija > korpus > vprašalnik (> eksperiment) (gl. Pajunen, Itkonen 2019). 
Pokazali smo že, da gre za normativno zadrego, zato bomo v prvem razdelku intuicijo 
o LNP-S dopolnili s pregledom literature. Temu bo sledila korpusna raziskava preuče-
vane strukture, na podlagi obeh razdelkov pa bomo določili parametre, ki bodo zajeti 
v vprašalniku. Eksplikacijam vseh treh metod sledijo rezultati z diskusijo.
2 Pregled literature o LNP-S
Zlaganje je besedotvorni proces, pri katerem dve polnopomenski podstavi združimo 
v eno (npr. Vidovič Muha 2019: 97, 151) tako, da ima eden od delov oziroma sestavin 
novotvorjene zloženke vlogo jedra, drugi pa vlogo dopolnila. Od sklopov se zloženke 
ločujejo po prisotnosti t. i. medponskega obrazila, npr. <o> v živin-o-zdravnik, pomensko 
pa tako, da je pomen sklopa seštevek pomenov njegovih sestavin, pomen zloženke pa 
vključuje vsaj še razmerje med dopolnilom ter jedrom (prim. Logar 2005c: 176). Za 
LNP-S je značilno, da medponsko obrazilo ni fonološko izraženo. Med samostalniške 
zveze brez fonološko izraženega medponskega obrazila (FIMO) spadajo še strukture 
dveh tipov. Prve so apozicijske, torej tiste, v katerih je desni samostalnik drugo poime-
novanje za prvega, njegova apozicija oziroma t. i. desni ujemalni prilastek – ujemalni 
zato, ker se pri sklanjanju zveze sklanjata oba njena dela (prim. Petric 2018: 68, 73). 
Takšni primeri so npr. gospod župnik, mesto heroj, voznik začetnik itd. Druge so zveze 
z desnim prilastkom v rodilniku, npr. dan slovesa, trenutek resnice, svoboda govora 
itd. Teh tu ne preučujemo, saj nas zanima struktura, ki naj ne bi bila skladna z normo 
slovanskih jezikov, pa se vseeno pojavlja.
'Avtohtono' slovansko zlaganje samostalnikov je namreč tradicionalno zgolj tisto s 
FIMO (prim. Bidwell 1969: 31; Surdučki 1978: 33; Reindl 2008: 90). Skozi zgodovino 
slovanskih jezikov so zloženke brez FIMO »redke« (Bidwell 1964: 31; Vakareliyska 
in Kapatinski 2014: 278–279). Surdučki zato srbohrvaščino, kjer je »zlaganje samo-
stalnikov s sopostavljanjem pogost in normalen pojav«, razglasi za »veliko izjemo 
med slovanskimi jeziki« (1978: 399). Poskusni snopič SSKJ je za sestavine v takšnih 
zloženkah uporabil kvalifikator »nesklonljivi pridevnik« (gl. Pogorelec 1964), kar je 
kritiziral Toporišič, ki je namesto tega leta 1970 uvedel izraz »nesklonljivi prilastek«. 
Istega leta je izšla prva knjiga SSKJ, ki je uporabljal ravno ta kvalifikator (torej neskl. 
pril.; gl. Gložančev 2012: 127). Zanimivo je, da je Bidwell v leto prej izdanem član-
ku uporabil izraz »indeclinable adjectival attribute« (Bidwell 1969: 31), dobesedno 
'nesklonljivi pridevniški prilastek', s katerim je opisal to strukturo v zagrebškem govoru 
v prvi polovici šestdesetih let. Skliceval se je na izraze kot npr. »šik moda« ter »braun/
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec74
bež/lila boja«, ki so LNP-S podobni v tem, da se prilastkovni del med sklanjanjem ne 
spreminja (prim. šik mode, braun boji ipd.).
2.1 Oris rabe LNP-S in podobnih zvez v nekaterih slovanskih jezikih danes
V poljščini večina samostalniških zloženk izkazuje vzorec s FIMO, manjšina pa ima 
med sestavinama vezaj (Cetnarowska 2019); kadar oba vzorca tekmujeta, je razmerje 
med obema sestavinama faktor, ki določa, ali sta vzorca komplementarna in enakomer-
no porazdeljena v rabi ali je verzija z vezajem redkejša in verzija s FIMO prevladuje 
(Cetnarowska 2019: 296–8). Zlaganje s FIMO je najpogostejša rešitev tudi pri govorcih 
ruščine (Ohnheiser 2015: 762–3) in češčine (763); primere z vezajem najdemo pri neo-
logizmih (kjer je vsaj eden izmed delov izposojenka) najdemo v ruščini, pa tudi češčini 
ter poljščini (767–770; za češčino gl. še dela, citirana pri Logar 2005a, op. 20). Po drugi 
strani je zlaganje brez FIMO v standardni bolgarščini predvsem po letu 1990 postalo 
povsem sprejemljiv vzorec (Vakareliyska in Kapatinski 2014: 283, 297–9, 302–304), 
kar naj bi bila posledica drugačnega umevanja zloženk v tem analitskem jeziku in vpliva 
turških zloženk po enakem vzorcu. Hrvaščina zlaganje dveh samostalnikov produktivno 
in brez FIMO izkazuje pri takšnih razmerjih obeh delov zloženke, kjer prvi drugemu 
določa podtip glasbene zvrsti ali materiala, pa tudi pri lastnih imenih (Vakerelyska 
2019), medtem ko v pogovorni, ne pa tudi knjižni srbščini takšen vzorec najdemo tako 
pri zloženkah z eno izposojeno sestavino kot tudi pri popolnoma domačih (npr. kupus 
salata) (Vakareliyska 2018). Cetnarowska in Vakareliyska sicer ne razločujeta LNP-S 
od apozicijskih zloženk in zloženk s samostalniškim desnim prilastkom v rodilniku, 
smo pa za potrebe tega dela obravnavo teh ločili od obravnave LNP-S.
Tabela 1: Primerjava produktivnosti LNP-S v živih slovanskih jezikih, razdeljeno 
po kodih.
