Leto XXII., št. 13 Ljubljana, četrtek 16, januarja 1941 Cena t Din jpiavnistvo ujuDijana ttJUUijeva b — relefoc Stev 3122. 3123, 3124, 3125 4126 tnseratm oddelek: L.juoijana, Selen-burgovs UL — Tel 3492 tn 3392 Pooiuznica Maribor; Grajski trg 4t- 1 — TelefoD 2455 Podružnica 'Jelje Kocenova ulica Z Telefon št 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljul> liana St 17 749 Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica a. telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126; Marioor, Grajski trg St i. telefon St 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica Stev L telefon St 65 Rokopisi se ne vraftajo Pogoji zaupanja Kolikor bolj se sedanja vojna razširja v splošni svetovni konflikt in koli-koi manjša je za narode, ki so še izven nje. verjetnost, da bi mogli v tem srečnem položaju vztrajati do konca, tem bolj zanimivo je opazovati vplive svetovnega dogajanja na razpoloženje teh narodov. Predvsem je tem večja njih zaskrbljenost, kolikor bolj se vojna podaljšuje Ta zaskrbljenost pa ne izhaja več samo iz skrbi za ohranitev svobode in neodvisnosti. Splošna draginja, vprašanje zadostne prehrane, zavarovanje proti nadaljnjim gospodarskim nevšečnostim ki se v zvezi z vojno še obetajo, to in še marsikaj podobnega veča iz dneva v dan že itak veliko zaskrbljenost malih in velikih narodov brez razliko. Leto- ki je za nami. je prineslo tudi narodom izven vojne težke preizkušnje. toda vse kaže, da bodo te preizkušnje še mnogo večje v letošnjem letu. Najhujše, kar bi moglo na tej veliki časovni prelomnici, ki nas iz znanega vodi v neznano, doleteti kak narod, bi bila izguba njegove trdne vere v svojo bodočnost. Naj bodo preizkušnje še tako težke, narod, ki je na znotraj trden in poln notranjih rezerv za vsak primer, predvsem duhovnih rezerv, lahko s trdnim zaupanjem gleda v bodočnost, pa naj se zgodi karkoli. To so danes že splošna spoznanja. Ponovno smo nanje opozorili kot na največji nauk dosedanjega vojnega razvoja za vse narode brez razlike* naj so v borbi ali izven nje. Nakazali smo že tudi nekaj splošnih smernic, ki bi se jih morali držati tudi mi. ako hočemo s polnim zaupanjem prebroditi vse težave sedanjega časa in si predvsem z lastnimi silami zagotoviti svoj obstoj in nadaljnji razvoj. Tem nalogam bomo kos le, ako bo zdrav in trden naš duh. Opazovanje velikih dogodkov v svetu in čakanje ob strani, tuin trm znabiti že ob robu vojne, je v marsičem težje kakor sama borba z orožjem in zahteva vedno novih sil in naporov za ohranitev prepotrebnega duhovnega ravnovesja kot glavnega pogoja za uspešno vzdržanje do konca. Zato smo za glavnega sovražnika vseh narodov brez razlike, onih v vojni in on h izven nje, označili malodušje. ki je lahko prav tako usodno za narodno skupnost kakor za posameznika. Seveda pa ni dovolj, ako nevarno bolezen poznamo, proti njej pa nič ne storimo. Zato smo na tem mestu že povedali kako bi morali tudi pri nas zatirati to bolezen, bodisi zasebno, z delom vseh zdravih posameznikov in vseh za to poklicanih organizacij, bodisi uradno. Opozorili smo v tej zvezi tudi na dolžnosti državnih oblasti, ki bi morale poskrbeti predvsem za odstranitev vseh morebitnih notranjih vzrokov malodušja. Ker je treba tudi to. kakor vsako drugo bolezen, zdraviti pri koreninah in ker je znano, da lahko prihaja malodušje med ljudi prav tako od » znotraj kakor od zunaj ter prav tako od zgoraj kakor od spodaj, se morajo državne oblasti potruditi, da odpravijo pre-dvsem vse notranje vzroke maloduš-ja in ustvarijo tako one prepotrebne pogoje notranjega zaupanja, brez katerih so obsojena na neuspeh še tako močna prizadevanja zasebne pobude v borbi proti nevarni bolezni malodušja. Ne pišemo tega samo zaradi naših posebnih razmer, temveč zato, da prikažemo, kako so to vprašanje zajeli povsod, kjer se je kot pereče pojavilo. Takšno pa je danes skoro že ves svet. Povsod vidimo, kako se predvsem državne oblasti same trudijo, da s svojim delom in svojimi zgledi najbolj učinkovito pomagajo k pobijanju malodušja, in sicer s tem. da skušajo ustvariti vse pogoje splošnega zaupanja v državno upravo, ki je temelj nezlomljivega duha in vsestranske odpornosti državljanov To velja v teh vojnih časih zlasti v dveh pogledih: v gospodarskem in obrambnem pogledu. Vsakdo je v sedanjih razmerah pripravljen, da doprinese svoj delež k skupnim potrebam in nalogam, vendar mora pri tem imeti občutek- da se z vsemi državljani brez razlike postopa enako da se vsem brez razlike nalagajo enake dolžnosti in da se vsem brez razlike v enaki meri nalagajo omejitve, ki so nujno potrebne. V kolikor pa se v enem ali drugem pogledu pojavijo kake nerednosti. mora spet državna oblast sama pokazati naj-večio občutljivost in takoj poskrbeti za njih odpravo, kaiti s tem najbolj uspešno prepreči vsako pretirano kritiziranje. ki bi se sicer nevarno razširjalo in ustvarjalo malodušje. Takšno postopanje je tem večja dolžnost vseh odgovornih činiteljev. kolikor večja so bremena, ki jih nalagajo sedanje izjemne razmere vsakemu državljanu. Ako velja zanj zahteva, da mora vse svoje posebne interese podrediti interesom skupnosti, morajo tudi oni. ki skupnost upravljajo, z zgledi dokazati, da je ta zahteva tudi zanje vrhovna zapoved To je obenem najzanesljivejša pot do splošnega zaupanja, ki je najboljši ščit proti vsaki infekciji malodušja od znotraj in zunaj. Kar pa velja na splošno, velja tudi glede vseh konkretnih primerov, v ka- Hull za takojšnjo pomoč Angliji Ameriški zunanji minister Cordell Hull je včeraj na seji zunanjepolitičnega odbora govoril o mednarodnem položaju in osnovnih temeljili ameriške zunanje politike Washington, 15. jan. s. (Ass. Press.) Danes ob 10. dop. (ob 16. srednjeevropskega časa) je pričel zunanjepolitični odbor reprezentančne zbornice z razpravo o Roo-seveltovem zakonskem predlogu o podpori za obrambo Zedinjenih držav Za sejo odbora je vladalo ogromno zanimanje Poleg vseh članov odbora je bilo na posebnih sedežih navzočnih mnogo članov vlade kakor tudi članov obeh zbornic. Zastopanih je bilo tudi okoli 100 poročevalcev svetovnega časopisja, mnogo fotografov in filmskih operaterjev. Kot prvi ie govoril o stališču do zakonskega osnutka zunanji minister Cordell Hull, ki je izjavil med drugim: Nočemo se spuščati v tehnične podrobnosti Rooseveltovega zakonskega predloga, opozoriti pa moram na nevarnost, ki grozi sedaj vsej zapadni polobli in s tem tudi Zedinjeuim državam. Ce bi bila Anglija poražena v sedanji vojni, potem bi bile Zedinjene države prisiljene, da se branijo prav tako kakor se brani sedaj Anglija. Danes napadajo Nemci Anglijo preko Kanala, potem pa bi prišli preko Atlantika Atlantski ocean ne predstavlja nobene nepremostljive barijere Z nadvlado nad angleškim otočjem bi dobili Nemci tudi nadvlado nad Atlantskim oceanom, zlasti nad njegovim južnim delom. Napadli bi morda najprej ne Zedinjene države, temveč kako drugo bolj ranljivo točko v zapadni polobli, najbrž v Južni Ameriki. Varnost Zedinjenih držav zato zavisi od usode Anglije v vojni. Na vprašanje nekega poslanca, ali bi v primeru angleške zmage Zedinjenim državam ne bil potreben njihov obrambni program, odgovarjam: Da! Na vprašanje, ali bi se pa Zedinjene države v primeru zmage osnih velesil morale braniti same, brez pomoči, odgovarjam prav tako: Da! Zedinjene države morajo zaradi svoje varnosti z vso naglico pospešiti pomoč Angliji in njenim zaveznicam. Ostro obsojam agresijo in zakon sile, ki trenutno skuša zavladati nad svetom. Hull je nato orisal dogodke zadnjih let in izjavil: Tako zvani novi red, ki ga hoče ustvariti Japonska v Aziji, obstoji v nadvladi enega samega naroda z izločitvijo interesov vseh drugih nacij. Tako stališče pa ne povzroča zaskrbljenosti samo v Aziji sami, temveč po vsem svetu. Zedinjene države so ponovno poskusile predočiti Japonski, da lahko ta služi svojim najboljšim interesom samo z dobrimi odnošaji napram Zedinjenim državam. Na vprašanje, ali popravljanje angleških vojnih ladij v ameriških ladjedelnicah ne bi pomenilo kršitve mednarodnih zakonov, ker je Anglija vojujoča se država, odgovarjam: Vprašanje je, ali je pametno v trenutku, ko so sile razdiranja na pohodu, čakati, da pridejo do ameriških mej. Treba je smatrati, da je trenutno v pokretu svetovno gibanje za osvajanje in zaradi tega morajo že v naprej Zedinjene države poseči po samoobrambi, dokler to ni prepozno. Večina ameriškega naroda Je za pomoč Angliji. Kdor je proti taki pomoči, ta ni za svobodo narodov. Dovolitev popolne pomoči Angliji je neobhodno potrebna za obrambo Zedinjenih držav. Načela zunanje politike Zedinjenih držav so varnost in solidarnost vseh držav zapadne poloble, mednarodni mir in varnost ter obnovitev mednarodnega gospodarskega in političnega sodelovanja in podniranja morale v mednarodnem življenju. Kritika zakona Republikanski poslanec Fish se je izjavi)! proti zakonskemu osnutku, češ da bi s sprejetjem tega zakona bila avtomatična razveljavljena tako Johnsonov, kakor tudi nevtralmostni zakon. Kongres tako vob-če ne bi prišel do besede v odločanju, ali je ta dva zakona ustmeno ukiniti ali ne. Predsednik Roosevelt bi s tem prav tako avtomatično dobil pravico pošiljati ameriške konvoje v evropski vojni pas, kar ba zelo povečalo nevarnost za zaplet Zedinjenih držav v evropsko vojno. Nadalje ie poslanec Fish naglasill, da tudi določbe o popravilih vojnih ladij vojujočih se držav v nevtralnih lukah niso v skladu z nevtral-nostnim zakonom ker vidi ta zakon v takih dejanjih vojne akte. Polnomočja. ki jih zakonski osnutek določa za predsednika Roosevelta, jemljejo kongresu ustavno določeno izključno pravioo napovedi vojne. Od'očitev o tem. ali ostanejo Zedinjene države še v bodoče izven vojnega spora, se s tem polaga edinofle v predsednikove roke Fisih je dejal da je zakonski osnutek v sedanji obliki nedemokratičen in protiustaven. Amerika bi s tem dala tudi nezaželjeno priznanje, da demokratična oblika Vladavine v tako odločilnem času, kakor je sedanji, ne deluje pravil- no, marveč, da se je treba faktično zateči k diktaturni obliki vladavine. V zunanjepolitičnem odboru večina za zakon VPashington. 15 ian. * (United Press) Po informacijah iz dobro poučenih krogov je med 23 člani zunanjepolitičnega odbora senata 12 pristašev sprejetja Rooseveltovega zakona za posojanje vojnega materiala demokratskim državam. 6 članov odbora absolutne nasprotuje predlogu, 5 pa se jih še ni odločilo. New York, 15 jun s (Columbia BS) Izjava, ki io je včerai pod«1 predsednik velike newyorške banke »Chased National Bank« Alldrdge v prid sprejetja Roo seveltovega zakonskega osnutka o pomoč demo'krafc;,kim drža\am. je vzbudila velik j>ozomost. Alldridgp ima veliki, besedo v ameriškem finančnem svetu m je svak Johna D. RockefelUerja. >stra zavrnitev vodje izolasionistov Washing«on, 15 jan. s. (Columbia BS > Vodja izolacionistov senator Wheeler Je podal te dni izjavo da pomeni Roosevel-tov zakonski predlog o posojanju vojnega materiala demokratskim državam, da bo | moral »vsak ameriški deček še na bojišče«. To izjavo je včeraj na konferenci tiska izredno ostro obsodil predsednik Roosevelt, ki je dejal, da v vsem svojem življenju ni slišal bolj neresnične m boli nepatriotične izjave K Rooseveltovim besedam je pripomnil danes senator Wheeler, da samo upa. da bi bila njegova bojazen za »ameriške dečke« res neutemeljena. Dalje je dejal VVheeler, da pomeni vsak Rooseveltov govor odkar je bil Roosevelt tretjič iz/o-Ijen za predsednika Zedinjenih držav, nov korak k vstopu Zedinjenih držav v vojno. Šestdnevno nepretrgano delo v ladjedelnicah VVashington, 15. jan. s. (CBS.) Mornarico ministrstvo je izdalo navodila, da bo vseh važnejših ladjedelnicah ameriške /ojne marnarice uvedeno šestdnevno nepretrgano delo na teoen. Washington, 15. jan j. (A. R.) Predsed-lik ameriške delavske federacije VVilliem Hreen je označii stavko delavstva v avtomobilskih tovarnah »Eaton« kot poizkus -sabotiranja ameriškega onrambnega aa-s.rta. Green je naglasil, da bo stopilo v stavko okrog 30.000 delav em prekinjena. Rumunska deleaacija ie imela sedai spet daljši sestanek z zastopniki ruskega komisariata za zunanjo trgovino. Silen mraz v Rumuniji Bukarešta, 15. jan. j. (Havas.) V vsej Rumuniji je zavladal silen mraz. V Bukarešti so davi zabeležili 22 stopili o~>d ničlo, dočim ie bilo v nekaterih krai h Moldavije celo 36 stopinj mraza. Zima ie v Rumuniji zahtevala že več človeških žrtev. terih morajo državne oblasti dokazati, da so na višini svojih nalog. Ako se v tej zvezi spet omejimo predvsem na gospodarska vprašanja, glede katerih je vsak posameznik najbolj občutljiv, je za splošno zaupanje državljanov velikega pomena, kako se od zgoraj ta vprašanja rešujejo, pa naj gre za pobijanje draginje, za preskrbo prebivalstva z živežem, za zaposlitev brezposelnih, za pomoč družinam, katerih člani so pozvani na dela skupne koristi itd. Od tega, ali se ta in še mnoga druga pereča vprašanja rešujejo od zgoraj v splošno zadovoljstvo od spodaj, je v veliki meri odvisno ljudsko zaupanje tudi tedaj, kadar je narodna zrelost in narodna zavest posameznikov največja. Mi ne dvomimo v narodno zavednost naših ljudi, mnenja pa smo, da lahko tudi naša država ustvari vse pogoje za uspešno prostovoljno pobijanje malodušja od spodaj, v kolikor bi se ono pojavilo iz notranjih ali drugih razlogov. Zasebna pobuda bo našla s tem v državni oblasti neposredno podporo neprecenljive vrednosti, kakor se je to že izkazalo v mnogih državah. 