Organizacija sodišč po najnovejšem zakonsliem načrtu. Prof. Dr. G. Krek. (Dalje.) 5. Vrhovno sodišče. Tvarina vrhovnega sodišča''^) je morda najkočljivejša materija vsega prvega odseka našega načrta. Tu so morali uredniki postopiati precej samostojno deloma zato, ker ta tvarina v o. z. in v sod. prav. ni obdelana, temveč v prav starih, '^^) Naz^iv »vrhovno sodišče« je za nas vobče novost; ima ga sedaj samo najvišja sodna stopnja v Sarajevu, dočim imamo v Zagrebu »stol sedmorice« (stara ogrska tabula septemvirailis), v Podgorici »veliki sud«, v Beogradu lin Novem Sadu pa »kasacioni sud«. Srbijanski naslov nahajamo v skoraj vseh novejših zakonih in zakonskih osnutkih izza ustave ikot naziv tudi bodočega najvišjega sodišča (glej op. 146). Z ozirom ha funkcije tega sodišča pa to ime ni umestno, ker je preozko: vrhovno sodišče bode v resnici tretja stopnja, ki sodi če mogoče v stvari sami (SI. Pr. 1923, 8 s, 14 s, odn. str. 8 s in 14 s). Naziv »iklasacijsko sodišče« je francoskega izvora (tribuml, pozneje cour de cassation, pr. zlasti op. 149), pa niti za funkcije tega (in srbijanskega kas.) sodišča označba ni izčrpna. Kajti niti francoska cour de cassation, niti srbski kasacioni sud ne razveljavljata samo (casser), temveč ona tudi potrjujeta. Te netočnosti Francozi sami niso prezrli (pr. D a II o z, Repertoire dte legislation, nou-velle edition, 1847, VII, 49, delo, ki je pač najobsežnejša, sploh kedaj napisana publikacija o kateremkoli najvišjem tribunalu: 510 strani velike četvorke, tisklanih s petitom in nonpareillom! To delo je poleg D a 11 o z-Verge, Codes annotes, Tom.: Code de procedure oivile 1876, 787—872, in Supplementa k temu delu (Pariš 1893) glavni vir, ki se nanj opirajo moji citati iz francoskega zakonodavstva). V razgovoru so bili nazivi conseil mtional, conseil de sarveillance, cour de revision, tribunal de casSation (Rep. 22). Zanimivo je, da je že o priliki debate o ustroju bodočega vrhovnega tribunala v konstituantl poudarjal Tronchet: Je n'appellerai ce tribunal qui va etre etatoli, ni tribunal de cassation, ni tribunal de revision, 8 102 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. večiidel že razveljavljenih, obsoletnih, zastarelih ali po raznih drugih zakonih raztresenih predpisih, deloma pa zato, ker nudi vrhovno sodišče kot poslednja stopnja več važnih in spornih piroblemov. Vrhtega je redakcijska komisija — po mojem mnenju večinoma brez potrebe — odstopila tu pa tam od svojih predlog in s tem povzročila ali antinomije, ali vrzeli, ki jih v kratki dobi posvetovanja ni zapazila; uvrstila je nekaj novih določb, ki se njih daljnosežnosti trenutno menda sama ni popolnoma zavedala. Zaradi tega so norme, ki se tičejo vrhovnega sodišča, med vsemi določbami prvega odseka morda najmanj posrečene, razmeroma najmanj enotne in najmanj smotreno in jasno koncipirane. Vse to in dejstvo, da je poglavje o vrhovnem sodišču najobširnejše — ono obsega §§ 41 do 64 —, bi opravičevalo večjo razpravo. Ker sem pa mais cour supreme^^. (D a 11 o z. Rep. 51.). Iz ibidemi reproduciranili po-učniti debat se vidi, s kakšno resnostjo in stvarnostjo so razpravljali o tem predmetu možje, kakor Merlin, Robespierre, Clermont-Tonnerre in dr. Rezultat ipa je bila ustanovitev enotnega vrhovnega tribunala z imenom Tr.buml de cassation, s sodniki, ki jih, primerno tendencam revolucije, voli narod vsako četrto leto (zak. od 26. maja, 12. avgusta, 16. in 27. no\'embra 1790, Rep. ib. in 22 n. 1). Kako poučno je, da je socialna demolkiracija ravno sto let pozneje v Erfurtskem programu zapisala isti postulat na svojo zastavo, a je morala že leta 1921 v Gorlitzu zopet popuščati! (Op. 44). Senatus-consulte du 18. mai 1804 pa je vpeljal sedanji naziv Cour de cassation- V bivši Avstriji se je vrhovna sodna stopnja nazivala prvotno »Oberste Justizstelle« (pr. op. 131), še le ces. pat. od 7. avgusta 1850, drž. zak. 325, ji je — očividnoi pO' francoskem vplivu — dal une »vrhovni sodni in kasacijski dvor«. Hoteli so s tem imienom pač hkratu v nasprotju k francoskemu najvišjemu tribunalu izraziti, da je temu sodnemu oblastvu ne samo »kasirati«, temveč tudi »soditi« kot »vrhovno« sodišče. Ni pa nujna potreba, da se v nazivu razodevajo vse poedine funkcije. V avstrijski republiki so omenjeni naziv nadomestili z' imenom »Oberster GerichfshOf« (§ 15 osn. zak. o sodn. oblasti od 22. novembra 1918, StOBl. 38), enako v češkoslovaški republiki, kjer je bilo ustanovljeno »vrhovno sodišče« v Brnu (zak. o vrh. sodišču od 16. aprila 1919, zb. z. a n. 216) in v poljski republiki, kjer imajo SA^oje »vrhovno sodišče« v Varšavi (čl. V. organizacije, OeiHalle, 1919, 193). Zato se je že širša komisiiija odloČila za .Idratki »vrhovni sad« (t. XXIII nfenega sklepa), in sicer tem lažje, ker je imela že praecedens v nazivu sarajevskega »vrhovnega sodišča« in ker je »stol sedimorice« deplaciran že z ozirom na število članov bodočega vrhovnega sodišča. V ostalem pr. še op. 4 in 149. Si Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načitu. 103 čitateiljevo potrpežljivost že itak preveč izskušal, morajo moja izvajanja biti kolikor moči kratka. Pri partijah, ki so urejene bistveno enako, kakor pri enem izmed že obravnavanih sodišč, kažem samo na poprejšnja izvajanja. Dalje se ne spuščam podrobneje v probleme, ki se je o njih že razpravljalo drugod z rezultatom, s katerim se strinjam. Novim, čeprav deloma prav mičnim vprašanjem se kolikor moči izogibam in smatram načrtovo besedilo kot v bistvenih točkah neizpremenljivo podlago. Le tako se je moči v tej tvarini obvarovati neskončnih razmotrivanj. Zgodovinske beležke pa, ki spremljajo tu pa tam besedilo, sem smatral za umestne, ker nam predočujejo ustroj in razvoj vrhovnih sodnih oblastev drugod, ker razbistrujejo nazore ali nam dajejo celo zdrave nauke. Da sem se nekoliko bavil zlasti tudi s francosko Cour de cassation, je razlog pred vsem ta, da imajo nekateri znameniti srbski pisatelji ta tip za vzor. Treba je bilo napram temu mnenju zavzeti stališče vsaj glede glavnih točk. Uvod § 41 reproducira vobče odstavek 1 čl. 110 ustave, samo da pristavi pridevnik »kasacioni« (scil. sud) le v oklepajih, razodevajoč si tem in s citatom čl. 110 ustave, da je oficialno ime »vrhovni sud«, ki mu pa ustreza pojem »kasacionog suda« v smislu ustave. Vrhovno sodišče, ki mu gre vrhovno sodstvo za vso kraljevino, ima svoj sedež v Zagrebu. Po § 42 vrši vrhovno sodišče sodstvo kot najvišja sodna stopnja v državljanskih spornih in nespornih^^^) in v kazenskih stvareh po določbah o stvarni pristojnosti, obseženih v zakonih o postopku. Pri tem in deloma celo zunaj tega je njegova najznamenitejša, skoraj vsemi vrhovnim sodiščem, pred vsem tudi francoski Cour de cassation lastna naloga,'^*) da skrbi '^') Načrt rabi tudi tu izraza »parničrti« in »vanparničnh namesto pravilnejših izrazov »sporni« in »nefvnnjspomi«. Prim. op. 77. Že prvo podrobnejše navodilo za vrliovno pravosodno oblastvo, Instrukcija Marije Terezije od 4. februarja 1763 (ponatisnjena pri Al a as-burgu, Oesclriciite der obersten Justizsteile in Wlien [1749—1848], 325 ss) omenja to nalogo, čeprav dotična prizadevanja takrat spričo številnih različnih pravnih virov niso mogla imeti zaželjenega uspeha. V § 14 art. I poudarja, da' ima „bte C6rifte Justiz-SteKe . . . fomol^l ba§ Jus Re-giura, aI8 ba§ Jus privatorum unb iiBer^ouBt bie attgemeine gutte 58erfaffung iber Justiz gu Belorgen" in zavoljo tega „fot[ btejelBe beftmflglti^ft beeijfret fe^n, 8* 104 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. za pravilno in enotno uporabljanje materialnih in formalnih bafe bie in etnem jeben 2anb oor^an&ene ®e)dge, bi§ bereinftenS ber codex Tlieresianus ju Stanbe (ommen roirb, auf bad genaue« fte beobac^tet tierbcn." Vriiovno praosod. oblastvo je bilo torej pred vsem vriiovnl čuvar prava. Da mu je skrbeti tudi za čim večjo stalnost sodstva, zabičuje njegovim sodnikom zlasti §10 art. I: „^ot and) bie Cbrifte Justiz-Stelle in pro-cedendo et judicando ... auf bie praejudicata . . . leinen bejten fu^ ju fejen, bal)in boc^ gIeid)njo^Ien aud) ju fc^en, bag, roann einma^I in einem času nor^ reifet Ufaeriegung geraijfe, unb betten SKertjten geinajje principla gefeget, unb an» geno^men rocrben, felbte auc^ in artberen gtetcfien gatten, roann bie oeronberte Umftanbe nic^t not^roenbig ein anberež erforberen, observiret, rnitfjin bie conira-netates Sententlarum et conclusorum, fo Oiet mOglic^, aud) bem Sd^ein nad) »ermieben roerben". Sredstva v dosego tega cilja predvidevata §§ 12 in 13 art. II. Spričo mnogovrstnosti sodišč in razcepljenosti prava po poediniri pckrajinah se je dala doseči kvečjemu neka stalnost sodstva; o čuvanju enotnosti judiikature pa takrat ni bilo moči govoriti. To zadačo za-ukazati vrhov, sodišču je bilo moči šele, ko so bih zakoni že izenačeni, in tako poudarja še le statut leta 1848. ustanovljenega vrhovnega sodnega in kasacijskega dvora od 7. avgusta 1850, drž. zak. 325 (cdslej citiran »s'at.«),. to glavno nalogo z uvodnimi besedami: »Wir... haben zur Durchfiihrung des Orundsatzes der moglichst einheitlichen Venvaltung der Rechtspflege die Errichtung eines Obersten Oerichts- und Kassationshofes... be-schlossen...