Jezik LNP-S v pogovornem kodu LNP-S v normativnem 
kodu
bolgaršči-
na
sprejeti vzorec (ekšŭn figur, džob-parasŭ 
'žepnina' (Vakareliyska, Kapatinski 2014: 
298, 303); zombi film (Vakareliyska 2018: 
359))
sprejeti vzorec 
(gl. levo)
srbohr-
vaščina
pogost in normalen vzorec (npr. meč-riba 
'mečarica', žar-ptica, dizel-poezd 'dizelski 
vlak', vaser-vaga ipd. (Surdučki 1978: 
398–400))
/
(hrvašči-
na)
sprejeti vzorec za zloženke z eno prevzeto 
sestavino (Facebook stranica, pop zvijezda, 
rock pjevač (Vakareliyska 2019: 402–403))
sprejemljiv vzorec 
za zloženke z eno 
prevzeto sestavino
75Matjaž Zgonc: Samostalniške zloženke z levimi neujemalnimi prilastki
(srbščina) sprejeti vzorec za zloženke z eno prevzeto 
sestavino; manj pogosto kot v hrvaščini 
(pres konferencija, spomen-ploča, vi-
deo-snimak, (Vakareliyska 2018: 368–9))
ni sprejet
poljščina FIMO prevladuje, LNP-S izpričan z 
vezajem (krem-żel, chłop-robotnik (Cetna-
rowska 2019: 266–7))
/
češčina FIMO prevladuje, LNP-S izpričan ter po-
gost pri neologizmih z eno prevzeto sesta-
vino (dumping-ceny, džíp safari (Ohnheiser 
2015: 769))
/
ruščina FIMO prevladuje, LNP-S izpričan ter prav 
pogost pri neologizmih z eno prevzeto 
sestavino (dizel’-motor, vakuum-kamera, 
džaz-orkestr, serfing-kostjum (Ohnheiser 
2015: 768–79))
/
Tabela 1 nam pokaže, da je vzorec LNP-S pri vsaj šestih od sedmih pregledanih 
jezikov sprejet vsaj takrat, ko gre za zloženke z eno prevzeto sestavino; za bolgarščino 
naj bi veljalo celo, da je to postal sprejeti vzorec za zlaganje samostalniških zloženk. 
Po pregledu več slovanskih jezikov sta tudi Vakareliyska in Kapatinski (2014: 279) 
prišla do zaključka, da zloženke z eno izposojeno sestavino v povprečju izkazujejo 
večjo skladnost z normo takrat, ko je dopolnilo LNP, ne pa levi del zloženke s FIMO. 
Zanimivo je, da je že več kot 35 let prej Surdučki LNP-S razdelil v tri razrede: tiste, 
kjer sta prevzeti obe sestavini, tiste, kjer je prevzeta ena sestavina, ter tiste, kjer ni 
prevzeta nobena oz. sta do zadostne mere podomačeni obe sestavini (Surdučki 1978: 
400). Da gre za zloženko in ne sklop, je utemeljil na primerih, kakršen je »gol aut«, ki 
v srbohrvaščini ni seštevek obeh pomenov v izvirnem jeziku.
2.2 Pregled rabe LNP-S v slovenščini
V slovenščini bi zato pričakovali prisotnost večjega števila LNP-S s prevzeto se-
stavino v LNP. Kratek pregled korpusa Gigafida2 potrjuje to domnevo: našli smo npr. 
(izvzeli smo kratice in lastna imena): makro ukaz, art kino, futsal navdušenec, teve 
prenos, bruto znesek/promet, hip hop par, rock koncert, fitnes trening, seks turizem, 
pat položaj, laptop ovitek, softshell jakna, rak rana, dohtar torbica, knorr juha, pleh 
muzika, aikido tečaj, vikend vozovnica, šok terapija, termostat črpalka, tabu tema, 
internet omrežje, koktajl obleka itn.
2 CQL: [tag="So..i"]{1}[tag="S.*"], torej samostalnik v imenovalniku, eno mesto od katerega je še en 
samostalnik. Pike v prvi oznaki so prazna mesta za spol in število; ukaz, naj bo tudi drugi samostalnik v 
imenovalniku, bi diskvalificiral veljavne zadetke.
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec76
Kern (2012: 141) ugotavlja, da se LNP-S v slovenščini pojavlja že v drugi polovici 
20. stoletja pod vplivom nemščine; nemščino kot izvorni ter angleščino kot danes prev-
ladujoči model, od katerega je slovenščina besedotvorni vzorec prevzela, vidi tudi Logar 
(2005a: 223; 2005b: 216). Dandanes zaradi sprememb v svetovni politiki in prestižu 
največjo vlogo pri prevzemanju vzorca LNP-S pripisujejo angleščini (Ohnheiser 2015: 
776; za slovenščino Logar 2005a: 235–6 in Gložančev 2012: op. 35). Da je zlaganje 
brez FIMO v slovenski govorni skupnosti, natančneje pri izobraženih meščanih, pri-
sotno že od 19. stoletja, je mogoče sklepati tudi iz preskriptivističnega spisa »Napake 
slovenskega pisanja« Frana Levstika, ki takšen vzorec (2019 [1858]) kritizira kot 
nemcizem. Zlaganje s FIMO, ki ga bo kasneje dovoljeval Miklošič (Vidovič Muha 
2019: 24, 186), Levstik kritizira kot ponemčeno in tuje, hkrati pa dokumentira (prav 
tako neodobravajoče) zlaganje brez FIMO, ki ga Miklošič (prav tam) kritizira, Anton 
Bajec, ki se po Miklošiču zgleduje, pa kritiko v luči dejanske rabe leta 1952 nekoliko 
relativizira (Vidovič Muha 2019: 81).
Po letu 1945 se zlaganje brez FIMO uveljavi predvsem pri imenih zaščitenih bla-
govnih znamk (Bidwell 1969: 33; gl. tudi Ohnheiser 2015: 773; Vakareliyska 2019: 
403). Logar 2005b: 219 in Gložančev 2012: 133 navajata primere, ki to potrjujejo za 
slovenščino: Murgle center, Tuš diskont, Kekec pašteta, Pampers plenice itd. Bolj ko 
se bližamo koncu 20. stoletja, bolj se raba tega vzorca razširi: »[i]ntenzivnost jezikovne 
rabe samostalniških zvez s samostalnikom kot razlikovalno sestavino na levi tipa ananas 
liker, bantam kategorija, tabu tema se je začela v slovenščini opazneje nakazovati že v 
šestdesetih letih prejšnjega stoletja« (Logar 2005a: 222–3, prim. tudi Gložančev 2012: 
126). V 21. stoletju se (pod vplivom drugih jezikov) predvsem v tehničnih domenah, 
pa tudi v pogovornem jeziku ta vzorec v različnih slovanskih jezikih še bolj uveljavi 
(Ohnheiser 2015: 775–776), hkrati pa zlaganje s FIMO ostaja najproduktivnejši vzorec 
(prav tam): »[p]ovzamemo torej lahko, da je postalo medponskoobrazilno zlaganje [s 
FIMO ali brez] v slovenščini aktualen in produktiven način tvorjenja novih besed, tak 
pa je v zadnjih desetletjih predvsem zaradi vpliva angleščine, pri kateri je zlaganje iz 
dveh samostalnikov najproduktivnejši sistemski način tvorbe novih poimenovanj« 
(Logar 2005a: 235–6).