0 bitki v Sicilskem prelivu Najhujši letalski napad, kar jih je moralo doslej prestati angleško brodovje v Sredozemlju London, 15. jan. s. (British United Prers) O pomorski bitki med angleškimi in italijanskimi vojnimi ladjami, ki se je odigrala pretekli petek v Sicilskem prelivu, poročajo sedaj še naslednje podrobnosti: Angleške vojne ladje so opazile zjutraj okoli 7. dva italijanska rušilca. Dve angleški križarki sta takoj prešli v napad. Eden izmed italijanskih rušilcev je bil težje poškodovan, nakar se mu je približal neki angleški rušilec in ga z nekaj topovskimi streli dokončno potopil. Italijanska vojna ladja se je do zadnjega junaško branila pred premočjo. Štiri ure pozneje je sledil prvi letalski napad na angleško vojno brodovje. Pojavilo se je najprej nekaj italijanskih izvidniških letal, ki pa so bila pregnana. Ob 12. sta napadli angleške ladje dve italijanski bombni letali z letalskimi torpedi. Letali sta bili sprejeti s silovitim ognjem angleškega protiletalskega topništva. Eden izmed torpedov z italijanskih letal je padel v neposredno bližino neke angleške vojne ladje, pa ni povzročil mnogo škode. Ob 13.30 je sledil nov napad. Tokrat je napadlo 15 nemških bombnikov strmoglav-cev. Letala so priletela v višini skoro 3000 metrov. Nato so se razdelila v 5 skupin po 3 letala ter so se spustila v navpičnem poletu na angleške ladje in odvrgla bombe. Letala je sprejelo več tisoč strelov protiletalskih topov. Zato so se spustila nemška letala prav do 30 m nad morsko gladino, da se izognejo izstrelkom protiletalskih topov. Po prvi salvi bomb so se nemški bombniki zopet dvignili v višino, se znova uvrstili v skupine ter ponovili napad. Nosilec letal »Illustrious« je med eksplozijami bomb za trenutek izginil za stebri vode Angleška lovska letala z »Illu-striousa« so nato posegla v borbo ter so nekaj nemških letal sestrelila. Ob 18. so nemški strmoglavci znova napadli angleške ladje. Tokrat je napadlo samo še 11 nemških letal, ostala 4 so bila verjetno pri prvem napadu sestreljena. Sedaj so nemška letala napadla še bolj drzno. Spustila so se do 3 m nad morsko gladino v strmoglavem poletu. Poročevalec agencije pravi, da je bil to najhujši letalski napad, kar jih je doslej moralo angleško vojno brodovje prestati v Sredozemlju. Najbrž so Nemci za ta napad izbrali posebno spretne pilote, da bi dosegli čim večji učinek. Pri drudem napadu so nemška letala osredotočila svojo pozornost posebno na eno izmed angleških oklopnic v konvoju. Križarka »Southampton« je bila pri tej priliki poškodovana. Angleži so domnevali, da so nemška letala napade na angleško brodovje izvršila z letališča v Cataniji na Siciliji. Prav zaradi tega so angleška letala naslednjo noč izvedla silovit napad na Catanio. Pogreb v Cataniji padlih angleških letalcev Catania, 15. januarja. AA (Štefani) Britanskim letalcem, ki so se ubili pri napadu na Catanio, so priredili svečan pogreb. Pri pogrebu so bili predstavniki civilnih, vojaških in pomorskih oblasti, kakor tudi predstavniki fašističnih organizacij. Krste osmih padlih britanskih letalcev so nosili italijanski letalci. Na pokopališču je oddelek italijanskih letalcev izkazal zadnjo čast padlim sovražnikom. SPLOŠEN VOJAŠKI POLOŽAJ ANGLIJE IN NEMČIJE Po mnenju angleškega mornariškega strokovnjaka Lindleyja je v sedanji vojni tako položaj Anglije kakor tudi Nemčije ugodnejši kakor v svetovni vojni London, 15. jan. j. V londGnskem radiu je včerai znani mornariški strckovn,ak Lindlev Franzer govoril o angleških izfu-bah na mcriu ter ie v tei zvezi naglasi! da ie splošen vojaški položaj Velike Britanije danes znatno ugodnejši kakor v svetovni vojni. Vzrok ie v orvi vrsti ta da Velika Britaniia v Evrooi razen Grčije nima zaveznikov, ki bi jim morala prož ti pomoč iz svoiih sredstev Kakor v svetovni voini. tako pa seveda tudi v sedanji vojni nemške podmornice oredstavlj^jo resno nevarnost za aneleško trgovino in oskrbo. Anglija le s težavo vzdržuje uvoz iz tuiine. ki ie potreben za prehrano prebivalstva. To prav dobro ve tudi nen ško vrhovno povelistvo. ki upa. da bo "avti o po tei poti uspelo spraviti Anglijo na kolena. Anglija ie doslej izgubila v celoti le nekai nad 4 milijone ton svoieea trgovinskega brodovia. Lani ie znašajo tedensko nov-prečie ootoplienih angleških ladii okr->a 60.000 ton. Od tedai se ie to po- pr-^čje zelo zmanišalo. Izgube trgovinskega hro-dovja na ie Ansliia na do^vico nadomestna z zap1en:en:mi ladjami in z ladi^mi. ki iih ie prevzela od nekaterih dr"?ih držav na polovico oa z nakuoi in gradnjo novih ladij. Lahko se reče da angleška olovba do moriu ni v resni neva ni-sti. Naibolie se reče da angleška nlovba po morju ni v resni nevarnosti Naibolje dokazuje to dejstvo, da ie Angliji un>?lo nreoeliati veliko armado na Bližnji vzhod kakor tudi zaiamčiti redno dobavo živeža na otoke. Navzlic temu Da si v Londonu ne zakrivalo oči Dred nevarnostmi, ki eroze v bodočnosti Vprašanje ie ali bo Nemčiii usdsIo spraviti Veliko Britanijo v ka^o re-no nevarnost, še preden bo Anglija deležna vs«? ameriške Domoči Dejstvo ie. da ie položai Nemčiie danes ug-dn<=iši kakor v svetovni vojn' Nemč;ia ima ood-m^m'š--a opon"ča v Franciji in n^^Ska letala lahko širijo svoie" akoij<= nr=ko An-g!'ie na Atlantski ocean Nadalje ima Nemčija >9 svoie cilie na razpo'as^ sko-r?i vso Evrooo. Toda v mnogo ugodnejšem po^žaiu. kakor za časa svetovne voine ie t>'di Ve'ik^ Britanija ker ima v Evr~pi edmole grško zaveznico Za Ve1 i ko Br'a-niio ?riači to dragoceno razbremenitev. A" p1 i ji ie treba skrbeti razen za Grčiio ed^nle še zase V svetovni voini ie Tt^lija n^^n^iR nošil^ala v Londrn klice do "o-moči Ti klici gredo zdai v B^rl;n So-iPTTi'1 itaMjanskemu voi°*kemu zavetniku rno-a se^ai pomagati Nemčiia Ako se ge uoošteva. da se ie zmcliivost angleške voine proizvodnje n^orari zmogli'vesti v svefovri voini 7 V_ro dvignila, p^+em se m;rno lahko trdi da ie bilanca v tei \-oini še zmerom zelo ugodna za Veliko Br;tanijo. pred startom še zajtrkoval v Ameriki, za čaj pa je bil popolene že v Angliji. Dosedanji rekord v prekooceanskih poletih je držal angleški hidroplan »Cambra«, ki je 1. 1937 v 10 urah in 33 minutah preletel razdalje z Nove Fundlandije do Irske. Eves pa je verjetno letel še 200 milj dalje, namreč do Anglije, ker na nevtralnih irskih tleh ni smel pristati. Kljub večji daljavi pa je porabil za svoj polet manj časa. Lani fe dobila Anglija 1960 letal iz Amerike New York. 15. ian s. (Tass.) United Press poroča iz Los An^elesa. da so po j podatkih tamkajšnjih merodajnih ameriških letalskih krogov Zedinjene države v preteklem letu dobavile Angliji in Kanadi skupno 1900 vojaških letal, šestkrat več nego v letu 1939. V orvi polovici nre-teklega leta ie bilo v Anglijo in Kanado poslanih samo 275 letal, vse druge pošiljke odoadeio na drueo Dolovico leta. Posebna ameriška misija v Londonu Washington, 15 jan s. (CBS.) Posebna oficielna ameriška misija odpotuje prihodnjo soboto v London, kjer bo proučila vprašanja zaščite civilnega prebivalstva >red letalskimi napadi predvsem vprašanja preprečevanja epidemij in evakuacije otrok. Sploh so v Zedinjenih državah priprave za organizacijo zaščite civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi v polnem teku. Grki obnovili prodiranje lisure proti Beratu Eofi se bije jo kljub snežnim viharjem Italijani trdovratne branijo svoje postojanke na angleško otočje Lcii(l°n, 15. jan. j. (Ass. Press.) Nad vso zaeac.no Evropo, kakor tudi nad Rokav-sklm prelivom in angleškim otočjem vlada že oi včeraj izredno slabo, mrzlo, megleno vreme z zelo zmanjšano vidljivostjo. Letalska aktivnost je zaradi tega skoraj popolnoma zastala. Po včerajšnjem dokaj mirnem dnevu so se morala nemška letala tudi v noči od torka na sredo vzdržati sleherne napadalne akcije nad Veliko Britanijo. Od včerajšnjih popoldanskih ur dalje se v bližini angleških obal še ni pojavilo nobeno nemško letalo. Tudi angleško letalstvo je moralo svojo delavnost zmanjšati na minimum. Berlin, 15. jan. n. (DNB) V svojem današnjem službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo nemške vojske: Zai-adi neugo. nega vremenskega položaja so nemške letalske sile razvile 14. januarja le izvidniško delovanje nad južno Anglijo. Pri tem je bilo mogoče ugotoviti dobre učinke napadov poslednjih noči na vojaško važne objekte v Plymouthu in Portsmouthu. Angleški napad na dve norveški letališči London, 15- jan. j. (Reuter) Angleško letalstvo v minuli noči ni izvršilo nikakega poleta nad Nemčijo ali zasedenim ozemljem. Kakor ugotavlja poročilo letalskega ministrstva, je poglavitni vzrok megla in skrajno nezadostna vidljivost. Včeraj podnevi je manjša skupina letal angleškega obalnega poveljstva napadla nemške letalske baze Man dal in Forus na Norveškem. MaflKJal leži na južni norveški obali v bližini Kristiansanda, Porus pa v bližini Stavangerja. Letalci so opazovali na man-(ialskem letališču bombne eksplozije, toda zaradi zelo slabega vremena je bilo opazovanje tako otežkočeno da ni mogoče podati rezultatov napada. Verjetno je eno izmed angleških letal z dvema bombama direktno pogodilo tudi neko motorno ladjo v sta-vangerskem fjordu. Bombardirane so bile nadalje ceste, eno izmed angleških letal pa je vrglo bombe na neki važen železniški most. Vsa angleška letala so se s teh poletov srečno vrnila. Kdo bo ameriški poslanik v Londonu Washington, 15. jan. j. (A. R.) Predsednik Roosevelt je včeraj izjavil predstavnikom tiska, da je že izbral osebnost, ki ji bo poverjeno ameriško poslaništvo v Londonu. Naglasil pa je, da imena te osebnosti še ne more izdati, ker o tem še ni bila obveščena niti sama prizadeta osebnost, niti ime še ni bilo javljeno v London, Zajtrk še v Ameriki južina že v Angliji I/>ndon, 15. jan. s. (Reuter) Danes je bilo uradno objavljeno, da je angleški pilot Eves na ameriškem bombniku v poletu iz Amerike v Anglijo dosegel nov rekord v prekooceanskih poletih, čas. ki ga je dosegel letalec pri svojem rekordu, ni povedan ln tudi tip aparata, ki je dosegel rekord, iz strateških razlogov ne bo objavljen. Uradno poročilo pravi samo, da je Eves Atene, 15. jan s (United Press) Grška | vojska je danes obnovila svoje prodiranje od Klisure na sever prot1 Beratu. Boji so se razvili kljub močnim snežnim viharjem. Italijan- branijo seda; močne naravne postojanke severno od Klisure br teč preprečiti nadaljnje grško prodiranje. Tudi na vseh drugih sektonih bojišča so se danes boji obnovili Pri Klisuri in ob j morski obali je prišlo do posebno močnih topniških dvobojev V obalnem sektorju fronte Grki že nekaj dni obstreljujejo italijanske p^stoianke Zaradi neugodnega vremena so letalske operacije popolnoma zastale. Atene, 15. jan. j. (AR). Včeraj na nobenem frontnem sektorju ni bHo večjih vojaških opemcij. Na osrednjem frontnem sektorju se je prvotno naglo umikanje italijanskih čet po padcu Klisure ustavilo in so grške patrulje že včeraj ponovno naletele na močan italijanski «dpor Videti je, kakor da so Italijani na osrednjem frontnem sektorju dobili nova ojačenja in da bodo morali Grki nastopiti z močnejšimi silami, ako bodo hoteli nadaljevati ofenzivo proti Beratu. Na severnem frontnem sektorju jc prisilo do manjših spopadov med izvidnicami samo pred italijanskimi postojankami ob pričetku doline reke Devoli. Debela snežna plast še zmerom onemogoča sleherne večje vojaške operacije Med tem ča-som si tako Italijani na Mokri, kakor tudi Grki na Kamiji utrjujejo svoje položaje. Včeraj je bilo med posameznimi j»o-stojankami nekaj topniškega streljanja, ki mu pa niso sledile nikake večjo akcije pehote. Tudi letalstvo je skoraj popolnoma mirovalo. Tudi na južnem frontnem odseku severno cd Himare jc včerajšnqi dan potekel brez pomembnih dogodkov Atene. 