«. Še le potom abstrakcij iz poznejših norm so dospeli pač tudi glede francoskega kasacijskega dvora do ugotovitve te odlične zadače najvišje sodne stopnje. Tako Dalloz-Vergel. c. 813, no 860: La Cour de cassation a pour mission de faire respecter la loi et de maintenir 1'uniformite de la jurisprudence dans tous les tribunaux de France«. Za časa ustanovitve kas. dvora (1790) je bila namreč tudi Francija še pravno razcepljena in ie mogel vrhovni tribunal sicer čuvati stalnost, ne pa enotnosti judikature, tako da je bil Decret portant institution dfun tribunal de cassation od 27. novembra 1790 (art. 3) prisiljen priznati: jusqu'd la for-mation d'un code uniaue des lols civiles, la violation des formes dei procedure prescrites sous peine de nullite, et la contraventy>n aux lois particulieres aux differentes part.es de Vimpire donneront ouverture a la cassation (Rep. 22, n. 1; pr. čudno podiobno pokazovanje na bodočo civilno kodifikacijo v poprej oit. avstr. Instriliciji). Točno pa označujeta sedanjo nalogo tega sodišča Oarsonnet et Ceza r-B r u, Precis de procedure civile*, 26, 27 tako: Par le jugement des pourvois, la Cour rempMt une double mission: a) elle ouvre aux parties un dernier recours contre 1' erreur du juge qui, a leur detriment, a viole ou faussement applique la loii; b) elle maintient Tu n i t e et la f i X i t e (podčrtal jaz) de la jurisprudence; unite qui coimplete et assure celle de la legislation en empechant que, dans le silence ou Tob-scurite de la loi, la meme question soit jugee differemment suivant les res-sorts, et que ce qui est verite dans Tun, soit erreur dans Tautre; fixite qui (Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 105 zakonov.'^^) Vrhovno sodišče je čuvar stalnega in enotnega sodstva državnih sodišč. Drugi zakoni bodo določali, koliko je vrhovno sodišče pozvano, da vrši sodstvo še v dirugih pravnih stvareh (§ 42). Pri slednjem stavku je misliti pač pred vsem na disciplinsko sodstvo nad sodniki in advokati. Tu posluje vrhovno sodišče glede sodnikov okrajnih in okrožnih sodišč kot druga, glede predsednikov okrožnih in iglede sodnikov velikih sodišč in vrhovnega sodišča kot prva stopnja (čl. 42, 43, 48 I. nač. odnosno čl. 36, 37, 42 II. nač. sod. zak.). Ureditev disciphnskega oddelka (pravilno: senata) prepušča § 54 zakonu o sodnikih.*^') Po načrtih tega zakona pa bo ta senat le redko imel opravka. Kajti ne glede na to, da sodi predsednike velikih sodišč in vrhovnega sodišča po čl. 43, odst. 3 I. odn. čl. 37, odst. 5 II. nač. sod. zak. plenarni senat (opšta sednica), vrši plenarni senat disciplinsko sodstvo tudi kot prizivna (re-kurzna) stopnja v vseh primerih občutnejše, po čl. 41, št. 3—6 I. odn. po čl, 35, št. 4—6 II. nač- Siod. zak. izrečene kazni. Vsaj v slednjih primerih plenarni senat očitno ni na mestu.^^') Mnogo supplee a Tiinsuffisance de la loi, et permet aux citoyens, dans une matiere sujelte a controverse, de regler leur conduite et leuTS interets, aussi sCre-ment qu'ils pourraient dje faire en presence d'un texte formel. O nalogi beograjs,!^ega kasacijskega sodjišča pr. op. 4 in 149. Istotam^ in v navzočnem poglavju passim je govor o glavnih funkcijah našega bodočega vrhovnega sodišča in inozemsMh najvišjih sodiščih. '^') S sodno ustavo sovjetske Rusije iz leta 1917 in 1918 je bilo za vršenje tega posla ustanovljeno posebno, t. zv. vrhovno kontrolno sodišče, iki posluje poleg kasacijskih sodišč in ki ne odloča, marveč naij pospešuje enotnost sodstva s temi, da daje sodiščem navodila in stavi zakomodavnim činiteljem predloge glede poprave in dopolnitve zakonodavstva. V Nemčiji je sprožil drž. minister D r e \v s misel, naj bi osnovali sodišča, ki bi jim bilo odločati o nasprotujočih si pravnomočnih odločbah raznih sodišč, t. zv. »Spruchgerichte« (DJurZtg 1920 176 ss, 259 ss). '^') Tu se bo treba spominjati tudi zakona o advokatih in zakona o beležnikih. '") S plenarnim senatom vrhovnega sodišča ravna II. nač. sod. zak. sploh, zlasti tudi v dfisciplinskem postopl^iu zelo neekonomično. Plenarni senat, ki bo štel najbrž okoli 60 članov (pr. op. 142), bi moral poslovati pri vsaki discipK-nski obsodbi prvostopnih sodnikov, ki izreče, da se stavi sodnik na razpolago«, dja se upokoji ali da se odslovi iz službe, ne glede na to, ali se je kdo pritožil zoper izrek prvostopnega disc. so- 106 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. bolj smotreno postopa (tudi sicer prav dobri) načrt zakona o advokatih iz 1. 1921, ki je po njem advokatski disciplinski senat vrhov, (kot prizivnega) sodišča sestavljen samo iz predsednika in štirih članov, izmed katerih sta dva sodnika vrhovnega sodišča, dva pa advokata (čl. 103 odst 1, 105, odst. l)}-^) To bi bilo vsekako priporočati tudi za sodniške disciplinske stvari;^^^) izvzeti bi mogli predsednike velikih sodišč kakor tudi predsednike in sodnike vrhovnega sodišča samega. Tu bi bil morda na mestu pomnožen senat ali (glede predsednikov vrhovnega sodišča) celo plenum. Glede kazenskih deliktov in sindikatnih zahtev odloča vrhovno sodišče glasom čl. 112, odst. 1 ustave, čl. 33 odst. 1, 34 I. nač. odn. čl. 27, odst. 1, 28 II. nač. sod. zak. nadalje o tem, ali je podan razlog, da se toži radi njih član velikega alii vrhovnega sodišča ali — po II. nač. — tudi predsednik okrožnega sodišča.^^"") Pri tem odreja eventualno dlišča (čl. 37, odst. 4)i! Ob vloženem pravnem« sredstvu iungira obči senat celo tedaj, jkadar gre za upokojenega sodnikla, ki je bila nad njim izrečena kazen, da izgubil pokojnino (čl. 42, odst. 1 in 35, lit. b, št. 2). Na zaiitevo pravosodnega ministra mora vrhovno sodišče v plenumu odločiti, ]e li podan zakonit razlog, dfe se proglasi sodniško mesto tet iapraznjeno (čl. 44). Enako naj izreče plenarni senat vrhovnega sodišča izgubo službe v primeru, da je sodnik s (kazensko) sodbo bil obsojen na tri mesece presegajočo kaizen na prostosti ali zaradi delikta, M im.a za posledico izgubo državljanske časti (čl. 45). Kam dovede ta razsipčnost, ki se ne pomišlja zahtevati, da se v vseh teh in mnogih drugih primerih sestane vsa skupščina vrhoivnih sodnikov! In: cui prodest? '^*) Ravno tako je sestavljen advokatski in — mutatis mutandis — notarski disciplinski senat pri vrhovnem sodišču v Brnu (§ 10, odst. 2 zak. od 16. aprila 1919, Zb. z. aj n. 216). ^^^) Tudi avstr. vrh. sodišče odloča o sodniških disciplinskih stvareh v senatu petoiiice (§ 3 zak. od 24. februarja 1907, drž. zak. 41): isto velja za češkdslovaiško (§ 10 1. c.) in za poljsikio vrh. sodišče (čl. IV org.). Tudi naša upravna sodišča odločajo kot disciplinska sodišča na( ustni razpravi v kolegiju petorice (čl. 171, odst. 1 zak. si. prag.). Državni svet odloča kot d|isciplinsko sodišče »v enem svojih oddelkov«, torej po čl. 3 odst. 1 zak. o drž. svetu od 17. maja 1922, SI. N. 111, raivnotako v senatu petorice. Čemu torej samo pri sodnikih ta velikanski aparat? 129 0^ Tudi ta določba (pr. op. 115) je prvotno francoskega izvora.. Glede kazenskega! in dvilnopravnega (ne tudi disciplinskega) zasledovanja je bila prevzeta v različni obliki v nemške deželne zakone. Po pruskem zakonu od 13. februarja 1854 je šlo za predhodno odloičitev o tem, ali je Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 107 tudi za sojenje pristojno sodišče (čl. 36 I. odn. čl. 30 II. nač. sod. zak.). Po čl. 35, odst. 2 L, odnosno po čl. 29, odst. 2 II. nač. sod. zak. bi moralo o vsem tem odločati zopet v občem senatu. Tu pa se določbe načrtov sod. zak. ne ujemajo popolnoma z določbami našega načrta. Kajti § 50, odst. 3, št. 4 določa, da gredo omenjene odločbe v področje polnega senata (»pune sednice«), to je senata, sestavljenega iz vseh sodnikov kazenskih a 1 i državljanskih oddelkov, ustanove, ki jo je vpeljala, ustrezajoč .sklepu širše komisije (točka X.XI njenih sklepov), šele redakcijska komisija, in ki je, kakor se še prepričamo, vzrok iraznim komplikacijam. Jaz se niti s tem reduciranim, toda še vedno prevelikim številom sodnikov ne morem strinjati in se sklicujem v tem pogledu na svoja izvajanja zgoraj SI. Pr. 64, 65 odn. str. 141, 142). Od II. nač. sod. zak. (čl. 27, odst. 1) pa se razločuje naš načrt tudi po tem, da glede predsednikov okrožnih sodišč ne daje odobritve vrhovno, marveč veliko sodišče, kar se ujema z ustavo in je tudi umestno. Poleg omenjenih stvari prihaja še v poštev kompe-tenca vrhovnega sodišča za reševanje sporov o pristojnosti med upiravnim, civilnim ali vojaškim oblastvom na eni strani in sodnim oblastvom na drugi strani ter sporov o pristojnosti med upravnimi in rednimi sodišči v smislu čl. 110, odst. 2. ustave. Tudi te odločbe gredo po § 50, odst. 3, št. 1 v področje polnega senata. Poleg judikature je važna naloga zlasti vrhovnega sodišča njegovo sodelovanje pri pripravljalnih delih legislature. V soglasju s § 10 avstr. statuta vrhovnega sodnega in kasacijskega dvora od 7. oktobra 1850, drž. zak. 325, določa § 43, prekoračenje uradne oblasti ali opustitev uradnega posla pnipravna, dla se sodno zasleiduje, tako da je rešiti tudi vprašanje smotrenosti. Ta zakon in druge zakone te vrste je razveljavil § 11 uvodn. zak. k OVO. Predhodna! odločitev je sedaj dopustna samo, ako se omejuje na ugotovitev, ie lii zakrivil uradnik prestop uradne oblasti ali opustitev uradnega posla, torej na pravno vprašanje. Ta predhodna odločitev gre v področje vrh. upravnega sodišča ev. Reichsgerfehta (Struckmann-Koch, ZPO", op. ik § 11 1. c). V cesarski Rusiji so dajala apelacijska sodišča, odn. kas. sodišče odobrenje za odškodninske tožbe in so označevala sodeče sodišče kakor pri nas (Engelmann v Le*e-Lo€wenfeld II. 583, 587). 