Iz gradiva je razvidno, da vzorec brez FIMO je produktiven, a ne toliko kot vzorec 
s FIMO. Glede na to, da je njegova sprejemljivost zlasti pri primerih z eno prevzeto 
sestavino nevprašljiva, institucionalni predpis pa od rabe odtujen, je dejansko razmerje 
normativnosti med obema vzorcema težko vzpostaviti. Dodatno zadeve zapleta dejstvo, 
da je pojavljanje zloženk brez FIMO izrazito nedosledno (Reindl 2008: 90): celo pri 
novejšem prevzetem besedju najdemo primere, kot je hekerski napad, ki se v korpusu 
pojavi 147-krat (heker/hacker napad se ne), in softversko podjetje (27-krat proti software 
podjetje trikrat). Niti višanje stopnje prevzetosti ne zagotavlja nižje pojavnosti zloženk 
brez FIMO: npr. kickboxing se pojavi 297-krat in kikboks kot bolj prevzeta različica 
509-krat, kljub temu pa se besedna zveza kickboxing klub pojavi 27-krat, kikboksing 
klub osemkrat, kikboks klub pa samo enkrat.
77Matjaž Zgonc: Samostalniške zloženke z levimi neujemalnimi prilastki
3 Preučevanje LNP-S po hierarhiji metod
Tako korpus kot vprašalnik sta nepogrešljivi orodji pri perceptivnem raziskovanju. 
Da lahko govorimo o skladnosti z jezikovno normo, moramo pridobiti neposredne sodbe 
govorcev o primerih z LNP-S. Ker pa bržkone niso vsi primeri LNP-S enako skladni 
z normo, nam korpusna raziskava lahko razodene strukturne besedotvorne parametre, 
ki vplivajo na pojavljanje LNP-S v dejanski rabi.
3.1 Korpusna raziskava
Da bi te parametre odkrili, smo v korpusu Gigafida prek vmesnika SketchEngine 
najprej opravili CQL iskanje [tag="So..i"]{1}[tag="So...*"]. To pomeni, da smo iskali 
zaporedja dveh samostalnikov, pri čemer je bil prvi v imenovalniku, potem pa ročno 
pregledali karseda veliko primerov ter iz njih izluščili leme v funkciji LNP. Zaradi 
avtomatskega označevanja je bilo med rezultati toliko šuma, da smo rezultate stalno 
ročno pregledovali. 
Iskanje smo zožili tako, da smo ročno najdene primere LNP-S razdelili na leme ter 
prvo ali drugo sestavino dodali v iskalne pogoje. Npr. po najdenem primeru rock glasba 
smo iskanje lahko omejili na takšna zaporedja, v katerih je prva sestavina samostalnik 
»rock« v imenovalniku (CQL: [tag="So..i"&lemma="rock"]{1}[tag="So...*"]) oziroma 
druga samostalnik »glasba« (CQL: [tag="So..i"]{1}[tag="So...*"&lemma="glasba"]). 
Kratic kot LNP (prim. Logar 2005b) nismo beležili, saj so v skladu z institucionalnim 
predpisom.
Kot ključna so se izkazala razmerja med sestavinami, ne posamične sestavine, zato 
smo z iskanjem prenehali, ko je bilo vsak na novo najdeni primer mogoče z razčlembo 
besedotvorne podstave razvrstiti v eno od kategorij, ki so se že pokazale med pred-
hodnim iskanjem. Kakor smo videli na začetku razdelka na primeru črni petek cene, 
so funkcijo levega neujemalnega prilastka imele tudi nekatere samostalniške zveze 
(prim. Vakareliyska 2018: 369–70 in 2019: 404 za oris enakega pojava v hrvaščini in 
srbščini). Ob več kot 8.600.000 zadetkih vseh ni bilo mogoče ročno pregledati, zato je 
mogoče, da je katero izmed razmerij ostalo nepopisano. Iskanje je kljub temu razkrilo 
nekatere relevantne parametre.
3.1.1 Strukturni parametri LNP-S, izluščeni iz korpusne raziskave
Prvi strukturni parameter je možnost predikativne pridevniške rabe LNP.3 Za nekatere 
LNP-S velja, da jih lahko parafraziramo s pridevnikom v predikativni rabi, za nekatere 
pa, da se sestavina s položaja LNP ne more premakniti. Primerjajmo:
(1) laptop ovitek; *ta ovitek je laptop
(2) termostat črpalka; *ta črpalka je termostat
(3) fitnes oprema; *ta oprema je fitnes
3 Na to me je opozorila Špela Petric Žižić (osebna komunikacija), za kar se ji lepo zahvaljujem.
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec78
(4) gala dogodek; ta dogodek je gala
(5) bas kitara; ta kitara je bas
(6) kevlar plastika; ta plastika je kevlar
Za (1–3) velja tudi, da se po sestavini iz LNP ne moremo vprašati kot po pridevniku:
(1a) Kakšen/kateri je ta ovitek? *Laptop. Za laptop.
(2a) Kakšna/katera je ta črpalka? *Termostat. Za termostat.
(3a) Kakšna/katera je ta oprema? *Fitnes. Za fitnes.
(4a) Kakšen/kateri dogodek je to? Gala. ?Za galo.
(5a) Kakšna/katera kitara je to? Bas. *Za bas.
(6a) Kakšna/katera plastika je to? Kevlar. ?Iz kevlarja. 
Skupina zloženk iz (4–6) ima LNP, ki so bistveno bliže prototipskemu pridevniku 
kot tisti iz (1–3). Prvi so tako skladenjsko (možnost predikativne rabe) kot pomensko 
(vrstnost) bolj pridevniški: v nekaterih primerih si je mogoče zamisliti celo uspešen 
skladenjski test koordinacije z drugim vrstnim pridevnikom, npr. Katera je ta kitara? 
Bas in Gibson. Med razvrščanjem zloženk v kategorije po razmerju med obema sesta-
vinama se je izkazalo tudi, da imajo zloženke iz (1–3) vedno parafraze, v katerih ima 
LNP samostalniško funkcijo, najpogosteje kot dopolnilo v predložni zvezi (npr. ovitek 
za laptop). Za LNP-S iz (4–6) to ne velja.
Drugi strukturni parameter je produktivnost vzorca glede na razmerje med obema 
sestavinama pri zloženki. Med najdenimi primeri smo identificirali naslednja razmerja 
med sestavinami:
1. Namen, parafraza s predložno zvezo z jedrom za: laptop ovitek (ovitek za laptop), 
fitnes oprema (oprema za fitnes), kamin soba, peč prostor, termostat črpalka, 
žar program, vikend hiša, koktajl obleka, teve dogodek, čik pavza, grand slam 
turnir itd.
2. Količina, parafraza s predložno zvezo z jedrom v: koš razlika (razlika v koših), 
gol razlika (razlika v golih).
3. Cilj, namen, parafraza s samostalniškim dopolnilom v rodilniku; ker se vzorec 
prekriva s tistim v točki 1, je pogosto mogoča parafraza tudi s predložno zvezo 
z jedrom za): video prikazovalnik (prikazovalnik videov/za videe), fitnes trener 
(trener fitnesa/za fitnes), fair play lestvica, craft pivo obdobje itd.