15. januarja. AA. (At ag.) Uradno poročilo pravi: Včeraj so bili samo krajevni spopadi. Ujetih je bilo nekaj sovražnih vojakov. Italijansko porodilo Rim, 15 jan. n (Štefani) V svojem današnjem 222. službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo i+ali lanske vojske o položaju na grški fronti; Krajevne akcije brez posebnega pomena. Cavallero ostane šef generalnega štaba Rim, 15. jan. br (SDA). V zvezi z imenovanjem generala Uga Cavallera za vrhovnega poveljnika italijanskih čet v Albaniji se je pojavilo vprašanje kdo bo prevzel važno mesto šefa javnega generalnega štaba. Po informacijah v poučenih krogih zaenkrat ne bo imenovan nov šef generalnega štaba, marveč bo general Cavallero poleg poveljstva v Albaniji zadržali tudi to mesto. S tem hočejo na me-redajnem mes^u poudariti, da smatrajo imenovanje generala Cavallera le za začasno, ker upajo, da bo vojna z Gre. j o hitro likvidirana. Foslanik Phillips prispel v Rim Rim, 15. jan. s. (Columbia BS). Ameriški veleposlanik Phillips jc danes popoldne ob 16.15 dosped z letalom iz Firence v Rim. K vestem, da prinaša Phillips v Rim posebno R^-oseveltovo poslanico kralju in cesarju Viktorju Emcnuelu, ni še vedno nobenega uradnega potrdila. Rim, 15. jan. s. (CBS) Novinarjem je izjavil Phillips, da se bo z'zunanjim ministrom grofom Cianom sestal najbrž že v kratkem, morda že jutri. Phillips je izrecno zanikal, da bi bil prinesel s seboj posebno Rcoseveltovo poslanico italijanskemu kralju in cesarju. O« Libiji Delovanje topništva in patrulj na področju okrc.g Tobruka in zelenice Bžarabuba Rim, 15. jan. n. (Štefani) Vrhovno po- ; veljstvo italijanske vojske je objavilo davi | naslednje 22. službeno vojno poročilo o j borbah v Afriki: V Cirenajki delovanje topništva in patrol na področju okrog Tobruka in Dža-rabuba. Naša letala so uspešno napadla in bombardirala sovražne topniške postojanke. Sovražnik je napadel nekaj krajev v Libiji ter je bilo poškodovanih nekaj poslopij. V vzhodni Afriki so se sovražni oklopni avtomobili poskušali približati neki naši postojanki na meji Sudana, a so bili z nekaj izgubami odbiti. Naša letala so bombardirala in s strojnicami obstreljevala sovražne avtomobilske kolone in čete Sovražna letala so bombardirala Gora j, Ter-tale, Mojale in Mego, a so napravila le malo škode. Kairo, 15. jan. s. (Reuter) Poročila z bojišča v Libiji javljajo, da divjajo okoli Tobruka močni peščeni viharji. Angleške priprave za napad na Tobruk s tem sicer niso ovirane, pač pa je otežkočeno udej-stvovanje letalstva in tudi topništvu je nekoliko otežkočeno merjenje. Ponoči so še vedno v akciji angleške patrulje, ki skušajo zbrati čim več informacij o to-bruškem trdnjavskem sistemu. Med tem strokovnjaki proučujejo fotografske posnetke tobruških utrdb. Angleška izvidni-ška letala, ki so bila v akciji nad ozemljem vse do Derne, javljajo, da niso nikjer opazila pokretov sovražne vojske. London, 15. jan. j. (Reuter) Na mero-dajnem mestu v Londonu izjavljajo danes, da se obkroževalne operacije pred Tobrukom po načrtu nadaljujejo. V okviru teh akcij se je britanskim patruljam v minuli noči posrečilo prodreti v sovražnikove obrambne črte pred Tobrukom ter si prisvojiti dragocene informacije, ki bodo igrale veliko vlogo pri bodočih odločilnih operacijah. Italijani grade novo obrambno črto Kairo, 15. jan. s. Poročevalec »United Press« na bojišču v Libiji javlja, da so pričeli Italijani graditi 150 km zapadno od Tobruka novo obrambno črto, ki t od Derne ob obali v notranjost pušča ie število na letai;ščih uničenih "'taMja^skih letal še ^'ečie An^l^ške i^ube co •^naš^'* v Mem časn 3 letala 'n sr^er 2 bo~-bn5ka ^n eno lovsko leta'0 Na ta n*ič;n ie nastalo ra-TTT^rie izgub na obeh, smereh v razmerju 45 :1. Unori v Abesiriji Kairo, 15. ian. s. (Reufer) Po 'nforma-cijah. ki so prispele preko Khartuma iz Abesiniie so t^m nastali večji upori. Več tisoč abeci'nck'h unorr^kov ie v akciji nroti Ttaliianom Nan^daio izolirane i*a-hianste nostoi^nke. tr°nsnnr+e m ce^t^h ter sfreliaio iz za<=ede tudi na italiiancVe voin1-« v re^u ferp°-°na samo na večja mesta in glavne cesfe. Hitler, Mussolini, Darlan, Huntzihger Budimpešta, 15. jan. s. (Columbia BS). Po informacijah, ki prihajajo baje iz »balkanskih diplomatskih krogov«, naj bi se v kratkem sestala Hitler in Mussolini s francoskim mornariškim ministrom, admiralom Darlanom in vojnim ministrom, generalom Huntzingerjem. Konferenca naj bi pripravila novo vojaško akcijo osnih velesil proti Angliji v območju Sredozemlja, in sicer z izkoriščanjem francoskih mornariških oporišč v Toulonu in Bizerti. 1- Informatorji, ki javljajo to vest, pristavljajo sami, da je brez potrdila s katerekoli strani. Močen položaj Jugoslavije ItaUjanska revija • naši nevtralnostni politiki Rim, 15. jan. L Ugledna italijanska revija »Nouva Antologia« prinaia v januarski številki polittCni pregled svojega sodelavca RotMllusa. ki piše med drugim: Berlinski pakt pomeni trden temelj za evropsko rekonstrukcijo. Madžarska se je naslonila na ta pakt in je mogla na podlagi novega duhovnega stanja urediti svoje odnošaje z Jugoslavijo. Tako ena kakor druga država sta našli v želji držav osi, da se ohrani mir v Podunavju, potrebne in zadostne pogoje za izjavo medsebojnega prijateljstva. ' Nevtralnost Jugoslavije je v interesu narodov, ki Žive na eni tn drugi strani Du-nava. Ker to nevtralnost resno pojmuje in v praksi beograjska vlada skrupulozno izvaja, Je postala odločujui enim • . a. ja balkanske situacije v smislu, kakor sta to želeli Italija in Nemčija. Predsednik jugoslovenske vlade Cvetkovič ie v svojen govoru 6. decembra izrazi) zadovoljstvo zaradi ugodne mednarodne situacije same Jugoslavije. Razumlivo je, da Jugoslavija pojmuje svoje delovanje tako, da je izven trojnega pakta, ki vsebuje obveznosti vojnega zna- čaja. Te obveznosti niso kompatibilne r. nevtralnostjo, ki jo je Izjavila ln ki si Jo lasti jugoslovanska vlada. Sodelovanje Jugoslavije s politiko držav osi se vendar lahko realizira z njenim sodelovanjem naslanjajočim se na čvrste baze njenega prijateljstva z Madžarsko, kar vodi do ta-ao imenovane staoiUzacije v podunavsko Dalkanskem področju. Os. kakor tudi vse aržavne podpisnice trojnega pakta, odločno žele to stabilizacijo. Članek omenja paKt. ki je bil zaključen med Jugoslavijo in Madžarsko, kakor tudi govore obeh zunanjih ministrov ob tei Driliki. Nato pravi: Govor bolgarskega zunanjega ministra Popova ni vseboval makedonskega vprašanja, niti v primeru z Jugoslavijo niti z Grčijo. Vendar pa še nadalje obstoje neka nezaupanja Ueograda do Sofije. Nujno no jugoslovensko-madžarski pakt vplival, da se tako izrazimo, da ponovno oživi pakt, sklenjen leta 1937. med Sofijo in Beogradom. čim bolj se urejuje in konsolidira položaj Boigarije. tem manj je pričakovati nepremišljenih ln naglih sklepov an-karske vlade. Laval dobi novo Sunkcij© ? V Vichyju se baje zopet pripravlja sprememba vlade London. 15 ian. i (AFI). Semkaj so prispele informaciie po katerih nai bi bi" v kratkem bivši francoski zunanji mi- ister Pierre Laval spet sprejet v francosko vlado. Nadalie trdiio v nekaterih lond n?kih kroeih da se pripravlja osnovame nove francoske vlade v Parizu. V francoskih krogih v Londonu so glede teh i^formacj zelo skeptični Oni namreč ne mo eio verjeti. da bi moeel maršal Peta'n napraviti tako veliko nolitičnn DO?-e"ko kikor bi io oredstavlial zopetni La 'alov vston v vlado Laval ie snoval za Petain^vim hrbtom svoie oosebne ooMtič^e n^č^t^ in ie zdai celo obdolžen nekaterih nečas'n'h 5peku'acii pri ravlas4ifv°nem postaranju nanram 2idom v Franciji. Kar se tiče morebitnega osnovanja »nrotivniške vlad"« v Parizu, so v franco?k:h k^o^ih v Londonu mnenja da bodo Nemci morda hoteli v Parizu osnovati nekakšno novo D0,,,:"-i0ni-ško me^to za zvezo med N®mč;jo in Vichv-jem ki bi bilo poverieno Tavalo kot izrazitemu zaeovornikii nemških ^a^rtov. Wev«and priče v V3ehy New York. 15 jan. j. (AR) K kor Poroča londonski »Dailv Mail« s francoske meje. se bo francoski general We^g'ind vrhovni poverjenik francoske vlade za kolonije v naslednjih dneh vrn;l v Vi hv. We.ygandovemu povratku pripisujejo veliko važnost v zvezi s krožečim5 ve trni o novih vladnih spremembah v Vichvju. IS^t o Vnosih med Nemčijo ir Francijo Sof.Ja.-l5 ian. i, (Un Pre^s.t Sorii^ki večerni list »Mir« se bavi v daljšsm član- ku s francosko-nemškimi odnešaji. Po mnenju lista se odnošaji po obhodu La-vala iz vlade ne le niso manj ugid^o razvijali kakor dotlej, marveč so ?aš i v prav kritično fazo. List navaja kot z^lo značilen dokaz neko brzojavko fco ga-ske telegrafske agencije, datirano iz Bost na, kjer ie rečeno, da Nemčiia ne smatra r ti več za umestno odgovoriti na n'ke predloge. ki jih ie admiral Darlan izr~čil n lci »zelo visoko stoječi« nemški o~ebncsti. Podajanja za premirfe s Siamom so se razbila Bangkok. J5. jan. s. (Reuter.) Podaja ja ' med siamsko vlado in fran-oskim rdorav-nikom poslov za sklenitev premiria med Siamom in Indokino. so se panesreč:la. Zaksj so ustavili -.Mctt^C!*-*4 iAtndon, 15. jan s. Uradna ancV':a »Press Associaticn« objavlja d-mes pojasnilo ministrstva za blokado, zakaj so angleške vojne ladje zadržale francoski trgovinski nam;k »Mendosa« pred .M on te vi-decm. »Mendosa« je ena izmed štirih francoskih ledij,, ki so že nekaj čara nakVlile tovor v Montevideu ter sc ga bolele prepeljati v Francijo, ne da bi prosi1? angleške navicerte. Za Anglije jc bil pco žaj zato v tem primeru popolnoma ja*cn. Na noben način ni bilo mogoče prstfiti katere izmed ladij brez naviceT+e skoz: angleško blokado. Angleške ladje imajo navodilo, da vsako tujo tigcv:nsk> If.d.jo. ki plove brez angleškega navicerta v Francijo, ustavijo in po po-de na napovedano uvedbo živilskih nakaznic. Pogreb gs, Sare živkovičeve Beograd, 15. jan. p. Ob veliki udeležbi i meščanstva, ki je pričala o priljubljenosti pokojne, je bila danes pokopana v rodbinski grobnici na novem pokopališču gospa Sara Zivkovičeva, mati generala g. Petra Zivkoviča, predsednika JNS in bivšega predsednika ministrskega sveta, ter I generala Dimitrija Zivkoviča. Pokojnico ie spremila na zadnji poti. elita^ starega Beograda. Pogreba so se udeležili tudi mnogoštevilni čl*ni JNS z glavnim odborom na čehi. Bilo 1e tudi mnogo zastopnikov drug;h političnih strank, med njimi M'ša Trifunovič, Voja Janjič in drugi. V ve1;kem številu so se pogreba udeležili tudi višji oficirji. Med številnimi venci, ki so pokrivali krsto, je bil posebno lep venec predsedstva JNS in venec mladine JNS. Objavljene uredbe Beograd, 15. jan. p. »Službene novine« objavljajo danes uredbo ministra za trgovino o kontroli uvoza tehnične masti (mazil) biljčnega in živalskega porekla, nadalje o uvozu kopra, kolofonije in voska ter uredbo o kontroli uvoza premoga, koksa »n briketov. Ruski bombaž na potu v Beograd Beograd, 15. jan. p. Prihodnji teden prispe v Beograd prva pošiljka ruskega bom-• haža. Rusija nam bo skupno dobavila 2 I milijona kilogramov surovega bombaža. Gospodarska pogajanja z Nemčijo in Bolgarijo Beograd, 15. jan. p. Kakor je že znano, se mudita v Berlinu viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin in načelnik izvoznega oddelka direkcije za zunanjo trgovino dr. Mihajlovič, ki vodita pogajanja za ureditev raznih vprašanj v blagovnem in plačilnem prometu z Nemčijo. Doznava se, da so pogajanja že dovedla do sporazuma v vseh glavnih vprašanjih, zlasti tudi glede cen živine, ki se izvaža iz Jugoslavije v Nemčijo. Beograd, 15. jan. p. Konec januarja prispe v Beograd bolgarska delegacija za gospodarska pogajanja. Ta pogajanja se bodo nanašala na razna vprašanja blagovnega in plačilnega prometa. Tri Javne kuhinje v Zagrebu Zagreb, 15. jan. o. Danes so otverili tretjo mestno javno kuhinjo. V vseh tr?h mestnih kuhinjah dobiva vsak dan hra^o okrog 3000 mestnih siromakov in nad 3000 družin drva za kurjavo. Upokojitve pri železnici Beograd, 15. jan. p. Z odlokom prometnega ministra so upokojeni pri železniški direkciji v Ljubljani inšpektor Viktor Hren, višja kontrolorja Ljudevit Kranjc in Milan Cepuder ter strojevodja! Jože Marčič. Vremenska napoved Zemunska: Hladneje bo v severnih krajih. Prevladovalo bo oblačno s snegom v skoro vsej državi. Dež v primorskih krajih. Post pno se bo zvedrilo čez dan. V Podunavju bo prenehala košava. IG« I. l^tt« ".I JT1TT*? i\T as n i kraji in ljudje Pateo Makar I Metlika. 15. januarja Med možmi Bele Krajine, ki so na glasu daleč izven meja te prijazne solnčne deželice, je bil splošno znan veljavni metliški gospodar. hotelir Dako Makar. Ka- kor njegovo ime. je bil tudi sam krepak kakor hrast. Nič čudnega, sai je niegov ci pred turškimi vpadi. Iz Zumberka je so se pred stoletji naselili junaški branilci pred turškimi vpadi. Z Zumberka je prišel Dako Makar mlad v Metliko. Pri- nesel ie s seboi najboljšo popotnico: veliko mero bistrega razuma, zdrave dovtip-nosti in nezmagliive podjetnosti. Lepo ie Dako Makar v Metliki napredoval, uveljavil se ie kot posestnik in gostilničar, še prav posebno pa se ie izkazal tudi v javnem življenju. Toda njegova odpornost ie zadnje leto začela naglo pouščati. Vedeli smo. da mu ni rešitve, vendar nas ie davi presenetila novica, da ie Dako Makar odšel na pot. odkoder ni vrnitve. Poleg svoicev. katerim ie lepo uglasil pot v življenje, žaluieio za dragim Dakom zlasti vsi sokolski pripadniki. V mestecu, kjer ie stekla zibelka najvidneišemu slovenskemu sokolskemu predstavniku br Ganglu. ie Dako ored 34 leti kot starosta stopil na čelo ondotnega novo ustanovljenega sokolskega društva in mu ie ostal v tem svoistvu zvest polnih 30 let. vse do januarja 1936. ko mu ie bolehnost že pričela ovirati iavno delo. Za sokolstvo ie bil vnet z vso dušo in njegova osebnost ie bila tista vez. ki ie tako zgledno povezala sokolska društva v Beli Krajini Metlika ie postala žarišče vneteea sokolskega telovadnega in prosvetnega dela Po svoji vsestranski delavnosti si ie Dako Makar pridobil ugled daleč naokoli Zato ie dobil naileoše spričevalo, ko mu ie ljudstvo izreklo polno zaupanie ter ga izvolilo ored leti za narodnega poslanca. Izkazal se ie zaupania vrednega in se je za metliški okrai Po vseh močeh Potrudil. Z vsem si ie zagotovil traien spomin med belimi roiaki in vsemi sokolski-mi brati Njegovim svoirem izrekamo odkritosrčno sožalje. prijatelju Daku pa želimo miren počitk na božji niivi pri Sv Roku. kamor bo poroma! v petek ob 14 uri. spremljan od številnih ovojih iskrenih prijateljev in znancev. Bukev je ubila mladega gospodarja Smrtna nesreča v gozdu pri Pišeeah Pišece, 15. januarja Pretekli ponedeljek se je primerila v našem okolišu smrtna nesreča, ki je zbudila daleč naokrog iskreno obžalovanje To tem boli. ker ie postal žrtev nesreče mlad gospodar, ki si ie bil pravkar lepo uravnal svoie gospodarstvo in ie obenem v redu skrbel za svojo družinsko srečo. Ivan Ogorevc. posestnik iz Brezja, ^e ie s tovarišem podal v Bibičevo hosto v Ra-povčah. da si oskrbita drva. Lotila sta se debele bukve Hotela sta io podreti postrani. da bi padla med drugo drevie in naorav'la čim mani škode Pridno sta bila na delu in sta vse pripravila za padec zajetnega drevesa. Toda spodrezana bukev se ie med padaniem naglo obrnila Padla je navzdol tako hitro, da se ii Ogorevc ni mogel več umakniti. Posledica ie bila strašna. Bukev ie pokopala mladega gospodarja pod seboi. Zdrobila mu ie glavo in prsni koš. da ie bil siromak pri priči mrtev. Globoka žalost ie zavladala v njegovi domači hiši. kjer ie mladi, vneti in napredni gospodar zapustil vdovo z majhnim otrokom Ohranili bomo nesrečnega Ivana Ogorevca v prijaznem spominu Z vdovo in otrokom vsi iskreno sočustvujemo. C jeni v tvornici paprja »Bratje Piafnik« Požrtvovalni gasUd so požar omejili Radeče. 