Posamezna Številka 30 vinarjev. Štev. 80.
V Ljubljani v soboto dne 19. aprila 1919.
Leto 1.
« teto leto . K 60-—. ze pot teta . K 30-—. V* * fetrt leto . „ 15.—.	„ en mesec „ 5'—■.
■roništoo bi ppravfllltvo: Kopitarjeva alka Stav. 8. — ----------------- Telefon	5tev.	50.	--------------------
NEODVISEN DNEVNIK
Inserati: Enostoipna petitvrsta (72 mm Klrolte in 3 Ml visoka ali nja prostor) za enkrat po K V20. —• Poslano: Enoslolpna pstitvrsta K 1'—. — Izhaja vsak dan. izvzamSi nedelje in praznike, ob J. uri popoldne
Američani trdno za Reko.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Zagreb, 19. aprila. Deželna vlada je ?re3ela od jugoslovanskega dopisnega ”r&cla v Parizu preko Berna tole brzo-ko; Javljajo, da bo Amerika trdno
ostala na svojem stališču v vprašanju Reke, da jo dajo Jugoslovanom, brez ozira na laške pretil je, da za p us »e Pariz, Čo ne pritrdijo njih zahtevam.
Preliminarni mir 15. maja.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Zagreb, 19 aprila. Iz Pariza javlja- i Poljska. Preliminarni mir bo podpisan preko Curiha, da bo Gdansko dobila ' dne 15. maja-
Ljudska stranka.
-Posebno poročilo »Večernemu listu*.
orl i ^rck» 19. aprila. Iz Mostara javljajo v G- aprila: Danes se je vršil tu sestanek Ccž°vinskih katoliških duhovnikov, na
katerem se je soglasno in z navdušenjem sprejela resolucija, v kateri pozdravljajo idejo nove ljudske stranke.
Italijani se pripravljale.
LDU Reka, 18. aprila, V Trstu mrgoli ’Wijanskega vojaštva, luka pa je prazna. Vanjo prihajajo samo tiste maloštevilne *^dje, ki dovažajo živila, katera pošilja
ententa za Jugoslavijo, Nemško Avstrijo in Čehoslovaško republiko. Kljub že javljenemu socialističnemu gibanju vlada v mestu na zunaj mir.
M\\m utrjujejo demarkacijsko Mo.
. LDU Reka, 16. aprila. (Zakasnelo.) ‘‘Bujani utrjujejo z vso naglico višave v golici Snežnika, grade betonske jarke in ,avho dva metra visoke žične ovire. Zad-dni privažajo veliko število topov ter fazpostavljajo v bližini demarkacijske r*e- Italijanskega vojaštva je ob tej črti Se polno. V Ilirsko Bistrico je pred krat-
kim prišla italijanska agitatorica. Imela je na italijansko vojaštvo javen nagovor, v katerem jih je pozivala, naj vztrajajo in vrše svojo domoljubno dolžnost. Opozorila jih je na važnost gozdov, ki jih imajo sedaj italijanske oblasti na zasedenem ozemlju v svoji moči,
V
V	Ilirski Bistrici je italijanskim četam P°vel'eval italijanski podpolkovnik, zelo Pfijazcn, odkritosrčen in vseskozi- pošle-*j)aški mož. V razgovorih s slovenskimi
0,*iačini je ponovno izjavil, da razumeva ‘°Venski odpor proti italijanskemu zase-
deni!:, ker ie vendar očito, da so vsi ti kraji povšeih slovenski. Povedal je tudi, da je v Italiji ponekod nepopisna lakota, (Da e to res sledi tudi iz dejstva,: da jemljejo italijanski častniki, ki Odhajajo v. Italijo na kratke dopuste, seboj prav znatne zaloge
Vstajenje.
Praznik vstajenja praznujemo danes^ lepi praznik zmage nad smrtjo, praznik upanja, pomladi. Še nikdar ni bil ta praznik žalostnejši nego je letos. Naš narod stoji neposredno pred veliko narodno nesrečo, pred nevarnostjo, da v imenu pi"a-vice in zakona izgubi mnogo svoje zemlje, katero je obdeloval, branil in ljubil skozi stoletja, da izgubi mnogo svojih ljudi, kateri so bili njega nedeljivi del. Naš narodi stoji pred težkimi gospodarskimi in družabnimi vprašanji, ki se mu skrivnostno in grozeče bližajo. Naš narod stoji pred ogromnimi nalogami v novi, še ne urejeai državi. Mračen je lotos ta praznik zmage in upanja, kakor mračno pomladno nebo, ki se razprostira nad nami in noče niti za trenutek poka/ati šVdnca,
A tem večja, lem znamenitejša je velika noč in tein bolj n k m je potrebna. V teni jc ravno ves. pomen tega največjega praznika krščanstva, da neti upanje, ko bi po človeški pameti moralo ugasniti, da mrtve obsoja, da dela čudeže. Kdor veruje v Jezusa Kristusa, od smrti, iz groba vstalega, nosi v sebi klico večnega življenja. Naš narod je ob tej \ eri trpel in vendar živel skozi v ekov e. Velikonočno upanje, vera v zmago duha nad močjo, pravice nad krivico, ga je krepila. Umrl ni takrat, ko je brez lastne državnosti bil plen vseh bojevitih in državnih bolje organiziranih sosedov, živel je tedaj, ko je ječal pod bičem tujega plemstva, in vzdržal se je tudi v tistih najtežjih letih, ko je vsa silna moč nemštva, s pomočjo mogočne države, pritiskala s severa nanj, da ga iztisne z rodne zemlje. Trpel ie, čakal in upal, obnavljaje vsako veliko noč vero v zmagovito moč svoje pravice.
Aii naj torej obupamo sedaj? Resnično, udarec, ki nam je namenjen, nas bo ranil v srce, kadar nas zadene. Bližamo se ' morda dobi, ki bo ena najtežjih v naši žalostni zgodovini. In vendar — smrti nil T| velikonočna vera je v nas, utrjena pf skušnjah preteklosti, čudodelka prihodno sti. Po vsem neskončnem trpljenju pridf dan vstajenja, po mraku solnca prislje ža< rele luči, ki bo pregnal sence smrti.
Dobrodošlo vstajenje! Vesela Veliki
noči
živeža, ki ga imajo tukajšnje italijanske Žete v izobilju. Ko bi ga ne imeli, v takem izobilju, bi se po soglasnem Zatrjevanju Italijanov samih vojaštvo že davno pobu-lilo in jo potegnilo domov.) Ko se je raz-
vedelo, kakšnih nazorov je ta pošteni italijanski. podpolkovnik, ga-vje /vojaška, oblast nenadoma upokojila in iz! Uirrke Bistrice prestavila neznanek a.m.
Italijanskih ovaduhov je po vsem zajedenem ozemlju nebroj. Vojaška oblast « v te posle prisilila beneške Slovence, ki smejo naš jezik. Kjerkoli se zbirajo naši ljudje, s« znajde naenkrat tudi nekaj italijanskih vojakov, ki se delajo kakor da jih
vsa okolica nič nc zanima in kakor da ne razumejo besedice. Kdor pa izpregovori Italijanom nevšečno besedico, tistega prav gotovo že takoj naslednjega dne predse pokliče italijanska oblast, ga na kratko zasliši in ostro kaznuje.
Slovensko ljudstvo ie obupano.
Videč, kako Italijani hite z utrjevanjem, zbiranjem čet ter razpostavljanjem lopov, se naši ljudje vdajajo misli, da nik-
iroiB
Za prebrano je izborno preskrbljeno. Italijani dovažajo velike množine žita, pšenične moke, koruzne moke, testenin in
dar več ne pridejo nazaj pod Jugoslavijo, Le težko jih je utolažiti in vzravnati.
izborna.
masti, ter ta živila v bogati izmeri porazdeljujejo med prebivalstvo, da bi ga pridobili zase. Pa se jim ne posreči.
Ameriški izvedenci prati Stali
LDU Lugano, 19. aprila. (ČTTJ) »S*-colo« javlja iz Pariza: Amerikanski izvedenci so o zgodovinskem, zemljepisnem,
Žospodarskem in narodnem vprašanju ja-ranskega problema oddali skupno stro-
kovnjaško mnenje, ki ni ugodno italijanskim zahtevam po Dalmaciji, Italijanska delegacija vzdržuje svoje stališče glede Reke.
LDU Dunaj, 18. aprila. (Dun. KU) Na Dunaju je mir. Število mrtvih znaša 5. Javna poslopja straži narodna bramba, LDU Dunaj, 18. aprila, (Dun, KU) Ententni diplomat se o včerajšnjih nemirih v listu »Neuer Tag« izjavlja sledeče: V en-tentinih krogih je bilo sicer znano, da so na Dunaju agitatorji iz Nemčije, Ogrske in Rusije, vendar pa so prišli včerajšnji dogodki nepričakovano. Povdariti se mora, da je Dunaj popolnoma brez vseh živil, katera se morajo skoro vsa uvažati iz inozemstva. Namanjši nered v železniškem prometu, ki bi vsled nemirov utegnil nastati, bi povzročil največjo bedo. Agitatorji in hujskači naj bi torej pomislili, kake posledice lahko rodi njihovo zločinsko delovanje, Ententnemu zastopniku ni znano, da bi ententne vlade mislile zasesti Dunaj 8 svojimi četami, Nadaljno dovažanje živil za Dunaj in nove pomožne akcije so samo mogoče, ako dunajsko prebivalstvo samo ne ovira pri tem entente,
LDU Dunaj, 18. aprila. (Dun. KU) Berlinski policijski predsednik izjavlja v listu »Neuer Tag«, da so bili včerajšnji nemiri komunistični poskus puča, ki se je že dolgo pripravljal; dokazan je vpliv ogrskih komunistov. Poskus se je ponesrečil, mir se ne bo več kalil. Narodna bramba se 'drži popolnoma zadovoljivo.