108 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. da oddaja vrhovno sodišče svoje mnenje in stavi primerne predloge v pogledu na izdajo novih ali na izpremembo ali dopolnitev veljavnih zakonov pravosodne stroke."") V teh primerih sklepa praviloma (izjema § 51) v sestavi polnega senata (§ 50, odst. 3, št. 2). O drugih važnih poslih, ki se jih spominja naš načrt, bo še govor na primernih mestih, glede ostalih kaže § 42 na koncu na odnosne zakone. Sistemizirano osobje vrhovnega sodišča se nekoUko razločuje od osobja ostahh zbornih sodišč. Razlika se tiče pred vsem predsedništva. § 44 prevideva tri predsednike,"^ ki jih, ako so vsi zadržani, namestuje po činu najstarejši predsednik oddelka (senata) (§ 45). Njih bist- v ustanovniii listinah in zakonih iz stare dobe ni te točke; najbrž zato ne, ker So hotelii varovati zažeijeno ali komaj doseženo ločitev oblasti, ne satoo upravne od sodne, marveč tudi sod|ne od zakonodavne. V Franciji zadevamo na tako določbo šele za kohzulatai Arrete du 24. fev. 1802 pravi v art. 1: Dans le cours du mois die fructidlor de chaque annee, le tribunal de cassation enverra une deputation de douze de ses membres, pour presenter aux consuls, en conseil d'Etat, les ministres presents, le tableau des parties de la legislation dont rexperience aura fait connaitre a ce tribunal les vices ou Vinsuffisance (Rep. 35, 36, n. 2; v istem smislu že prej splošna Loi sur Torganisation des tribunaux du 18. mars 1800, art. 86). Instrukcija Marije Terezije od 4. februarja 1763 udejstvovanja pri priprav-IjalHih delih zakonodavstva ne zapoveduje, zdi se pa, da ga' s § 11 art. 1 vsaj dovoljuje (besedilo glej Maasburg, 328). Pridržujoč sebi vso zalkiomoidavno oblast, dopušča vladarica, da izide iniciativa za nove »Con-stitutiones, Declaratorlas, Pragmaticas et Novellas« od vrh. pravosodnega oblaStva. To sodelovanje vrhovnega izvrševalca sodne oblasti je zelo umestno. Saj ima on v prvi vrsti priliko, da opazuje, kako se pdkazuje zakon v praktični rabi, kateri so njegovi tehnični in vsebinski nedostatki in pogreški. Zato predvidevajo to nalogo tudi nekateri drugi modernejši zakonski pred|pisii, ki urejajo vrhovno sodstvo (na pr. § 6 češkoslov. zaik«. o vrh. sod.). Navadno so tudi zborna sodišča nižjih stopenj poklicana, da oddado svoje mnenje na zahtevo (tako po našem načrtu po §§ 26, 39). Naravno pa je to delovanje pomembno zlasti pri vrhovnem sodišču, ne glede na to, da »može i iz vlastite pobude d|a iznese u tomei pravcu predloge minrstru pravde« (§ 43), dočim so podrejena sodišča pozvana praviloma pač le v primeru, ako zahteva njihovo mnenje minister ali nadrejeno sodišče (§ 26 št. 1; pr. pa tudi št. 2). Že osnovna* listina vrh. pravosodnega oblastva od 1. maija 1749 predvideva prvega predsednika (Erster Capo aH Canzler)i in dva podpredsedniška (Vice-Canzleir), ki predsedujejo vsak po enemu senatu (con- Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 109 veno enakopravni položaj se izraža v naslovih «prvi, drugi, tretji predsednik«. Po referentovem predlogu (§ 39) naj bi se ta položaj uresničil tudi s tem, da bi imeli vsi trije predsedniki isti čin, in sicer čin ministra. Stvar je bila zamišljena tako, da bi šlo vsakemu plemenu po eno predsedniško mesto, tako da bi bil pri zasedanju teh treh najvišjih sodniških mest vsakršni politični vidiki izločeni, da bi bili pri tekmovanju odločilni izključno stvarni razlogi, ne pa pripadnost k enemu ali drugemu plemenu, in da bi se na ta način opasno politično vprašanje nadomestilo z zgolj budžetarnim vprašanjem, hočemo li za najvišje sodnike in s tem za najvišje sodstvo naše države prinašati toliko gmotnih žrtev. Priznati moram, da mi je bil ta W e r k o v domislek zelo simpatičen. V redakcijski komisiji pa navdušenje za to ureditev ni bilo vsestransko, tem manj, ker so se pojavljali pomisleki ne samo v fiskalni smeri, temveč sessus) (besed/ilo pri Maasburgu, 304 ss). Leta 1790. je imelo vrhovno pravosodno oblastvo vrhovnega predsednika, (drugega) predsednikla in podpredsednika (op. c. 29, op. 60). Vsi ti funkicionarji so bili prav tako kakor vsi člani (svetniki) imenovani Po cesarju. V Franciji so načela revolucije zahtevala, da' so bili člani vrhovnega tribunala izbrani po narodu ;(gl. op. 122), Še le v konzulatski dobi odreja Senatus-consulte organique de la constitution du 4. aout 1802, den imenuje člane senat na predlog pi-vega konzula (Rep. 36, n.). Predsednika pa je izbral ves tribunal vsako tretje leto. Tudi vsaka sekcija je izvolila svojega predsednika sama za isto dobo (ib., 52). Senatus-consulte du 18. mai 1804 dekretira prvič dosmrtno imenovanje predsednika Po prvem konzulu (Rep. 36, n. 2; netočno v telkistu »membres«). Isti senatuskonzult je vpeljal razen sedanjega naziva »cour de cassation« (poprej »tribunal...«) tudi naslov sodinega predsednika »premier president«, naslov podpredsednikov »presidents« in naslov vladnega komisarja pri 'kas. dvoru »procureur general imperial«. (Rep. 36, n. 2.). Izza dekreta od 28. januarja 1811 ima kas. dvor prvega predsednika in tri predsednike, ki predsedujejo senatom (cf. ord. 15. jan. 1826, Rep. 35). Tudi bo 1 g a r s k o virh. kas. sodišče (vrhcvnija kasacionen sud:) je imelo enega predsednika in dva podpredsednika (Š i š man o v v Leske-Loewen-feld, 243); § 44 novega zakona o ustrojstvu od 19. decembra 1898 pa razločuje v obliki zakona od 5. maja 1910 samo enega predsednika in predsednike oddelkov. Podobno je organiziran tudi beograjski kasacioni sud, ki ima samo enega predsednika, ki predseduje običajno prvemu oddelku in »opštoj sednici«; ostalima dvema oddelkoma predsedujeta najstarejša sodnika, ki se zoveta »predsedavajuči« (Peric - Arandjelovič, !Qradjanski sudskli postupak I, 51, 52). 110 Organizacija sodišč i>o najnovejšem zakonskem načrtu._ tudi v drugih pogledih, zlasti pa glede hierarhičnega razmerja med predsedniki vrhovnega sodišča in pravosodnim ministrom. Ti pomisleki sicer niso vplivali na določbo o sistemiziranju in o naslovu trojice predsednikov (§ 44), pač pa jim je bila žrtvovana vsaj deloma določba o njihovem činu. Po besedilu § 47 gre čn ministra samo prvemu predsedniku. S tem je seveda blagi namien referenta obrezuspešen. Ujema se pa sedanja določba z določbo § 14 stat., čeprav ne z dejanskim činom drugega predsednika bivšega avstrijskega vrhovnega sodišča, ki je, kot tak uvrščen v III. činovni razred, imel čin ministra navadno ad personam. Vsaj zadnji preostanek idealno zamišljene ureditve: ministrski čin prvega predsednika pa bi bih morali braniti na vsak način."^) Vrhovni sodnik države naj zavzema tudi na zunaj glede čina in glede prejemkov tisto stališče, ki mu omogočuje, da je v resnici vsestransko neodvisen, neodvisen zlasti tudi od vrhovnega šefa pravosodne uprave, in da se mu ta neodvsnost tudi v i d i."**) Tudi na zunaj naj se jasno dokumentira, da ni v sodstvu nihče nad njim. Samoumevna izredna kvalifikacija najvišjega sodnika v kraljevini bi morala odsevati tudi v zunanjem blesku. To je — ne prikri-vajmo si tega — globoko utemeljeno v človeški naravi."^) Tudi češkoslov. zakon o vriiovnem sodišču od 16. aprila 1919 priznava prvemu predsednikiu drugi (mirtistrskj) činovni razred; poleg njega poslujoči »djrugi predsednik« je uvrščen v tretji činovni razred. Burckliardje — ne vem več, kje — izrekel resnične besede: Bei Fragen der Unabhiingigkeit kommt es nicht darauf an, daB ein MiB-brauch nicht geschieht, sondern darauf, daB er nicht geschehen kann, in že passim citirana Instrukcija Marije Terezije je mnenja, „ba% JU Dotllommener Seru^igung UnfereS ©eroifjenž, unb .'oerfteH« aud) Se= Beftigung eineš guten 3?ertrouen0 Unjerer Sanber, Vasallen unb Untett^anen, ®r= l^altung ber roaL)ren unb lieben Justiz unb einež unpart^ei)i((f|en iited)tš md)t oUein in biejem goH baž malum corruptionis felbften, fonbern oud) bie Suspicio mali au3 bem SSBeeg geroumet roerben jott . . ." (§ 9, art. III. Maasburg, 342.) /Priprosti človek, masa, ki ne pojmuje bistvenih, notranjih razliki med ljudmi, priznava pretežnost, duševno in etično vzvišenost in avtoriteto svojega druga le tedaj, ako se m,u nudijo z u n a n j os t i, ki mu jih je moči čutno zaznati, takorekoč otipati. O človejflu, ki ima iste skrbi za vsakdanji kruh, kakor on sam, je preskioro pripravljen domnevati, da je dostopen gmotnim argumentom, to tem bolj, čim nižje pada splošna morala. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. m Tega žal niso upoštevali med tem časom objavljeni zakonski načrti in razglašeni zakoni niti najmanj. Že I. nač. sod. zak., ki so ga vendar sestavili sodniki sami, podeljuje (edinemu) Tiiw,; oCiošv vj-jt^rfi avrip. Da gre tu za občo človeško lastnost, ne morda samo za naziranje izvestnih privilegliranih razredo\' ali po njiii zapeljanih, aristokratično orientiranih dob, o tem se prepriča, kdor motri pazljivo zgodovinskle dogodke. Kolikokrat so revolucionarne, demokratične vladte odpravile vse zunanje prednosd kvalificiranih državljanov: od-likcivanja, plemstvo, dignitete itd.! Toda še vsakokrat in povsod so se po kratki dobi puritanske skromnosti moirale povrniti! h gotovim diierencia-jam duševne aristokraciije. Tamen usque recurret! Ce sploh kedaj, je bilo Po svetovni vojni radikalno izvršeno prevrednotenje vseh vrednot, in rendar zapazujemo^ že sed|aj povsod, kako se vračajo korakoma k' staru davnim, globoko ukoreninjenimi šegam, ki nočejo in ne morejo pogrešati vidnih znakov notranjih prednosti. Kako visoko je cenil veliki poznavalec človeške duše Napoleon kot kcnzul in cesar prestiž vrhovnega tribunala in zlasti njegovega prvega predsednika, vidimo iz raiznih dekretov njegove dobe, ki so ponatisnjeni pri D a 11 o z u, Rep. 36 n. 2, 37. Zanimiva sta oso-bito Decret relatif aux ceremon.es publigues, preseances, honneurs civils et militaires du 12. juill. 1804 in Decret du 1. mats 1808. Po prvem je ilmel kas. dvor pri javnih ceremonijah »une garde d'honneur«, vse straže so morale prezentirati pred njo. Podrobno je predt^isano sijajno obredje ob instalaciji prvega predsednika. Drugi djekret je odredil, »que le premier president et le procureur general pres la cour de cassation porteront pendant leuT vie le titre de baron«; tai naslov je bil celo deden in združen s posebnimi dohodki (15.000 fr.). Umevno, da so Bciurboni še manj pozabili na zunanji sijaj (pr. Reglement du 1. nov. 1820 sur les entrees dans le palais diu roi, v izvlečku ponatisnjen pri D a 11 o z u. Rep. 45, n. 1). Priznavam prav rad, da se zdi vse to kakor starošegna bliščobna šara, potegnjena izza zaduhlih dvornih zakladnic na svetlo luč sedanjosti, ki mora pod njo razpadati. Niti najmanj je ne mislim motiti v njenem« skoraj pravljičnem spanju, marveč priznavam nadalje, da morajo sredstva', ki vzdržujejo ugled, respekt, avtoriteto, dandanašnji, ko je civilizacijska stopnja širokih mas brezdvoma višja, kakor v dobi absolutizma, biti druga, manj otročja ali barbarska, manj površna. Z višjo kulturo se oidvrača okus od pestrosti barv: blesk, ki ga ljubi oko, zvok, ki se prikupuje ušesu, sploh vsi čutni miki učinkujejo sedaj tudi ali celo v prvi vrsti tedaj, ako niso vsiljivi, temveč bolj intimni. Zlatih uniform, dragocenih halj, bliščečih redov, častnih naslovov, častne straže in plemstva: vsega tega sodnikom ni treba več; najbrž bi imelo celo nasproten učinelk. Nad takim zunanjim sijajem smo morda — morda, gotovo pa ne vsi! — vzvišeni. Kar zagovarjam, ni nič takega, niso zlasti razna odlikovanja, ki bi ž njimi razne vlade obdarovale vrhovnega sodnika. Zakon sam, ki je njega čuvanje prisegel in v čigar izvrševanje je on prvi v državi poklicaln, nalj mu da tisto vzvišeno mesto, ki mu je treba ne samo,. 