4. Način, parafraza s predložno zvezo z jedrom na: disk zavora (zavora na disk), 
skok/blok igra (igra na skok, blok), seks/skalp/fitnes manijak itd.
5. Material oz. sestava, parafraza s predložno zvezo z jedrom iz: softshell jakna (jakna 
iz softshella), ananas liker (liker iz ananasa), kevlar plastika, kviz tekmovanje itd.
6. Lastnost, različne parafraze: bas kitara, taksi služba, startup podjetje, etno jazz 
festival, death metal legenda, punk rock prvak itd. Zloženke z glasbeno zvrstjo 
v levem neujemalnem prilastku nasploh spadajo med najbolj produktivne vzorce 
s takšnim prilastkom (Petric 2018: 88).
79Matjaž Zgonc: Samostalniške zloženke z levimi neujemalnimi prilastki
7. Lastnost z metonimičnim prenosom, parafraza s kot: dohtar torbica (torbica kot 
od dohtarja), pat položaj (položaj kot pri patu), babi obleka (obleka kot od babi), 
boks konstrukcija (konstrukcija kot od boksa), hamburger generacija, sendvič 
stena (Logar 2005b: 216), kavč selektor itd.
Kategorije 1–4 vsebujejo LNP-S bolj samostalniškega tipa z bolj rigidnimi parafra-
zami, kjer je razmerje med sestavinama bolj jasno določeno. Prav tako LNP v parafrazi 
vedno dobi samostalniško funkcijo. Kategorije 5–7, nasprotno, vsebujejo LNP-S bolj 
pridevniškega tipa, ki jih je pri nekaterih kategorijah mogoče parafrazirati na več na-
činov, sestavina iz LNP pa lahko opravlja tudi nesamostalniško funkcijo.
Tretji parameter je prisotnost metonimičnega prenosa v besedotvorni podstavi 
(kategorija 7). V osnovi gre za enako razmerje med sestavinama kot pri kategoriji 6, 
le da lastnost, ki dopolnilu daje pomen, ne izhaja neposredno iz semantičnega polja 
besede v vlogi LNP, ampak iz domene, v katerem se to semantično polje nahaja, do 
asociacije z njim pa je s konceptualno metonimijo prišlo zaradi konceptualne bližine 
(ang. contiguity) med izvornim in ciljnim semantičnim poljem (za več o konceptualni 
metonimiji gl. npr. Barcelona 2000 in Kövecses 2006: 97–111). Pat položaj ni položaj, 
ki ima karkoli opraviti s šahom, temveč gre za položaj, ki je podoben temu, ki ga pat 
pri šahu zaznamuje: brezizhoden, brez zmagovalca. Babi obleka je tako obleka, ki je 
videti kakor obleke, ki jih navadno nosijo stare gospe itd.4 Zanimivo je, da imajo neka-
tere zloženke po vzorcu, ki je kalkiran iz angleščine, LNP z značilnostmi lastnostnega 
in ne vrstnega pridevnika, kot je najpogosteje pri zloženkah iz kategorij 5–7. Vsaj v 
govorici mlajših iz Osrednjeslovenske regije se zdi, da je, če pomenske prvine dovolj 
izstopajo, tem prilastkom mogoče pripeti ojačevalni prislov: Ta obleka je res/ful babi, 
prim. ang. This dress is very grandma. 
Korpusna raziskava je razkrila parametre možnosti (bolj) pridevniške rabe LNP 
[+/–Adj], prisotnosti metonimičnega prenosa [+/–met] ter pripadnost raznim katego-
rijam. Ugotovljeno povzemamo v Tabeli 2.
4 Našli smo celo primer metaforično-metonimičnega prenosa, in sicer turbo folk govedina. Po vzoru npr. 
goveje juhe je najprej prišlo do konceptualne metafore goveje je slovensko, potem pa do hiponimnega 
prenosa s splošnega na specifično semantično polje slovenska glasba kot slovensko. Tadva procesa 
omogočita razvozlanje pričujoče zloženke kot »slovenska turbo folk glasba«.
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec80
Tabela 2: Shema klasifikacije LNP-S po korpusni raziskavi.
[+/–Adj] kategorija parafraza [+/–
met]
primeri
–Adj namen PP (za) –met laptop ovitek, termostat črpalka
–Adj količina PP (v) –met koš razlika, gol razlika
–Adj cilj, namen Ngen, PP (za) –met video prikazovalnik, fitnes trener
–Adj način PP (na) –met disk zavore, skok igra
+Adj material, 
sestava
PP (iz) –met softshell jakna, ananas liker
+Adj lastnost razno –met bas kitara, etno jazz festival
+Adj lastnost kot +met boks konstrukcija, Facebook generacija
3.2 Vprašalnik
Upoštevajoč te parametre smo pripravili vprašalnik, s katerim smo perceptivno 
ovrednotili skladnost nekaterih parametrov z jezikovno normo. Poleg strukturnih 
parametrov v povedih, na katere so respondenti reagirali, smo zbirali tudi zunajjezi-
kovne (družbene) podatke. Zanimalo nas je tako, ali je za LNP-S mogoče trditi, da je 
v skladu z normo, kot tudi, za katere skupine govorcev to velja. Ker smo videli, da je 
pisanje LNP-S skupaj glede na rabo aberantni vzorec, so bili primeri v raziskovalnih 
povedih zapisani narazen ne glede na predpis v SP2001. Poudarimo, da nas zanima, 
kako sprejemljiv je LNP-S glede na izbrane strukturne ter družbene parametre, ne pa 
glede na zapisovanje.
Prvi del vprašalnika je zbiral demografske podatke, drugi del pa je bil instrument 
z merilnimi vprašanji. Zbirali smo naslednje demografske podatke: starost, spol, kraj 
odraščanja in predvideni družbeni položaj v primerjavi z družino orientacije. Vprašanja 
o starosti, spolu in kraju odraščanja so bila odprta, vprašanje o predvidenem statusu 
oziroma družbeni mobilnosti pa smo zapisali takole: »Kako vidite svoj prihodnji status 
v primerjavi z družino, v kateri ste odraščali?« Ponujeni odgovori so se glasili: veliko 
nižji, nižji, približno enak, višji in veliko višji. Odgovore na ostala tri vprašanja smo 
kategorizirali in klasificirali post hoc.
Instrument z merilnimi vprašanji je vseboval 25 točk s po tremi vprašanji. V prvi 
točki je bilo kontrolno vprašanje, ki je vsebovalo normativni vzorec zlaganja s FIMO. 
V ostalih 24 vprašanjih so bile povedi s LNP-S. Sledila so tri podvprašanja v obliki 
Likertovih lestvic od nič (0) do šest (6) (prim. Pajunen in Itkonen 2019: 232), ki so 
respondente spraševala po pravilnosti, ustreznosti in zamišljeni verjetnosti, da bi sami 
uporabili to poved. Vrednosti 0 in 6 sta predstavljali skrajni vrednosti, vrednost 3 pa 
nevtralen odgovor. Povprečno vrednost nad 3 je zato mogoče interpretirati tako, da je 
po dotični dimenziji preučevana struktura bolj v skladu z normo, manj kot 3 pa tako, 
da je manj v skladu z normo.