LDU Branaj, 19. aprila. (ČTTJ) V nekem hotelu so včeraj aretirali ogrskega boijševiškcga agitatorja Steinerja,, ki f»e je živahno udeleževal predvčerajšnjih demonstracij. Našli so pri njem ve-
like vsote denarja in vrednostnih papirjev. Prišel je na Dunaj iz 'Budimpešte kot kurir komunistov.
LDU Budimpešta, 18. aprila. (Dun-KU) Ogrski doipsni urad javlja: Poverjenik Bela Kun je poslal dunajski »Ar-beiterzeitung« izjavo, s katero ugotavlja, da ogrska sovjetska vlada s predvčerajšnjimi dunajskimi dogodki ni v zvezi in s katero protestira, da bi se na ta način skušalo zastrupljati medsebojne prijateljske stike.
LDU Dunaj, 19. aprila, (ČTU) Narodna bramba je ostala tudi danes v parlamentu ter bo zasedla tudi druga javna poslopja. Danes je zopet kritičen dan. Naznanjenih je več shodov komunistov, invalidov, brezposelnih in bivših vojnih ujetnikov, Razen tega bo danes vlada naznanila koncesije brezposelnim in invalidom. Parlament ostane zatvorjen. Narodna bramba skrbi za red in mir,
LDU Dunaj, 18. aprila. (ČTU) Član angleške komisije na Dunaju Danister je izjavil zastopnikom časopisja: Seveda sem takoj dobil poročila o nemirih na Dunaju. Bila je moja dolžnost, da. sem o tem takoj poročal v Pariz. Zaenkrat nimamo povoda, omejiti pošiljanje živil na Dunaj, ako se nemiri, kakršni so bili včeraj, ne bodo ponavljali. Vemo, da je večina dunajskega prebivalstva proti boljševizmu; ako pa se bodo taki nemiri ponavljali, potem ne verjamem, da , bi mogli zavezniki še nadalje dovažati živila.
Brez Reke m Trsta.
: }
LDU, Bern, 17. aprila,' Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča:
Splošni vtis tega tedna je v resnici vtis velikega tedna, ker prinaša rešitev italijansko-jugoslovan, vprašanja, .Wilson daje jadranskemu vprašanju prednost pred vsemi drugimi vprašanji. Vsi listi se baviio s lem vprašanjem. Vtis je ta, da izgubljajo italijanske zahteve tal. Zadnja dva tedna je bila naša splošna akcija izredno boje-vita, .
Naši prijatelji, predvsem Steed (»Ti* mes«) in Gauvair (»Journal des Debats«) se bavijo izključno z reškim vprašanjcni«
Vingu, najboljši aastopnik zelo ugled* nih angleških in ainerikanskih listov, je obiskal Trumbiča, ki mu je v dveurnem pogovoru natančno obrazložil naše zalite* ve glede Reke, Trumbičev intervju v »Morning Post« živahno komentirajo ita' lijanski listi.
Današnji »Journal Radical« se enef* gi.čno izjavlja proti prenapetim italijanskim pretenzijam, osobito proti temu, da bi Jadransko morje bilo morje italijansko. Ko ie Sonnino leta 1915, v Londonu p0“' pisal pakt, ni dobil šarilo kompenzactf« ampak tudi pridobitve, ki nasprotuje)0 Neitalijanom. Danes so italijanske zalite* ve večje, in sicer na stroške aliiranih na' rodov, ki so v boju veliko več doprinesli žrtev kakor Italija. Italijanske zahteve n1' majo nobene podlage, nobenega vzroka z® potrebo zavarovanja enostranskega ja' dranskega obrežja za Italijo. Logično b1 na ta način tudi Anglija lahko reklami' rala Calais, Dunkerque, Boulogne, v ka* terih krajih stanuje nekaj Angležev. Italija po londonskem paktu dobi Trst j11 Tiident, tedaj mora Jugoslavija iz istih razlogov dobiti Reko, Jadransko morje, nc more biti osebna last Italije, Namesto neprekoračljivega prepada bi se moral najti način zveze, ki spoji oba sosedna na' roda,	,	!
LDU Praga, 18. aprila. (ČTU) 'Da' nes je bilo tukaj ob veliki udeležbi zh®' rovanje čehoslovaškega narodnega uCl' teljstva. Zborovanje je poslalo pozdrav' no brzojavko predsedniku MasarykV’ učiteljem v čehoslovaški sibirski voj' ski ter ministru za prosveto Habcr' mannu. Učitelj Braun je razpravljal , vprašanju ureditve juridičnih in mate' rielnih razmer učiteljstva. O razmet šole do verstva je govoril učitelj J011'
o	vprašanju izobrazbe učiteljev pa str°* kovni učitelj dr. Soukup, ki je zahtev^ izobrazbo učiteljstva na filozofski ‘,a* kulte ti. Posl. prof. dr. Lukavsky je P. ročal o pogajanjih glede vprašanja uci tel.js.kili plač. Ob velikem navdušeni^ je ravnatelj Svoboda predlagal, naj s • pošlje pozdravna brzojavka jugoslo-
vanskim bratom, naslovljena na
bel*
grajsko vlado, v kateri se izraža \\x da se vse želje Jugoslovanov kina uresničijo. Po volitvi. v izvrčevalni 0
sek in po utemeljevanju zahteve uči-teljic po odpravi celibata, se jo zboro-vanjo zaključilo z govorom člana narodne skupščine ter glavnega urednika 'Narodnih Listov« Siea.
Hoji m Koroškem.
Ljubljanski dopisni urad poroča 19. prila dopoldne iz uradnega vira: 18, t, m. -jutraj kakor tudi ponoči 19. t, m, smo pregnali v okolici Dobrove in Kabona nemške patrole. Položaj neizpreemnjen.
Pospešitev jadranskega vprašanja.
LDU Pariz, 18. aprila. (ČTU) »Matin« poroča o sprejemu nemških zastopnikov v Versaillesu, o katerem je dejal WiIson: Ni rečeno, da se bo prekinilo proučevanje vseh vprašanj, ki so v zvezi s splošnim mi-rom- Tudi se ne bo odlašala odločitev teh ^Prašanj, temveč more se pričakovati hi-5° °hravnavanje teh zadev. Upam, da bo-
0	vPrašan‘a, ki se tičejo Italije nepo-?rct’n°, zlasti jadranski problem, kmalu izgotovljena. Jadransko vprašanje se po-evž drugih vprašanj neprenehoma proučuje, da se rešitev pospeši, »Matin« ob-lovlja, da bo vsa mirovna pogodba kmalu P® °hjavljenju pogojev predmiru z Nem-CU° c\°gotovljena. Nedvomno bodo tudi zastopniki drugih sovražnih držav koncem cga mesca povabljeni v Versailles.
Meščanski sn stanovski svet m Dunaju.
LDU Dunaj, 10. aprila. (DKU) Več industrija Inih, obrtnih in trgovskih korpora-cij je izdalo proklamacijo na javnost, v kalen predlagajo, naj se ustanovi dunajski meščanski in stanovski svet. Naloga tega sveta ne ho stanovski boj proti drugim slojem, temveč gojitev sloge in sporazuma med vsemi sloji meščanstva in delovanje
javno blaginjo.
Dogodki m Bavarskem.
LDU Monakovo, 18. aprila, (DKU) Zjutraj se je bela garda pri Dachu brezpogojno predala rdeči gardi. Rdeča garda je vplenila mnogo infanterijske municije, 4 topova, 3 strojnice in drug materijah ^jela jc več sto mož med njimi 4 častnike, “deči so imeli 8 mrtvecev in mnogo ra-mencev. Streljali so preko Dachaua, jr*. LDU Monakovo, 18. aprila, (Dun.
' Rosenheim jc še na strani sovjetske fnrtUi e' d očim so Augsburg, Kempten, Smstadt in Pasova odstopili. Landshut je
nev‘ralen.
demarkacijska črta m Slovaškem zaprta.
,	. LDU Pariz, 18. aprila. (ČTU) Od jutri
° demarkacijska črta na Slovaškem hermetično za ves promet zaprla. Občinstvo
se opozarja, da bodo brez izjeme odklonjene vse prošnje za dovoljenje prekoračenja demarkacijske črte.
Češka banka v Pragi.
LDU Praga, 18, aprila. (ČTU) Češka banka v Pragi je imela včeraj svoje 11. glavno zborovanje. Navzočih je bilo 117 akcijonarjev, ki so zastopali 5552 akcij. Iz čistega dobička, ki znaša 956.838 kron 52 vin., se bo razdelila 5odstctna dividenda, to je 44 kron. Zborovanje je pooblastilo upravni svet za priprave za zvišanje akcijskega kapitala na 40 milijonov kron,
Živnostenska banka.
LDU FVaga, 18. aprila. (ČTU) Kakor poroča »Narodni Politika«, je bil izvoljen za predsednika Živnostenske banke dr. Malinsky, za prvega podpredsednika Fr. Bečka in za drugega podpredsednika Vaclav Nemec,
Likvidacija poljskega narodnega komiteja ¥ Parizu.