112 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 1 predsedniku vrhovnega sodišča samo čin predsednika državnega sveta (čl. 59, odst. 2). V motivih se sklicuje na čl. 110 ustave, ni pa izvajal ;z dejstva, da daje ustava vrhovnemu sodišču »prevagu i nad državni svet«, posledice, da bi moral biti čin predsednika vrh. sodišča dosledno višji od čina predsednika državnega sveta. Pri uredtvi I. nač. je ostalo tudi v 11. nač. sod. zak. (čl. 52, odst. 2). Ta ureditev je postala sedaj že zakon s čl. 11, odst. 1 zak. si. prag., ki so uvrščeni po njem predsedniki državnega sveta in kasacijskega sodišča v prvo skupino I. kategorije civilnih uradnikov, dočim so ministri in celo državni podtajniki iz službene pragmatike izvzet' in stoje vobče izven činovne razvrsftve (čl. 1, odst. 2 zak. si. prag.). Ta činovna podrejenost predsednika vrhovnega tribunala pod pravosodnim ministrom je po mojem mnenju velik pregrešek. Logično pa je, — in to je morda tudi kvarno vpilivalo na uvrstitev —, da imajo trenutno in do uzakonitve nove organ'zacije sodišč ta položaj in zadevne prejemke v s i predsedniki sedanjih vrhovnih instanc, torej razen predsednika beograjskega kasacijskega sodišča tudi predsednik stola sedmorice (po besedilu pač le predsednik oddelka A), predsedniki vrhovnega sodišča v Sarajevu, velikega sodišča v Podgorici in podpredsednik oddelka B kasacijskega sodišča v Novem Sadu (Uredba o razvrstitvi !in porazdelitvi civ. uradnikov od 31. oktobra 1923, SI. N. 251). Tej neprimerni degradaciji in temu omalovaževanju osebe prvega predsednika glede zunanjega položaja in glede prejemkov se vredno pridružujejo določbe našega načrta o njegovi dejanski, notranji oblasti. Njegovo območje je skrajno zoženo, reducirano na minimum, njegovo v drugih državah več ali manj izjemno stališče malodane do cela izniveUrano s slada prost vsakršnili vplivov sodi, temveč da se zdi tem vplivom sploh ne-dosegljiiv. Redi in plemstvo, podeljeni po suverenu, ga ne označujejo danes kot vznosito, nepristopno osebo', temveč narod sam ga dvigne na piedc-stal svojega spoštovanja s tem, da mu s svoJo voljo, izraženo v zakonu, nakaže etosempten, časten, spoštovanje zapovedujoč položaj. To nikakor ne nasprotuje demokraciiji in prosvetlienostti, Jci nas njih gesla omamljajo, marveč ustreza naravnost pravi omiki, ki spoštuje iz lastnega nagiba, kar je spoštovanja vredno. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 113 liščem prvo- in drugostopnili predsednikov. Tako je imel v Avstriji po § 13 stat. pravico, da sam porazdeljuje posle med sodnike in predseduje vsaki seji,"^) da sestavlja senate in postavlja soporočevalce,"") da imenuje sam ne samo predsedni-štvenega tajnika, temveč (po ces. sklepu od 5. maja 1854) tudi vse tajnško, pisarniško in služ.iteljsko osobje po zaslišanju personalnega senata itd. Skoraj vse te pravice pripisuje prvenm predsedniku tudi češkoslovaški zakon o vrhovnem sodišču od •^^) že lastnoročno pismo Marije Terezije grofu Seillerju od 1. muja 1749 (ustanovna listina avstr. vrh. pravos. oblastva) koncedira prvemu predsedniku „bie gret)^eit balb beg biefem 6alb bet) jenem Consessu ju praesi-diten . . ., i^me oud) Oie aUac^t etngeroumet fetjeti fotte, benen iifarigen beeben Capi, bafe ift, beeSen vice-lianjlern . . . bie9idt^e nac^ guttbefinben jujut^eiHen" (Maasburg, 305). Instiukcija iz 1. 1763 pa določa v § 8 art. 11; „§at ber Praesident Die Acten unb anbere Referenda unter bie Oičit^e aužjut^cilen", in sicer po § 4 art. IV: „nad) jeinen SBelieben". (M a as b ur g, 335, 347.) Enakb je glede Cour de Cassation jzza dekreta od 28. januarja 1811 določeno, da ima prvi predsednik pravico »de presider les audiences solen-nelles et les assemblees de la cour, reunit celui, (/uand il le juge d propos, de pres.der chacune des sectionsi- (ponovno poudarjeno v ord. 15. jan. 1826; Dalloz-Verge, 787, Rep. 53). O razdelitvi poslov med člane je odločal prvotno žreb. Reglement od 24. maja 1800 določa v art. 4: "»Les affaires en etat seront distribuees, par la vole du sort, entre tous les membres presents ds chaque section; le president fera cette distribution tous le& quinze jours pour les affaires urgentes, et tous les mois pour les autres« (Rep. 34, n. 2). Po art. 13 ord. od 15. jan. 1826 porazdeljuje stvari med svetnike poročevalce predsednik sam; o žrebu ni več govo-ra. (Rep. 45, n. 2, Dalloz- Verge, 845.) Pri srbskem kas. sudu porazdeljuje predsednik sicer posle med oddelkle, toda o tem, v katerem oddelku deluje poedini sodnik, odloča kocka v početku vsaklega leta. Pravico razdeljevati posle' med sodnike je sicer imel prvotno (po zak. o ustrojstvu kas. suda od 30. februarja 1865), pa mu je bila z izmeno od 18. decembra 1882 odvzetai (Peric - Arandjelovič, 55 ss.) "•) Tako že § 4 art. III Terezijine Instrukcije : „Unb ba SBir l^ter-n&č)\t nOt^tg ju fetin ftnben, bamit in rebus majoris momenti nebft bem Refe-renten noc^ ein Correferent beftetlet triirbe; ©o tnonenSBtr, ba6 in oKen Se^en« Sac^en ... ein Correferent ju befteHen fetje, flbrigenž aber ber ©rtantnuS bež PraesidentenS uberlafien, in ttJelcEien gStlen er [otl^one re- unb Correlation ju deranlaffen befinben raerbe." (Maasburg, 340.) Srbski postopek ne pozna niti instituta poročevalcev. V praksi se vrši razprava tako, da čita eden izmed članov vloženo pravno sredstvo, izpodbijano odločbo in če treba izpovedbo prič, dokazne listine itd. Na to sklepajo. Sodba se izdela še le pozneje. (Kavčnik, Gradi. sud. post., 44). 114 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 16. aprila 1919, zb. z. a n. 216 (§ 9). Večino teh privilegijev je predvideval za našega prvega predsednika tudi ref. nač. Nekateri (tako na pr. pravica, da sme vsakemu senatu predsedovati) so pali, ker prvi predsednik in thesi očividno ne uživa onega nad vsak dvom vzvišenega zaupanja v popolno nepristranost odn., ker se je baje bati, da b i ga ne užival, ako bi se mu dajale take predpravice; drugi privilegiji zlasti glede imenovanja pa so bili čim dalje bolj skrčeni z ozirom na bodočo službeno pragmatiko in bodoči zakon o sodnikih, ki je bilo glede njih znano al pričakovati, da pridržujeta te pravice kralju odnosno pravosodnemu ministru. Kar je končno od vsega tega še preostalo, se bistveno ne razločuje od pravic, ki jih ima predsednik vsakega sodišča in celo starešina okrajnega sodišča: imenovanje pisarjev in služiteljev"^) in predlaganje p sarni-škega osobja vrhovnega sodišča (§ 46, odst. 2). Celo osebo svojega prezidialnega tajnika (»šefa kabineta«) sme samo predlagati (§ 46, odst. 1). Tudi ta capitis deminutio po mojem mnenju ni umestna, ni pa niti po imenovanih zakonih odnosno načrtih pogojena. Kajti pojem privilegija je uprav ta, da gre za izjemo od načelnih pravil. Tudi v Avstriji je imenoval pravosodni minister vse sodniške uradn ke do vštetega VII. činovnega razreda; toda glede sodniških uradnikov, prideljenih sekretarijatu vrhovnega sodišča, so ravno napravili izjemo, da jih imenuje prvi predsednik po zaslišanju stalne personalne komisije. To velja tudi glede prezidialnega tajnika in seveda glede vsega pisarniškega in služiteljskega osobja vrhovnega sodišča (Ces. sklep od 5. maja 1854). Najbrže ima tu marsikdo svoj »Tant de bruit...« na jeziku. Toda ako so to res le malenkosti, so vendarle, primerno upoštevane, pripravne, da dvignejo ugled najvišjega sodnika na zunaj, navzdol in navzgor. Kakor sem že omenil, je območje prvega predsednika vrhovnega sodišča po sedanjem besedilu načrta skoraj isto, kakor področje predsednika kateregakoli zbornega sodišča. On vodi po § 45 sodišče in nadzoruje sodno osobje, njegovo delovanje in vedenje (pr. SI. Pr. 1923, 58, 59, odn. str. 35 ss). Pr. izvajanja SI. Pr. 11 ss, odn. str. 110 ss, zlasti op. 93 in 94. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 115 Novo pa je, da razdeljuje posle med oddelke (senate) (§ 45). Ni povsem jasno, na kaj misli načrt pri tej določbi. Ali je ta pravica odn. dolžnost istovetna s pravico »dodelitve poslov vsem svetnikom« v smislu § 13 stat.?"*) § 41 ref. nač. je bil še skoraj istoveten s § 13 stat.: »Prvi predsednik deti posao medjii sve siidije vrhovnog i kasacionog suda te može da u važnijirn slučajevima uz izvestitelja postavi i jednog suizvestitelja; od-redjuje broj sednica kao i sat i mesto gde i kako če ove držati; sastavlja pojedina veča prema propisima zakona; može da predsedava svakoj sednici a imadu mu se podneti na uvid svi zapisnici o sednicama. On je ovlašten da iz celokupnog broja sudija u kraljevini imenuje predsedničkog tajnika.« Kot rudi-ment vseh teh pravic je preostala v § 45 kom. nač. samo pravica, da »deli posao medju odeljenja.« Pri tem je upoštevati, da s tem ne more biti zadeta stalna razdehtev poslov med oddelke, ker določa v tem pogledu načrt v § 56, da »prvi predsednik vrh. suda krajem svake druge godine odredjuje pismenim naredbom, po kojima če predmefma pojedino ode-Ijenje vršiti sudbenost.