15. januarja V tovarni papirja Bratje Piatnik na Njivicah pri Radečah ie danes okoli 10. ure nenadoma izbruhnil požar Goreti ie začela streha stranskega tovarniškega po-slopia. kier ima v prvem nadstropju stanovanje lastnik tovarne g. Ragg. pritlični prostori pa so služili za tovarniško pisarno. Takoj so prihiteli radeški easilci in mo-torka ie začela delovati. Kmalu za njimi so prispeli še številni gasilci iz okoliških krajev in so v popoldanskih urah skupno s papirniškim delavstvom ogenj udu.šili. Predvsem so se prizadevali, da bi se ogenj ne razširil na druga tovarniška pos1oa nadzornike hišne zaščite ter bodo po vrsti izvežbani vsi hišni nadzorniki, ki so jih hišni posestniki prijavili kot osebe, ki bodo skrbele za pravilno pripravo in izvedbo zaščitnih ukrepov. Opozarjamo, da ne more biti ena in ista oseba hišni nadzornik v več hišah. Najprej se bodo ve^bali hišni nadzorniki iz središča msjta, kjer je nevarnost največja, nato po -vrsti z raznih strani mesta proti periferiji. Udeležba pri tečajih je obvezna in bodo hišni nadzorniki vabljeni s posebnimi vabili. Morebitne izpremembe se lahko že zdaj javijo odseku za splošne zadeve °n propagando v zaščitnem uradu na Mestnem trgu št. 2/L nadstropje. u— Smrt vrlega oficirja. Po daljši bolezni je v 43. letu starosti umrl g. Miodrag Arandjelovič, pehotni major, komandant 2. bat Triglavskega pehtnega polka. Blagi pokojnik bo pokopan dne 17- januarja ob 15. iz kapele dravske stalne vojne bolnice pri Sv. Križu. u— Zl°rabe z nabiralnimi polarni. Ker so ugotovljene ponovne zlorabe z raznimi nabiralnimi polarni, poziva Združenje trgovcev v Ljubljani svoje člane, da dosledno odklonijo vsakršne prispevke organizacijam, društvom, šolam itd., če njih nabiralne pole niso potrjene in overovljene po upravi policije v Ljubljani. — Združenje trgovcev. u— Konfekcijah trgovine in lTgov1ne s čevlji bodo z današnjim dnem odpirale svoje obratovalnice od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Kupujoče občinstvo se naproša, da to upošteva in nakupe blaga opravi v omenjenem času. — Združenje trgovcev. u— V*e predstave »Gospe ministrice« v Šentjakobskem gledališču so bile doslej razprodane, kar kaže, da igra zelo ugaja gledalcem. Igra se bo ponovila že devetič v soboto 18. in nedeljo 19. t. m- ob 20.15 Kdor se hoče od srca nasmejati, naj poeeti predstavi. Kupite vstopnice že v naprej od danes dalje. V nedeljo 19. t. m. ob 15-15 bo brezplačna popoldanska uprizoritev mladinske igre »Princeska in pastirček« za revno ljubljansko deco. u— Glasbena akademija v Ljubljani bo priredila v ponedeljek 20. t. m. ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani simfonično produkcijo v korist zimske pomoči s sledečim sporedom: Schubertova uvertura »Roeamundac, Mozartov »Koncert m no in orkester v D-duru«, Schdbertova »Simfonija v h-molu«. Violinski aolo bo igral slušatelj m. letnika Jurij Gregore te šole prof. J. Slajša, dirigiral pa bo Samo Hubad iz šole prof. dr. D. švare. u— V »Filozofskem <*mštvuc v Ljubljani bo predaval v soboto 18. t m. g. dr. Stanko Gogaia o logiKi mišljenja ki logiki čustvovanja. Predavanje bo oto 18. uri. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost. u— JNAD Jugoslavija. Danes ob IS. seja prireditvenega odbora Dnevni red: obračun Slovanskega večera. Vabljeno vse članstvo. Načelnik. u— JNAK Edinstvo. Drevi ob 20. bo članki sestanek. Na sporedu predavanje m važne društvene zadeve. Udeležba obveznft. u— Drž- r.reše viska šola »a Viča do priredila v soo^Ho 13. ..m -)D 2C. v šolski telovadnici recitacij »ki večer članov Udarnega kluba za zimsko pomoč dijaški ki hi-njL Sodelovali bodo: pesniki in pisatelji Ivan Čampa, Fran.23 NovSaic in Sestrin šali z najno Mjši.m del; Vabimo ierH.no občinstvo, da poseti to dobrodelno kulturno prireditev. n— Lovsko drn*tvo vabi na članski sestanek s predavanjem g. Mitje Lukana, ki bo v petek 17. t m. v gostilni činkole. Poljanska cesta 21. K številni udeležbi vabi odbor. a— Redni občni zbor blljardskega kluba bo v nedeljo 26. t. m. ob 9. uri v posebni sobi kavarne »Zvezde«. Člani vljudno vabljeni. o— V nedeljo dva PutnfK<>va i*!***, Pasja ravan in Kuridrek. Prijave do sobote. (—) n— Vsi, ki si želijo v Ljubljani senzacij, so prišli na svoj račun oni dan, ko je stražnik nenadoma aretiral dva 151etna fantalina, ki sta prišla na zelo originalno idejo. Na piko sta vzela razne avtomate, ki jih v Ljubljani ni malo. Napravila sta nekaj ponarejenih novcev velikosti enega dinarja in jih spuščala v avtomate namesto pravih kovancev. Njuna ekspedicija je na celi črti uspela in delala sta že velike načrte in zasanjala, kako lepo bosta živela, čepiav so časi tako hudi in resni. Vendar pa ni bilo s temi velikopoteznimi načrti nič. Za vso stvar so zvedeti tisti, ki bi ne bili smeli, čeprav sta skrbno varovala svojo skrivnost. Prav takrat, ko sta bila na delu, ju je namreč presenetila roka postave in ju odvedla, namesto na stražnico, kakor je to v navadi, kar k "lastniku avtomata, na katerem sta poskusila zadnjikrat svojo srečo. No, solze in prošnje marsikaj dosežejo in operejo tudi precejšnje grehe. Tako se je zgodilo tudi v tem slučaju in mala na-vthanca sta ostala na svobodi, seveda brez prejšnjih visokoletečih misli. u— Tatove zasledujejo. Policijski dnevnik prinaša celo vrsto tiralic za podeželskimi tatovi, ki jim gre v zimi pšenica kar dobro v klasje. Kliub skrbni kontroli orožniških postaj na našem podeželju se potika po vaseh še dosti, tatov, nevarnih vlomilcev in sumljivih potepuhov, ki si najdejo pred roko pravice zmerom pravočasno varnega zavetja kje v samotnih morskih naseljih. Eden takšnih podjetnih vlomilcev ie Franc Novak, star 44 let. iz "juto merske okolice, ki 9e ie zadnie č e udejstvoval zlasti ob severni meji ovroe Radgone in Radenc. vlamljal v kmečke hiše ter odnašal vse. kar mu ie r*ač -aH'o v roke. Pred dnevi pa so odkrili oro"n ki sled za njim. ki ie vodila v okolic^ C^ja, kjer se zdai očividno skriva Z^ed " a->i Novak ie tudi oborožen, kar se ie i^k ^a-lo v nekai primerih ko so mu bili orožniki že tik za petami, pa ie na beg" streljal nanje iz samokresa V Por°^i k-m kotu. zlasti o>krov: Založba »Sila« Ljubljana 7, Alešovčeva 38. Dar CMD. Stavbenik Battelino Angelo, Ljubljana, je daroval Družbi sv. Cirila in Metoda 500 din. G. Krista Brence, iz Maribora pa je darovala za CMD namesto cvetja na grob pok. upravitelja Knafliča 50 din. Iskrena hvala! Za slepe v Kočevju je darovala neimenovana 100 din. PodpOrnemu društvu za gluhonemo mladino je poklonil namesto cvetja umrlemu nečaku Valentinu Erbežniku njegov stric Ivan iz Ljubljane 100 din- Prisrčna hvala! RADIO Četrtek, 16. januarja. Ljubljana. 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Veseli napevi (plošče). — 12.30: Poročila. objave, napovedi. — 13.02: Harmonika solo (g. Podobnikar). — 14: Poročila, objave. — 17.30: Koncert s sodelovanjem g. S. Korošca (flavta) in radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Radijski orkester. — 21: Simfonična glasba. — 22: Napovedi, poročila. Beograd. 19.40: Tamburaški zbor. — 20: Humor. — 21.10: Petje. — 22: Lahka in plesna muzika. — Zagreb. 17.15: Komorna glasba. — 20: Orkestralni koncert. — 22.10: Lahka godba. — Praga. 18.25: Orkestralni in pevski koncert. — Sofija. 19.45: Mali orkester. — 21.30: Pester glasbeni spored. — 22: Bolgarske pesmi in plesi. — Berlin. 19.15: Koncertni večer. — 21.15: Vesela muzika. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim. 19.30: Prenos Puccinijeve opere »Turandot« Iz Celja e— Občina Studenci sporoča lastnikom koles, da se morajo'nemudoma prijaviti v občinskem uradu vsa kolesa ter plačati za tekoče leto taksa, ki je ista kakor lansko leto. POZOr! Hišni posestniki! PoZOrS Ročne požarne brizgalne za podstrešja — dobite najceneje pri KOLENC IVAN, splošno ključavničarstvo CELJE, Aškerčeva ul. 6 e— »Romeo in Julija« Ljubljanska drama je uprizorila v torek zvečer v celjskem gledališči« Shakespearovo veličastno žaloigro »Romea in Julijo« v mojstrskem prevodu Otona Župančiča ter zelo učinkoviti, sikrbno pretehtani in stilno verni m enotni režiji dr. Bratka Krefta. Vseskozi posrečena in originalna je bila scenerija ing. arh. Franza, odlični so bili kostumi, prav tako tudi Žebretcva scenska godba. Delo je bilo skrbno in temeljito naštudira-no in je bilo izvedeno %amo z dvema kratkima odmoroma. Naslovni Vlogi sita podaia ga. Levarjeva in g. Jan z veliko toplino in z umetniškim doživljanjem ter dosegla močne dramatske učinke Dovršene like so ustvarili gg Kralj (Mercutio). Skr-bin:ck (Capulet), Gregorin (knez Escalus) in ga. Nablocka (dojka). Močno so se uveljavili tudi gg. Drenovec. Lipah Presetnik, Sever, Plut in Peček ter ga Mira Danilova (grofica Capuletova). Tudi izvedba ostalih \iiog je bila zelo zadovoljiva Občinstvo, ki je napolnilo gledališče do zadnjega kotička, je doživelo večer čiste umetnosti. — R. P. e— Koncert sjevenske mladinske klavirske glasbe to danes ob 20. uri v mali dvorani hotela »Union« ter je pričakovati številni obisk z ozirem na zanimivost sporeda, saj bo najnovejše skladbe naših domačih skladateljev izvajala priznana pianistka ga- Marta Osterc-Valjalo. Predprodaja vstopnic v trg. Goričar. (—) Pozor — hišni posestniki! Gasilsko orodje za podstrešja t. j. ročne brizgalne, pločevinaste rezervoarje in ve-drice za vodo izdeluje najceneje a— Tiskarski muhec v gledališkem pismu. V včeraj objavljenem gledališkem pismu mrgoli napak, ki si jih je priveščil tiskarski muhec. V tretjem odstavku ie citati kabinetno interpretacijo (ne interpolacijo) hejslovansko nabrekle Mrmoljevke. Na drugem mestu istega odstavka Sčuko-va (ne Ščurkova) moralna veličina ter razživljena (ne razžaljena) Matilda D. Sa-vinove. v II. delu razlagajočega (ne razpo-lagajočega) kazalca. a— Kaj dela naša poklicna posvetovalnica. O tem bo predaval drevi ob 19. uri v studenški Ljudski univerzi g. Miloš Le-dinek. Pred predavanjem skioptične slike. a— Jankov prodorni uspeh. Predsnoč-njim je številno občinstvo, ki je gledališče dobro zasedlo, navdušeno sprejelo priljubljenega ljubljanskega baritonista in svoje-časnega člana mariborskega gleda' išča g. Vekoslava Janka Gostoval je z velikim uspehom v vlogi Renata v Verdijevi operi »Ples v maskah«. Njegov prodorni bariton in živahna igra sta zbudila toplo priznanje. Naše gledališče DRAMA Četrtek, 16.: Krcg s kredo. Red četrtek. Petek. 17.: zaprto (Generalka). Sobota, 18.: Othello. Red premierski. Nedelja, 19. ob 15.: Princeska rn pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Kitajski dramatik Li-HSing-tao je napisal poetično igro »K rog s kred o«, ki jo je priredil Klabund za evropske odre-Igra je pretresljiva slika ženske usode v nesreči, iz katere najde po težkih preizkušnjah pot do sreče. Glavni vlogi bosta igra- la šaiičeva in Jan. Režiser C. Debevec, glasba A. Balatka, tnscenator B. Vaivpo- tič. Ivan Levar, Mileva B^ltar-Ukmarjeva in Sever bodo igrali glavne vloge v Shakespearovi tragediji »O t h e 11 oc. Prevod je O. Župančiča. »Othello« je žaloigra ljubosumja, ki se porodi iz prevelike in zlorabljene zaupljivosti. Delo je zrežiral prof. šest. * opera četrtek, 16.: zaprto. Petek, 17. ob 15.: Vesele žene windsorske. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 18-: Carmen. Gostovanje Ančice Jelačičeve, članice zagrebške opere in tenorista Josipa Gostiča. Opera bo uprizorila jutri ob 15- uri kot dijaško predstavo namesto napovedanega »Fidelia«, komično opero »Vesele žene windsorske«. Predstava »Fidelia« se zaradi obolelosti ge. Ribičeve ne more vršiti. Poseb®n dogodek bo gostovanje članov zagrebšKe opere v Bizetovi operi »Carmen«, Prva altistka zagrebške opere A n č i c a Jelačičeva bo pela ciganko Carmen. tenorsko partijo don Jos£ja pa J o s i p G o-s t i č, kot Micaela bo nastopila Ksenija Vidalijeva. Opero bo dirigiral dr. šva-ra. Režiser C. Debevec. koreograf inž. P. Golovin in B. Pilato. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 18.: Gospa ministrica. Nedelja. 19. ob 15.15.: Princeska ln pastirček. Brezplačna predstava za revno de-co Ob 20.15-: Gospa ministrica. MARIBORSKO GLEDALIŠČE četrtek, 16-: Lepa Vida. Red C. Petek 17.: zaprto Sobota, 18.: Habakuk. Red A. Avgust Stok, Celje e— Predavanje SPD bo drevi ob 20. v risalnici meščanske šole v Celju. Predavatelj dr. Bogdan Brecelj iz Ljubljane bo govoril o prvi pomoči pr< nezgodah v planinah in predvajal 70 diapozitivov Na preda anje opozarjamo vse ljubitelje planin. e— Pravoslavnega episkopa je okradel. ! Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarja! v torek 19-lctni Ludvik Sevšek, ki je lan 13 julija ukradel v hotelu »Pošti« v Rogatcu pra-v ' 'mTiemu episkopu Jerateju iz Sremskih i K?.