LDU Pariz, 18. aprila. (ČTU) Poljski narodni komite v Parizu j c v svoji seji dne 15. t. m. sklenil nastopno: Z ozirom na to, da se je poljska država že konstituirala in da jo pvipoznana po drugih državah, nadalje 7. o/.irom na to, da ima Poljska legalno, po drugih državah pripoznano vlado in formelno konstituirano delegacijo na mirovni konferenci v Parizu, smatra poljski narodni komite svojo dosedanjo nalogo ža končano. Sporazumno z ministrskim predsednikom Paderoveskim sklene komite, predati svoje posle v enem mesecu ministrtvu za zunanje stvari, vojnemu ministrstvu ter poljski mirovni delegaciji.
Za carske rodbino.
LDU Berlin, 18. aprila. (ČTU) Iz Pariza poročajo:	Po	londonskih	brzojavkah,
bo Anglija odposlala križarke v Krim po rusko carinjo vdovo in 19 drugih članov carske rodbine. Med njimi je baje tudi veliki knez Nikolaj Nikolajevič, čigar brat veliki knez Petar je poročen s sestro ita-linjanskega kralja. Italijanski kralj jc povabil Nikolaja Nikolajeviča, naj se nastani v Rimu. Angleške križarke so že dospele v Carigrad, Za druge člane bivše carske rodbine bo angleška vlada določila bivališča.
Usoda ffiljema ¥ Wil$08iovIto rokah.
LDU. Berlin, 18. aprila. (ČTU.) Iz Ko-pengahna poročajo: Po londonskih brzojavkah so aliiranci sklenili, prepustiti odločitev o usodi bivšega cesarja Viljema Wilsonu. Ne namerava se staviti Viljema pred sodišče. Wilson'naj odloči, ali naj Viljem živi v bodoče v popolni svobodi ali naj se pošlje v pregnanstvo.
!z pokrajirse.
k Blagoslovljene velikonočne praznike vsem cenjenim naročnikom, bralcem in prijateljem želi uredništvo in
upsraviiištvo »Večernega lisln«.
k Slovenski fantje na braniku do<
m o vine želimo vesele velikonočne pra& • nike ter obenem pošiljamo prisrčne pozdrave iz slovenskega Korotana vsem veselim dekletom v domovini, da bi nas veselega srca sprejele ob zmagoslavni povrnitvi v domovino. I)r. Krese Fran, cand. jur. Šinkovec Miroslav, enol prostovoljec Zorman Vladimir, enol. prost. Pintar Zvonimir; vojaški kurir Jeraj Bogomir.
k Begunke-vdove, ki k svojim prošnjam za pokojnino in vzgojevainino po padlih ali pogrešanih možeh in očetih ne morejo priložiti zahtevanih rojstnih, krstnih in poročnih listin, lahko vseeno že sedaj prosijo. Oglasijo naj se pri svojem okrajnem glavarstvu, ali pa Predstojništvu begunskega taborišča v Strnišču pri Ptuju ali pri Posredovalnih uradih za begunce v Ljubljani in Novem mestu, ali pri Čevljarski zadrugi v Mirnem, sedaj v Vrbovcu pri Mozirju. Tam bodo izpolnile in podpisale poseben formular in v kratkem jim bodo nato priznane njihove pokojnine in vzgo-jevalnine za otroke,
k Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel; odsek za Slovenijo, Odsek za Slovenijo ima od 17, aprila t, 1, naprej uradne ure vsak dan izimši nedelje in praznike od 8, ure dopoldne do 2, ure popoldne. Stranke se sprejemajo samo v torkih, četrtkih in sobotah, in sicer le od 10. do 12, ure dopoldne. Drugi dnevi, oziroma druge uradne ure so določene za konceptno delo in se stranke v tem času ne sprejemajo, k Visokošolcem-tehnikoml Vseučili-ška komisija pri deželni vladi za Slovenijo, subkomisija za tehnično fakulteto daje začasno naznanje, da smemo upravičeno upati na oficijelno otvoritev tehničnega tečaja v Ljubljani pričetkom meseca maja, in sicer se naj prično predavanja za I. semester oddelkov gradbenega, strojno-elek-trotehničnega, rudarskega in geodetskega. Prva dva (izredna) semestra bi trajala od pričetka maja do pričetka novembra t. 1,,. tako da ostane slušateljem odprta možnost do jesenske inskripcije na tuji visoki šoli, če bi se do takrat ne dosegla ustanovitev ljubljanske tehnične fakultete ali visoke šole po zakonitem aktu. Izrecno se poudarja, da bo imel tehnični tečaj povsem visokošolski značaj in se le začasno rabi navedeni naziv. Subkomisija mora v najkrajšem času prijaviti deželni vladi točno število slušateljev I. semestra tehničnega tečaja namerjenih štirih oddelkov. Zato nujno poživlja vse tehnike-visokošolce pr-voletnike ter vse abiturijente, ki nameravajo k tehničnim študijam, da se nemudoma pismeno prijavijo za obisk tehničnega tečaja v Ljubljani maj-november. Te prijave so posebne važnosti in naj se vpošlje-jo polnoštevilno. Vsi tovariši visokošolci« tehniki se prosijo, da skrbijo za to, da se odzovejo temu pozivu prav vsi, ki pridejo v poštev. Prijave je vposlati na naslov; Ing. M, Šuklje, Bleivveisova cesta 7,, I,
k Zvišanje železniških cen. Vsled podraženja obratnih stroškov bo nem-ftkoavstrijski prometni državni urad »višal osebni in blagovni tarif na vseli, itako tudi na južni železnici. Vozne cene tretjega razreda bodo zvišali za 50 iodstotkov, drugega razrega pa za 60 odstotkov, prvega za 100 odstotkov, za prtljago pa za 50 odstotkov. Olajšave bodo veljale Se dalje.
k Otvoritev železnice Belgrad—Niš. JDne 20. junija se otvori železniška proga Belgrad—Niš.
k Okradena blagajna. V noči od 16. Ha 17. aprila je dosedaj neznani tat »prozno prišel v pisarno občinskega ge-renta v Spodnjem Dravogadu, vlomil v občinsko blagajno ter odnesel okroglo 2500 K. Za storilcem še ni sledu.
k Lovska dražba. V ponedeljek, dne 5, maja 1919 ob 11. uri se odda pri okrajnem glavarstvu v Radovljici na javni dražbi v zakup lov občine Ribno za dobo petih let, to je od 1. julija 1919 do 30. junija 1924. Dražbeni pogoji so na upogled med Uradnimi urami pri okrajnem glavarstvu v Radovljici,
k Roženo moko, izvrstno dušičnato gnojilo oddaja Slovenska kmetijska družba po 105 K za 100 kg z vrečami vred, To umelno gnojilo je posebno velike vrednosti za vinograde, ker se v zemlji razkraja le polagoma in deluje torej po več let. Pozivljemo vse kmetovalce, v prvi vrsti pa vinogradnike, naj si to umetno gnojilo naroče za pomladno gnojenje. ,Trosi se ga lehko vsak čas, treba ga je pa pod-Jtopati in podorati.
Sz Ljubljane.
1 Glasbena Matica. Slovenski priljubljeni umetnici koncertna pevka gospa Pavla L o v š e in koncertna pianistinja Ido. Dana Kobler ste izbrali za svoj ljubljanski koncert, ki se vrši na Velikonočni ponedeljek, 21. t, m,, v Unionski dvorani, sledeči krasni spored: 1, Josip Pavlič: Tri pesmi iz O. Župančičevega cikla »Ciciban«, a) Ciciban-Cicifuj. b) Uspavanka I. c) Vrabec in strašilo. Poje gospa Pavla Lovše, 2. a) Chopin-Liszt: Mes-joies. b) Chopin: Etuda, Na Klavir svira gdč, Dana Kobler. 3. a) Alabijev: Slavček. Ruska narodna, b) I. pl. Zajc: Hajd u Kolo! Poje Pavla Lovše, 4, a) Suk: Večerno razpoloženje. b) Smetana: Furiant, Na klavir evira Dana Kobler. 5. a) Binički:	Da	su
meni oči tvoje . . . b) Bajič: Uspavanka, c) Bajič: Ala nešto. Srbske skladbe poje Pavla L ovše. 6. Liszt: Balada v H-molu. Svira Dana Kobler. 7, Srbske narodne pesmi: a) Tišina nema. b) Što mc ne ljubiš? c) De-Vojčica ružu brala, č) Kad s’ ugasni sunca Zrak. d) Moma je kraj vode stala, e) Kolo. f) Haj, haj, vina dajl g) Dok je nama Miloša, junaka. Pesmi poje Pavlu Lovše. Na klavirju spremlja Dana Kobler. — Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ■ulici 54.
1 Na koncert gospe Pavle Lovšetove in gdč. Dane Koblerjeve na Velikonočni ponedeljek opetovano opozarjamo, Slovenci smo ponosni na velike vspehe, katere sta
naši umelnici zasluženo dosegli pri naših jugoslovanskih bratih Hrvatih in Srbih, Gospa Lovšetova je na koncertih izvajala skladbe naših najodličnejših skladateljev: Lajovica, Pavčiča, Deva, Kreka in s tem seznanila Hrvate in Srbe z našo mlajšo generacijo modernih skladateljev. Zaslužno delo je izvršila sebi in Slovencem v čast. Tak kulturni stik bo treba sistematično gojiti v Jugoslaviji. Najvišje priznanje sla obe umetnici dosegli od Njega Viso-čanstva regenta Aleksandra, ki je njih koncert poselil, umctnici na sodelovanje pri dvornem koncertu povabil in jih obe z redom sv, Save odlikoval. Poleg Ličarja, ki potuje s Kocianom, ste naši umetnici prvi, ki ste hvalo in slavo slovenske glasbe ponesli k Srbom in Hrvatom, V ljubljanskem koncertu bo gospa Lovšetova skladbe Lajovica, Deva in Kreka, katere je v Ljubljani že mnogokrat izvajala, zamenjala s srbskimi skladbami kapelnika kraljeve grde Biničkega in skladatelja Bajiča. Izvajala bo prvikrat v Ljubljani lep šopek srbskih narodnih pesmi. Naslop naših pravih umetnic Koblerjeve in Lovšetove bo nudil občinstvu resnično velik umetniški užitek,
1 Ljudski oder v Ljubljani ponovi v sredo 23. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu petdejansko igro »Dekle z biseri«. Po II. Hider Ilaggardovem angleškem romanu dramatiziral dr. Gvido Rant. Vstopnice se dobe v predprodaji v torek in sredo v Jugoslovanski knjigarni (Katoliški bukvami), ne v Ljudskem domu kol je pisano na programih, in eno uro pred predstavo pri blagajni. Otrokom pod 14 letom vstop ni dovoljen.