« Ta določba ni nobena posebnost vrhovnega sodišča, temveč je ustanovljena tudi za okrožna (§ 20, odst. 1) in za velika sodišča (§ 37, stavek 1). Ce naj torej ne domnevamo, da gre za dvakrat uvrščeno, tavtologično' določbo, jo je moči edinole tako razlagati, da ima § 45 v mislh dodelitev poedini h, konkretnih pravnih stvari. Ob takem tolmačenju pa se vpraša, ah je prvemu predsedniku s tem hkratu dovoljeno, da se ne ozira na stalno razdelitev poslov, ustanovljeno koncem vsakega drugega leta, temveč da dodeli določnemu oddelku pravno stvar, ki po stalni razdelitvi n e gre v področje tega oddelka. To bi ne bilo priporočljivo. Čim je vpeljana tudi pri vrhovnem sodišču stalna razdehtev — v Avstriji in Češkoslovaški je ni — mora pasti tudi zadnja reminiscenca na nekdanje polnooblastje prvega predsednika. Ne smemo ustanoviti »nepoštenih paragrafov«, določb, ki se jih ni moči držati ali je dopustno, jih prezirati brez posebnega, za to zakonito predvidenega razloga. Zato bi misUl, da gre tu Cl. 61 II. nač. določa tudi: »On deli posao odeljenjima kasacionog suda«. DeJn. nač. nima ustrezne določbe. Pr. tudi op. 135. 116 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. sicer za dodeljevanje konkretnih poslov, ki bi se pa morala vršiti v o k v i r u stalne razdelbe poslov. To pa bi bilo treba povedati izrecno. Toda v zvezi s to določbo je še drugo vprašanje: kaj s posli, ko so dodeljeni poedinemu oddelku? Saj jih oddelek ne bo rešil brez prejšnjega referata, kakoir je to običajno pri beograjskem kasacijskem sodišču."") Torej bo treba pred vsem določiti poročevalca. Kdo ga postavi? Glede podrejenih zbornih sodišč je izrecno določeno, da je to naloga predsednika oddelka (senata) (§§ 25 in 39). Podobne določbe glede vrhovnega sodišča ni, niti ni odrejena smiselna uporaba § 25. To vrzel bi bilo treba izpolniti bodisi s citatom § 25 v § 55, bodisi z izpremembo besedila § 45, čigar passus »on deli posao medju odeljenja« bi se nadomestil s stavkom: »on deli posao medju pojedine sudije u okviru stalnog rasporeda postava medju odeljenja (§ 56)«. Še ena anomalija spominja na prosluli sijaj avstrijskega predsednika: upravičen je, da predlaga pravosodnemu ministru osebo s kvaUfikacijo predsednika okrožnega sodišča kot svojega prezidialnega tajnika, ki ima meni ne posebno simpatični, ker tujejezični in preveč po upravni organizaciji dišeči naslov »šef kabineta« (§ 46, odst. 1). Imenovan bo s kraljevim ukazom in seveda, ustrezno čl. 111 ustave, končno vendarle na prelog pravosodn. ministra. Da ima ta »šef kabineta« tudi prejemke predsednika okrožn. sodišča, je samoumevna posledica njegove kvalifikacije in njegovega čina. Pravica i m e n o v a n ja gre prvemu predsedniku kakor predsednikom drugih sodišč edinole glede »pisarjev in služiteljev« (§§ 46, odst. 2 in 81, odst. 1), in še ta pravica mu je menda okrnjena po brezizjemno veljavnih določbah zak. si. prag. (glej izvajanja SI. Pr. 11 do 13 odn. str. 110 do 112, zlasti op. 93 in 94). Da dodeljuje prvi' predsednik delo tudi nesodniškemu osobju vrh. sodišča, ni izrecno povedano; čeprav je ob sebi umevno, bi kazalo enohčnosti na ljubo (pr. §§ 24 in 39) citirati med smisloma uporabnimi določbami § 55 tudi določbo § 24. Tudi prvi predsednik vrh. sodišča odreja, samo ne koncem vsakega, temveč koncem vsakega drugega leta s pismeno naredbo področje poedinih oddel- Glej op. 136. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 117 9 kov (pravilno: senatov, glej op. 97) in določa z isto naredbo po dogovoru z drugim 'n tretjim predsednikom in s senatnimi predsedniki, kateremu oddelku (senatu) bode predsedoval on in katerim oddelkom bodo predsedovali drugi in tretji predsednik in predsedniki senatov (§ 56). Porazdelitev sodnikov med oddelke (senate) pa se vrši glasom § 55 povsem po predpisih, ki jih ustanavlja § 38 za velika sodišča (pr. izvajanja SI. P. 25 ss odn. str. 124 ss), samo s to edino razOko, da se ta postopek takisto ne vrši vsako, temveč le vsako drugo leto (§ 55). Razlog je ta, da sodniki pri vrhovnem so-d'šču po mnenju komisije ne bodo tako pogostoma menjavah, kakor pri ostalih kolegialnih sodiščih, in da je vsled tega stalna razdelitev za daljšo dobo možna, da pa je ta pri vrhovnem sodišču še posebno zaželjena, ker pospešuje stalnost in enotnost sodstva.'^") Za vrhovno sodišče je po § 55 smisloma uporabljati tudi določbo § 22: v posebno nujnh primerih nemož-nosti, držati se stalne razdelbe poslov, sme prvi predsednik odstopiti od nje in drugače ukreniti; to velja i v primeru, da naj sodeluje pri nadaljevanju razprave sodnik, ki se je udeležil v potekli poslovni dobi, tudi v novi poslovni dobi, čeprav bi po novi razdelbi poslov ne bil več član dotičnega oddelka (senata). Ker obsega predsednikovo področje še mnogo drugih dolžnosti in pravic, ki jih sedeš materiae ne omenja in ne more omenjati, ki se jih marveč spominja načrt na drugih mestih^^') ali ki šo ali bodo sprejete v druge zakone, naj se "°) Ena točka pač ni bila upoštevana: večja umrljivost vrhovnih sodnikov, ki je ž njo vobče računati zaradi višje starosti, ki ž njo dosegajo mesto pri vrhovnem sodišču. Ne vemo še, kakšno bode napredovanje. Ako bode ugodno, ;War je pričakovati zlasti v prvem desetletju po reformi, se dvoletna razdelitev najDrž obnese. Ob neugodnem avancementu bodo razmeroma priletni vrhovni sodniki tvorili znaten kontingent umrljivosti, podaljšana poslovna doba se izkaže tedaj zal nesmotreno. Kaj je umestno, to nais nauči še le izkustvo. Izmed njih naj omenim: pravico, da odloča, naj razpravlja mesto polnega senata obči senat (§ 51), da ukine odpravo protislovnih odločb v smislu § 59, da odkazuje po § 61, odst. 1 in § 63 odločitev o pravnem vprašanju, rešenem z judikatom, občnemu senatu, da odda svoje mnenje glede imenovanja sekretarjev vrhovnega sodišča (§ 71), da odloča o nadzorstvenih pritožbah (§ 98, odst. 2) itd. Vsem trem predsednikom gre po § 91, št. 1, vsako leto dvomesečen dopust. Senatni predsedniki vrhov- 118 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. uvrsti pristaveli, ki sem ga formuliral v op. 24, tudi v § 45, in sicer za prvim stavkom; toda seveda le tedaj, ako bo sprejet tudi za §§ 19 in 36. Razen sodnih predsednikov in ostalih, tudi pri drugih zbornih sodiščih sistemiziranih mest (sodnikov,"^) sodniških nega sodišča, predsedniiki in podpredsedniki velikih sodišč imajo pravico do Ttedtenskega, sodnikli vrh. sodišča, predsedniki in podpredsedniki okrožnih sodišč ter šef kabineta vrh. sodišča do 6tedenskega dopusta (§ 91, št. 2 in 3). (Pod št. 3 [6tedenski dopust] so bili pomotoma izpuščeni »sudije velili.h sudova«). Sodnikom okrožnih sodišč in starešinam okrajnih sodišč z najmanj 4 sodniki poedinci gre Stedenskt, starešinam ostalih okraj, sodišč in okirajnim sodnikom 4tedenski in sodniškim pomočnikom 3ted'enski dopust (§ 91, št. 4 do 6). Predpisi našega načrta o dopustih utegnejo stopiti v veljavo navzlic splošni ureditvi po zak. si. prag., ker odnosne določbe službene pragmatike z ozirom na naš § 91 za sodnike ne bodo veljale (čl. 109, odst. 3 zak. si. prag.). "^) Sodniki vrhovnega sodišča ne bodo imeli posebnega naslova. Ni nobenih pomislekov niti zoper skrajšano obliko, ka/kiršna je zaželjena v ustnem občevanju. »Vrhovni sodnik« je najvišji klin hierarhične lestve, ki se začenja z »okrajnim sodnikom«, nad katerim je »okrožni sodnik«. Samo naslov »sodnika velikega sodišča« se ne da zlepa skrajšati; lahko pa bi se ra)bil »višj; sodnik«. V Avstriji je bila in je menda še sedaj navzlic republiki označba funkcije in činovnega razreda »dvorni svetnik«, čeprav stat. tega naslova ne pozna in se ga tudi drugi zakoni navadno ne poslužujejo, marveč govorijo redoma samo o »svetnikih«, scil. »vrhovnega sodišča« (tako tudi novi zak. o^ ustanovitvi vrh. sodišča od 25. jan. 1919, StGBl. 41). Poloficialni naziv »dvorni svetnik« izvira menda iz dejstva, dia je bila revizijska stopnja pred ustanovitvijo vrh. pravos. oblastva »dvorna pisarna«. Vendar govori ustanovna listina od 1. maja 1749 le o »svetnikih«; še le Instrukcija od 4. aprila 1763 rabi dosledno naziv »dvorni svetnik«. Imenoval je te sodnike cesar na predlog plenuma. Drugače v Franciji revolucijske dobe! Tam so srtdnike kas. tribunala vsako četrto leto izbrali po departementih' (pr. op. 122 in 131). Z dekretom 19. marca 1810 (art. 1) so dobili naslov »de conseillers« (prej so bili priprosti »membres« i. si.; vendar izvira, če vidim prav, tudi ta naslov iz starodavne institucije »conseil des parties« ali »conseil prive«, ki je bil predhodnik francoskega kasacijskega dvora) (pr. Reglement concernarat la procedure du conseil du 28. juin. 1738 v Rep. 5 ss, n. 1)'. Sodniki nemškega vrhovnega sodišča se zo-vejo »Rdte« (namreč »des Reichsgerichtes«, § 2 GVG), istotako so sodniki češkoslovaškega vrh. sodišča »svetniki« tega sodišča (§ 2 cit. čslov. zak.). »Svetniki« so tudi pri romunskem kas. dvoru (consilieri), pri švedskem vrhovnem sodišču (justični svetniki) itd. § 44 določa, da imej vrhovno sodišče »potreban broj sudija«. Koliko jih bo? Kakor smo videli, je odgovor na to vprašanje več ali manj odlo- Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 119 pomočnikov, pisarniških uradnikov in služiteljev) našteva § 44 čilen za rešitev marsikaterega vprašanja. Posebno važen je za odločitev problema, kolikoi naj znaša kvorum za polni in obči senat in katere stvari se naj odkažejo tem zborom. Potrebno število sodnikov se d|a približno proračunati na podstavi statističnih podatkov tistih držav, ki imajo podobno sodno organizacijo in podobno zadačo vrhovnega tribunala, pred vsem tudi podobne postopnfce. Sedanje število poedinih vrhovnih instanc naše države bi ne bilo zanesljiva po>d(laga, ker je naloga teh sodišč večjidel bistveno različna od naloge našega bodočega vrh. sodišča, ali ker vrše hkratu tudi posle drugostopnega kolegialnega sodišča. V avstrijski republiki