81Matjaž Zgonc: Samostalniške zloženke z levimi neujemalnimi prilastki
Vprašalnik smo zasnovali tako, da vprašanja enakomerno izkazujejo relevantne 
parametre. Ker sta parametra [+/–Adj] ter [+/–met] binarna, želeli pa smo imeti kar 
največ primerov za vsako preučevano kombinacijo parametrov, smo se odločili za tri 
takšne kombinacije: 
1)  [–Adj][namen][–met] (kategorija 1; zgled: laptop ovitek)
2)  [+Adj][lastnost][–met] (kategorija 6, zgled: bas kitara)
3)  [+Adj][lastnost][+met] (kategorija 7, zgled: pat položaj)
Primere smo izbrali po naslednjih kriterijih. Prvič, beseda v LNP se je morala vsaj 
enkrat pojaviti v korpusu v tej funkciji. Drugič, besede v jedru zloženk v primerih niso 
smele pripadati istim semantičnim poljem (npr. prostor/soba; družba/podjetje/firma 
itd.), s čimer smo odstranili vpliv nenadzorovanega semantičnega parametra. Tretjič, 
uporabili smo samo besede s poslovenjenim zapisom in/ali iztočnico v SSKJ. Četrtič, 
vsaj dva od primerov pri vsakem vzorcu sta na položaju LNP morala vsebovati samo-
stalniško zvezo. Prednost tega je, da iz višje sprejemljivosti samostalniških besednih 
zvez v tej funkciji lahko sklepamo na višjo sprejemljivost tega skladenjskega vzorca, 
saj je zamenljivost samostalnika s samostalniško besedno zvezo ena od kategorialnih 
lastnosti te besedne vrste. 
Po potrebi smo primere iz korpusa skrajšali in nevsebinsko priredili, da so se 
respondenti lahko osredotočili na LNP-S. Povedi so bile vse osnovane na korpusnih 
primerih, razen povedi 11, ki je iz radijske reklame za spletnega trgovca Mimovrste. 
Šest povedi (7, 8, 12, 13, 19 in 25) so poustvarjene s kombinacijami jeder in prilastkov 
tako, da se ti ne ponavljajo in vseeno ustrezajo zgornjim kriterijem.
Poleg kontrolnega vprašanja je bilo od preostalih 24 vprašanj osem takih, ki so vse-
bovali LNP-S po vzorcu [–Adj][namen][–met], osem takih, ki so vsebovali LNP-S po 
vzorcu [+Adj][lastnost][–met], ter osem takih, ki so vsebovali LNP-S po vzorcu [+Adj]
[lastnost][+met]. Vzorci so se pojavljali zaporedno s periodo tri. Zadnje vprašanje, ki 
je respondente spraševalo, če želijo dodati karkoli, kar ni bilo zajeto v vprašalniku, je 
bilo odprtega tipa. 
Vprašalnik je bil sestavljen v slovenščini. Delili smo ga na platformi Google Forms. 
Nove respondente smo pridobivali po metodi snežne kepe, k reševanju pa so bili va-
bljeni preko družabnih omrežij ali ustno. Za reševanje niso prejeli nobene nagrade. 
3.3 Rezultati
Na vprašalnik je v celoti odgovorilo 100 respondentov. Eden od respondentov ni 
podal podatkov o svojem spolu in starosti, eden pa ne o tem, kje je odraščal. Teh pri 
dotičnih kategorijah nismo upoštevali.
39 % respondentov je bilo moških (N = 99). Najnižja starost, ki so jo respondenti 
navedli, je bila 18 let, najvišja pa 75. Zaradi razporeditve odgovorov smo jih po starosti 
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec82
razdelili na mlajše (18–34 let, 72 %) in starejše (35–75 let, 28 %; N = 99). Odgovor 
na vprašanje o družbeni mobilnosti je bil obvezen; respondenti so lahko svoj družbeni 
položaj opredelili kot razmeroma stabilen (49 %) ter rahlo ali verjetno nižji (16 %) 
oziroma višji (35 %) z ozirom na družbeni položaj družine orientacije. 
Pri kraju odraščanja smo v resnici iskali dialekt, s katerim so respondenti odraščali. 
Glede na dialektološki zemljevid narečnih skupin (OpenStreetMaps) smo odgovore 
respondentov priredili narečnim skupinam, v katere sodijo. Prosili smo jih, naj nave-
dejo kraj in regijo, v kateri so odraščali, kar so vsi upoštevali do te mere, da smo jim 
lahko nedvoumno priredili narečno skupino. Respondentom, ki so kot kraj odraščanja 
navedli Ljubljano, smo kot dialekt namesto narečne skupine priredili ljubljansko mestno 
govorico (precedens gl. pri Lundberg 2007, 99). Ob respondentu, ki kraja odraščanja 
ni navedel, sta po dva navedla panonsko in koroško narečno skupino, ki ju zaradi slabe 
zastopanosti nismo mogli upoštevati. Zadostno reprezentacijo smo našli pri štajerski 
(8 %), rovtarski, primorski (obe 6 %), Ljubljani (37 %), gorenjski (32 %) in dolenjski 
(11%) narečni skupini (N=95).
Odgovore povzemamo v Tabeli 3. Navedene so povprečne vrednosti odgovorov po 
kategorijah ter vzorcih in odkloni od skupne povprečne vrednosti za vsako kategorijo.
4 Diskusija
Glede na dogajanja v drugih slovanskih jezikih v drugi polovici 20. stoletja bi 
pričakovali, da bo vzorec LNP-S brez FIMO v slovenščini vsaj sprejemljiv. Rezultati 
(gl. Tabelo 3) kažejo, da se pri vseh preučevanih vzorcih ta domneva bodisi potrjuje 
(za [+Adj][lastnost][–met]) bodisi je temu zelo blizu, saj obema preostalima vzorcema 
do skladnosti z normo glede na dimenzijo sprejemljivosti manjka 0,01 oz. 0,15 stop-
nje po Likertovi lestvici. Vsaj pri tem vzorcu so tako vplivi nemščine, angleščine in 
preko srbohrvaščine (Surdučki 1978) morda tudi turščine prišli do izraza pri umevanju 
jezikovne norme.
Spol se ni izkazal kot dober napovedovalec skladnosti z normo. Ne samo, da so 
razlike med spoloma pri skladnosti preučevane strukture z normo praviloma majhne, 
ampak je vpliv spola na posamezne dimenzije skladnosti LNP-S z jezikovno normo 
tudi sicer nedosleden: pri [–Adj][namen][–met] se sprejemljivost pri ženskah poveča, 
pri [+Adj][lastnost][+met] pa se zamišljena verjetnost, da bi respondentke poved upo-
rabile same, izrazito zmanjša. 