1 Cvetlični dnevi, 26. in 27. t. m. bosta dva cvetlična dneva v korist slov. akademikov v Zagrebu. Cvetke naj se blagovolijo poslati v petek in soboto 25. in 26. t. m. hišniku »Narodnega doma«, predplačila pa je pripravljen spx’ejemat,i z odprtimi rokami tovariš blagajnik Joža Baričevič, jurist, Franca Jožefa cesta 16 v Ljubljani. Veselični odek S. Z. S. A_.
1 Pirhe našim malim. Katerim pač? Otročičkom bolnim v Otroški bolnici v prvi vrsti spadajo, To se zgodi najložje s lem, da pristopimo kot udje k društvu za vzdrževanje otroške bolnice, V Ljubljani naj ne bo gospe in ne gospodične, ki bi ne bila ud tega društva, V širni Sloveniji pa naj ne bo mesta in trga, kjer se ne bi nabiralo zanje, pa tudi Štajerci naj to store, saj pošiljajo svoje najubožnejše otroke posebno zadnje čase v ta zavod. Tukaj nc poznajo ti ubogi mali bolniki nobene politike in nc vprašujejo, kdo da je dal, ampak tisti, ki je dal, naj prejme plačilo od zgoraj. Nabiralne pole pošilja radevolje otroška bolnica v Ljubljani; istotam sprejme z veliko hvaležnostjo vsak najmanjši dar. Želeč vsem prijateljem malih bolnih otrok veselo »Alelujo«, kličemo: »Pirhe našim malim!«
1 Shod žensk se vrši v Mestnem domu na velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoldne. Ženske vseh strank brez razlike se vljudno vabijo. Dnevni red: Odgovor vlade in volitev nadzornic. — Sklicateljice. ‘
1 Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana ima dne 31. maja 1919 ob 3« uri popoldne odhorovo sejo, dne l.< nija 1919 ob 10. uri dopoldne pa prvi občni zbor v Ljubljani, in sicer v Mest< nem domu. Oprava: gasilski kroj pica, brez sekirice.) Dnevni red princ* se »Gasilec«.
1	Poslovalnica za krmila v Ljubljani preneha s 1, majem 1919 svoje poslovanje in poziva vse one, ki so si izposodili pri njej vreče proti kavciji, da te vrnejo naj-< dlje do konca mesca aprila. Od 1, maja naprej se vreče nc bodo več sprejemale.
1	Čigava so drva? Po Ljubljanici le priplaval 1 čoln drv in se je ustavil pri tovarni Vala. Lastnik naj se zglasi v Hrušic* št, 14,
Politična kronika.
p Laške laži o neredih v Jugoslaviji;
Ne mine dan, da bi. laški listi ne poroča]1
o	težkih neredih in revolucionarnem ž1' banju v Jugoslaviji, zlasti na Slovenske1’1 in Hrvatskem, »Giornalc d’ Ilalia* prinafe . vest iz Irsta, da so izbruhnili hudi boj1 med prebivalstvom Slavonije in med srb' skimi četami, ki zatirajo Hrvate, ker baje nočejo priznati kralja, Takor na to pa P°' roča ta izvrstni informator v Trstu, da s° nastali nemiri tudi med srbskimi vojaki samimi, ki zahtevajo republiko. To pr°^' s!oyje je jaseu dokaz za to, da se fabrici' rajo te vesti kar na kralko v Trstu z namenom delati razpoloženje proti Jugoslovanom in njihovi državi.
p WiIson proti italijanski Reki. »Gl-ornale d’ llalia« prinaša poročilo o položaju v Parizu in pravi, da je vest o namenu Wilsonovem, vrniti se v Amerik0 pred sklepom miru vzbudila veliko razbuf' jenjc, ki sc je pa že poleglo, ker se izjaVf Ija od oficijelne ameriške strani, da osta«6 ameriški prezident do končnega sklep3 miru. Splošno pa se ima za to, da so hoteli ameriški krogi s to vestjo vplivati na Francijo in Italijo, da sprejmejo Wilsonove predloge glede dolčitve mej, ki ne sogla' šajo z njunimi željami in aspiracijami. La' ški list seveda protestira proti Wi!sonovij11 načelom, ki noče priznati Italiji Reko pravi, da si mora Italija sama izvojevafo svoje pravice, če jih Wilson in Lloyd G®' orge nočeta pripoznati. Od Italije se *>e more zahtevati, da žrtvuje svojo kri hrvat' skim janičarjem in njihovim blaznim za' htevam. ^Giornalc« primerja potem Jugoslavijo afriškim in azijskim kolonijam (l)^1* pravi, da se Italija nc more odreči svoji^J težnjam ravno tako, kakor se tudi Anglc0 nočejo odreči Indiji in Amerikanci M°p' noeovi doktrini. Italija pa tudi ne Jlj0l;f dopustiti zavlačevanje določitve njenj" mej, kar je, kakor sc zdi, namen LIoy“a Georgeja in WiIsona.
p Plebiscit v Trstu. Poročilo, ki & ’c prinesel »Slovenec« o glasovanju v Trstni po katerem jc glasovalo samo 15 odsto ' kov prebivalstva za Italijo, je vzbudilo Pf1 Italijanih velik strah. Ker so ta dopis^ Pfl* občili tudi razni nevtralni in drugi pisi, so se videli Italijani primorane vC dementirati. »Agenzia Stefani« je prin«s
l
9ementi, ki ga prinašajo tudi pariški časopisi, V dementiju omenja »Slovenca« in Njegovo poročilo ter konča z naslednjim laključkom; »Skoraj nepotrebno je pripomniti, da so te vesti tedencijozne. Vse prebivalstvo Trsta je ponovno zahtevalo samo svojo združitev z Italijo, ampak j® poslalo tudi peticijo, da se pridruži i Reka i Dalmacija kraljevini Italiji.« — S kakšno pravico pa more zahtevati tržaško prebivalstvo, da se združi Reka in Dalmacija z Italijo? Kdo je končno to prebivalstvo Trsta? Mogoče tisoči laškega Vojaštva in oni, ki so se že tekom okupacije priselili?!
Vprašanje Reke. Pod lem naslo-forn je priobčil »Journal d o s Debats« 'taljši članek Auguste Gauvaina, o katerem smo že prinesli kratko poročilo. Prinašamo še nekatere zanimive podrobnosti: Italijanska vlada smatra Hrvate in Slovence kot sovražnike, pri-Poznava. samo kraljestvo Srbov in se Prani pripornali kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovenčev. Po proklamaeiji združenja teh treh delov istega naroda.
Y	d°segla Italija pri svojih zaveznikih.
.a 80 odložili priznanje te države »do izvedbe premirja«. Reklo se je, da sc ?re S{tmo za pojav enega dne, ali kvečjemu par tednov. Minuli so meseci. Dr-faya SHS se je ustanovila in v redu de-m.ie, njen parlament zboruje. Ujedinje-J^Ue. popolno. Edina opozicija sc je pojavila izven parlamenta s strani ne-k-aterih fanatičnih pristašev Avstrije, . 1“J.Podžigajo in podpirajo italijanski agentje. C on suit ti je prevzela devizo mbsburžanov: divide et impera. Toda a ic politika samoumora. Kdor se je boslužil razkrajanja, bo v tistem sam P°ginil. Baš Habsburžani so sedaj doprinesli dokaz te resnice. Niti. najmanjši Vzrok ne obstoji, da l)i smela Italija ah ek tirati Reko. Mesto Reka je italijanski otočič v slovanskem morju. Italija--ni, ali bolje italijanaši (italianisants), imajo večino samo brez predmestij, ki popolnoma slovanska in se morajo smatrati kot deli mesta, ki so tako bli-rii eden poleg drugega kakor Louvre in institut. To je pomanjkanje poštenega ckta, a.ko se pokriva z italijanskim plaščem celo deželo, kjer se nahaja samo eha italijanska točka. Končno Reka ni-za Italijo nobenega pomena in bi P°d njenim gospodstvom tudi popolnoma propadla. Ako Italija Reko anekti-m in napravi deset let jh> aneksiji ple-j?lscit, ne Ig) dobila, izvzemši uradni-a°v, deset, tisoč glasov. Vedeti moramo
i,	da je večjidel današnjih ifalianis-ka?ov v kritičnih momentih vojske iz-in7i?Val naj večjo uslužne št cesarskim i' rahievi)n oblastem. Izgovor, da bi Rovanška Reka uničila Trst, je v. . . . ^ala. Italijani so postopali s Hrtiln Slovenci vedno kot s sovražni-žir tedaj, ko so se ti hoteli pridru-x ^veznikom. S smrtnim molkom so /Privali njihove mnogobrojne poškiliti’ , Di se nam približali. Do ^tonca so in« “Oteli kazati kot sovražnike z na-j d°ni> da bi dobili pretvezo, s pomoč-—katere bi si prilastili njihovo ozem-
lje. Ravno Ialijani pa bi morali imeti največji interes, da si pridobijo prijateljstvo Hrvatov in Slovencev, ker sa-mo to je garancija za mir ob Adriji. Žal, da so njihovi možgani okuženi po trozvezi postali nezmožni za razumevanje položaja v Evropi.