je imelo vrhovno sodišče leta 1919 za 6 milijonov duš enega predsednika, 4 senatne predsednike in 18 svetnikov, skupaj torej 23 sodnikov. Potemtakem bi šlo na enega vrhovnega sodnika približno 260.000 duš. Ako računamo v naši kraljevim s 13 milijoni prebivalcev, bi morali imeti okrog 50 sodnikov. Toda tu je opozoriti pred vsem na to, da znači omenjeno avstrijsko število skrajni minimum, ker so bili v Avstriji po prevratu iz f'i'skalnih razlogov prisiljeni k varčevanju, ki niti raison d'etre pravosod-stva ne upošteva več. Zato izkazuje najnovejši status (razpis zvezn. min. za pravos. od 12. scpt. 1922, naredb. št. 8) že 25 sistemiziranih sodniških mest, in sicer enega predsednika, enega prvega senatnega predsednika, 8 senatnih predsednikov in 15 članov. Ako primerno upoštevamo to dejstvo in ostala, že v op. 21 označena, neugodno vplivajoča dejstva, moramo pričaikovati. da ne prebijemo z manjšim številom od 55 do 60 sodnikov, vštevši pri tem tudi predsednike in senatne predsednike. Ker bi bilo teh okrog 9 ali 10 (3 predsedniki in 6 do 7 senatnih predsednikov, pr. op. 143)s bi morali računati razen njih s 45 do 51 sodnikov. V Nemčiji je razmerje sicer nmogo ugodnejše, ker so šteli leta 1915. ob prebivalstvu 66 milijonov pri Reichsgerichtu v Lipskem (Leipzig) enega predsednika, 11 senatnih .predsednikov in 91 svetnikov, pri bavarskem vrhovnem deželnem sodišču pa enega predsednika, dva senatna predsednika in 19 svetnikov, vsega skupaj torej 125 sodnikov, tako da je šlo na enega sodnika tretje stopnje približno 528.000 duš. Pomisliti pa moramo, da vrhovna instanca v Nemčiji niti z daleka ni tako obremenjena, kakor avstrijsko ali bodoče naše vrhovno sodišče, kiar je v zvezi z bistvom dopustnih pravnih sredstev in ostalimi določbami postopnikov. Vsekako pa je že ta obremenitev taka. da je bila nemška justica začetkom tekočega leta na tem, da napove popoln bankerot (pr. oP. 112 a). Bog ne daj, da bi mi z nedostatnim sodniškim materialom nižjih stopenj in novim zakonodavstvom začeli pod takimi avspioijami! Če kje, mora biti naša blagajna odprta, ko pojde za dobro vrhovno sodstvo. Iz teh razlogov prihajajo številčne razmere drugih inozemskih vrh. sodišč Se manj v .poštev. Njih večina je urejena Po francoskem tipu. 2e z ozirom na naš bodoči postopek, ki se bistveno razločuje od francoskega, jih ne moremo vzeti za vzgled. Sedaj, ko smo ugotovili približno število na kolikor toliko zanesljiivi podlagi, vidimo tudi jasno, da 9* 120 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. med osobjem vrhovnega sodišča še potrebno število"^) predsednikov oddelkov (senatov). Kdor primerja besedilo § 44 s §§ 17 in 34, ki mu odgovarjata, bode morda očital načrtu bi nam števlo sodnikov sedanjih vrhovnih instanc naše države ne nudilo pravilnega meilila. Po budžetu za proračunsiko dobo 1924/25 štejejo (brez pred|sednikov in senatnih predsednikov): kasacijskb sodišče v Beogradu z oddelkom za Banat, Bačko in Baraajo vred: 28 sodnikov, veliko sodišče v Poidlgoridi: 7 sodrJikiov, vrhovno sodišče v Sarajevu: 19 svemikov, stol sedmorice v Zagrebu oddelek A: 15 in oddelek B: 8 svetnikov. Po tem ključu bi moralo bodoče skupno vrhovno sodišče bili zasedeno s 77 sodniki. S 3 predsedniki in 6 do 7 senatnimi predsedniki bi štelo vse sodeče osobje 86 do 87 oseb. To število bi bilo v razmerju s številom sodnikov podobnoi urejenih vrhovnih sodišč drugih držav očitno preveliklo. '") Avstrijsko vrhovno pravosodno oblastvo je limelo ob ustanovitvi razen prvega predsednika še dva podpredsednika (capi ali Vtce-Canzler), prlimerno češkemu in avstrijskemu senatu. Senatnih predsednikov s tem naslovom niiti Instrukfcija 3z leta 1763. ne pozna. Vsled pomnožitve pokrajinskih senatov (pr. op. 150), ki so dobili svoje posebne predsednike, je naraslo tudi število senatnih predsednikov, ki Je pri njem tudi ostalo, ko senati že davno niso bili več sestavljeni po strogo teritorialnem principu. Ob prevratu je bilo 7 sistemliziraniih senatnih predsednikov (senatov seveda mnogo več), po prevratu leta 1919. so bili 4, v op. 142 cit. »Stellenplan« iz 1. 1922 pa izkazuje enega »prvega senatnega predsedinika«, ki ima posebne prejemke (kakor tudli predsednik vrh. sodišča) in 8 »senatnih predsednikov«. To v primeri k sistemiziranim sodniškim mes;om (15) nerazmerno> veliko število pa je menda vsaj deloma v zvezi s stremljenjem, da se materialno stališče vseh vrhovnih sodnikov dvigne; z velikim šitevfilom vzvišenih mest se omogoča pretežni večini sodnikov vrh. sodjJšča, da dosežejo prejemke pete plačilne skupine; vendar mora biti ta ureditev tudJ v neki zvezli z meni neznano notranjo razdelbo poslov, ker je razen senatnih predsednikov uvrščenih še 11 članov (vzvišenih mest) v isto plačilno skupino. Ker sodi tudi sedanje vrhovno sodišče redoma v senatih petorice, bi mu bilo močit iz sodnikov istočasno sestaviti samo tri take senate, dočim je senatnih predsednikov devet. Brez poznanja internih poslovnih predpisov se to menda ne da pojasniti. V Franciji je imel tiiibunal de cassation izza dekreta od 29. septembra 1793 (dejanski že prej) tri sekcije (art. 1), pa že po ustanovnem dekretu od 27. novembra 1790 (art. 27) in ponovno z ravnokar cit. dekretom iiz leta 1793. (art. 10) je bilo izrečeno, da »chacune des sections du tribunal est autorisee a se nommer un president dans son sein par le voie du scrutin« (Rep. 23, n. in 27, n.), in sicer najprej za šest mesecev, pozneje (izza loi sur Torganisation des tribunaux du 18. mars 1800) za tri leta (ib. 34, n. art. 65). Po slednjem zakonu So dobivali letno doklado 2000 fr. (art. 72 1. c), po dekretu od 16. julija 1804 celo 5000 fr. (art. 2; Rep. 34, n. odn. 36, n. 2). Ko je bil Senatus-consult od 4. avgusta Organizacija sodišč pu najnovejšem zakonskem načrtu. 121 nedoslednost v tekstiranju, češ tudi pri okrožnih in velkih sodiščih poslujejo predsedniki oddelkov, vendar v §§ 17 n 34 niso navedeni med sistemiziranim osobjem, docm jih § 44 izrecno navaja. Tej samo navidezni nedoslednosti je vzrok ta, da pomeni senatni predsednik pri vrhovnem sodišču ne samo funkcije (kakor n- prim, še po 11. načrtu), temveč poseben čin v sodni hierarhiji. Ti predsedniki oddelkov (senatov) se ne določajo koncem vsakega leta za prihodnje leto, kakor senatni predsedniki okrožn'h in velikih sodišč (§§ 20, odst. 1, 37), temveč se postavljajo kot taki in stalno s kraljevim ukazom (§ 66). Zaradi tega morajo biti mesta senatn/n predsednikov pri vrhovnem sodišču s i s t e m i z i r a n a, in sicer glede čina in prejemkov naravno eno stopnjo višje nego mesta sodnikov vrhovnega sodišča in morda z 'stim položajem, kakor gre predsednikom vel. sodišč. Tega ne upoštevajo niti II. nač. sod. zak., niti zak. si. prag., niti uredba o razvrstitvi in porazdelitvi civilnih uradnikov od 31. oktobra 1923, SI. N. 251. Cl. 59, št. 2. I. 1802 vpeljal imenovanje članov kas. dvora (art. 85), je sledilo tudi imenovanje predsednikov, glede .kjaterih določa končno decret du 28. janv. 1811 v art. 1: Le no;nbre des presidents de notre cour de cassation est porte d tro.s, ciitre le premier president«. Vsak izmed normiranih treh sekcij ali komor ima torej odslej svojega predsednika. Pri nas omenja senatne predsednike prvič deln. nač. kot posebno vrsiio sodniških uradnikov (§ 36)'; njih števila ne določa. Ref. nač. ga določa s 4 (§ 39). Redakcijska komisija je smatrala upravično za umestno, naj se načrt glede števila ne veže, dokler niso razmere in potrebe povsem razčiščene. Ker moramo štediti, najbrže ne bo moči sistemizirati toliko senatnih predsednikov, kolikor bo treba senatov. Za te primere bo pač predvidevati (n. pr. v § 56), da predseduje takim senatom po činu najstarejši sodnik. V .^vsitriji so imeli leta 1919. (status iz leta 1922. za nas nli upoiraben) ob prebivalstvu 6 milijonov duš in 3 višjih dež. sodiščih 4 senatne predsed|nike, v Nemčiji pa leta 1915. ob 66miMjonskem prebivalstvu iin 29 višjih dež. sodiščih 13 senatnih predsednikov. V Avstriji je šlo torej na enega senatnega predsednika 1,500.000 duš in eno (ne celo) višje dež. sodišče, v Nemčiji pa na enega senatnega predsednika okrog 5,000.000 prebivalcev in 2'/i3 višjih dež. sodišč. Mi smio za našo kraljevino z llmilijonskim prebivalstvom, računali s 6 velikimi sodišči. Ako vzamemo avstrijsko, za nas najbolj mero-dajno razimerje za podlago, je rezultat 6 do 7 senatnih predsednikov. To število bi ustrezalo tudii začetni porazdelitvi po partikularnopravnih vidikih, ker štejemo 6 partikularnopravnih ozemelj. Do približno istega števila pridemo, če primerjamo številčno razmerje med senatnimi predsedniki in sod- 122 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. nač- sod. zak. je za predsednike oddelkov »kasacionog suda« še predvideval posebne prejemke,'*^) in sicer iste prejemke kakor za predsednike »apelacionog suda« (34.000 dinarjev), dočim bi imeli predsedniki vrhovnega sodišča 36.000, sodniki tega sodišča in senatni predsedniki velikih sodišč pa spočetka 30.000, po preteku treh let pa 32.000 dinarjev letne plače. Ker je plača glasom čl. 62, odst. 1., tega načrta odločilna za čin, bi bilo s tem rečeno, da bi imeli senatni predsedniki vrhovnega sodišča tudi poseben čin in sicer isti čin, kakor predsedniki velikih sodišč, to je med predsednikom in med sodniki vrhovnega sodišča. To je povsem umestno."^) Kakor skoraj v vseh pogledih, pomeni II. nač. sod. zak. tudi glede te stvari velik korak nazaj. Cl. 12, odst. 3, določa, da »predsedniki odeljenja kasacionog i apelacionog suda"") dolaze na te niki istega vrh. sodišča. Češkoslovaško vrh. sodišče n. pr. ima. po § 2 cit. zak. 4 senatne predsedriike in 25 svetnikov. Po istem ključu bi morali imeti pri 45 vrhovnih sodnikih 7 senatnih predsednikov; na vsakega gre tu in tam dkrog 6 Sodnikov (6V4 odn. 6V7). Po nemškem ključu bi priišli na 5 ali 6, po avstrijskem ključu iz leta 1919. celoi na 10 senatniJi predsednikov. Najbolj naravno pa se zdi češkoslovaško razmerje in ravno temu razmerju ustreza zopet šitevilo, ki smo ga predvideli zgoraj za naše vrhovno sodišče. Po ured|bi o razvrstitvi civilnih uradnikov od 31. oktobra 1923, SI. N. 251, gredo predsedniki! »apelacijskih« sodišč v 2. lupino I. katego-rij.e s potožajno plačo' 42.000 Din; za senaitne predsednike vrhovnih sodi.