Povsem drugače je s starostjo: glede na vse dimenzije parameter [+mlajši] napo-
veduje višjo stopnjo skladnosti LNP-S z normo. V skladu s hipotezo dozdevnega časa 
se ponuja zaključek, da gre pri LNP-S brez FIMO za jezikovno spremembo v teku. K 
temu se vrnemo spodaj.
Podatki iz Tabele 3 kažejo tudi, da je perceptivni učinek dialekta na skladnost 
LNP-N z normo skorajda ničen. Rezultati prikazujejo še, da govorci iz štajerske in do 
83Matjaž Zgonc: Samostalniške zloženke z levimi neujemalnimi prilastki
T
ab
el
a 
3:
 R
ez
ul
ta
ti 
ra
zi
sk
av
e 
o 
LN
P-
S.
[–
A
dj
][
na
m
en
][
–m
et
]
[+
A
dj
][
la
st
no
st
][
–m
et
]
[+
A
dj
][
la
st
no
st
][
+m
et
]
Pr
av
.
Sp
re
j.
S.
 iz
j.
Pr
av
.
Sp
re
j.
S.
 iz
j.
Pr
av
.
Sp
re
j.
S.
 iz
j.
SK
U
PN
O
(N
=1
00
)
2,
28
2,
84
1,
98
3,
51
3,
93
3,
33
2,
47
3,
00
2,
23
SP
O
L
(N
=9
9)
m
oš
ki
2,
28
(+
0,
00
)
2,
59
(–
0,
25
)
2,
06
(+
0,
08
)
3,
46
(–
0,
05
)
3,
81
(–
0,
12
)
3,
33
(+
0,
00
)
2,
63
(+
0,
16
)
2,
97
(–
0,
03
)
2,
49
(+
0,
26
)
že
ns
ki
2,
28
(+
0,
00
)
3,
02
(+
0,
18
)
1,
92
(–
0,
06
)
3,
55
(+
0,
04
)
4,
02
(+
0,
09
)
3,
33
(+
0,
00
)
2,
36
(–
0,
11
)
3,
03
(+
0,
03
)
2,
02
(–
0,
21
)
ST
A
R
O
ST
(N
=9
9)
st
ar
ej
ši
1,
93
(–
0,
35
)
2,
35
(–
0,
49
)
1,
60
(–
0,
38
)
2,
97
(–
0,
54
)
3,
46
(–
0,
47
)
2,
85
(–
0,
48
)
2,
26
(–
0,
21
)
2,
69
(–
0,
31
)
1,
92
(–
0,
31
)
m
la
jš
i
2,
44
(+
0,
16
)
3,
07
(+
0,
23
)
2,
15
(+
0,
17
)
3,
78
(+
0,
27
)
4,
18
(+
0,
25
)
3,
57
(+
0,
24
)
2,
59
(+
0,
12
)
3,
16
(+
0,
16
)
2,
37
(+
0,
14
)
M
O
B
IL
N
O
ST
(N
=1
00
)
ni
zk
a
2,
19
(–
0,
09
)
2,
58
(–
0,
26
)
1,
83
(–
0,
15
)
3,
25
(–
0,
26
)
3,
67
(–
0,
26
)
3,
17
(–
0,
16
)
2,
34
(–
0,
13
)
2,
70
(–
0,
30
)
1,
98
(–
0,
25
)
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec84
vi
so
ka
ku
m
ul
at
iv
no
2,
36
(+
0,
08
)
3,
09
(+
0,
25
)
2,
12
(+
0,
14
)
3,
76
(+
0,
26
)
4,
18
(+
0,
25
)
3,
49
(+
0,
16
)
2,
60
(+
0,
13
)
3,
29
(+
0,
29
)
2,
46
(+
0,
23
)
vi
so
ka
na
vz
do
l
 2
,6
9
(+
0,
41
)
3,
21
(+
0,
37
)
2,
28
(+
0,
30
)
4,
34
(+
0,
83
)
4,
34
(+
0,
41
)
3,
71
(+
0,
38
)
3,
08
(+
0,
61
)
3,
53
(+
0,
53
)
2,
79
(+
0,
56
)
vi
so
ka
na
vz
go
r
2,
21
(–
0,
07
)
3,
03
(+
0,
19
)
2,
05
(+
0,
07
)
3,
50
(–
0,
01
)
4,
11
(+
0,
18
)
3,
39
(+
0,
06
)
2,
38
(–
0,
09
)
3,
19
(+
0,
19
)
2,
31
(+
0,
08
)
N
A
R
EČ
N
A
  
SK
U
PI
N
A
N
=9
5
št
aj
er
sk
a
2,
85
(+
0,
57
)
3,
75
(+
0,
91
)
2,
71
(+
0,
73
)
3,
85
(+
0,
34
)
4,
29
(+
0,
36
)
3,
39
(+
0,
06
)
2,
60
(+
0,
13
)
3,
30
(+
0,
30
)
2,
16
(–
0,
07
)
ro
vt
ar
sk
a
2,
23
(–
0,
05
)
3,
25
(+
0,
41
)
1,
90
(–
0,
08
)
3,
96
(+
0,
45
)
4,
25
(+
0,
32
)
3,
36
(+
0,
03
)
2,
52
(+
0,
05
)
3,
42
(+
0,
42
)
2,
38
(+
0,
05
)
pr
im
or
sk
a
1,
84
(–
0,
44
)
2,
86
(+
0,
02
)
1,
54
(–
0,
44
)
3,
31
(–
0,
20
)
3,
53
(–
0,
40
)
3,
00
(–
0,
33
)
2,
12
(–
0,
35
)
2,
65
(–
0,
35
)
1,
73
(–
0,
50
)
Lj
ub
lja
na
2,
20
(–
0,
08
)
2,
78
(–
0,
06
)
1,
84
(–
0,
15
)
3,
44
(–
0,
07
)
3,
96
(–
0,
03
)
3,
34
(–
0,
01
)
2,
38
(–
0,
09
)
3,
03
(+
0,
03
)
2,
22
(–
0,
01
)
go
re
nj
sk
a
2,
15
(–
0,
13
)
2,
72
(–
0,
12
)
2,
00
(+
0,
02
)
3,
36
(–
0,
15
)
3,
83
(–
0,
10
)
3,
21
(–
0,
12
)
2,
34
(–
0,
13
)
2,
82
(–
0,
18
)
2,
14
(–
0,
09
)
do
le
nj
sk
a
2,
36
(+
0,
08
)
2,
27
(–
0,
57
)
1,
82
(–
0,
16
)
3,
62
(+
0,
11
)
3,
82
(–
0,
11
)
3,
60
(+
0,
27
)
2,
61
(+
0,
15
)
2,
85
(–
0,
15
)
2,
38
(+
0,
15
)
85Matjaž Zgonc: Samostalniške zloženke z levimi neujemalnimi prilastki
neke mere rovtarske narečne skupine LNP-S dojemajo bolj skladno z normo (govorci 
s Štajerskega za povprečno 0,37 stopnje po Likertovi lestvici), kar bi lahko pojasnili 
z gostoto družbenih omrežij z nemško govorečimi, če ne bi parameter [+Gorenjska] 
izkazoval rahlo nižje skladnosti z normo. Edina dosledna narečna skupina so bili 
govorci iz primorske narečne skupine, ki so v povprečju za 0,33 stopnje po Likertovi 
lestvici niže ovrednotili skladnost preučevane strukture z normo pri vseh dimenzijah.