-'ovcev iz njegove zaklenjene sobe 10.000 din. ki jih je našel v kovčegu, v \ V- - -em je bilo 67 000 din gotovine Sevšek jc ukradel samo 10.000 din, os'ali denar i pa je pustil v kovčegu. Sodišče je obsodilo 1 So. ka na 14 mescev strogega zapora. Pri oojavšh zastrupljenja, povzročenih po pokvarjenih jestvinah je pravočasno uporabljena naravna Franz-Josef-ova grenčica dobro sredstvo. Reg S br 15 484'35 Iz Maribora a— Odprava mariborske pošte. Zaradi ukinitve vlaka št. 527, ki je odhajal iz Maribora ob 20.55, bodo mariborske pošte odpravljale odslej vse pošiljke za smer j proti Ljubljani in Zagrebu ob 17.55. Občinstvo se zaradi tega opozarja, naj predaja pisemske pošiljke v nabiralnikih v mestu do 15. ure, pri poštah Maribor I. III. do 16.30, na kolodvorski pošte Maribor II. pa do 17.30. Pakete je treba predajati vsem mariborskim poštam po možnosti že dopoldne, popoldne pa vsaj do 16. ure. Samo ob predaji ob navedenem času bodo pošiljke lahko odpravljene z najugodnejšo priliko ob 17.55. a— Rezervnim pešadijskim of'cirjem, ki so se prijavili za večerni te*aj sporoča uprava mariborskega pododbora UROIR da se tečaj prične jutri, v petek, ob 20.15 pri 45. pp. v vojašnici Viteškega kralia na Meliski cesti. Predavanja bodo vsak torek in petek od 20.15 do 22.15 in si^sr j v času od 17. t. m. do 17. marca. Vsi. ki se še niso prijavili, pa bi se radi udeleževali predavanj, nai se oriiavijo v petek 17. t. m. pred pričetkom predavanja v meljski vojašnici. a— V drvarnicah ruške tvornice je gorelo. Zaradi žarečega pepela je nastal ponoči osenj v barakah ruške tvornice za dušik, kjer so bile drvarnice delavcev v koloniji. Gasilcem se ie posrečilo preprečiti širjenje ognja. Zgorelo ie orecei kuriva in so prizadeti delavci oškodovani za 10.000 dinarjev, tvornica pa ie oškodovana za 25 coo d;narjev. a— Šahcv?ke novice. Na ore^snočnjem šahovskem brzem turnirju SK Vidmarja si ie priboril orvo mesto Gerželi z 11 točkami. drugo Liikeš jun z 9 in pol točkami. sledita Mišura in Kuster z 9. Nosan in Audič s 7 točkami a— Iz maribrSrkeEr? društvene?? življenja. V nedeljo 19 t. m. bo ob 9 30 v Re-herievi sobi Nabavljalne zadruge redni ob*n; zbor zveze upokojenih častnikov, vojaških uradnikov, vdov in sirot v Mariboru. Dne 2. februaria bo ob 9 30 ori Grmeku v Studencih peti redni občni zbor študentke strelske družine. a— Zborovanje železniških uradnikov. V železulčarski nabavljalni zadrugi je imel pododbor združenja železniških uradnikov občni zbor Ob'a«tno upravo so za-s+opali predsednik dr Čampa ter gg. Parma in Košir. K'ena poročila predsednika inž. Jagod;ča. tainika Čretnika in blagajnika Lioovška so pričala o marljivem delu za zboljšanje položaja naših železniških uradnikov ki vršijo v današnjih ča • sih odgovorno in težko službo z občudovanja vredno nožrtvovalnostjo. Zaradi naraščajoče dra?inie na svojo službo težko zmagujejo spričo premajhnih plač. Odrešitev od pretežkih skrbi bi koristila urad-ništvo in nanredku železnic. Izvoljen je bil za predsednika S. Cretnik, za podpredsednika Joštl. odborniki so Pristovnik, I i-povšek Amalietti, inž. Jagodic in Mozetič. Gospodarstvo Neenako izterjevanje kmečkih dolgov Samo kmečki dolžniki v Sloveniji v redu plačujejo anuitete že v nedeljski številki smo na kratko objavili podatke Privilegirane agrarne banke o lanskem plačilu anuitet od strani kmečkih dolžnikov. V preteklem letu smo zabeležili novo nazadovanje plačil, ki so dosegla komaj 62.9 milijona din med tem ko so v letu 1939 znašala 73.3 milijona din, v letu 1938. 130.4 milijona din in v letu 1937. 143.4 milijona din. Lani so torej kmečki dolžniki plačah polovico manj nego letih 1937 in 1938. Sedaj so nam na razpolago tudi podrobni podatki o plačilih na področju centrale in posameznih ( jdružnic, iz katerih je razvidno, da so v lanskem letu plačali kmečki dolžniki na področju centrale v Beogradu 28.5 milijona din, na področju ljubljanske podružnice 23.9 milijona din, na področju zagrebške podružnice 7.3 milijona din in na področju sarajevske podružnice 3.1 milijona din. Ta dejanska plačila pa je treba primerjati z višino enoletne dolžne anuitete, če hočemo ugotoviti, v kakšnem obsegu so kmečki dolžniki zadostili svojim obveznostim. Ta primerjava nam nudi naslednjo sliko ( milijonih din): centrala enoletna dejansko v odstotkih odn. podruž. anuiteta plačilo anuitete Ljubljana 26.9 23.9 89.0% Beograd 96.6 28.5 29.7% Zagreb 33.3 7.3 21.8% Sarajevo 24.4 3.1 12.7% Gornja primerjava nam pove, da so kmečki dolžniki v Sloveniji plačali skoro 90% dolžne anuitete, na področju centrale in ostalih podružnic pa plačila nikjer niso dosegla niti ene tretjine dolžne anuitete, kajti na področju centrale so znašala plačila nekaj manj nego 30%, na področju zagrebške podružnice le slabih 22%, in na področju sarajevske podružnice pa niti 13%. Kmečki dolžniki v Sloveniji so torej v razmerju s svojimi obveznostmi plačali skoro trikrat toliko, kakor kmečki dolžniki na področju centrale, štirikrat toliko, kakor kmečki dolžniki na področju zagrebške podružnice in skoro sedemkrat toliko, kakor kmečki dolžniki na področju sarajevske podružnice. Pri tej priliki moramo znova opozoriti na nujno potrebo, da se končno uredi vprašanja enakega izvajanja uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Ce se vprašanje izterja vanj a anuitet ne bo kmalu uredilo, bodo zaostanki pri kmečkih dolžnikih izven Slovenije tako hudo narasli, da jih neredni plačniki končno ne bodo mogli več plačati brez nevarnosti za njihov gospodarski obstoj, že enkrat smo omenili, da je v takem primeru od neizterljivosti do odpisa le še en korak, če bi pa pričeli dolžne anuitete odpisevati, tedaj bi se zgodila velika krivica kmečkim dolžnikom v Sloveniji, ki kolikor toliko v redu vrše svoja plačila. Vrhu tega pa bi morala Slovenija še prispevati z davčnimi dajatvami za kritje neplačanih anuitet iz drugih pokrajin. Ce ne bo uspela ureditev tega vprašanja tako, da bodo kmečki dolžniki povsod enako plačevali, potem je edini izhod ta, da se računi ločijo in da vsaka pokrajina prevzame nase obveznosti, ki bi nastale zaradi neplačevanja anuitet. Za ureditev kmečkih dolgov po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, ki zlasti ni ustrezala potrebam slovenskega zadružništva, smo Slovenci doprinesli že dovolj žrtev, saj je ravno likvidacija kmečkih dolgov prinesla občutno oslabitev in ohromitev kmečkega kreditnega zadružništva, ki danes ne more vršiti več svojih koristnih nalog v obsegu, kakor prej. V tej zvezi moramo še posebej opozoriti, da se je gmotni položaj kmetov v žitorodnih predelih naše države znatno zboljšal, ne pa v Sloveniji, kjer so se, kakor smo na tem mestu nedavno dokazali, cene blaga, ki ga kmet kupuje, v enakem obsegu dvign'le, kakor cene pridelkov, ki jih kmet prodaja, med tem ko se je kupna moč kmetov v žitorodnih pokrajinah povečala za 50%. Glede na to stanje bi kmečki dolžniki v drugih pokrajinah naše države mnogo lažje zadostili svojim obveznostim, kakor kmečki dolžniki v Sloveniji. Občutno nazadovanje plačil izven Slovenfie si moramo torej razlagati le na ta nrčln, da se predpisi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov v področjih izven Slovenije izvajajo z enako strogo-tjo ali pa se sploh ne izvajajo. Krušne karte borTo uvedene v vsej državi Beograjski »Jugcslo venski kurir« poroča da so na merodajnih mestih sprojeti sklepi o novih ukrepih, da se zasi..ura oskrba prebivalstva s kruhom in ostalimi živili V okviru teh ukrepov bodo najprej uvedene krušne karte v vsej državi. Na ta način naj se zaiamči pravilna razdelitev potrebnih količin za prehrano prebivalstva. Odlok o uvedbi krušnih kart bo v kratkem objavljen. Skrb za izvedbo tega sklepa bo najbrž prevzela direkcija za prehrano. Nadalje poroča »Jugoslcvenski kurir«, da bo v zvezi z racioniranjem uveden v kratkem sistem potrošniških legitimacij za nakup najvažnejših živil. V legitimacije se bodo vpisovale vse nakupliene količine dotičnih živil, trgovci pa bodo morali o-diti posebno evidenco o prodaii. Brez legitimacije pa dotičnih živil ne bo mog če kupiti. Maksimalni kosmati zaslužki v trgovini Kosmati zaslužki v trgovini na irobno Na osnovi čl. 2. Uredbe o kontroli cen na drobno (SI. 1. št. 420/71/40) v zvezi s pooblastilom in navodili urada za kontrolo cen št. 9701/40 in z namenom, da se maksimalni kosmati zaslužki, ki so jih določila obča upravna oblastva prve stopnje za poedine sreze dravske banovine izenačijo, je ban dravske banovine izdal naslednjo odredbo: Maksimalni kosmati zaslužki v trgovini na drobno se določajo za vse sreze v dravski banovini tako, da se pribije k nabavni ceni franko skladišče v odstotkih odmerjeni pribitek. Tako dobljena vsota se zaokroži na sledečih 25, 50 75 ali 100 par. Maksimalni odstotni pribitek na nabavno ceno znaša pri: 1) vseh vrstah moke, otrobov, koruznega in pšeničnega zdroba 15%, 2) testeninah navadnih 15%, 3) testeninah, jajčnih 20%, 4) ječmenčku, kaši in fižolu 15%, 5) rižu 20%, 6) kavi, surovi, kavinemu nadomestku 20%, 7) žgani kavi 25%, 8) kavi, žitni 20%, 9) kakavu 25%, 10) sladkorju 10%, 11) čaju 25%, 12) jedilnemu in bučnemu oiju 15%, 13) kokosovemu olju 20%, 14) masti 10%, 15) milu, navadnemu 15%, 16) milu, terpentinovemu 15%, 17) svečah in parafinu 20%, 18) kožah in usnju 20%, 19) volni, industrijski 15%, 20) volni, surovi 20%, 21) volni za ročna dela 20%, 22) sirovem bombažu 15%, 23) sukancu 15%, 24) bombažni preji za ročna dela 20%, 25) surovi juti 20%, 26) tekstilnemu blagu s ceno 10 din za meter 15%, 12 din za meter 20%, nad 12 din za meter 25%, 27) železu v palicah, železu fasioniranem U in T 15%, 28) železu, fasioniranem. razen U in T 20%, 29> beli pločevini 20%, 30) žici in žičnikih 20%, 31) sekirah, lopatah, kopačih, krampih, motikah, plugih 20%, 32) srpih in ko-srh 25%, 33) opeki 15%, 34) apnu, cementu 15%, 35) premogu 15%, 36) drvah 15%, 37) rafiji 25%, 38) manili 20%. Za predmete, ki spadajo pod kontrolo cen na drobno, a niso vsebovani v tej odredbi kosmati zaslužek v odstotkih ne sme biti večji, kakor je bil v septembru 1939. Prekrški te odredbe se kaznuiejo po čl. 9. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. S tem se razveljavljajo določila razpisa VIII/ K. št. 511/40 z dne 17. sept. 1940 in vse odločbe upravnih oblasti prve stopnje izdane na osnovi tega razpisa. Odredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu« dravske banovine. Gospodarske vesti = V kratkem bo izšel nov zakon o državnem računovodstvu. Finančni minister je v svojem govoru, ki ga je imel v sredo, napovedal tudi reformo zakona o državnem računovodstvu. Sicer je bil 19. julija 1934 uveljavljen nov zakon o državnem računovodstvu, ki pa do danes ni dobil obvezne moči. Sedanje razmere zahtevajo temeljito reformo državnega računovodstva. Pomanjkljivosti leta 1934 objavljenega zakona so se pokazale že dve leti kasneje, ko je bila pri finančnem ministrstvu ustanovljena posebna komisija z nalogo, da sestavi nov načrt zakona o državnem računovodstvu. Da se ta dela privedejo h koncu je sedanji finančni minister imenoval novo komisijo, da izdela končno besedilo novega zakona o državnem računovodstvu, in sicer na podlagi že pripravljenega načrta. Ta komisija je svojo nalogo izvršila in bo o načrtu zakona v prihodnjih dneh razpravljala kraljevska vlada, tako da bo zakon lahko v kratkem objavljen. O podrobnostih novega zakona in o važnih spremembah tega zakona bo dal še podrobna pojasnila pomočnik finančnega ministra dr. HorvatskL — Dohodki sklada £a narodno obrambo. V svojem govoru po radiu je finančni minister v torek navedel tudi nekaj podatkov o dohodkih narodno obrambnega sklada. Od junija 1939, ko je bil ustanovljen ta sklad, pa do marca 1940 so znašali dohodki tega sklada 222 milijonov din, v naslednjih devetih mesecih, to je od aprila do decembra pa že 404 milijone. Za tekoče leto je računati s celotnim donosom v višini 600 milijonov din. = Stroga kontrola prometa s kožami in usnjem na Hrvatskem. Hrvatski ban je izdal naredbo o prometu s kožami, s katero se ves promet s kožami in usnjem postavi pod nadzorstvo. Na podlagi te uredbe bodo mesarji, njihove zadruge, i klavnice, trgovci s surovimi kožami, predelovalci kož in trgovci z usnjem ustanovili posebno zajednico. Od dneva, ki bo še naknadno določen, bo za prevoz kož in usnja potrebno prevozno dovoljenje, za kontrolo pa bo postavljen poseben komisar banske oblasti. Nakupovanje surovih kož ter prodajanje kož bodo smele vršiti le osebe in ustanove, ki bodo za to pooblaščene in bodo registrirane pri imenovani zajednici. Ustanovi se tudi poslovna centrala, ki ji morajo člani zajednice v sorazmerju s svojimi deleži dati na razpolago finančna sredstva. Za kršitev naredbe so predvidene stroge kazni. — Prijavljanje zalog. Da bi se preprečilo kuoičenie živilskih in druffih zalog v špekulativne namene, so bile uvedene pismene Prijave zaloe. ki pa so seveda postale brezpomembne takrat ko so oblastva sama vzela v svoie roke oskrbo prebivalstva- z živili Prijave zalog pa so v veljavi še zdai čeorav oblas*vom ne nudijo drugega kakor obvestilo, da v trgovinah gotovega blaga sploh ni in da rau-io drugo blago orimanikuie v zolo obč tni meri Ko pišejo trgovci v tolikih in tolikih izvodih svoie oriiave zalo? vsakega 5. v mesecu, se mnogokrat zgodi, da so zaloge razprodane orei preden pridejo izvodi zamudnega in popolnima nepotrebnega dela tja. kamor so namenjeni. Nepotrebno breme obilnega pisarniškega dela se kaže Pri živilski stroki ki ie v vedno večji meri odvisna od oblas+n"h prehranjevalnih ustanov, in tud' v trgovini s kurivom kier se redno doTaia. da so zaloge razprodane takoj po dobavi. = Opozorilo delodajalcem glede bolniškega zavarovanja delavcev. Od 1. XI. 1940 dalje se računajo prispevki za socialno zavarovanje po novi prispevni tarifi na osnovi naredbe ministra za socialno politiko. Okrožni urad je razposlal delodajalcem razpredelnico mezdnih razredov in prispevkov, in to objavil tudi v svojem glasilu »Delavsko zavarovanje«. Razpredelnico je okrožni urad razposlal tudi vsem občinskim uradom. Po tej na-redbi se plača n. pr. za vajence izpod 18 let mesečno 32 do 33 din (mezdni razred »0«), za služkinje in postrežnice mesečno 48 do 50 din (mezdni razred I). Za nekvalificirano pomožno osebje v gostinskih obratih se pl?