p Tudi Madžari, io Ukrajinci so za italijanske zahteve. Italijani imajo nov argument za svoje imperialistične težnje. »Giornale d’ Italia« pravi, da so se izjavili Madžari in novo ustanovljena zahodna ukrajinska republika (?) proti temu, da bi dobila Jugoslavija Reko. Italijani so res lahko ponosni na take zaveznike, manjka še, da si poiščejo nove v Aziji in. Afriki, potem bodo njihovi argumenti mogoče bolje držali,
p Za vojne oškodovance- Iz Sarajeva poročajo Iti. t. m.: Pri predsedništvu bosenske deželne vlade je bilo posvetovanje za pomoč vojnim oškodovancem. Sklenjeno je bilo, da se v to svrho zaprosi iz državnih sredstev 50 milijonov kron kredita. Del tega kredita bi sc uporabil za pomoč poljedelcem, obrtnikom in nezaposlenim delavcem, od ostale vsote pa bi se dajala brezobrestna. posojila za zboljšanje poljedelstva in živinorejo, popravo porušenih hiš in gospodarskih poslopij, za nabavo živine in najpotrebnejšega kmetijskega orodja. En del vsote bi sc porabil tudi za pomoč sirotišnicam, ki so bile osnovane za Časa vojne. V tem smislu se bo v najkrajšem času izdelal zakonski načrt, ki bo po pristojnih ministrstvih predložen v odobronje narodnemu predstavništvu.
p Samska kotlina, o kateri je mirovna konferenca v Parizu mnogo razpravljala, je bila redno no vsaki vojski med Francijo in Nemčijo predmet mirovnih pogajanj. Kotlina leži ob reki Saari med Luksembugom, Lotaringijo in Palatinom in je na rudah in premogli zelo bogata. Letna produkcija znaša nad dvanajst milijonov ton. I.. 1885. jo je dobila Nemčija od Francije, sedaj jo bo morala zo-pet vrniti.
Repertoir narodnega gledališča.
Drama,
19 aprila, sobota: Zaprlo,
20. aprila, nedelja popoldne: »Krojaček junaček«. Izven abonementa,
21, aprila, ponedeljek: »Krojaček junaček«, A 48.
21. aprila, zvečer: »Veriga«, Izv, ab.
22. aprila, torek: >Nelly Rozier*. C44,
23. aprila, sreda: Zaprto.
24. aprila, četrtek: »Veriga <, dij., popoldne, Izven abonementa.
Opera.
19. aprila, sobota: Zaprto,
20. aprila, nedelja: »Mamzelle Nitou-che*. Izven abonementa.
21. aprila, ponedeljek: »Prodana nevesta«. Izven abonementa,
22. aprila, torek: Zaprlo.
23. aprila, sreda: »Slovaška princeska«, A 2/47.
24. aprila, četrtek: »Ugrabljena Evelina« in »Pagliacci«, B 2/49.
Po svetu.
e 300 kilometrov na uro skozi zrak.
Francoski inženir Rateau je baje iznašel način zračne vožnje, ki bo vse dosedanje posadil na čisto drugo podlago. Do danes ni mogel zrakoplov višje, ko šest do sedem tisoč metrov, ker izgubi motor v razredčenem zraku vso svojo moč, Rateau je iznašel poseben aparat z eno turbino, ki napravi 30.000 gibov na minuto. Turbino goni mal osredotočeni ventilator, ki stiska zrak v motor. Na ta način se lahko dvigne zrakoplov do neznanskih višin in brzina motorja postane silno velika. Inženir je dejal, da leti tak zrakoplov 300 kilometrov na uro, a v petih letih si upa z izboljšanjem doseči 500 kilometrov na uro. Iz Pariza v Aližr lahko sedaj pridejo v petih urah, v Carigrad v šestih, v Egipt v enajstih urah. Te polete bi morali voditi brzojavno, ker bi bilo nemogoče spoznati dežele, nad katerimi bi leteli. — Vse te vesti je treba sprejeti s primerno rezervo,- dasi je gotovo, da bo človeštvo v bodoče tudi v tem oziru močno napredovalo,
s Mednarodni zakon glede alkohola. Po Wilsonovem mnenju je alkoholno vprašanje ono, ki spada v področje zveze narodov, Med Zedinjenimi državami in Francijo bodo nastala huda nasprotja glede posebnih pravic posameznih dežel, posebno pa tudi glede abstinenčnega vprašanja. Zedinjnc države z Wilsonom na čelu za-zavzemajo zelo jasno abstinenčno stališče, medtem, ko je Francija kot vinorodna dežela sameposebi umevno proti temu gibanju. V Parizu se je baje začela baviti posebna konferenca s tem vprašanjem. Dr, Bratt, ki je vodja akcijske družbe vseh švedskih alkoholnih obratov, je dobil vabilo na ta kongres.
s Cepljenje v Parizu. Pravi jo, da 80 spanci že.po svojem značaju zelo nedisciplinirani. Toda tudi nikjer ne skr-be, da razne odredbe izvrše s tako spretnostjo, ko ravno V dežeii »Car-men«. To je dokazal posebno civilni oblastnik v Madridu, ki je zaukazal, da mora. biti vsakdo cepljen proti boleznim. Vse hiše so preiskali člani posebnih zdravniških odborov. Delodajalci so bili odgovorni za to, da so bili njih delavci cepljeni. Kdor je hotel prenočevati v hotelu, je moral pokazati izpričevalo o cepljenju. To izpričevalo so lahko zahtevali tudi od ljudi na cesti; kdor ga ni imel, je moral iti takoj do bližnje, zdravniške postaje. Kdor se je uprl temu, je moral plačati 500 peset kazni, ali je dobil 14 dni zapora. Vsak tujec, ki je prišel v mesto, se je moral dati cepiti v teku 48 ur. Ljudstvo samo skrbi, da bi se izvilo denani kazni ali zaporu. Samo nekaj časnikarjev je to navado ironično kritiziralo. Toda, ko je eden njih kolegov, ki je prinašal poročila iz mestne posvetovalnice, prišel do vrat le hiše, je videl zapisano; »Vi niste cepljeni. Vrnite se in pridite čez pol ure s izpričevalom zopet!« Ni mu preostajalo drugega, ko da je šel.
Kako so Jedli kače klopotače. Pečene klopotače gotovo od vas še ni nobeden jedel; v Ameriki jih je sicer dosti, pa tudi
tam jih nimajo za užitne. Vendar so napravili nedavno tega v mestu Rochester v državi Newyork svečano pojedino, ena glavnih jedi so bile pečene kače klopotače s patrovo omako- Potem so prišle na vrsto vodne kače s citrono in kumaricami, nato ona velika kača piton imenovana, kuhana, z jajčjo oinako in namesto rostbifa zopet piton z mlado zelenjavo.Za premembo, da ni bilo preveč kačje, so prinesli na mizo tudi mrzlega purana in mrzel jezik. Pojedino je priredil Peter Gruber, najslavnejši ameriški lovec na klopotače, in sicer na čast svojega rojaka Davija iz Demvera v državi Colorado, Osemnajst oseb je bilo povabljenih, le malo jih je vedelo, kakšni užitki jih čakajo v zadnji sobi Gruberjeve restavracije. Začudeno so gledali čudno okrasje na mizi, V sredi steklena posoda in v njej velika kača klopotača, še živa, nagačeni plezavci vseh vrst pa namesto cvetlic med noži in vilicami. Okoli vsake jedilne priprave so bile položene manjše nedolžne kače bolj lene vrste. Na stenah so med raznovrstnimi slikami visele kačje kože, členi klopotače in druge posebnosti. Če je že ta pogled večino gostov precej vznemiril in povzročil v njih čut neprijetnosti, je moral jedilni list ta čut spremeniti v gnus. In ko sta natakarja prinesla v majhnih skledicah prvo kačjo jed na mizo, je večina le obotavljaje prijela za žlico, do-čim so se drugi še premišljali, ali bi sploh pokusili, A gostitelj je še! z dobrim zgledom naprej, častni gost iz Deuvera, profesor Davij, jc pa tudi hrabro jedel in začel tako hvaliti, kar je bilo na mizi, da so dobili korajžo še drugi. Skoro nobeden se pa ni mogel otresti prepričanja, da bi meso strupene kače ne bilo škodljivo. Šele pogled na drugo jed jim je dal zopet zaupanje; in to so bile kače klopotače, zrezane v kose, panirane in pečene, kakor kaka ribja jed. »Peter nas ima za norca, to je pečena jegulja,« pravi neki gost, ko je enkrat bojazljivo pokusil. »Da, res tako diši kakor riba,« pritrdi drugi. Davij pravi, da je jed dosti boljša kakor žabe. Sedaj je pa šlo; nihče ni več mislil na strup, ki ga imajo kače res le v zobovih. Prosili so gostitelja za recept; pa ga ni hotel dati; rekel je, da je to zaenkrat njegova skrivnost. Tudi druge jedi so bile dobre, a splošno je bilo prepričanje, da so bile pečene klopotače še najboljše. — Seveda je bila glavna snov govorjenja pri mizi lov na ka-če.Po jedi je vzel profesor klopotačo iz steklene posode in se je igral z njo, nato tudi z drugimi, Kača se mu je ovila okoli vratu, zvozljal jo je v vozle, njema glava je pa počivala na njegovi roki. Potem je odpel srajco in kača je vtaknila za hip svojo glavo za srajco. Začudenim gostom je pojasnjeval, da kača samo takrat piči, kadar je razdražena. Tudi mora biti glava kače oddaljena od cilja trinajst do petnajst centimetrov, ker mora z njo takorekoč zamahniti. Odprl je potem kačina usta in je z nožem razgrnil strupene zobe. Že Brehm je trdil, da so take poskušnje možne, a da je igranje s kačami vendar zelo nevarna stvar. Še skoro vsi taki ljudje so plačali kako majhno neprevidnost z življenjem.