šč niso predvideni posebni prejemki, niti ne za podpredsednike »apelacijskih« sodpč. V budžetu za leto 1924/25. so kot posebna postavka omenjeni samo senatni predsedniki vrhovnega sodišča v Sarajevu. In senatni predsedniki stola sedmorice v Zagrebu? Neumestno in z našim načrtom nezdružljivo pa je. da predvtideva I. nač. sod. zak. tudS za senatne predsednike »apelacijskega« sodišča posebno plačo in s tem poseben čin. Kajti ti predsedrtiki ne bodlo li m e n o-vani stalno na sistemizirana mesta, temveč izbrani za leto dni. Na tem nič ne lizpremeni nepovoljna rešitev tega problema v našem načrtu (pr. SI. Pr. 15 do 24, odn. str. 114 do 123). Naziva »kasacioni« in »apelacioni sud« se zdita v našem zakono-davstvu neiztrebljiva. Dasi je širša komislija že aprila meseca 1921 sklenila, da se vpeljeta naziva »vrhovni« odn. »veliki sud«, čeprav leži naš načrt že izza 2. novembra 1922 pri pravosodnem mlinistrstvu in si ga je mini-strsitvo tudi osvojilo, o čemer priča objava tega načrta v Arhivu od 25. novembra 1923 (kinjiga 24, br. 4), se drže vsi zakoni in uredbe ter zaikonski osnu.ki še vedno krčevito in izključno starih fmen. (Častna izjema je tudi tu Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 123 položaje kao najstarije sudije f h sudova po rangu«."') Dokazoval sem že glede senatnih predsednikov velikih sodišč (SI. Pr.. 15 do 24, odn. str. U4 do 123), da je ta solucija zgrešena; glede vrhovnega sodišča bi ne bila samo nesprejemljiva, temveč tudi nezdružljiva z našim načrtom, ker bi bila ž njim v očitnem protislovju. Ker II. nač. sod. zak. teh predsedniških mest ne smatra za mesta, ki jih je sistemizirati, ki se nanje kompetenti imenujejo stalno s kraljevim ukazom, seveda zanje niti ne predvideva posebne plače (čl. 52), kar raz njegovo stališče načrt zakona o advokatili iz 1. 1921). Razlog je seveda ta, da izdelujejo poedine načrte različne sekcije ministrstva, od katerih nobena ne ve ničesar o delu druge, da ne dostaje centralnega mesta, ,k)i bi ga morali pasarati vsi zakoni, pravilneje, da ministrstvo v zadnjem času ne smatra za potrebno, da zasliši za to zakonito postavljenega svetovalca: stalni zakonodarvni svet. Člani — in sicer vsi, tudi prečanski! — bi morali pregledati in popresojati vsak zakonski načrt, predjen se izroči skupščini. Ako bi vsi sodelovali pri pripravljanju vseh vsaj v justično področje spadajočih osnutkbv (glasom čl. 10, uredbe od 14. decembra 1919, br. 168, so tudi očitala ministrstva zavezana, da pošiljajo svoje načrte na oceno), bi imeli pregled in ne bi se pripetilo, da desna roka ministrstva ne ve, kaj dela leva. (Druge kvarne posledice izključitve zakonodavnega sveta osvetljuje Dolenc v Novi Evropi 1924, 339 ss, kažoč na premnoge odprte rane našega zakonodavstva in dajoč resnega uvaževanja vredne nasvete.) "') Kako globoko ie ukoreninjen »najstarejši sodnik« vsepovsod v našem zakonodavstvu, dokazuje zopet zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih od 17. maja 1922, SI. N. 111. Po čl. 3, odst. 3, predsedujejo oddelkom drž. sveta razen predsednikla in podpredsednika »štirje po činu najstarejši državni svetniki«, in po čl. 8 predsedujejo oddelkom upravnih so-dfšč takisto v naprej odrejeni »po činu najstarejši sodniki«. Da straši tudi v tem zakonu kocka, je skoraj ob sebi umevno. Celo o izboru višjih sodnikov (predsednika ali svetnika upravnega sodišča, čl. 7 cit. zak.) odloča eventualno kocka! (čl. 22 uredbe o poslovnem redu od 5. septembra 1922, št. 46.321). In s kocko se razvrščajo med oddelke ne samo drž. svetniki, temveč tudi predsedniki (čl. 3, odst. 2 in 3 cit. zak. in čl. 5 cit. uredbe). Odličen finančni strokovnjak sodi torej morda v disciplinskem oddelku, izvrsten šolnik v carinskih zadevah! Tako sta obadva nesrečna, pravica si zakriva svoje lice, in vendar bi, postavljena na pravo mesto, delovala ne samo z vnemo, marveč z nezmotljivim uspehom v dobrobit države in poedinca. Ena beseda se blešči na| vznositi zgradbi, ki jo je postavil mojster Klein, ravnokar že sedemdesetletnik; zapisana je na nji z zlatimi črkami: smot-renost! Brez nje so najboljše ideje in nameni jalovi. Ne samo procesu-alistu: vsaJkemu pravnemu politiku bi morala biti zvezda vodnica! 124 Organizacija sodišč po najnovejšem zaltonskem načrtu. hkratu izključuje, da bi tvorila poseben čin (čl. 57). Pravilna rešitev je sedaj z zak. si. prag. in z uredbo o razvrstitvi in porazdelitvi civ. uradnikov od 31. oktobra 1923, SI. N. 251, skoraj izključena ali vsaj zelo otežkočena. S tem zakonom (čl. 11, odstavek 1) in s to uredbo so namreč predsedniki vrhovnega (ka-sacijskega) sodišča uvrščeni v 1. skupino I. kategorije, člani istega sodišča pa v 2. skupino iste kategorije, tako da za senatne predsednike ne preostaja položaj, ki bi bil v sredi med tema dvema položajema. Samo če bi sprejeli naš predlog o ministrskem činu prvega predsednika in če bi za drugega in tretjega predsednika predvidevali plačo med ministrskimi prejemki in prejemki 1. skupine I. kategorije, bi preostal za senatne predsednike položaj 1. skupine. Ker senatnih predsednikov naj-brže ne bo več kakor sedem (prim. op. 143), bi ta izprememba sama na sebi še ne pomenjala prevelike obremenitve justič-nega etata. Pač pa bi nastala vsled nje inkongruenca z drugimi vzvišenimi sodniškimi mesti, ki so sedaj uvrščena v 2. skupino I. kategorije. Kajti nikakor bi ne bilo primerno, da bi n. pr. predsedniki velikih sodišč zavzemali nižjo stopnjo nego senatni predsedniki. To pa bi bilo neizbežno iz fiskalnih razlogov, ker bi pač ne bilo moči tudi njim nakazati položaj 1. skupine in ker bi imelo to sploh za nujno posledico, da se premaknejo skoraj vsi položaji navzgor. Kakor torej vse kaže, ostane lepa in smot-reno zamišljena ideja našega načrta tačas in najbrže še dolgo časa neizvršljiva. Že iz tega, da naj bodo mesta predsednikov oddelkov (senatov) v smislu našega načrta sistemizirana, sledi, da bo moralo tudi števMo vsaj glavnih, obveznih oddelkov (senatov) biti določeno. Kakor glede drugih sodišč, nima naš načrt (pr. pa op. 143) o številu in področju oddelkov niti vrhovnega sodišča nobene določbe. Vendar je bilo glede njega prvotno opazovati nagnjenje k ureditvi po vzorcu francoske Cour de cassa-tion, ki jo je bil priporočal Peric že za beograjski kasacioni sud,"^) in ki ima bistveno tri komore: chambre civlle, chambre criminelle (hkratu chambre des vacations) in chambre des re- Cf. Perič-Arandjelovič, Gradjanski sudski postupak I. (1920), 50. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 125 Na francoskem Tribunal de cassation, ustanovljenem 27. novembra 1790 v Pariau, so bile od nekdaj tri sekfcije (pr. op. 143). Področje poedine sekcije formulira točno menda prvič Decret concernant Torganisa-tion du tribunal de cassation od 24. oktobra 1795, ki določa v art. 3 in 4: La prem.ere section, composee de seize (!) juges, statuera sur Tadmission ou le rejet des requetes en cassation ou en prise a partie, et definiuvement sur les dpmandes, soit en reglement de juges, soit de renvoi d'un tribunal a un autre. — Les deux autres sections, composees chacune de dix-sept (!) juges, prononceront definiiivement sur les demandes en cassation ou en prise a partie, lorsque les requetes auront ete admdses. La troisieme section prononcera exclusivement sur les demandes en cassation, en matiere criminelle, correcdonnelle et de police, sans qu'il soit besoin de jugement prealable d'admission. (Rep. 29, n. 3). Ordonnance od 15. januarja 1826 pa te tri komore že našteva z imeni, ki so navedena v tekstu (art. 1, Rep. 45, n. 2). Kar se tiče zadače kas. tribunala sploh, naglasa že ustanovni decret du 27. nov. 1790 s posebnim poudarkom njegovo izključno kasacijsko funkcijo. Art. 3 pravi: II anmlera toutes procedures dans lesquelles les foirmes auront ete violees, et tout jugement qui contiendra une contraven-tion expresse au texte de la loi. — Et jusqu'a la formation d'un code unique des loiS civiles, la violation des formes de procedure prescrites sous peine de nullite, et la contravention aux lois particulieres aux differentes parties de Tempire donneront ouverture a la cassation. — Sous cucun pretexte et en aucun cas, le tribunal ne pojirra connaitre du fond des affa.res. Apres avoir casse les procedures au le jugement il renverra le fond des affaires aux tribunaux qui devront cn connaitre, ainsi qu'il sera fixe ci^apres (Rep. 22, n. 1.). Zato prihajajo kot kasacijski razlogi (ouvertures ¦de cassation) v poištev samo nastopna dejstva: 1) la violation et la fausse appli;ation de la loi; 2) l'incompetence et rexces de pouvoir; 3) la violation des formes legales; 4) la contrariete des jugements rendiis en diffe-rents tribunaux (seveda le dans la meme affaire, sur les memes moyens et entre les memes parties); 5) la violation de la chose jugee; 6) Tom-mission de statuer; 7) radjudication de plus qu'il n'a ete demande (ultra petita) (Dalloz-Verge, 816, no 956; pr. Oarsonnet et Cezar-Bru, 689, ki navajata expressis verbis samo prve štiri rajzloge. najbrž zato, ker so točke 5 do 7 le poedini primeri za razloga 2 in 3). Dokončno odločajoča chambre civile in enako chambre criminelle izreka torej samo zavrnitev pravnega leka (moyens de cassation) ali pa razveljavo; v zadnjem primeru pošlje spise drugemu, istovrstnemu sodišču (Dalloz-Verge 815, no 900). Ako odloči drugo sodišče enako kakor prvo, se po^ novno predložena stvar razpravlja v plenumiu, če drugače, v navadnem quetes, vsled tega tudi tri presidents de chambre."") Te komore so stalno zasedene vsaka s 15 člani in s predsednikom, tako da ima ves kasacijski dvor s prvim predsednikom vred 49 126 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. Članov. Pri tem pa je treba pomislit;, da zadača francoskega kasacijskega dvora niti iz daleka ni tako obsežna, kakor bode naloga našega vrhovnega sodišča, ker ne sodi o stvari sami (du senatu. Še le tedaj, ako se združeni senati (chambres reunies) izrečejo za prvotno mnenje civilne komore, je tretje sodišče, ki se mu dopošlje stvar v ponovno razsojo, na to mnenje vezano (op: oiit. 815, no 906 ss). Po tem vzorcu, čeprav ne natančno tako, je urejeno tudi beograjsko kasacijs.kto sodišče. Ono pa nima cliambre des requetes. V ostalem se razločuje postopek od francoskega b.stveno po tem, da ima prvo sodišče, ki se nrni spisi vrnejo v ponovno presojo^ pravico, da polemizira proti »pri-medbam« kasacijskega sodišča in ostane pri svoji sodbi, kar naznani kasa-cijskem sodišču v »sprovodnom pismu«, z navedbo svojih razlogov. O takem upoiru mora kas. sodišče odločiti v plenarni seji (Kavčnik, 44, Ž.. Peric v Arhivu 1922 [knjiga 22], 70; slednji predlaga, naj naše vrhovno sodišče prevzame tudi institucijo chambre des Tequeties in poprej opijsani postopctk z vrnitvijo spisov drugemu odn. treijemu sodišču). Belgijsko ,kas. sodišče je urejeno tudi po francoskem tipu, toda tudi brez omenjene komore (Claessens - Errera v Leske - Loevvenfeld I, 200, Rep. 49). Vojče isto nalogo imajo italijanski Corti di cassatione (Baisini, ib I, 225), romunski Curte de Casatie si de Justice v Bukareštu (Flaischlen, ib. II, 148), bolgarsko kasacijsko sodišče v Sofiji (Šdišmanov, ib. II, 278, sedaj pr. §§ 705 ss zakona za graždanskoto sudoproizvodstvo od 15. decembra 1891), turško kasacijsko sodišče v Carigradu (Salem, ib. II, 361, 395 ss). Avstrijskemu tipu več ali manj podobno nalogo, deloma tudi organizacijo kažejo izmed inozemskih najvišjih sodniih instanc nemški Reichsgerdcht v Lipsktem (Leipzigu), češko-slovaško vrhovno soddšče v Brnu, švedski vrhovni sodni dvor v Stockholmi] (Uppstrom, ib. II, 557 ss), (cesarsko-) r u s k L Senat (Engelmann, ib. II, 662 ss), dansko in norveško najvišje sodišče v Kjobenhavnu odn. v Kristiamji (Deuntzer - Oetz, ib. II, 827 ss, 797 s), grški kasacijski dvor v Atenah (S t r e i t - D i ob ou n i o t e s, ib. II, 11, 14 s), švicarsko zavezno sodišče v Bernu (H e u s 1 e r, Zivil-prozeB in der Schweiz, 168 ss) itd. Prim. tudi op. 4. Fundamentalna razlika glede naloge, ki Jo ima najvišji tr'bunal v Franciji in v državah, ki slede temu vzorcu, na eni strani, in v Avstriji? in sploh drugi skupini vrh. sodišč na drugi strani V civilnih stvareh, zapazujemo' vobče tudi v kazenskem postopku. Čeprav se zove pravni kfei tudi po avstr. ki pr. r. »pritožba ničnosti« (v nemškem kazenskem procesu se imenuje »revizi'ja«). ne dovede ta pravni pomrček, ako se mai ugodi, vselej do uničenja sodbe nižje stopnje (kakor kasacijski relktirz v Franciji), marveč je v večini primerov, namreč tedaj kadar vrnitev stvari v svrho ponovnega razpravljanja ni pogojena po neddstatiku dejstev, poitrebnih veljavne ugotovitve, posledica ta, da se razveljavljena sodba takoj nadomesti z novo sodbo v stvari sami (pr. G laser, Hdb. d. Strafprozesses I, 274 s). Da smo se zanimali zlastp za- Organizacija sodišč po najnovejšem zajkonslcem načrtU. 127 fond), marveč samo o pravnih sredstvih (moyens de cassation). Za nas pa je v prvi vrsti važno predhodno vprašanje, ali bo ob vpeljavi nove organizacije sploh mogoče, da se posli francoslii tip in se tudi na tem mestu bavimo ž njim posebej, je razlog ne samo ta, da je bdi ta tip merodajen v večini držav, zlasti nam sosednih, temveč pred vsem to, da je vobče tudi beograjski kasacioni sud organiziran po tem tipu, da ima skoraj is Ji ustroj, iste naloge, iste fudkcije, 'in da zastopajo vsled tega naravno zlasti srbijanski pravniški krogi še sedaj mnenje, da bi kazalo vzdržati v tem pogledu pravno kontinuiteto ali še bolje, urediti naše vrhovno sodišče popolnoma po francoskem vzorcu. To mnenje je dobilo posebno oporo s tem, da ga je z njemu lastno vnemo in vsemo razpoložljivimi razlogi zastopal odlični stalni član stalnega zakonodavnega sveta prof. Živojin M. Peric. Oddal je o tem problemu podrobno utemeljeno odvojeno mnenje zakonodavnemu svetu in ga pozneje tudi pu-bliciral v Arhivu, 1. c. 67 ss. Ker je vprašanje zadače našega vrh. sodišča, kakor se nadiejam, dokončno rešeno z določbo § 607 odst. 1 II. ref. nač. cpr. (glej op. 4 na koncu) m z določbo § 350 nač. ki pr. r. (Pr. pregl. II, 106) o sojenju vrhovnega sodišča v stvari sami, se nočem podrobno baviti ž njim, zvest uvodoma označeni obljubi. Glavni argument zoper franco5teo »kasaCijo« je pač dejstvo, da je prikrojena povsem stari francoski proceduri in vsled tega za nas nesprejemljiva, čim smo se odločili za moderna načela Kleinovega in Glaserjevega postopka. Nekkj pomislekov smo itak omenili mimogrede; deloma se razodevajo ob sebi ife poedinih razmatranj, raztresenih po tej razpravi. Vsaj s par besedami pa naj se vendar spomnim institucije t. zv. chambre des requetes To zaradi tega, ker bi dlrug civilni postopek sam na sebi sestave tega oddelka še ne izključeval; saj ga ima na pr. švedski vrhovni sodrti dvor v obliki t. zv. »Nedre Revision«, tisti sodni dvor, ki je njegovi popresoji podvrženo ne samo pravno, marveč tudi dejansko vprašanje in ki se morejo pred njini celo vzprejemati dokazi (Uppstrom v Leske - Loewenfeld, II, 462 s, 477'). Olavnii razlog pa je ta, da zagovarja Peric zlasfi ta oddelek) de lege ferenda s posebnim poudbrkom. Kaj je naloga temu oddelku (ustanovljenemu samo za civilne stvari)? Chambre des requetes je v Franciji zelo stara instiitucija. Gilbert de Voisins jo utemeljuje s temi: que les plus ancfennes ordonnances voulaient qu'avant d'etre adjmfS a presenter des moyens de nullite contre les decisions souveraines, on s'adressat preala-blement gentibus remestarum, pour en obtenir la permission (Rep. 310). Meni se zdi, da je ta institucija prvotno izvirala iz dejstva, da je sodil, kaikor povsod, tako tudi v Franciji, prvotno vladar kot vrhovrti sodnik, da so pa njemu predložili le take pritožbe v odločitev, ki niso bile že na prvi pogled neutemeljene. Že Reglement concernant la procedure du conseil du 28. juin. 1738 predvideva v titre 4. art. 21. predhodno prelresavanje vlog po »sieurs commissaires« kasacijskega dvora: Aucune requete en cassation ne pourra etre portee au conseil, sans avoir ete prealablement communiquee 128 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. komor (oddelkov, senatov) določajo izključno po stvarnih vidikih. Brezdvomno bo namreč po mojem mnenju partiku-larno zakonodavstvo nepremagljiva ovira, ki je v doglednem aux sieurs commissaires nommes en general pour rexamien des demandes en cassafion... (Rep. 7, n. 1), in ustanovni dekret (kasacijskega tribunala ods 27. novembra 1790 določa v ari. 5: Avant que la demande en cassation o« en prise a partie soit miise en jugement, il sera prealablement examine et decide si la requete doit etre admjse et la permiission d'assigner accor-dee; art 6 pa: A set effet, tous les six mois, le tribunal de cassation nom-miera vingt de ses membres pour former un bureau, qui, sous le titre de bureau des reqetes, aura pour fonctions d'examiner et de juger si les re-queteis en cassation ou en prise a partie doCvent etre admises ou reje-tees; ce bureaui ne pourra juger qu'au nomb^re de douze (!) juges au moins. (Rep. 22, n. 1). K temu pripominjata Dalloz-Verge, 814, no 880; La principale attribution de la chambre des requetes est d'examiner la recevabilite ou la non-recevabilete de toutes les demandes' en cassat.on en matiere civile. Si elle les juge bien fondees, elle prononce une arret d'admissi6n non motive, pour etre Taffaire ulter.eurement et contradic-toilremient plaidee devant la chambre civile. Au contraire, si elle juge la dlemande ncn recevable ou mal fondee, elle la reiette au moyen d'un arret motive. Za nas je s tem naloga ;e zbornice zadostno označena. Kaj pomeni torej cham.bre des requetes? V primeru, da je pravni leki formalno v redu in da ni očitno neutemeljen, pomeni, da se is;!a stvar d|vakrat pretresa, in sicer najprej v chambre des requetes in potem v chambre civile. Ker pa je osobje teh dveh oddelkov strogo ločeno, pomemi hkratu, da so pri isti stvari zaposleni vdruglič povsem drugi sodniki, da se miora potemtakem baviti s Kako stvarjo sedaj nič mianj kakor 16 + 16 = 32 sodnikov! V primerih pa, ki glede njiih zavrne pravni lek že chambre des requetes dokončno, ima to samo ta negativni dobiček, da se ni pečati s stvarjo še drugim 16 sodnnkomr. HkraJu pa je dana možnost, da sodita ta in civiilna .kiomora o istem pravnem vprašanju različno. Vidim v tej ureditvi samo nasprotje od tega, da se pospešuje brzina in enotnost judikatmre, M sta po nazinanju braniteljev tega oddelka njegova glavna prednost. Samo to hočemo tu navesti, ker se to. zlasti pa neopravičljivo tratenje sil in časa v literaturi ne poudarja. Sicer pa opozarjam na odlično utemeljeno mnenje stalnega člana St. Z. Sv. in poročevalca dr. Hugona Werka, sediaj objavljeno tudi v Arhlviu 1923 (knjiga 23. 133 ss); pridružujem se mu v vsakem pogledu. V našem načrtu ni zasledoivati niti najmanjše reminiscence na francoski kasacijski dvor. Primemo' na povsem drugih temeljih sloneči proceduri sta tudi zadača in ustroj vrhoivnega sodišča povsem' drugačna kakor v Franciji. Zdi se mi pa, da odmeva francoska chambre des requetes v predpisu čl. 34 uredbe o poslovnem red|u u drž. savetu i upravnim siudovima od 5. septembra 1922. Referent mora najprej poročati »sednici« (torej pač navadnemu senatu petorice sodniklov) o tem, če je tožbo zavmiM iz raz- Organizacija sodišč po najnovejšem zaikonsl