ča najmanj 97 do 101 din (mezdni razred IV). Urad naproša delodajalce, da vzamejo to pojasnilo na znanje in plačilnih nalogov, v katerih so prispevki zaračuanani po novih mezdnih razredih, ne vračajo po nepotrebnem. = Nagr«de za prijave o kršitvi uredbe o pobijanju draginje. Urad za kontrolo cen objavlja, da se vse prijave po uredbi o pobijanju draginje in po ostalih uredbah, ki se tičejo pobijanja draginje in kontrole cen predlagajo občemu upravnemu obla-stvu prve stopnje (sreakemu načelstvu, predstojništvu policije) Prijave se lahko predlagajo tudi ostalim oblastvom, kakor na primer državnemu tožilcu in sodi?ču, uradu za kontrolo cen itd. Prijave so lahko tudi anonimna, prijav izvrše upravna oblastva, ki bo pristojna tudi za izrekanje kazni do 30 dni zapora in do 5000 din globe, večje kazni pa izrekajo sodišča. Po uredhi o kontroli izvajanja uredbe o pobijanju draginje od 25. aprila t. 1. pripada onemu, ki da prijavo denarna nagrada v višini 20°/« če znaša kazen do 500 din, pri denarni kazni do 5000 din znaša nagrada 15"/», pri denarni kazni preko 5000 din pa 10*/*. = Podaljšan rok za predlaganje prijav za odmero dopolnilne prenosne takse. Glede na spremembe določb o prenosni taksi v primeru prenosa nepremičnin med lastniki, ki so zavezani dopolnilni prenosni taksi, je finančni minister izdal odlok, da se rok za vlaganje prjav za odmero dopolnilne prenosne takse podaljša za mesec dni, t j. do 15. februarja. Borze 15. januarja Na ljubljanski borzi je bilo danes v grških bonih povpraševanje po 39, v Beogradu in Zagrebu pa je bil promet po 39. Tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda pri stalni tendenci nudila po 467 (v Beogradu je bil promet po 467.50 — 468). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Promet pa jc bi'l v delnicah Trboveljske po 367.50. UEVIZU Ljubljena. Oficielni tečaji: London 174.57 — 177.77, Nc\v York 4425 — 4435, Curih 1028 — 1038.64 Tečaji na s\-obodnem trgu. Lendon 215.90 — 219.10. New York 5480 — 5520, Curih 1271.10 — 1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792, grški boni 39 den. Curih. Beograd 10. Pariz 8.50. London 16.1250. New York 431. Bruselj 69. M'l~n 21.7250, Madrid 40. Amsterdam 229 50, Berlin 172.50, Stockholm 102.7750. Oslo 98.50. Kobenhavn 83.50. Sofija 4.25. L'sa-bona 17.24. Budimpešta 85. Atene 3.00. EFEKTI Beograd. Vojna škoda 468.50—470 T467 —468.50). 4% agrarne 57 den.. 4®/» severne agrarne 54 25 den. (54—54.50), 6"/e be-gluške 84.25 den.. 6% dalm. agrarno 80.25 —80.75 (80—80.25). 6B/« šumske 78.5.0—79 (78.50). 7°/o invest. 100.50—101 (100.75), 7% Blair 98 den.. Narodna banka — (7050). PAB 208 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 467 bi.. 4% agrarne 55 den.. 4°/o severne agrarne 54 den., 6*/n be0 din, poldebeli 7.50 do 8.50. plemensk; voli 8 do 10. biki za klanje 6.50 do 8. klavne krave debele 7 do 7.75. plemenske 6 do 7. krave klcbasarice 4.50 dr> 6.50. krave molznice 8 do 9 50. breje 6 do 8 mlada živina 7.50 do 8.50. teleta 9 do 12 din za k? ž've teže. Trboveljske premogokopne družbe Izboljšanje gmotnega položaja delavstva Dne 7. I. 1941 prekinjena pogajanja med zastopniki delavstva in Trboveljsko pre-mogokopno družbo so se dne 15. I. 1941 nadaljevala v prisotnosti predstavnikov rudarske oblasti. Družba ni mogla vseh zahtev delavstva v celoti sprejeti, ker so šle preko obsega stvarnega povečanja draginje in bi sprejetje teh zahtev pretežko obremenilo potrošnike premoga. Zavzela je stališče, da more dovoliti zvišanje mezd kvečjemu v razmerju stvarne podražitve življenjskih potrebšč:n in da morajo imeti vsake nadaljnje neupravičene zahteve neugodne posledice za vse narodno gospodarstvo. Ker kljub dolgotrajni razpravi ni moglo priti do sporazuma in bi nadaljnje odlaganje ureditve mezdnega vprašanja ne bilo v interesu delavstva samega, se je družba odločila, da sama to vprašanje uredi na pravičen način ter je svojemu delavstvu objavila sledeči razglas: , RAZGLAS delavstvu rudnikov Trboveljske premogokopne družbe V zvezi s porastom draginje je družba po temeljitvi proučitvi življenjskih razmer delavstva, potrebnega obzira na znos-ljivost povečanja cen premogu za narodno gospodarstvo in druge potrošnike in svojih lastnih finančnih zmožnosti sklenila, da z veljavnostjo od 1. januarja 1941 uveljavi sledeče odredbe glede zboljšanja položaja delavstva. 1) Temeljne mezde se povišajo na: I. kategorija.....din 60.— II. kategorija ..... „ 52.25 III. kategorija ..... „ 47.50 IV. kategorija ..... „ 45.— V. kategorija ..... „ 35.— 2) Temeljne akordne postavke iz junija 1939 se zvišajo za nadaljnjih 9%. Na tej podlagi se bodo izdelale nove akordne tabele. 3) Funkcijske doklade iz junija 1939 se prav tako povečajo za nadaljnjih 9%. Vprašanje doklad strojnega osebja se bo v kratkem rešilo s posebnim odlokom. 4) Družba prizna delavcem plačane letne dopuste in sicer: po 3-letni zaposlitvi 2 delovna dneva, po 5-letni zaposlitvi 4 delovne dni, po 10-letni zaposlitvi 6 delovnih dni, po 15-letni zaposlitvi 8 delovnih dni, po 20-letni zaposlitvi 10 delovnih dni, po 25-letni zaposlitvi 12 delovnih dni. Podrobnejša določila za izvedbo tega ukrepa bodo izdana s posebnim pravilnikom. Z ozirom na sedanje izredne razmere, ko zahteva javni interes čim večjo produkcijo premoga, si družba pridržuje, da do nadaljnjega, dokler traja sedanja izredna potreba po premogu, namesto teh dopustov izplača ob koncu leta delavcu toliko gosposkih dnin, na kolikor dni ima dotični pravico do dopusta. * Radi pravilne presoje gornjih ukrepov dodaja družba naslednja pojasnila: Skupno s prejšnjimi poviški znaša celokupno zvišanje temeljnih mezd v primeri z mezdami v maju 1939. leta v I. kategoriji...........50.-%, II. kategoriji........49.3%, III. kategoriji........58.3%, IV. kategoriji........73.1%, V. kategoriji........75.-%. V približno istem razmerju so povečani tudi akordni zaslužki in doklade. S tem je družba v celoti prilagodila mezdne prejemke nastali draginji, kakor se izraža v cenah posameznih življenjskih potrebščin in po indeksu Narodne banke. Z uvedbo plačanih dopustov je družba iz lastne pobude ugodila želji delavstva. Družba pričakuje, da bo razsodno delavstvo znalo pravilno ceniti te nove ukrepe v korist svojega socialnega položaja. V Ljubljani, dne 15. januarja 1941. Trboveljska premogokopna družba. Za presojo gmotnega položaja rudarskega delavstva Trboveljske premogokopne družbe naj služi ugotovitev, da je večina rudarskega delavstva zaposlena na akord-nem delu, kjer so zaslužki znatno večji, kakor pri zaposlitvi v temeljni mezdi. Tako je povprečni mesečni zaslužek rudniškega delavca v revirjih Trboveljske premogokopne družbe znašal v mescu novembru 1940 din 1.848.-; rudarskega pro-fesijonista - kopača pa din 2.240.-. K temu pridejo še prosto stanovanje, kurjava in razne druge ugodnosti. Nova uporaba aluminija Konservne škatle in op one — Obleke in zlitine Admiral Leahy v Vichyju V zadnjih letih se je uporaba aluminija za najrazličnejše svrhe zelo razširila, vojna pa je v tem oziru dala še nove pobude. Tako so se z uspehom končali večletni poskusi, da bi se uporabila ta kovina močneje nego doslej v konservni industriji. Doslej so konservne škatle izdelovali skoraj izključno iz bele pločevine, sedaj ko je uspelo nadomestiti to tvorivo z aluminijem, pa so samo v Nemčiji naročili pec milijonov aluminijastih škatel za ribje kon-serve. Tudi v Zedinjenih državah se pričenja uveljavljati aluminij za podobne svrhe. V skandinavskih dežolah izdelujejo v novejšem času iz iste kovine opone. štediti s kurjavo Pri poskusih so polagali aluminijaste lističe celo pod druge nastenske prevleke ter jih segrevali z elektriko, tako da so s svojim uporom za električni tok rabile kot posredna ogrevala. Na švedskem, Norveškem in Danskem so že številne pisarne opremili s sivkastimi aluminijastimi opo-nami. V Kodanju pa so za strojepiske izdelali za izolacijo njih telesne toplote celo neko vrsto aluminijaste obleke, ki sestoji iz voščenega platna z impregnacijo iz aluminijevega praška. Na velikem blagovnem sejmu na Norveškem so razstavili takšne obleke in so vzbujal^ veliko pozornost. Na Norveškem je nadalje prodrl postopek, po katerem se namesto zlata v zobo-zdravniški praksi uporabljajo aluminijaste zlitine Stoekholmski zobozdravnik Axel Daniel-sen si je dal patentirati poseben oksidacij-ski postopek, po katerem se zlitina električno osami in dobi istočasno veliko odpornost proti izrabi in koroziji. Cela vrsta norveških zobozdravnikov uporablja sedaj ta novovrstni nadomestek za zobe. Italijanski kolonialni vojak v Libiji VSAK DAN ENA Poročali smo že o nenavadnem iztirenju vagona na budimpeštanski postaji, kjer je vagon dunajskega brzega vlaka zapustil tračnice, podrl ovire in zavozil preko stopnišča naravnost v postajno poslopje. Pričujoča slika kaže nenavadni položaj, v katerem se je nahajal železniški voz po tem dogodku »In čitate gotovo mnogo?« »Seveda, mnogo.« »Kakšne knjige pa so vam najbolj všeč?« »Odkrito povedano: kažipoti...« (»Passing Show«) Zadnja pot bivšega državnega prezidenta Finske Kjostija Kallia, ki so ga na preprostih saneh prepeljali na njegovo imenje v Nivalo, kjer so ga položili k večnemu počitku Znani bivši šahovski prvak sveta dr. Emanuel Lasker je, kakor smo že kratko zabeležili, umrl v New Yorku v 73. letu svoje dobe. Dr. Lasker je bil polnih 27 let svetovni prvak šahovske igre, in sicer od 1. 1894. do 1921. Tedaj ga je izzval Kubanec Raul Capablanca k šahovskemu dvoboju ter mu je na njem iztrgal svetovno prvenstvo. Lasker ni mogel zdržati kubanske klime ter je podlegel svojemu nasprotniku, ki je ostal šahovski prvak do 1. 1935. ko ga je premagal Rus Aljehin. Te opone, ki so v bistvu tenki aluminijasti lističi, imajo to lastnost, da v veliki meri odbijajo toplotne žarke, namesto da bi jih vsrkavali kakor papirne ali svilene tepete. Toplota, ki se širi od ljudi v sobi ali od kurilnih naprav, se na ta način neposredno vrača, tako da je v sobi z aluminijastimi oponami topleje in je mogoče Loves na ledni plošči V bolnišnico v Anadirju v ruski Arkti-di so pripeljali lovca Tiščenka. ki ie prebil 22 dni na plavajoči ledni plošči. Nenaden vihar ie odtrgal ploščo od brega in io odnesel daleč v arktično morje. Plošča se ie večkrat razoočila in ori tem so se razni lovčevi predmeti izgubili v stalnem boiu z mrazom, lakoto in žejo je Ti-ščenku vendarle uspelo, da je ustrelil nekoliko živali, s katerimi se ie za silo hranil. dokler ni veter spremenil svoje smeri in pognal ledno ploščo spet proti kop-nini. Popolnoma izčrpanesa moža so tam pobrali in ga odpeljali v bolnišnico. čez stopnice namesto po tračnicah • • • Novi ameriški poslanik pri francoski vladi admiral Leahy ob svojem prihodu v Yichy Na Ceylonu je umrl Hagenbeck ,,Doktor za slone" je učakal starost 75 let Vrane, veverice in jastrebi pomagajo lajšati lakoto v Franciji Ženevsko društvo mednarodnega Rdečega križa je te dni poslalo v Nemčijo vest, da je v intemacijskem taborišču na otoku Ceylonu umrl znani krotilec in zbiralec zveri Johann Heinrich August Hagenbeck. Učakal je starost 75 let. Hagenbeck, v Evropi menda najbolj znan zbiralec živali za cirkuse in živalske vrtove, je že pred svetovno vojno živel na Ceylonu kot veletrgovec, posestnik plantaž in lastnik družbe za prevoz z ladjami po svetovnih morjih. Oskrboval je tudi vse nemške ladje, ki so plule v Vzhodno Azijo, kadar so pristale na Ceylonu. Vendar pa se je v glavnem zanimal za živali, posebno za slone. Bil je nekakšen specialist za te živali, kajti kadar je kakšen slon zbolel, so klicali Hagenbecka k njemu, da i i ga je zdravil. To mu je prineslo vzdevek »doktor za slone«-. Ob izbruhu svetovne vojne L 1914 je utrpel Hagenbeck veliko škodo, kajti njegovo življenjsko delo je bilo uničeno v borih osmih urah. Iz strahu, da ga ne bi zaprli, je pobegnil na Sumatro, od. tam pa se je z največjim naporom prebil do Italije. Potem je odpotoval v Nemčijo, kjer se je posvetil ureditvi živalskega vrta v Stellingenu pri Hamburgu. L. 1929. se je vrnil v tropske dežele in je na CeylooH uredil velik živalski vrt. Novi vrhovni poveljnik na albanskem bojišča V Franciji vlada, kakor znano, prav občutno pomanjkanje živil O moki in kruhu se niti ne izplača govoriti, kajti že krompir predstavlja redkost, ki je bolj ali manj nedosegljiva. Zato se ni treba čuditi, če se na francoskem trgu pojavljajo med živili predmeti, na katere v prejšnjih časih nihče ni mislil. Ponekod skušajo s streljanjem divjačine odpomoči stiski lakote. In med divjačino se pojavljajo tudi primerki iz živalskega sveta, ki jih prej niso šteli med normalna živila. Tako n. pr. prodajajo vrane, veverice in jastrebe. Za meso teh živali so celo določene uradne cene, in sicer stane vrsu-na 10 frankov, veverica 12 frankov, jastreb pa 15 frankov. Temu se ni treba prav nič čuditi saj je znano, da so v tridesetletni vojni prodajali celo miši in podgane za drag denar. da je po angleških vesteh začelo posadki v Tobruku nedostajati pitne vode, medtem ko so branitelji trdnjave še dobro založeni z živili; da je Piemontska princesa te dni obiskala Neapelj, kjer jo je prebivalstvo prisrčno sprejelo; da so tudi na Madžarskem začeli zbirati staro železo in kovine; da so v Franciji prijeli družbo železničarjev, ki so prodajali zlatnike po 20 frankov po 600 frankov za kos. Razpečeval-cem so zaplenili za milijon frankov zlata, ki je bilo prisvojeno po nepošteni poti; da berlinski list »Borsen Zeitung« obsoja pisanje londonskega dopisnika stock-holmskega »Aftonbladeta«, ki pravi, da je vodstvo angleške zračne vojne dokazalo z napadi na Calais, Boulogne in Dunker-que svoj ofenzivni duh, zaradi česar bi zdaj britansko in nemško letalstvo lahko zamenjali svoji vlogi... da je bivši direktor pariškega lista »Or-dre« Emile Bure, ki je po zlomu Francije odpotoval v Ameriko, umrl v neki nju-jorški bolnišnici. na straži pri protiletalski obrambi ANEKDOTA Mlad dramatik se je pritoževal Gerhartu Hauptmannu, da se današnji veliki pisatelji ne zanimajo več za mlade talente in jih v ničemer ne pospešujejo. Hauptmann je ugovarjal, dramatik pa je menil: »To vam hočem dokazati. Stavim z vami petdeset mark, da mojega najnovejšega dela, ki vam ga pošljem jutri v oceno, ne boste niti prebrali do konca.