Zločin kot reklama. Neki mlad nemški robozdravnik je prišel v London in slabo je šlo. Na noben način ni mogel pri-
vabiti zobobolnih v svojo čakalnico, ostala je prazna dan za dnem, A neki tat mu je naenkrat pomogel do slovesa in s tem do denarja. Ko gre nekega večera iz spalnice še enkrat v čakalnico po neko knjigo, zapazi tam širokoplečega možakarja, ki se je bil ravno spravil nad pisalno mizo. Mladi zdravnik se pa ni ustrašil. »Kaj želite?« ga vpraša. Tat ne ve nobenega pravega izgovora, zato reče: »Strašno me boli zob in mislil sem...« Zdravnik pa kar prime za operacijski stol in reče vlomilcu; »Sedite!« Še predno se je dobro zavedel, že je ?edel tat v stolu. »Kateri zob vas boli? A, ga že imam!« Tako govoreč vtakne tatu gumi v usta, mu vrže na obraz kloroformovo masko, jo polije s kloroformom in takoj jc bil tat brez zavesti. Sedaj pokliče zdravnik policiste, v par minutah so ga zvezaii in odpeljali. Drugi dan so tatu zaslišali; zdravnik je povedal, kako ga je ujel in se je Čudom čudil, da je to eden najbolj znanih londonskih vlomilcev, ki so ga že dolgo časa zastonj iskali. Časnikarji so bili seveda takoj zraven in že zvečer so prinesli Usti podobo pogumnega zdravnika in pa zgodbo
o	tatu. Boljše reklame si pač ni mogel želeti in kmalu je bila njegova čakalnica polna. — Tudi za nekega pisatelja je bil zločin reklama. Moštvo jadrenice »Leo-nard«, ki je plula iz Hulia v Rio de Ja-neiro, se je medpotoma uprlo. Kapitana so uporniki ustrelili, prvega častnika so vrgli v morje, drugega častnika so pa pustili samo zato, ker so morali nekoga imeti, ki je ladjo vx>i!. Prisilili so ga, da je spremenil smer in obrnil ladjo proti reki AiUacon-ki. Dobro je pa častnik vedel, da bo bila tudi njegova zadnja ura, kadar bodo uporniki zagledali zemljo. Zato je hotel svetu sporočiti, kje da so. Posrečilo se mu ;e dobiti pai steklenic. Kadar je imel kaj časa in ga niso opazovali, je napisal v par besedah zgodbo upora, ime ladje in njeno smer na liste, ki jih je trgal iz neke knjige, katero je ravno bral in ki je imela naslov: Junak n» morju. Liste ie vtaknil v steklenico in vrgel fe ponoči v morje. Eno teh steklenic je na srečo kmalu našla majhne brazilska verna ladja »Ciquita«, Ker je častnik pri vsaki poznejši steklenici podatice seseda spreminjal, so jih kmalu imeli. Zgodaj zjutraj se pukaže enkrat bojta ladja poleg »Leonarda«, uporniki se udajo lin pripeljejo jih na »Ciquito«. Vojak; so peljali potem pod vodstvom častnika »Leonarda« v Rio de Janeiro, Sedem upornikov so obesili, druge zaprli. Zvedeli so pa na ta način povsod za knjigo in za pisateljevo ime — John Parminter — in prodal je v kratkem času na tisoče izvodov »junaka«.
s Draga armada. Mesečni stroški boljše viške ruske armade znašajo štiri miljardc rubljev, pri čemer pa ni vračunana vporaba in izguba materijala.
s Mezinec. »Če ti teče kri iz nosa, zveži si mezinec,»• tako se glasi pregovor. Pri vsem tem pa ima ta stvar tudi svojo dobro stran in ni brez podlage. Da nič ne pomaga, če si zvežejo mezinec, to je enkrat gotovo, a o nečem podobnem piše dr. Maks Hollaczek v »Vedi«. Če krvavimo iz nosa ali iz pljuč, pomaga pogosto, če si zvežemo ude, recimo roke, tako, da je pritok krvi svoboden, odtok pa zadržan. Zvezati se mora tako, da je bitje žile še vedno
prosto, To pomaga včasih, da se ustavi kri. Tako je deloma znano9t pred mezlri“ cem vendarle pogorela, Tu vidimo, kako so včasih ljudske prislovnice zelo globokoumne in ne brez podlage,
s Pošia v Berlinu. Neke vrste pošlo so vpeljali v Berlinu šele v začetku 18, stoletja, Do takrat je moral vsak sam na pošto gledat, če je prišlo kaj zanj. Poštar j® bil takrat zasebni sluga, ki je zahteval M vsako pismo pristojbino treh pfenigov, I* lega je nastal 1, 1712, stan pismonoš, Nosili so pisma vsak dan enkrat na dom, saBW ob nedeljah in praznikih ne. Do 1, 1770, shajali s štirimi pismonoši. Pozneje so napravili sedem poštnih okrajev itd,, a se‘f leta 1827, je začela pošta redno poslovati* Prve nabiralnike na hišah so pa naprava* šele leta 1851,	v
s črn dnevnik. Amerikanski časopi6 priobčujejo nek »dnevnik zaročenke ne1®', škega vojaka«, ki ga je pritihotapila skoz* Švicarsko v Čikago, kjer živi njena sestra* Časopisi pravijo, da so strani tega dnevi**' ka najstrašnejše priče nemške strahovih' de. Ena izmed strani se glasi: '14. mate3. Avgust ne odgovarja na moja vprašanja Vedno govori samo, kako me ljubi, o roki ne omeni nikoli. Zdi se mi, da je PrC' več zaposlen. Danes je zopet prišla «e*a tiskovina, groznej.ša nego vse prejŠ**le' Vsem deklicam in vdovam je zapovedali pomnožiti prebivalstvo domovine. »možje« jim bodo dali zato vseeno z*a prstan in njihovi otroci bodo priznalii * zakonite. — Neverjetno!
s Naslikani red. Slavni francoski sli' kar Horace Vernet je delal vojne slik®*, Za model mu je bil narednik afrikanš.ki“i lovcev. Nekega dne je bil narednik žalosten in pobit in slikar ga je vprašaj kaj mu je. Oni začetkoma ni hotel govoriti, potem mu je pa odkril svoje srce« Predlagan je bil za križ častne legije, a s0 ga po krivici prezrli. Žalost dobrega VO" jaka je dala umetniku lepo rnisel. Za pr*' hodnji dan je pričakoval obisk kralja L*j' dovika Filipa in je naslikal na prsi narcO' nika red častne legije v kričečih baiva**’ Ko je prišel kralj v delavnico in je o?a' zoval novo podobo, mu je rekel Vernct navideznim obžalovanjem: »Sicer sem ®, pa zmotil; mislil sem, da jc la vojak, se je tako izvrstno obnesel, odlikovan, rekel mi je, da ni, in naslikal sem mu P, pomoti križ na prsi, Le škoda, da s»- r ^ tako dobro prilega tem hrabrim prsofl*^ Kralj je takoj živahno odvrnil: :>Prav i^1® te, nikar ne zbrišite križa proč, saj na mestu. Poslal Vam bom pravi križ, ga dajte Vašemu modelu v mojem ime***" s Švedski humor. Sin nekega prefl*0'^ nega trgovca z dežele je prišel ravno Stokholma, kjer je študiral več let, Oč®( bil pameten mož stare šole in jc zaPaZl\ji žalostjo, da je sin oblečen po zadnji od nog do glave. Ko sta si stala drug Pr, ti drugemu in je oče gledal sina s lcritic1*,^ mi pogledi ter mu dejal: »Ravno tak ®' ko kak idijot!« so se odprla vrata in vS, pil je nek sinov prijatelj iz mladosti «** jal: »Zdrav! Ali si sc vrnil? Vesel se j da te vidim. Čudovito je, kako si p°f , podoben svojemu očetu!« — »Da, to ***•* oče ravno povedal,« je dejal sin
: larocf, ki izumira.
(Po Nansenu priredil Ivan Beznik.)
(Dalje.) '
Vera Eskimov.
Vera Eskimov je bila zelo enostavna, je moremo komaj imenovati vero. Obstajala je iz dolge vrste bajk in vraž, ki ®o nasprotovale druga drugi in niso našle skupnoasti enotnega svetovnega naziranja. Vera je učila Eskima, da ima slednja in stvar dušo, ki so jo imenovali inua, Kamenje, gorč, orožje, orodje, vse ima Svojega inua, ki spremljajo umrlega človeka na oni svet. Celo pojmi, kakor žalost, , ota in apetit, imajo svojega inua, Inua je nevidna, prikaže se le v obliki utrinka, Wale kresnice, in njih pogled je silno nevaren.
Učili so sc, da obstoji človek iz duše ® telesa. Dušo morejo videti s posebnimi . samo njih duhovniki in čarodejniki, ki imenovali angekokerji. Duša ima P., o telesa, a je iz zračne snovi. Tudi je
1	o razširjeno mnenje, da ima človek dve senco in sapo.