Zamišljena družbena mobilnost se je pokazala kot razmeroma dober napovedova-
lec skladnosti LNP-S z normo. Posebej dober napovedovalec je zamišljena mobilnost 
navzdol: v poprečju poviša skladnost z normo pri vseh kombinacijah strukturnega 
parametra in dimenzije za skoraj polovico (0,49) stopnje po Likertovi lestvici. Višja 
skladnost neknjižne strukture z normo pri zamišljeno visoko mobilnih navzdol bi lah-
ko pomenila, da ti govorci rabo knjižnojezikovnega vzorca dojemajo kot razmeroma 
slab inhibitor družbenega padca, nižja skladnost LNP-S z normo pri visoko mobilnih 
navzgor in nizko mobilnih pa, da rabo knjižnojezikovnega vzorca razumejo kot vsaj 
šibek katalizator družbenega vzpona. 
Prisotnost parametra [+met] je zmanjšala skladnost z normo, kar bržkone pojasni 
dejstvo, da bolj kompleksne jezikovne strukture in procese možgani preprosto težje 
obdelajo. To lahko podkrepimo tudi z ugotovitvijo, da so bile slabše od povprečnih 
ovrednotene tudi skladnosti z jezikovno normo zloženke s samostalniško zvezo kot 
LNP. Tiste s parametrom [–Adj][namen][–met] so bile od povprečnih vrednosti nižje 
za 0,78 stopnje na Likertovi lestvici pri pravilnosti, za 0,61 pri sprejemljivosti ter 0,88 
pri zamišljeni verjetnosti, da bi respondent poved sam uporabil; pri [+Adj][lastnost]
[–met] so bile vrednosti v istem vrstnem redu nižje za 0,71, 0,76 in 0,82; pri parametru 
[+Adj][lastnost][+met] pa za 0,53, 0,65 in 0,47 (povprečno za 0,69).
Glede na tukajšnje rezultate skladnost z normo po izpostavljenih treh dimenzijah 
dopušča predvsem možnost bolj pridevniške rabe LNP. Oba vzorca s [+Adj] sta bila v 
povprečju ovrednotena višje kot vzorec z [–Adj]. Skladnost z normo omejujejo kom-
pleksnejši procesi razčlembe (zveze kot NLP ter [+met]) ter nekateri zunajjezikovni 
faktorji (nizka zamišljena družbena mobilnost ter nekatere narečne skupine). Glede na 
zbrane podatke imajo strukturni parametri nasploh višji vpliv na skladnost LNP-S z 
normo od zunajjezikovnih. Ker pa je bila zastopanost nekaterih narečij v vzorcu nizka, 
o vplivu teh ne moremo povedati prav veliko.
Zunajjezikovni (družbeni) parameter, ki je pomembno vplival na skladnost LNP-S 
z normo, je bila starost respondentov. Vzorec [+Adj][lastnost][–met] je pri mlajših 
popolnoma skladen z normo, druga dva vzorca pa sta vsaj sprejemljiva. Zanimivo je, 
da se tadva vzorca celo pri pravilnosti približujeta meji 3, kar bi lahko v prihodnosti 
vplivalo na slovaropisje in uporabo kvalifikatorjev, če bo to upoštevalo stanje v dejanski 
rabi slovenščine. Po hipotezi dozdevnega časa namreč prisotnost strukture v govoru 
mlajših, ne pa tudi starejših, lahko nakazuje na jezikovno spremembo v teku: struktura 
namreč nastane v govoru mlajših, starejši pa je ne sprejmejo, vendar generacija mlajših 
sčasoma nadomesti generacijo starejših, ob tem pa v svojem govoru ohrani to strukturo, 
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec86
ki preide v rabo naslednje mlajše generacije. Takšen potek jezikovne spremembe ni 
zagotovljen, gre pa za dovolj pogost vzorec, da ga ne moremo izključiti.
Primeri LNP-S s sklopom parametrov [+Adj][lastnost] imajo skupno lastnost, da 
pridevnikov, ki bi bili pomensko enakovredni samostalnikom v LNP, bodisi ni bodisi 
so v Gigafidi 2.0 zelo redki. Po drugi strani sklop parametrov [–Adj][namen] ne za-
znamuje zloženk, ki bi jih lahko parafrazirali s pridevnikom, pač pa tiste, ki jih lahko 
parafraziramo s predložno zvezo z jedrom za. Ker lahko vsak samostalnik, ki deluje 
kot LNP, premaknemo v položaj dopolnila predložne zveze (predpisani vzorec), ne 
moremo pa iz vsakega samostalnika tvoriti sprejemljivega pridevnika, se zdi prav to 
ključni strukturni faktor pri skladnosti prvega sklopa parametrov z normo. Čeravno 
torej predpis zahteva basovsko kitaro, smučarja v telemark (?) in taksislužbo (?), so 
bili respondenti zadovoljni z bas kitaro, telemark smučarjem in taksi službo – slednja 
primera pridevniške ustreznice denimo sploh nimata. Tradicionalno je v preteklosti že 
res zgolj pridevnik lahko igral vlogo levega prilastka samostalnika, zbrani perceptivni 
podatki pa kažejo, da je za prilastkovni pomen lahko dovolj že položaj na levi, pridev-
niška oblika pa ni nujni pogoj za prilastkovno interpretacijo.
Perceptivni pristop k skladnosti LNP-S z normo je na našem vzorcu razkril nekatera 
načela splošnega pravila: bolj skladni z normo so primeri LNP [+Adj][–met] ter tisti, 
kjer je pridevnik redko rabljen ali pa še ne obstaja. Hkrati se zdi vzorec LNP-S mlajšim 
bistveno bolj blizu kot starejšim. Morda se splošno pravilo pred leti ni pokazalo, ker je 
šlo še za vzorec v povojih, zdaj pa gre že za nov besedotvorni postopek v nastajanju.
Viri in literatura
Esad BaBačić, 2018: Veš, mašina, svoj dolg? Ljubljana: Mladinska knjiga.
Gigafida = Gigafida 2.0: Korpus pisne standardne slovenščine. 
N1= M. V. Mariborska »čevapčič« brv, ki povezuje levi in desni breg, a Mariborčane 
deli. Na spletu.
OpenStreetMaps = Interaktivna Karta Slovenskih Narečij. Na spletu.
SP2001 = Slovenski pravopis. Na spletu. 
Jože Toporišič: 2004 [1976]. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Antonio Barcelona, 2000: Metaphor and Metonymy at the Crossroads: A Cognitive 
Perspective. Berlin: Mouton de Gruyter.
Charles E. Bidwell, 1969: Two Morphosyntactic Patterns in Serbo-Croatian. Language 
45/1. 31–34.
Bożena cetnarowska, 2019: Compounds and Multi-Word Expressions in Polish. 
Complex Lexical Units. Ur. Barbara Schlücker. Berlin: De Gruyter. 279–306.
Alenka Gložančev, 2012: Novejša slovenska leksika v luči obravnave samostalniških 
zloženk v Slovenskem pravopisu 2001. Pravopisna stikanja: Razprave o pravopis-
nih vprašanjih. Ur. Nataša Jakop in Helena Dobrovoljc. Ljubljana: ZRC. 125–39.
87Matjaž Zgonc: Samostalniške zloženke z levimi neujemalnimi prilastki
Boris kern, 2012: Pisanje skupaj in narazen v Slovarju novejšega besedja slovenskega 
jezika. Pravopisna stikanja: Razprave o pravopisnih vprašanjih. Ur. Nataša Jakop 
in Helena Dobrovoljc. Ljubljana: ZRC. 141–49.
Zoltán köVecses, 2006: Language, Mind, and Culture: A Practical Introduction. 
Oxford: Oxford UP.
Nataša logar, 2005a: Filter vrečka ali filtervrečka, foto posnetek ali fotoposnetek, 
ISDN paket ali ISDN-paket? Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika. 
Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Slavistično društvo. 222–49.
Nataša logar, 2005b: Norma v slovarju sodobne slovenščine: zloženke in kratice. 
Družboslovne razprave 48. 211–25.
Nataša logar, 2005c: Besedotvorni sklopi. Slavistična revija 53/2. 171–92.
Nataša logar Breginc, 2012: Razmejitev med Besednimi Zvezami in Zloženkami 
v Sodobnem Jezikovnem Gradivu: Pravopisna stikanja: Razprave o pravopisnih 
vprašanjih. Ur. Nataša Jakop in Helena Dobrovoljc. Ljubljana: ZRC. 113–23.
Grant H. lundBerg, 2007: Perceptual Dialectology and the Future of Slovene Dialects. 
Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies 6. 97–109.
Grant H. lundBerg, 2015: Preliminary Report on Dialect Attitudes in Austrian and 
Slovene Carinthia. Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies 10. 167–82.
Ingeborg ohnheiser, 2015: Compounds and Multi-Wors Expressions in Slavic. Volume 
1 Word Formation: An International Handbook of the Languages in Europe, Ur. 
Peter O. Müller, Ingeborg Ohnheiser, Susan Olsen, Franz Rainer. Berlin: De Gruyter 
Mouton. 757–79.
Anneli Pajunen, Esa itkonen, 2019: Intuition and beyond: A hierarchy of descriptive 
methods. Normativity in Language and Linguistics. Ur. Aleksi Mäkilähde, Ville 
Leppänen, Esa Itkonen. Amsterdam: John Benjamins. 213–34.
Nancy niedzielski, 2017: Interview with Dennis Preston. Journal of English Linguistics 
45 /. 367–84.
Špela Petric, 2018: Slovenski večbesedni leksemi z vidika slovaropisja. Ljubljana: ZRC.
Donald S. reindl, 2008: Noun + noun compounds. Language Contact, German and 
Slovenian. Bochum: Brockmeyer Verlag. 88–90.
Jakob rigler, 1971: H kritikam pravopisa, pravorečja in oblikoslovja v SSKJ. Slavistična 
revija 19/4. 433–62.
Andrej E. skuBic, 2006: Attitudes towards Social Speech among Different Social 
Groups in Slovenia. Slavistična revija 54. 672–84.
Milan Surdučki, 1978: Noun Compounding by Juxtaposition in Serbo-Croatian. 
Canadian Slavonic Papers/Revue Canadienne des Slavistes 20/3. 398–404.
Cynthia M. Vakareliyska, Vsevolod kaPacinski, 2014: An Anglo-Americanism 
in Slavic Morphosyntax: Productive [N[N]] constructions in Bulgarian. Folia 
Linguistica 48/1. 277–312.
Cynthia M. Vakareliyska, 2018: English-loanblend [N[N]]s and related constructions 
in Serbian. V Zeleni Drželi Zeleni Breg: Studies in Honor of Marc J. Greenberg. 
Ur. Stephen M. Dickey, Mark R. Lauersdorf. Bloomington: University of Indiana 
Press. 357–95.
Cynthia M. Vakareliyska, 2019: English-loanblend [N[N]]s and related constructions 
in Croatian. And Thus you are Everywhere Honored: Studies Dedicated to Brian 
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec88
D. Joseph. Ur. James A. Pennington, Victor A. Friedman in Lenore A. Grenoble. 
Bloomington: University of Indiana Press. 391–424.
Ada vidovič Muha, 2013: Moč in nemoč knjižnega jezika. Ljubljana: FF.
Ada vidovič Muha, 2019. Iz zgodovine slovenskega besedotvorja. Ljubljana: FF.
suMMary
Traditionally, the dominant wordformational pattern for nominal compounds in Slovene 
as well as Slavic languages in general has been compounding with a phonologically expressed 
infix (as in živin-o-zdravnik ʻveterinarian ̕, lit. ʻcattle-[infix]-doctor ̕). The juxtaposition of 
two nouns where one premodifies the other has therefore been both unusual and proscribed 
in Slovene linguistics and language planning, yet examples of such compounds abound: teve 
prenos ʻTV broadcast ̕, rock koncert ʻrock concert ̕, vikend vozovnica ʻweekend pass ̕, koktajl 
obleka ʻcocktail dress ̕, črni petek cene ʻBlack Friday prices ̕, etc. Still, studies have shown that 
nominal compounds with indeclinable nominal attributes do appear in most Slavic languages, 
including Slovene. This article adopts a perceptual approach and confronts respondents with 
examples of nouns premodifying nouns to see whether there is any systematic preference 
for nominal indeclinable attributes in the active speech community. A general hierarchy of 
methods for linguistic normativity research was employed to examine what enables or inhibits 
the perception of such compounds as correct, acceptable, and likely to be used by speakers 
of Slovene. Preliminary corpus research yielded seven groups of noun-premodifying-noun 
compounds, determined by features such as closeness to prototypical adjectivality, paraphrase 
syntax, and the presence of metonymic shift. It has been shown that when nouns premodify 
nouns there is a preference for more adjectival, non-metonymic examples as well as the ones 
in which the indeclinable attribute conveys the meaning of property. Younger speakers find 
this construction significantly more preferable than older speakers. An argument is put forth 
that this might be an emergent wordformational pattern in Slovene.