« Hauptmann je stavo sprejel, že dva dni pozneje je mladi avtor prejem nakaznico za 50 mark, na zadnji stirani nakaznice pa je bila opomba: »Stavo dobili! Hauptmann.« Prvak šahovske Igre V Ameriki je umrl dr. Emanuel Lasker Lasker velja za utemeljitelja moderne šahovske teorije. Bil je pravi virtuoz .posebno v končnicah. Pred sedmimi leti se je izselil v Rusijo ter je kot nemški emigrant urejeval šahovsko rubriko v moskovskih »Izvestjih«. Iz Moskve je odpotoval v Ameriko,, kjer je zdaj sklenil svoje življenje. Tako se je vrnil v svojo domačijo M AL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR ! Šef italijanskega generalnega štaba Ugo Cavailero Hulbert Footnen °5 IZGINULI RADŽA Kriminalni roman — Vzemite stol in sedite, je rekel oni. Storil sem tako in zdaj mi je povedal, za kaj gre. Ko sem privolil, mi je ukazal, naj se peljem v Havre de Grace, si tam najamem motorni čoln, počakam v bližini železniškega mostu in potegnem mrtvaka iz vode, ko odpelje vlak mimo. Potem naj ga za-kopljem.« »Se niste zavzeli nad to ponudbo?« »Ne,« je Jusuf hladno odvrnil. »Saj je bilo jasno, da hoče Jusuf postati radža. Pri nas je že tako.« »Dalje.« »Nato je pomolil roko skozi režo in mi dal prvih tisoč dolarjev.« »Opišite njegovo roko.« »Bila je vitka in tičala je v črni usnjeni rokavici.« »Kaj ste storili nato?« »Vedel sem, kje si lahko preskrbim dober voz, in okrog pol sedmih smo se odpeljali iz mesta. S seboj sem bil vzel nekaj ljudi, da bi mi pomagali, a kako se pišejo, vam ne povem.« »Saj ni treba. Njih imena so nam že zn?na.« »Kaj se je zgodilo v Havre de Grace, veste. V ponedeljek smo bili ob eni spet v New Yorku in smo se razšli. To je vse.« »Bi spoznali glas človeka, ki vas je na e ?« »Da, prav dobro sem si ga zapomnil « Lee se je tiho pomenil s podpolkovnikom ta pa je mignil ječarju. ki je bil privede! Jusufa v sobo. »Odvedite ga na hodnik kmalu ga spe1 o kličem.« Nato je vzel Lee sluš^ko z aparata ter p kli al francosko poslaništvo. Kmalu je bil spojen s poslanikom samim. »Dobro jutro .. . zelo žal mi ie da vas mnra,-n že spet nadlegovati z n^ko zadevo « ip vliirini deial. »Ali bi bilo mogoče, da b; nrine V"sin+a "O telefonu odgovoril na nekaj n^d^žnih vp^aSa" i?« Počakal je, pokril školjko z roko in se ob-n'1 k ostalim. »Pravi, da bo poprosil princa nai pride k aparatu.« Takoj nato se je Lee zadovojno nasmehnil. »Dobro jutro, visokost. Zelo prrazno :e. da ste voljni odgovoriti na moja vprašanja.« Lee je dal podpolkovn ku znamenje, in Jusufa so h -tro spustili v sobo. Nato je Lee spet rekel v apa rat: »Ali bi bili tako dobri, visokost, in bi mi na drobno opisali, kako ste prebili zadnjo n°d~lio ko ste stanovali v hotelu Conradi-Wmderme*-e?« Vasinta je jel na dolgo, na široko in nedvomno lažnivo pripovedovati, kako. Lee je molče poda) slušalo Jusufu, ki ga je nastavil na uho. Čez nekaj časa je Indijec odkimal Podpolkovnik ga je razočarano posedal. »Zanesljivo veste?« je nujno šepnil. »Ste trdno prepričani, da se ne motite?« A Jusuf je znova odkimal. Lee mu je odvzel slušalo in ga položil na aparat. Zastran njega je zdaj Vasinta lahko govoril, dokler ga je bilo volja. »Ste res prepričani, da to ni Mas moža, ki je v hotelu govoril z vami?« »Ne. to je povsem drug glas. Ta, ki sem ga pravkar slišal govori kakor mlad človek z vseučilišča, žensko in spakljivo.« Vsi so j:>o tem opisu spoznali Vasintov način govorjenja. »Glas v hotelu je imel globlii boli moški zvok ... « Jusufa so odvedli. »S tem padajo vsi naši dokaz* zoner Vasinto v vodo « ie s ponari^n^m obrazom r^kel podnolkov-njk. »B°l sp>m se že da ne bi v z^dn^em t^enu^ku na kako pr^+^ovie,« ip Lee odvrnil. S:hab al 7"r\ jp b*l zp^ nobit. »A vendar je c+o-^^r on r»'V>*e> rlriio- n°!« 1° vztrajal. »O +pm sem trdno prenri^n « je d^j^l podno1-kovn;k »Naiel je n<4co<*a drugega, da ie govoril 7. ,Tu=ufom. A zaradi tega ne moremo n;ko 2'a nas Hrvate je podrejenega pomena, pod kako strankarsko firmo bo vodil srbski narod svojo politiko. Nam je glavno, da pride srbski narod do svojega formalnega predstavništva in da bo to pripravljeno lojalno in prijateljsko sodelovati s predstavniki hrvatskega in slovenskega naroda. Nam je vse eno, če se bodo potem ti 1 udje imenovali radikali, ali pa kako drugače. Glavno je, da bodo to ljudje na. svojem mestu, resni, svobodljubni in napredni politiki, s katerimi bo mogoče sodelovanje.« Razveseljivo je, da tokrat »Hrvatski dnevnik« ne stoji več na stališču, da so nekaki renegati oni Hrvati in Slovenci, ki pripadajo vsedržavnim strankam in ne več nsk m strankam med Slovenci in Hrvati. Namesto tega zdaj priznava, da imajo lahko prav tudi tisti, ki pravijo, da bo prišlo po dokončno izvedenem sporazumu do večjih strankarsko političnih sprememb in da bodo morda zapustile stranke narodnostne baze in se organizirale zopet po gotovih skupnih socialnih in gospodarskih pogledih. Organ dr. Mačka sprejema to tezo kot verjetno za čas. ko bo sporazum ne samo izveden, temveč tudi že utrjen, in ko bo za vedno odstranjen vsak strah pred obnovitvijo neenakopravnosti med Hrvati, Srbi in Slovenci. K temu še pristavlja, da »lahko pošteno in iskreno povemo, da Hrvati ne želimo brezplodnega pravdanja s Srbi. Hrvati ne mrz mo Srbov in ne bežimo od sodelovanja z njimi. Nas veže s Srbi še nekaj toplejšega, kakor pa samo interesna skupnost. Grenke izkušnje preteklosti pa nam seveda narekujejo, da se ne prenaglimo. Najbolje bo. če med nami ničesar ne forsiramo. Naj teče življenje dalje svojo pot in naj se v bodoče formirajo take koalicije strank in celo edinstvene stranke, kakršne bo pač narod zaželel in sprejel. Za nas ni važna oblika bodočega organi-z:ranja našega političnega strankarskega življenja, temveč duh tega našega političnega življenja. Ta duh pa mora biti toleranten, širokogruden in mora imeti polno razumevanje pravic in potreb vseh na-rodr :h individualnosti.« Cj&odbe po uredbi © psbi|anju drcjinje Urad za kontrolo cen objavlja pregled k "ženskih postopanj po uredbi o pobijanju draginje in špekulacije. Od 1. maja do 31. decembra 1940 je bilo uvedenih vsega skupni v državi brez banovine Hrvatske 5993 po -t' panj zaradi navijanja cen in špekulacije. Na teritoriju beograjske občine je t;vec^nih 447 postopanj, v dravski ba-n'--im 235, v vrbaski 268. v drinski 919, v zetski 2G2, v dunavski 1883, v moravski 1006 in v vardarski 943 postopanj. Zaradi navijanja cen in špekulacije je bilo posla- nih na prisilno bivanje 23 oseb in sicer 2 iz Bccgra.da, 2 v dravski banovini, ena v vrhaski in v drinski 3, največ pa v dunavski, kjer so poslali na prisilno bivanje kar 15 oseb. Najvišja kazen je bila izrečena po uredbi o pobijanju draginje v dunavski banovini Ln sicer na 100.000 din globe. 6 mescev zapora in 6 mescev bivanja v prisilnem bivališču. V banovini Hrvatski je bilo lansko leto 413 postopanj po uredbi o pobijanju draginje. Vsa postopanja so se končala z obsodbo. Najnižja izrečena kazen je bila 7 dni zapora in 100 din globe, najvišja pa 200.000 din globe, zaplenitev blaga v vrednosti poldrugega milijona dinarjev in 10 > mescev zapora. Prisojena je bila veletrgov-cu Mojseju D. Salomu. Na prisilno bivanje v Donji Lapac je bilo poslanih 19 oseb. Nov dnevnik v Beogradu Iz Beograda nam poročajo, da bo tam še ta teden, morda že danes, začel izhajati nov dnevnik z imenom »Veče« (Večer). Izhajal bo v prvih popoldanskih urah, izdajal pa ga bo poseben konzorcij, pri katerem je, kakor se zatrjuje, udeležen tudi dnevnik »Vreme«. Pred uvetfbo potrošnik legitimacij Beograjski listi obširno pišejo o konferencah. ki se vrše že več dni v Beogradu glede ureditve prehrane prebivalstva in racioniranja živil. Po informacijah listov bodo v najkrajšem času izdani novi ukrepi, ki naj zagotove pravilno porazdelitev in racioniranje razpoložljivih zalog. Poleg nakaznic za kruh in moko ter še nekatera druga glavna živila, bo po vsej priliki uveden tudi sistem tako zvanih po-trošnih legitimacij. Nakupovanje živil bo potem mogoče le s temi legitimacijami, v katere se bodo vpisovale vse kupljene količine, tako da bodo lahko trgovci vodili kontrolo in se bo na ta način izvedlo racioniranje brez posebnih težav. Splošno pričakujejo, da bodo ti ukrepi znatno izboljšali sedanje nejasne prilike in odstranili vznemirjenost med konzu-menti. Preiskava v Matici Hrvatski V zvezi s preiskavo v Matici Hrvatski je bila poleg dosedanjega tajnika dr. Mila Starčfeviea aretirana tudi uradnica Matice Hrvatske Vera Stipetič.. Kakor menijo zagrebški listi, sta aretaciji v zvezi s fran-kovskimi letaki, ki jih je policija našla v p.rstorih Matice Hrvatske. Komisar Matice prof. Martinovič bo poročal banski oblasti o poslovanju Matice, čim bo izvršil pregled Obenem bo izdal poročilo za javnost ter ji poiasnil razloge, ki so do vedli bansko oblast, <"a je postavila v Matici Hrvatski komisarja Novi ruska dlolomat v Sofiji Poročali smo že da ie sovjetska vlada imenovala za prvega -vetnika ruskega poslaništva v Soiiji Aleksandra Mihajloviča Aleksandrova Po bolgarskih listih posnemamo. da je novi ruski diplomat v bolgarski prestolnici pr poklicu inženjer Do svojega imenovanja za prvega svetnika sofijskega poslaništva je opravljal posle direk- Smucarski zlet mariborske župe Kakor smo že poročali, bo v nedeljo 19 t m. v Guštanju 111 smučarski zlet mariborske sokolske župe. Organizacijo zleta ki bo združen s tekmami, je prevzelo koroško sokolsko okrožje ki ie prizadetim društvom razposlalo okrožnico s podrobnimi navodili. Po okrožnici posnemamo: Vodstvo tekem tvorijo branje Hočevar Ciril, Tomažič Drago. Primec Vekoslav. Golija Tone. inž. Degen Friderik in s. Ma-kuc Stana Tehnični vodja p "oge je br Tomažič Maks. Okrožnica- določa nato še sodnike na startu in cilju, zapisnikarje, telefoniste in druge funkcionarje pri tekmah Za zdravniško službo bodo skrbeli bratje dr. Pohar Maks, dr Flis Davorin ter dr. Kac Rudolf in Leoa Žrebanje številk bo na dan pred z letom, tckmova'ne številke pa se bodo razdelile v nedeljo takoj po prihodu jutrnjega vlaka na zboru pred Sr.ikokknn domom. Prepozno prijavljeni tekmovalci bodo dobili številke šele na startu in zato zadnje po vrsti. Prijave za prenočišča naj se takoj pošljejo na naslov: Sokolsko društvo Guštanj, v roke br. Draga Tomažiča Kosilo ne bo skupno v Sokolskem domu. temveč razdeljeno po gostilnah Stale bo 10 do 12 din. Vodniki društev naj poberejo denar že v vlaku. Za udeležence zleta je obvezen zletni znak. na levem rokavu pa telovadni znak. Neprodani zletni zn'ki naj se vrnejo, najkasneje na zletni dan Cena za znak- je 3 din Koroško sokolsko okrožje upa in priča- torja urada za srednjo Evropo v ruskem zunanjem komisariatu Razen tega je bil Aleksandrov v zadnjem času predsednik ruske delegacije v osrednji nemško-ruski komisiji za dokončno ureditev nemško-ru-skih mej po spremembah, ki bo nastale v zvezi s sedanjo vejno Iz teh podatkov je torej razvidno, da jc novi raski diplomat v Sofiji strokovnjak za srednjeevropska vprašanja, kar daie njegovemu i-menovanju poseben pomen. Nova francoska uradna poročevalska agencija Poročali smo že, da je vLada v Vichyju prevzela v državno upravo znano francosko poročevalsko agencijo Havus. ki se odslej imenuje OFI. Iz poluradnega vira smo sedaj o tem prejeli šc naslednje informacije: »Do nedavnega so veliale intormacijc agencije Havas za urudna poročila francoske vilade. Mnoge je sicer motilo dejstvo, da se tudi agencija naz^ana AF1 izdaja za francosko, vendar ni bile težko razumeti, da stoji le ta pod vplivom genecala de Gaulla. tn da mena poročla večkrat v nasprotju z delovanjem k ga ie zapo^ čel maršal Petain za >onovo Francije Dne 27 septembra lan' je francoska vlada kupila ves apara« delniške družbe Havas ter sedaj z zakonom ustanovila nov poročevalski urad z imenom OFI (Office franpais d'inform»ition) katereea je torej smatrati za uradno agencijo Pčtainove Francije. Ta urad je Dostavljen pod kontrolo državnega tajnika za tisk upravlja ga pa generaln1 d, bogatimi variacijami pi-ruet. dovršenimi kombinacijami raznožke, pa zopet s plesnimi vložki. Njegov repertoar smatrajo za neizčrpen. Za temperamentno. elegantno Fritzi Gillard pripovedujejo. da ne zaostaja za svojim slavnim partnerjem in je revialna drsalka čisto posebnih vrlin. Uprava drsališča je dala vstopnice že v prodajo. Navzlic zelo znatnim stroškom te prireditve bo vstopnina zmerna. M kalifu REMEDIA (juajaccrf SIRUP v tem originalnem zavitka Dobiva se v vseh lekarnah Glavno zastopstvo za Slovenijo: Apoteka Bahave«- — Ljubljana. *re t m* mu mn*— Smučarske tekme na vseh koncih in krajih Vremenske razmere so se zdaj za smučarje in drsanje tako ustalile, da se prirediteljem smučarskih tekem v teh terminih pač ni treba več bati za sneg in smuko. Kakor so bili v prvih tednih nastopajoče sezone nekoliko rezervirani, tako so zdaj agilni na vseh koncih in krajih. Med številnimi najx>vedmi za prihodnje dneve izmenjamo naslednje: Revija naših skakačev v Ljubljani V nedeljo ob pol 15. na skakalnici v Mostecu V Ljubljani sami bomo lahko v nedeljo videli naše najboljše skakače. To pot nam ne bo treba hoditi v oddaljeno Planico ali na katero drugo skakalnico, temveč kar tja v dolinico Mostec za šišenškim vrhom, kjer čaka tekmovalcev prav lepa skakalnica ljubljanske zimskosportne podzveze. Na tej skakalnici bodo v nedeljo ob pol 15. letošnje prve skakalne tekme v Ljubljani. Ljubljanski skakalci se že pridno pripravljajo na to tekmovanje, seveda pa ne bo manjkalo tudi drugih, ki se bodo prišli pomeriti z njimi. Za ogled tekem bodo prireditelji pobirali neznatno vstopnino — za kritje stroškov in vzdrževanje skakalnice — po din 3.