Duša je samostojna in lahko zapusti e o kadar hoče ter gre rta različne zabave n na loy. Ostane pa duša lahko tudi do-v a' *o je telo na potovanju. S pomočjo arevnije lahko človeku dušo ukradejo, a r 1 mu jo mora angekok, j . ^ duši in telesu spada še tretji važen veVU	v n)**1 ieziku: atekata. Tako
p o •’?’ človek sam, in stopi vanj koj im s r0,fcv.u- Novorojenčka imenujejo po nccnu. kakega umrlega; ime namreč osta-•	P11 mrtvecu ali pa potuje skozi živali
t Pjef'tnete toliko časa, da se rodi nov
ulrok, ki
prevzame njegovo ime. Grenlandci se pogosto zelo boje izreči f1116 timrlega. Če sta nosila dva eno in isto ali je nosil ta ali oni ime kake rastje ali živali, so to ime popolnoma zamolčali in imenovali dotično stvar raje z drugim imenom. Na ta način so izginile tonoge besede, ne samo pri Eskimih, am-Pak tudi pri drugih narodih, ki imajo podobno vražo, (Ko je n, pr. umrla kraljica fomare, je izginila v Tahito beseda »po« (noč) in nadomestili so jo z besedo »mi«, Ta moč imena, ta svetost, bi rekli, ?re pri nekaterih narodih tako daleč, da J® dal dahomski kralj Bosa pomoriti vse,
i	so se zvali na isto ime. Tudi se boje renlandci imenovati ime ledenika, da bi u r-e zamerili in bi se ta ne maščeval, j Vendar pa je večina Eskimov mnenja, duša živi dalje časa nego telo, četudi ni Pod° -a nesmr^na- Duša gre v nek kraj sol Zeml)° P°d morjem, kjer je »toplo (raj.Ce' dobra voda in mnogo ptic ra ži-®kih* v °rda je ta vera o lepoti podzem-detVf a Podmorskih krajev nastala vsled Va' ker sc solnce, zemlja in živali zr-Cah>° v V0di,
g ■ Nebesa pa so mrzla. Ona imajo Ta 6 'beline ko zemlja in modro nebo, že 01 ^lv‘*0 duše v šotorih krog nekega je-ted3-’ ar *° jezero prestopi bregove, &t ’i ,uie na zemljo, Tam se nahajajo evune jate črnih vranov, ki se vsedajo
na glave dušam starih žena in ki jih je silno težko spoditi. Na vzhodni obali te-žele verujejo, da izhaja severni sij iz duš pred časom rojenih, mrtvo rojenih in skrivaj rojenih otrok. Držijo se za roko in plešejo z največjo naglico kolo. Igro spremljajo z rezko žvižgajočim glasom,
V	pekel Eskimi ne verujejo.
Bolnike, ki so v zadnjih zdihljajih, dvignejo iz postelje na tla in jih preoblečejo za pogreb; s tem jim pomagajo v pod-zemljo, sicer bi šli v nebesa.
Na grobe otrok položijo pasjo glavo. Večina Eskimov veruje, da ima žival dušo: pasja duša bo pokazala otrokovi duši, ki je neumna in si ne zna pomagati, pot v onostransko življenje.
Pot v posmrtnost si Eskimi ne predstavljajo ko nekaj lahkega. Na poti leži ogromna skala, ki jo morajo duše odvaliti, zato je ta skala vsa krvava. Duše, ki potujejo v zimi ali ob hudem vremenu, se lahko ponesrečijo; tedaj je vsega konec; duša, ki se ubije, ne oživi več. Tega se silno bojijo,
Eskimi poznajo različna nadnaravna bitja. Med te štejejo tornate,. ki pomagajo angekokom s svojo nadnaravno močjo; to se duše umrlih prednikov, So pa tudi duše živali ali pa na zemlji in na morju bivajoči duhovi. Slednji angekok jih ima več v svoji službi: ene mu svetujejo, druge mu pomagajo v nevarnosti, tretje se zanj maščujejo in tako dalje.
Gospodar teh duhov je tornarsuk, nekak bog, s katerim se angekok posvetuje s pomočjo tornatov. Svoj sedež ima v podzemlju, v bivališčii duš., Kakšno zunanjost ima ta tornarsuk, si Eskimi niso edini. Eni pravijo, da je brez telesa, drugi trdijo, da je podoben medvedu, tretji, da je to enoroki velikan, a četrti, da je majhen.
Ko so vpeljali krščanstvo, je truarsu-ka ljudska domišljija spremenila v hudiča in ko takega ga imajo še danes.
Posebno se boji Eskimo strahov — duhov umrlih duš, ki so zelo nevarne, ali pa tudi prijazne, ko nam pripoveduje ta zgodba; Nek deček se je igral s tovariši v bližini groba svoje matere. Zagledal je, da nekaj pleza iz zemlje. Ko je deček to vi-dql, je zbežal prvi, mati pa je bežala za njim, prijela ga za roko, objela ga tesno, poljubila ga vroče in mu dejala: »Ne boj se-me! Tvoja mati sem. Ljubim te!«
Mrličev se Eskimi tako boje, da že bolnike, ki se bližajo smrti, preoblečejo, jim upognejo noge čisto nazaj ter ga tako zavijejo in zašijejo v kožuh, samo, da ne bi bilo treba prijemati mrtvega.
Mrtveca prenesejo iz hiše takoj, ko je umrl; in sicer skozi okno, če je umrl v hiši, čc pa je umrl v šotoru, skozi posebno, v ta namen narejeno odprtino, To napravijo raditega, da zabranijo duši vrnitev s tem, da zapro odprtino, skozi katero je odšla. Tudi stvari umrlega zmeč-ljejo skozi okno, da se ne omadežujejo ž njimi. Zapuščino umrlih vržejo proč.
Kakor hitro odnesejo mrliča iz hiše, prižge gospodinja tresko, zamaha z njo tja in sem ter pravi: »Tu ni ničesar več odnesti,« znamenje za dušo, da so vse njene stvari zunaj.
Mrliča pokopljejo, ali pa ga vržejo y
morje. Njegove stvari (kajak, lovsko orodje, obleko, položijo poleg groba ali na obrežje, iz stfahu pred zapuščino, ali ko eni . trdijo, v nadomestilo za solze, zakaj Eskimo ne joče za umrlim, ker bi moral sicer ta trpeti mraz vsled tega.
Aprtmzacija.
a Sol za zavode in obrtnike se nakazuje le prihodnji teden v mestni posvetovalnici na magistratu od 8, do 12, ure dopoldne. Sol se ne more za nikogar hraniti, vsled tega naj se zavodi in obrtniki pravočasno zglase.
a Prodajalci krušne moke, kj so bili zadnjič objavljeni v listih, naj se takoj v torek ob 11, uri zglase v mestno posvetovalnico radi nakazila krušne moke. Vsak prodajalec naj prinese s seboj tudi izkaznice za kruh,
a Peki se vabijo, da se zglase v torek ob 9, uri v mestno posvetovalnico. Seboj naj prinesejo tudi vse krušne izkaznice, če jih niso med tem že oddali.
-Poslano.
Založba Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani se usoja p, n, občinstvu naznaniti, da pripravlja izdajo Velikega slovenskega, 'vzorneoa spisovnika izpod peresa gospoda profesorja Henrika Podkrajška. Spisovnik, okoli 350 do 400 strani, bo v kratkem izšel in bo obsegal izbrano zbirko pisem, listin in vloge za zasebnike, trgovce in obrtnike, "Izkratka: spisovnik bo neogibno potreben svetovalec v vseh vprašanjih in pravnih slučajih, zadevajočih gospodarski promet. Naročila pred izdajo, ki so potrebna spričo majhne naklade zaradi težkoč pri nabavi papirja, sprejemajo vse knjigarne,
PfftfSil CO *la{a damska ma z verlž?co. Pojas-FlUtla uS nila dajo iz prijaznosti g. F. K. Kaiser puškar. Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6,
Strojna opekama
na Igu pri Ljubljani potrebuje več delavcev.  ----------- Plača	po	dogovoru.---------
Vsakovrstne slamnike
priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu, kakor tudi slamnate ževBJes (solne), esre«£jpra» šžfBikti, slamnate	sai	eeii-3|a
Franjo	tovarna slamnikov,
iStob p. Domžale.
Tovarna je 7 minut oddaljena od kolodvora
?B0. Sr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni inžener.
SpecleJno stavbno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ul. št. 7.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobe-tonske jezove, mostove, želozobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonsko konstrukcije, — Prevzema v strokovno iz* vršltev vso načrte, slavfoono laženerslio stroke. — Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.
Povest o dveh zdravnikih.
Francosko spisali Louis Ulbacb. Prestavil Pal. (Dalje.) ,
Solignac je spadal v oni rod, ki se — hvala Bogu — sam s svojo lastno smeš-ncstjo polagoma uničuje; rod, ki smatra življenje le za pisano vrvenje in neke vrste iurnir; red, ki ga vzgajajo brezmiselni učitelji za brezkoristno življenje, ki pride na svet brez vere in spoštuje le stvari, ki na-sičajo njegovo ničemurnost in zabavo-ljubje. Nekega dne se je znašel gospod Solignac v Parizu slavnega imena, lepe zunanjosti in z majhnimi dohodki. V po-litiik je stopil neposredno v vrste konservativcev in je v splošnem zadoščeval dolžnosti do domovine: pošiljal je na dirke suhe konje in zabaval ravnotake plesalke. Ne vem natančno, ali je izviralo njegovo plemstvo iz časa kralja Ivana, cesarstva ali revolucije; gotovo pa je, da je smatral tisto partikulo pred svojim imenom za zadosten razlog, zaničevati poštene ljudi, svoj grb pa za okrasek pisemskega papirja in pečatov, V popolnem nepoznanju literature, je bral le knjige, ki mu jih je priporočil njegov služabnik, in ki so ga zabavale z raznimi spomini kake propadle gledališke igralke ali z dvomljivimi doživljali kake sloveče Lorette. Poleg tega bi bil moral gospod Julius Solignac, ko otrok epohe svetovne bolesti, odpraviti veliko praznoto iz svojega srca; a zanemarjal jc srce z želodcem in je jedel in pil, namesto da bi sanjal in obupoval. Mogoče je, da ni bil nikak potomec križarjev, kajti nikdar ni mislil na osvojitev Jeruzalema, in tudi Judje so sc mu zdeli spoštovanja vredni posojevalci denarja, katerim bi bilo bolj treba sezidati svetišče, ko jih pa izganjati iz njega.
Ko je umrl gospod Fouchy, je bil Solignac ruiniran mož in vsled neprijetnega položaja primoran, poročiti se s kakršnokoli bogato staro ženo, ki bi mu dala potrebnih sredstev za življenje, seveda — če ni bil morda zmožen, vcepiti igralnim kartam nekoliko pameti. Dobro je vedel, da so imeli njegovi najboljši prijatelji pri ^zeleni mizici zelo neobčutljivo vest; saj ni bilo vendar nič čudnega, če so zasačili plemiče pri goljufiji med igro, Z eno besedo: Solignac je bil nesramen otrok svojega časa in je imel le en sam predsodek: biti brez predsodka. Vsake vere, vsakega odseva čednostnega življenja se je varoval ko smešnosti in resno se je trudil, preleviti se iz lenuha ’ v podlega človeka.
Poročiti Olimpijo in dobiti nazaj milijone svojega strica, vrhutega z najljub-kejšim dodatkom lepe, deviške vdove, to je bil prvi poizkus, s katerim je hotel So-jignac revanžirati za svojo izgubljeno igro.
A gospe Fouchy ni mogla prevariti ta nenadna laskajoča se dvorljivost. Voljno je položila v roke starega varuha svojo mladost ko miloščino, a temu domišljavemu, napihnjenemu mlademu možu napolniti denarnico, ne, začutila je v srcu velik njus. Ubogi otrok ni več veroval v lju-ezen; ni mogla misliti nanjo, in če bi se ne bil porodil v njenem srcu neki skriv-
nostni instinkt, bi bila iz studa do življenja zadovoljila prevaranega dediča. A ta skrivni stud jo je rešil. Ko ga je vljudno, a neizprosno zavrnila, se je seznanil z gospodom Cerelom, Ta dva moža sta natančno precenila nade, ki jih je mogel staviti Solignac na slabotno zdravje grofice. Zdravnik je konstatiral, da boleha vdova najbrže na srčni bolezni, ki jo bo brez-dvomno usmrtila. Dedič ni prikrival, kako razveseljivo bi bilo zanj to dejstvo, in je pričel zdravniku nesramno obetati pol milijona od velikega premoženja, ki bi ga podedoval, če bi bil zdravnik tako prijazen in razumen, da ne bi zadrževal gospe Fouchy na poti v grob. Vsekakor je nespametno, razkrivati zdravnikom take želje, Gospod Cerel je to šaljivo pripomnil in je za kazen pozval plemiča, naj mu napiše nakaznico na en milijon, Solignac je zapazil takoj, da ima opraviti s spretnim soigralcem. Napisal je pravilno zadolžnico in tlcao je bilo vse dogovorjeno med tema dvema človekoma, ki sta se razumevala in zadostno spoštovala, da si nista podala roke.
Gospod Ceret je pričel zdraviti grofico; gospod Solignac pa je vzel v najem majhno hišico in lov v okolici, in če sta se skrivna zaveznika kdaj slučajno srečala, sta se domenila na način, kakor smo ga prej opisali, Redkobesednejši jc bil brezdvomno doktor, On, ki se ni bal ničesar, ni nikomur zaupal. Najbolj pa se je bal, srečati Soli-gnaca. Ta gizdalin je bil včasih tako blebetav, da je pripravil metodičnega zdravnika do skrajnega obupa,
»Mož drvi v svojo pogubo,« je mrmral gospod C6ret, kadar je hotel govoriti Solignac z njim o svoji dedščini; in videli smo, kako oprezno jc odgovarjal doktor na izzivanje svojega sokrivca. Z eno besedo; Olimpiji sta stala na strani dva ojeklenela, brezsrčna lumpa; in uboga revica je počasi ginila, ne sluteč, da je iskalo doktorjevo oko dan za dnem na njenem čelu znamenje bližajoče se smrti, in da je gospod Solignac, živžgajoč in loveč jerebice, komaj čakal trenutka, ko bo na pokopališču izkopane zanjo nekaj zemlje,
Olimpija je imela resnično srčno bolezen, Če je bila to organska napaka ali posledica njene žalostne mladosti, je težko določiti. Za lakomni, molčeči parček, ki je tako neutrudljivo čuval nad njo, je bilo najvažnejše vedno rastoča onemoglost bolnice, vedno počasnejši udarci žile in svinčena teža, ki je klonila njeno glavo na naslonjač; sami vidni znaki strašnega gosta, ki nas obišče le enkrat in nas potem vzame s seboj. Kako dolgo morejo še dihati t eslabe prsi? Tega ni mogel izvedeti Solignac od doktorja; Ceret ni hotel, ali mogoče ni mogel povedati.
Tisti dan, ko se prične naša povest, se je čutila Olimpija veliko slabejšo kot sicer, Parkrat je poslala po gospoda Cčreta; in 3edaj, ko je sedel pri nji, karajoč jo z očetovsko nežnostjo, je trpela veliko manj
in zdelo se ji je, kakor bi pel v njenem sreft skrivnosten glas tiho in daleč pesmi upaj nja. Obisk je trajal več ko eno uro. Pogled na uro jc poučil doktorja, da ga čaka doma! obed, in zaprl je zatvornice svoje zgovornosti, ponovil še enkrat vse v napol stro« gih, napol laskajočih se frazah in s spošt* ljivo nežnostjo poljubil grofici roko, potegnil iz žepa stekleničico in jo postavil nal ognjišče.	u	•
»Ali že greste?« je vzdihnila Olimpija 1 »Sedaj, ko ste se že nekoliko izpaine* tovali, nimam tukaj nobenega opravki več,« je odvrnil doktor in oblačil rokavic* »In če bom zopet bolna, ko vas ne M tukaj?«
»Potem naj me nadomestuje to-le,« I »Vedno le zdravila! sama zdravila!* »Eh! Jaz ne morem dati ničesar dni* gega, jaz nimam ničesar drugega,« j® koliko osorno odgovoril gospod Cžret; »c«, hočete poizkusiti z zabavami in razveseli*' vanjem, si morate poiskati drugega, AK naj pošljem sem vašega lepega nečaka, spoda Solignaca?« je vprašal zlobni star® in zvedavo pogledal bolnico s svojimi ne* izprosnimi, zasmehujočimi očmi.
»Ne, ne, vaša zdravila so mi vseeno mnogo ljubša,«	'
»Gospod Solignac je vendar zelo 'eP kavalir. Prepričan sem, da ve za učm*c,r vitejša zdravila kot jaz,«	.
»Molčite, molčite, zlobni doktor! P°F dite hitro domov,« je vzkliknila bolnica boječim nasmehom. Doktor je pozdravil prijel za kluko.
»Kaj? Ali že greste? Pojdite sem, P®“ dajte mi roko, da vas spremim vsaj d® stopnic.«
Gospod Ceret ji je pomolil koliko*1 mogoče lepo, svojo okorno, koščeno roko« Olimpija se jc nanjo oprla in počasnih k®' rakov sta prišla do glavnih vrat. Grofic* je nehote vzkliknila. Moč se je bližala. Z®' bajajoče solnce je razsipalo svoje zlato n® drevje v parku in temnordeči prameni s®. segali daleč po grajskem drevoredu.
»Poglejte, doktor, to krasno nebo!« J »Da, jutri	bomo	imeli veter!«
»O, kako	mi prija to solnce! Da, ^
tim, če bi imeli večno poletje, bi ozcua vela, bi živela! A zime se bojim.« ,
»In jaz, jaz!« je vzkliknil gospod y ret in oprostil	svojo	roko; »ali mislitei	,^
sc jaz veselim	zime,	snežene in blatne
me? In za vas, lepa gospa, bom že Pr°s ljubega Boga, seveda, če bodete Pr*^ pridni in pametni, da vam bodo v vzcvetele vrtnice in v decembru vijoHC «. to vam obljubljam, kajti s posredovani® gospoda župnika sva z našim gospov® Bogom velika prijatelja.«
»Molčite, brezbožnež!«	f
»Jaz? Brezbožen?« je rekel d°	j,,*
visoko dvignil palico in se čudno naStnte. Ijal; »kako me morete obdolžiti kai taK,. ga? Preveč verujem v vraga, da ne bi *. nekoliko veroval v ljubezen Boga.« \n ^ boko se je priklonil in odšel. Grofic® , 0 ni več poslušala, zatopila se je v , • sanje.	fOaljei,
Izdajatelj kcnsorcii »Večernega Ust*«* • Odgovorni urednik Viktor Cenili- ^ Tiska Jugoslovanska tiskarna V Liuoll®’11