— za dijake in din 5.— za ostale. ta prvenstvo Zasavja v alpski kombinaciji V nedeljo ves dan na Mrzlici v izvedbi SPD v Trbovljah Smučarski odsek SPD v Trbovljah razpisuje za nedeljo 19. t. m. tekmo v alpski kombinaciji za prvenstvo Zasavja na Mrzlici. Tekmuje se po sedaj veljavnih pravilnikih v smuku in slalomu. Tekme se lahko udeleži vsak verificirani član klubov ZSSJ. Prijavnina znaša din 10, ki se plača komisiji v domu na Mrzlici. Tekmovalci uživajo ugodnosti članov SPD v domu. Start za slalom bo ob 9,30 za smuk pa ob 14.30. Cilj za smuk v Trbovljah. Proga običajna. Smučarske tekme v Sodrc!ici Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo dne 19. t. m. propagandne smučarske tekme v teku za domačine iz Sodražice in okolice. Tekmujemo v dveh kategorijah, in sicer na progi 8 km za tekmovalce nad 18 let in na progi 4 km za tekmovalce do 18. let. Start v nedeljo ob 14. Prijave sprejema vodstvo tekme do 13. v gostilni g. Faj-dige, kjer bo tudi razglasitev rezultatov ln razdelitev priznanj za prvoplasirane. Mladinski smučarski dan v Mariboru SK železničar v Mariboru priredi v nedeljo dne 19. t. m. na svojem stadionu ob Tržaški cesti propagandni mladinski smučarski dan. Pravico startat imajo vsi smučarji moškega in ženskega spola, začenši z letnikom 1928 in mlajši. Smuški tek bo razdeljen v tri kategori- je; če bo prijavljenih dovoljno število deklic, tekmujejo te ločeno od moških. V pivo kategorijo spadajo dečki v starosti od 12 do 14 let, v drugo od 10 do 12 let. v tretjo vsi ostali pod 10 let starosti, v četrto pa deklice. Dolžina proge za I. kategorijo znaša 2,5 km, za II. 1,5 km, za III. pa 1 km. Start in cilj bo na stadionu ob 10. Proga za tekmovanje bo izpeljana po stadionu. Prijave se sprejemajo do nedelje ck> 9. v tajništvu kluba na stadionu. Veliki dnevi v Celju Razpis številnih tekem v okviru I. zleta slovenskih smučarjev v izvedbi SZSZ V okviru I. zleta slovenskih smučarjev v Celju bodo v dnevih do 24. do 26. t. m. naslednja tekmovanja: prvenstvi v norveški in alpski kombinaciji ter prvenstvo v sestavljenem tekmovanju (tek, skoki, smuk, slalom) ter So posebej mladinsko narodno prvenstvo ter zletno prvenstvo v slalomu za dame. Spored je razdeljen takole: V soboto 25. t. m.: ob 9. smuški tek na 18 km s startom in ciljem v Zagradu, ob 14.: smuk za seniorje s startom na Tovstem vrhu in ciljem pod Celjsko kočo. Proga je dolga 1400 m z višinsko razliko 380 m. V nedeljo 26. t. m.: ob 9 slalom na zgornjem travniku Tovstega vrha na progi, dolgi okrog 600 m z višinsko razliko 180 m. Ob 10. slalom za dame na srednjem travniku Tovstega vrha na progi, dolgi 650 m z višinsko razliko 120 m. Ob 10. mladinski teki na 3, 5 in 8 km v Liscah pri Celju, ob 10.30 pa slalom za mladino na srednjem travniku Tovstega vrha. Ob 14. smuški skoki za vsa različna prvenstva na skakalnici v Liscah pri Celju. Pravico nastopa imajo vsi verificirani tekmovalci SZSZ z verifikacijsko izkaznico in zdravniškim potrdilom o sposobnosti za tekmovanje. Prijave na predpisanih tisk.^inah je treba poslati do 24. t. m. do I i. na naslov »Zletna pisarna I. slovenskega smučarskega zleta v Celju.« Kasnejše prijave se ne bodo upoštevale. Prijavnina znaša din 4.— za vsako panogo, mladina je prijavnine oproščena, žrebanje startnih številk bo za vsa tekmovanja v petek 24. t. m. ob 17. v zletni pisarni. Objava rezultatov z vseh tekmovanj bo v nedeljo dne 26. t. m. c* 18. pred magistratom v Celju. Prvi trije zmagovalci v vsaki disciplini prejmejo častna darila, prav tako pa tudi prvi trije v sestavljenem tekmovanju. Razen po posameznih panogah in razpisanih tekmovanjih bo še posebej ocenjen in nagrajen klub, ki bo s svojimi tekmovalci dosegel najboljše rezultate. (Nekaj splošnih navodil za udeležence celjskega zleta, ki jih je izdala SZSZ. bomo objavili v prihodnjih dnevih. Op. ur.) Smučarski klub Ljubljana obvešča skakače, da je skakalnica v Mostecu pripravljena in bodo treningi na njej redno vsak dan od 14. dalje. Sejem Raiha v Leipzigu se vrši spomladi 1941. od 2. do 7. marca 60% popusta na nemških državnih železnicah. — 25% popusta na jugoslovanskih državnih železnicah. Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrže čimpreje, najpozneje do 5. februarja 1941 pri pristojnem častnemu zastopniku. V Ljubljani: Ing. G. Tonnies, Tyrševa 33, Telefon 27-62. V Mariboru: Jos. Bezjak, Gosposka 25, Telefon 25-97. V Beogradu: Zvanlčni biro sajma rajha u Lajpcigu, Knez Mihajlova 33. f Naznanjamo mati, g^pa žalostno vest, da je umrla naša soproga, mati, tašča in stara Kukovec Ana roj. Jezernik dne 15. t. m. v Mariboru, Cankarjeva ulica 33. Blagoslovitev bo v hiši žalosti v petek, dne 17. t. m. ob pol 12. uri, nato pa prevoz v Celje in pogreb na okoliško pokopališče istega dne ob 15. uri. Sv maša zadušnica se bo brala v Mariboru v sobeto ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi in v Celju v farni cerkvi. Maribor, 15. januarja 1941. Žalujoči ostali: Dr. KUKOVEC VEKOSLAV, soprog; SOKOLOV ANA roj. KUKOVEC, hčerka; BORIS SOKOLOV, zet in vnukinja KSENIJA Brez posebnega obvestila. HALI OGLASI CENE MALIM O6LA8OM \ Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri •tojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aslovov. Najmanjši znesok za enkratno objavo oglasa Din 20 — Službo dobi Vsaka beseda 2 aln: davek 3 din. za dajanje naslova 5 dtn. najmanl S! znesek 20 dtn Viničarja treznega, poštenega in ^ iz-vežbanega z družino iščem ra vinogrndno posestvo na Doleniskem. Ponudbe 2 navedbo dosedanje shižbe in zahtevami na ogl. odd. lutra pod »Vinograd«. 645-1 Tekstilna tvornica išče tkalskega mojstra, absolventa tekst šole. z dolgoletno prakso, dobro verzi ranega v vseh \rstah bombažnega blaga (schaft- in -rodno blago), kakor tudi v v=eb vezavah. ki zna popolnoma vsa pripravljalna dela. katera obenem voal. Prednost Imajo Čehi — jugogl. državljani. Tz*rrme ponudbe z navedbo plače poslati na o«?l odd Jutra pod »Tvornica-. 940 1 Mesarskega pomočnika sprej-rem tako}. Naslov v vseh posl. Jutra 952-1 Šiviljo prvovrstno za šivanje molkih čepic i?1?iemo. Samo prvovrstne moči naj pošljejo obširne dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Moške kane-945 1 Gaterista preddelavca. k1 vso manipulacijo z jelovino in bukovino na žagi dobro razume, in kt zna vsa tesarska in druga event. por>ravila izvesti. — se sprejme. Ponudbe z zahtevki t>06!ati na Opačič 1 M <""1 a kovic, parna o!!a-zia, Bihač. 864-1 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov " din Najmanjši znesek 20 din Instrukcije 2a vse šolske predmet' oo-tlno brezposelni profesorski kandidatie strokovnjaki. — Novinarski .lom. Gosposvet-!;ka 12. uradoe ure od tO-•Jo 12. 219-4 Službe išče Vsaka beseda 50 par. da rek 3 din za šifro iE tlajanje naslova 5 dtn najmanjši znesek 17 dir Postrežnica Išče zaposlitev 2—3 krat tedensko. Ponudbe pod j-Snažna in urna« na ogl. odid Jutra. 957-2 Uradnik dobro verziran v knjigovodstvu in vseh pis. osl. Jutra pod štev. »7192-B«. 928-5 Za staro vpeljano zdravniško prakso na Drometnem kraju v Mariboru se išče zastop nik. Pod ugodnimi pogoji se lahko tudi prevzame. Naslov v vseh posl. Jutra. 943-5 Oblačila Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Žaket s telovnikom zelo aobro ohranjem, za suhega, velikega gospoda, proda — Dragičevič, Kralja Petra trg 811. — Ogled od 9. do 10. ln od 13. do 16. ure 936-13 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Pekarija čadež v centru mesta Kranja, se s 1. marcem oada, event. tudi kot trgovski lokal. Informacije: Jo-ško Likozar, Kranj. 962-19 Jakec Skok in Skakec Da|. Poskoki dveh navihancev IMlh v treh poglavjih. TRETJE POGLAVJE 42. Gospod žandar jo po stopnicah nreže, pri kletnih vratih ga Anže prestreže. Za zidom skrita paglavca čepita, nič ju ni strah — o, se celo režita! 43. Pa reče Skok: »Zdaj nič več ne medliva, kar orno vrata s ključem zakleniva!« — Resk, tresk — zaškrtne ključ. Ko tata jo Skok in Rok pobrišeta skoz vrata. Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlšl znesek 20 din Dobro idočo trgovino z mešanim blagom v okolici LJubljane, Celja ali Maribora z do din 50.0000 mesečnega prometa in zraven potreb nlm 3-sobr.im stanovanjem vzamem za daljšo dobo v najem. Lahko prevzamem tudi zalogo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobro ido-ča<. 961-17 Beseda 1 din davek 3 din. za šifro al! dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Vojno škodo in vse aruge državne vrednostne papirje, tudi posamezne komade kupujemo in prodajamo no usodni ceni RUDOLF ZORE LJubljana. Gledališka ulica 12. 969 16 Posojilo dajemo našim Članom in varčevalcem Ogodni pogoji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi var čevalci brezplačne zavarovani Zadruga »Moj Dom« LJubljna Dvor akova 8. Iščemo pover >enike 199-16 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din »Življenje in svet« 1935—1938 kupim ponudbe pod »2iS« na ogl. odd. Jutra. 883 8 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Opel Super skoraj nov, prodam ali zamenjam za manjšega. Pženičnik, Mengeš pri Kamniku._953 10 Motor na vpojni plin 75—100 HP, v zajamčeno brezhibnem stanju, kupimo. Vesna mlin, Rokove* pri Vinkovcih. 942-10 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din_ Nova vila dvoje komfortnih dvosobnih stanovanj, velik vrt, na Glincah naprodaj za din 250.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Premestitev«. 935 20 Hiša nova, enonadstropna, v Ljubljani, dober donos, se proda. Naslov v vseh posl. Jutra. 946 20 Prvovrsten mlin se ugodno proda. Leži ob ban. cesti. Naslov v vseh posL Jutra. 967-20 dQQQQQQ( toparni dvorani. Vam polt ostane sveža ^^^^^^ in krasna Ta puder se imenuje To-kalon Poizkusite «a še danes m takoj boste izgledali mlajši. S pudrom Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se denar vrne. KlISEJE eno VECBAIVNE JOOOGtAflKA KORESPOBENT-KA perfekten v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in italijanščini ter popolnim znanjem amerikanskega knjigovodstva SE SPREJME ZA TAKOJ v industrijsko podjetje. — Ponudbe pod šifro »Z mo žen« na oglasni oddelek »Jutra«. I Zahtevajte novsod britvico A L C O S O SAVINJSKA TOVARNA V MOZiKJU naznanja prežalostno vest, da je njena družabnica, gospa Fani Goričar PRI ŽIVČNI SLABOSTI poskusit« OtZaSagzfa^ Ong zsvof »IO - tf« Dob« te • »&«fci tekam* Po ielj» pošljemo 'iterat Poiljemo diskretno 6 E LINI B EOGR AD - KNEZ Ml H AJ LOVA-1 Orn. ner. noa C. op. SMfcBM. vdova tovarnarja In posestnika dne 14. januarja t. 1. nenadoma umrla. Pogreb nepozabne rajnice bo v petek, dne 17. januarja ob pol 11. uri dopoldne, iz hiše žalosti, na pokopališče pri Sv. Štefanu. Nepozabno pokojnico priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin. Mozirje, dne 11. januarja 1941. Kokus tekači za nodnike tn stopnišča v vseh oarvah v zalogi pn Sever Rudolf, i Ljubljana. .Marijin trg Z. Umrl nam je gospod Dako Makar narodni poslanec, posestnik in hotelir v Metliki Pogreb dragega pokojnika bo v petek 17. ianuaria 1941 ob 14. uri. Metlika 15. januaria 1941. V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena mati, teta, svakinja Fani Goričar vdova tovarnarja In posestnika dne 14. januarja t. L nenadoma, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice bo v petek, dne 17. januarja ob pol 11. uri dopoldne, iz hiše žalosti, na pokopališče pri Sv. Štefanu. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Mozirje, dne 14. januarja 1941. Žalujoča hčerka v imenu vseh preostalih. Urejuje Davorin Kavi jen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarne d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani