Pil;: -h i lili -Sf .4 Beograjska »lepotica« — Letošnje svetovno prvenstvo v hokeju je bilo v novi hali Pionir v Beogradu. Bila je zgrajena v rekordnih devetih mesecih. Je res lepa in ekonomično ter arhitektonsko grajena. Zato ji Beograjčani niso zaman dali ime »lepotica«. Več o hokeju pišemo na 20. strani. Leto XXXI. Številka 24 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar Kranj, torek, 28. 3. 1971 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1968 kot poltodnik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1964 kot po I tedni k ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJgKC Najnovejši modeli za Kurirčkova pošta za Tita Iz petih slovenskih pokrajin je v soboto krenila na pot šestnajsta Kurirčkova pošta — Na Gorenjskem so torbico prvi ponesli po skritih poteh pionirji odreda Ratitovec iz osnovne šole Prešernove brigade v Železnikih — Slovesnost pri Pod- grivarju v Davči Ni naključje, da je gorenjska Kurirčkova pošta krenila na dolgo pot iz Davče, junaške partizanske vasice v Selški dolini. V Podgrivarjevi domačiji je bila namreč 12. in 13. aprila 1944. leta pokrajinska konferenca Zveze mladine Slovenije. Sonce se je bleščalo v dva dni starem snegu, ko so se v soboto dopoldne pri Podgrivarju zbrali člani pionirskega odreda Ratitovec iz osnovne šole v Železnikih in Davči, nekdanji borci, škofjeloški mladinci in drugi občani. Na prireditvi so z deklama-cijami, petjem in igranjem na harmoniko sodelovali učenci šole. Pot Prešernove brigade, ki je bila ustanovljena 12. julija 1943 pri Špehu v Davči iz enot Gorenjskega in Dolomitskega odreda in po bitki na Turjaku dobila ime udarna brigada, je orisal Beno Nastran, o partizanskih bolnišnicah in tehnikah v teh krajih pa je pripovedoval Lojze Koder. Torbico je predal pionirjem 90-letni Ivan Prezelj, Podgrivar-jev ata. Pionirji so vanjo priložili pismo in čestitko predsedniku Titu za njegov 86. rojstni dan. Dragemu predsedniku so zaželeli, da bi bil zdrav, srečen in da bi nas še dolgo vodil po poti miru in prijateljstva. Obljubljajo, da se bodo pridno učili in sledili smernicam, ki jih je začrtal. Kurirčkova pošta je nato iz Davče krenila po skritih poteh do Leskovice v Poljanski dolini, v naslednjih dneh pa do Sovod-nja in od tod čez Mrzli vrh v Žiri. V Žireh se bo obrnila nazaj, potovala prek Žirovskega vrha v Gorenj o vas, prek Poljan in Loga do osnovne šole na Trati,, potem pa čez Kamnitnik v Škofjo Loko, Bukovico, v Selca in Dražgoše do Lajš, nakar jo bodo škofjeloški pionirji 30. marca ob 15. uri oddali kranjskim. H. J. nrt>Hnl nekdanji aktivist Podgrivarjev ata. Kurirčkova torbico je pionirjem predal nenau. j Foto: J. Zaplotnik Spominske slovesnosti ob prazniku Včeraj so krajevne skupnosti Bitnje Jošt, Sv Duh in Žabnica imele krajevni praznik ki ga na herojsko borbo borcev Cankarjevega bataljona na Rov tu praznujejo v spomin Selške čete nad Planico z nekajkrat močnejšim sovražnikom Štefan Nemec, kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Na sejah občinskih konferenc ZKS po gorenjskih občinah so člani konferenc soglasno potrdili kandidaturo Štefana Nemca za sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Inženir Štefan Nemec je aktiven družbenopolitični delavec, bil je sekretar občinskega komiteja ZKS na Jesenicah, zadnja štiri leta pa predsednik republiškega zbora združenega dela. D. S. V počastitev praznika je bila v soboto na Rovtu ob spomeniku padlim spominska svečanost. Slavnostni govornik je bil predsednik občinskega sveta /veze sindikatov Kranj Viktor Krzen, ki je opisal potek in pomen borbe na Kovtu. Dvaintrideset borcev Selške čete se je 20. marca 1942 utaborilo v Hujičevju na Kovtu skupaj s komandantom in komisarjem Cankarjevega bataljona Stanetom Žagarjem in Jožetom Gregorčičem. Zal jih je opazilo oko izda jak a in 27. marca so se znašli v tesnem sovražnikovem obroču. Šele po večurni težki borbi, jim je uspelo prebiti obroč, vendar za ceno 26 mladih življenj. Med padlimi je bil tudi Stane Žagar, predvojni komunist, revolucionar in organizator vstaje na Gorenjskem. Ta bitka je imela odmev po vsej Gorenjski- in je vlivala zaupanje v NOB in prav zato je poudaril Viktor Krzen, bodo junaki z Kovta nad Planico vedno ostali naši ideali in vzor, kako moramo delati in se boriti za boljšo prihodnost. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča in Zabnice. V GOVORIMO SE 6. STRAN: SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Jutri, 29. marca, in v četrtek, 30. marca, se bodo v Radovljici na ločenih sejah sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Družbenopolitični zbor bo zasedal jutri popoldne, ostala dva zbora pa v četrtek dopoldne. Na 0. strani objavljamo povzetke gradiva za nekatere točke dnevnega reda. Posebej opozarjamo na predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta Begunje — Poddobrava in na poročilo o delu samoupravne interesne skupnosti za požarno varstvo. ^o >6 JCcrkna, 30 LET že v prodaji bogata izbira otroške, ženske, moške konfekcije v veleblagovnici GLOBUS in blagovnici TINA Kranj Na Rovtu nad Planici) je bila spominska svečanost ob 36-letnici herojske borbe borcev Selške čete. — Foto: F. Perdan nedeljo dopoldne je bil pohod partizanskih patrulj po poteh partizanov, ki so se bili na Rovtu. Popoldne pa je bila pri vrtcu v Bit-nju druga spominska slovesnost ob krajevnih praznikih. Odkrili so spominsko ploščo bratoma Janezu in Pavlu Vilfanovima iz Zgornjih Bitenj, kmečkima sinovoma in partizanoma. Ploščo je odkril Janezov soborec Franc Bačnik, Naročnik: Nadaljevanje na 2. str. -S Ibi 17. MEDNARODNI KMETIJSKI KR4NJ IN GOZDARSKI SEJEM 7-16.4.78 novost razstava plemenskih telic in ovac razstava Čebelarstva razstava gozdarstva Štafeta krenila na pot Iz Trepćinega rudnika Stari trg pri Kosovski Mitrovici je v nedeljo krenila na pot po Jugoslaviji štafetna palica s pozdravi in čestitkami, kijih mladina in delovni ljudje, narodi in narodnosti jugoslovanske samoupravne skupnosti pošiljajo predsedniku Titu za 86. rojstni dan. Ob tej priložnosti so v tem malem rudarskem mestu pripravili izredno svečan program, v katerem je sodelovalo več kot 1500 mladih. Na prireditvi, ki so se je udeležili najpomembnejši družbenopolitični delavci in številni občani iz SAP Kosovo ter gostje iz vseh republik in pokrajin, sta govorila predsednik zveze socialistične mladine Jugoslavije Azem Vlasi in predsednik pokrajinskega komiteja ZK Kosova Mah-mut Baka lli. Po programu je zadonel odmev eksplozije 86 rudarskih min in, ko je pod nebo poletelo prav toliko golobov, se je na rudarskem vozičku pripeljal iz jame 24-letni delavec Rahim Mehmeti, prvi nosilec letošnje štafete. Letos je štafetna palica narejena po zamisli 24-let-nega študenta prištinske umetnostne akademije Mala Murtaja. Narejena je iz zlata, srebra in trepčinih kristalov. »Atentat« v 70 deželah Film režiserja Veljka Bu lajića, »Atentat v Sarajevm, ki so ga prikazovali v 70 dr žavah, je najbolj gledani jugoslovanski film v svetu v zadnjih nekaj letih. Velik uspeh je doživel zlasti na Poljskem, kjer se je po številu obiskovalcev uvrstil na prvo mesto med filmi, ki so jih prikazali lani. Za prikazovanje filma v tujih državah so izdelali več kot 300 kopij. Nova letalska družba V Bosni in Hercegovini se pripravljajo na ustanovitev organizacije združenega dela za letalski prevoz. Njen sedež bo v Sarajevu in si bo nakupila lastna letala. To pobudo je že podprl republi ški izvršni svet. Gospodarstvo te republike je že večkrat poskušalo doseči sporazum z jugoslovanskimi letalskimi prevozniki, da bi Sarajevo s širšim zaledjem bolje vključili v domači in mednarodni promet. Ker ustreznih rešitev kljub dolgo letnim prizadevanjem ni, so se odločili za svojo družbo. Dovolj elektrike Dovolj vode v rekah in akumulacijskih jezerih je zagotovilo dovolj elektrike, tako da jo lahko nekaj celo izvažamo. Porabnikom je treba vsak dan zagotoviti še približno 140 milijonov kilo vatnih ur, kar dokazuje, da je poraba večja kot v enakem času lani in to za 2,4 odstotka. Vendar je poraba še vedno v dogovorjenih okvirjih. Skromen vpis čeprav je v Sloveniji prijavni rok za visokošolski vpis samo do 8. aprila, se je v centru za razvoj univerze do sedaj zbrala le slaba desetina pričakovanih prijav. Za skromen rezultat je najbrž treba iskati vzrok v tem, da maturanti še vedno ne vedo, za katero smer študija naj bi se odločili. Hkrati pa to opo zarja, da je poklicno usmerjanje še vedno zelo skromno. V Bitnjah so odkrili spominsko ploščo bratoma Vilfan, po katerih sit poimenovali tudi otroški vrtec. — Foto: F. Perdan Nadaljevanje s 1. strani kulturni program pa so pripravili učenci osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča in Zabnice ter otroci iz vrtca v Zgornjem Bitnju. Poleg številnih domačinov so se proslave udeležili tudi člani kranj- JESENICE skega planinskega društva, ki so bili na pohodu na Porezen. Slavnostni govornik je bil predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Bitnje Ivan Proj. Na proslavi so tudi sklenili, da bo vrtec nosil ime bratov Vilfan. L. Bogataj V sredo, 29. marca, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o predlogu družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju iz leta 1975, o dosedanjih rezultatih vplačil vpisanega posojila za ceste v občini Jesenice in o nekaterih drugih vprašanjih. Na zadnji seji občinske konference ZKS Jesenice so ocenili tudi predkongresno dejavnost v občini. Ugotovili so, da so se v vseh osnovnih organizacijah ZK odgovorno lotili razprav o dokumentih za 8. kongres in študije Edvarda Kardelja. Vendar pa so tudi kritično spregovorili o tem. da komunisti še niso povsod akcijsko prisotni, da se bodo morali bolj zavzemati za uresničevanje zakona o združenem delu in za izobraževanje. Komunisti se bodo morali tvorno vključiti v vse sredine in obravnavati razmere in probleme v okolju, kjer živijo. Čeprav ne gre zanemariti resničnih uspehov in aktivnosti, ki so jo v zadnjem obdobju dosegli, so predvsem kritični do tistih problemov, ki še ovirajo nadaljnji razvoj in uspešno delovanje. D. S. RADOVLJICA V četrtek, 23. marca, je bila redna seja občinske konference ZKS Radovljica, na kateri so poleg ocene o gospodarstvu lani komunisti ocenili tudi predkongresno aktivnost. Ugotovili so, da so v vseh sredinah, kjer komunisti živijo in delajo, spregovorili o Študiji Edvarda Kardelja in o dokumentih za slovenski kongres ter še posebno pozornost namenili izobraževanju. V teh razpravah so največ govorili o organiziranosti zveze komunistov, o oblikah dela v osnovnih organizacijah ter se strinjali, da se izobraževanje med članstvom nadaljuje. V občini so organizirali tri oblike marksističnega izobraževanja, obenem pa so se vključili v akcijo Komunista. D. S. Popoldne ob 16. uri se bo v dvorani delavske univerze v radovljiški graščini sestala skupščina izobraževalne skupnosti Radovljica. Delegati bodo razpravljali o sprejemanju dodatka k samoupravnemu sporazumu SIS za leto 1978 in pripombe delavcev in občanov ob sprejemanju, o učnovzgojnih uspehih ter ostali problematiki osnovnega šolstva v občini in problematiki na področju srednjega šolstva v šolskem letu 1976/77, o predlogu spremembe šolskih okolišev in spremembi programa izvajanja investicij iz združene amortizacije osnovnih šol in programu večjih investicijskih vzdrževalnih del na šolah v letu 1978. H. J. ŠKOFJA LOKA Danes ob 13. uri bo seja predsedstva OK SZDL. Obravnavali bodo predloge delegatov iz delegacij zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora za funkcije in organe, ki jih je potrebno imenovati na 1. seji občinske skupščine Skofja Loka. V sredo, 29. marca, ob 17. uri bo seja predsedstva OK ZSMS. Obravnavali bodo osnutek resolucije za X. kongres, predloge za člane organov občinske in republiške konference ZMS in še nekatera druga vprašanja. L. B. TRŽIČ Delegati zborov tržiške občinske skupščine so na četrtkovem skupnem zasedanju razrešili odbor za gradnjo in adaptacijo šol in vrtcev v tržiški občini, ki je pod vodstvom Viktorja Kralja uspešno skrbel za gradnjo pomembnih objektov in varčno trosil sredstva. Skupščina je ob tem soglašala, da Tržičani namenijo 149.907 dinarjev, ki so še ostala nerazporejena, za asfaltiranje okolice pri novem vrtcu v Križah. Skupščina je na četrtkovem zasedanju prav tako razrešila odbor za adaptacijo stare Bračičeve Kote, ki ga je vodil Marjan Jaklič. Skupščina je sprejela spremenjen odlok o davkih občanov, ki določa, da kmetje zaradi višje ugotovljenega katastrskega dohodka ne bodo plačali več davka. Delegati pa so potrdili tudi dopolnjen družbeni dogovor o osebnih dohodkih voljenih in imenovanih funkcionarjev v pravosodju -jk Radovljica - V petek, 24. marca, so v dvorani Delavske univerze slovesno i__-----.,.. /''/.,.. I, ,,i< u I u h 111 rt, ,<> dokončano d,, sep trmbra, ko se bo v njem tudi začel pouk v prvih razredih di/:/h> ,,d tod p(, Sl, '<■ začeli graditi temelje za tisti del zgradbe, v kateri /><>do višji razredi os/hif nr šole. Tako ho poslopje zgrajeno še preden hod,, občani jeseniške >l>č/iie Vplačali res samoprispevek, ki so ga namenili za šolski center. - H. H Kako regresirati dopust? Komisija za življenjske in delovne pogoje pri občinskem svetu zveze sindikatov v Kranju je pretekli mesce obravnavala uresničevanje sindikalne liste za letos, posebno delitev sredstev za regresiranje lenega dopusta. Komisija je ob tem opozorila na osnovni namen regresa, ki je v tem, da čimveč delavcem, če ne vsem. omogočimo letovanje. Hkrati je opozorila tudi na stališča in merila sindikalne liste za delitev regresa. Konkretno delitev morajo sprejeti posamezne temeljne oziroma delovne organizacije. Sindikalna lista za letos določa, da se masa za regres oblikuje v višini najmanj 30 in največ 45 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v devetih mesecih preteklega leta. Tako se masa na doseženi poprečni osebni dohodek letos oblikuje v višini od 1367 do 2050 din na zaposlenega v OZD. Oblikovanje višine denarja za regres mora biti odvisno od gospodarjenja delovne organizacije oziroma višine sredstev v skladu skupne porabe. Pri delitvi regresa med posameznike pa morajo TOZD upoštevati naslednja merila: socialno stanje, ekonomske razmere, delovne rezul tate, ki jih dosega delavec in mogoče še katera druga, ki jih določi sama TOZD. Komisija za življenjske in delovne pogoje pri občinskem svetu predlaga, da bi se TOZD odločile za točkovni sistem in sicer naj bi delavci, ki imajo dohodek na družinskega člana nižji od .{500 dinarjev dobili 10 točk, med 3500 in 4500 dinarji 8 točk, med 4500 in 5600 dohodka 6 in nad to višino 4 točke. V dohodek na družinskega člana se Štejejo osebni dohodki, honorarji, štipendije, dohodek iz obrti in dohodek iz kmetijstva. Za samohranilke in bon*- NOB se število točk poveča za 80 odstotkov. Regres se razdeli tako, da se 70 ali HO odstotkov mase za regres razdeli med vse delavce v enaki višini, oziroma 30 odstotkov pa med delavce z višjim številom točk. Tako predlaga komisija za Življenjske in delovne pogoje, lahko pa we TOZD in OZD odločijo tudi za drugačna merila. Poudariti pa je potrebno,da morajo upoštevati socialni položaj delavcev. Posebej pa komisija opozarja, da se regres za dopust izplačuje v rnesecu nastopa dopusta oziroma ob zadnjem izplačilu osebnega dohodka pred nastopom dopusta. Invalidom zaradi nesreče pri delu ali poklicnega obolenja s težjo telesno okvaro in delavcem, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, pa naj omogočijo brezplačno letovanje. L. Bogataj Jesenice — Skupščina občinske zdravstvene skupnosti je razpravljala o zaključnem računu občinske zdravstvene skupnosti za lani in ugotovila, da dogovorjena sredstva v višini 84 milijonov 82.000 dinarjev prispevkov iz bruto osebnih dohodkov in ostala sredstva, skupaj okoli 102 milijona dinarjev, niso zadoščala za vse zahteve in obveznosti, ki so jih sprejeli s samoupravnim sporazumom o temeljih plana. Po drugi strani pa realizacija prispevkov nakazuje presežek nad dogovorjenimi sredstvi v znesku 3 milijone 455.000 dinarjev. Po predlogu valorizacije dogovorjenih prispevkov za leto 1977 naj bi se prvotno dogovorjeni znesek povečal za 3 odstotke in bi bil namenjen za uresničevanje nalog, ki so bile že sprejete in opravljene v letu 1977. Za valorizacijo torej že imajo sredstva, ki so jih dobili z redno prispevno stopnjo. Valorizacija l>i omogočila porabo tistih sredstev, ki so bila zbrana nad dogovorjeno višino. Med letom se je pokazalo, da so cene hitreje naraščale, kakor je bilo predvideno z družbenim planom. Povečale so se tudi zahteve uporabnikov, izdatki pa so hitreje naraščali od predvidenih po finančnem načrtu Velik porast stroškov beležijo predvsem pri porabi zdravil, pri reševalnih prevozih ter pri nadomestilih osebnega dohodka, ker se je občutno povečala odsotnost z dela zaradi bolezni, nesreč pri delu in pri negi. Finančni primanjkljaj občinske zdravstvene skupnosti tako znaša 932.(MM) dinarjev, kar je več od dogovorjene porabe in naj bi se razlika pokrivala med drugim z valorizacijo. Ob takšnem finančnem rezultatu zdravstvena skupnost ni mogla priznati zdravstvenim delovnim organizacijam. Splošni bolnici .Jesenice in Zdravstvenemu domu Jesenice valorizacije materialnih stroškov. O dogovorjenih cenah zdravstvenih storitev za leto 1977 je bil upoštevan le 4-odstotni porast cen, čeprav je bil porast življenjskih stroškov za 14 odstotkov. Valorizacija naj bi pokrila tudi razliko med povečanjem materialnih stroškov po sporazumih in povečanjem življenjskih stroškov, kar pa je v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti za srednjeročno obdobje. Obenem lani ni bil priznan porast cen za investicije niti ne izredne obveznosti do sofinanciranja škode ob potresu v Inštitutu Golnik. Predvidena je 10-odstotna valorizacija rednih investicij za leto 1977. S sredstvi naj bi zagotovili dokončanje gradnje pri Splošni bolnici Jesenice, nakupili medicinsko opremo za bolnico in za Zdravstveni dom Jesenice. O predlogu bodo razpravljali delegati zbora združenega dela občinske skupščine Jesenice in se odločali za valorizacijo v znesku 3 milijone 455.000 dinarjev. D. s. INA-INŽENJERING Radna zajednica Sektor za kadrovske, pravne i opće poslove 41000 ZAGREB Proleterskih brigada 78 objavlja prosta dela in naloge 1. upravnika doma Pogoji: — dokončana gimnazija, ekonomska, gostinska ali šola za KV delavce — opravljen vozniški izpit za najmanj B kategorijo — najmanj enoletne delovne izkušnje pri vodenju in vzdrževanju sličnih objektov 2. gospodinje Pogoji: — dokončana šola za K V gostinske delavce — najmanj enoletne delovne izkušnje na delih v take vrste objektih Delo se združuje za nedoločen čas — takoj. Osebni dohodek se določi na osnovi Samoupravnih aktov delovne organizacije. Delo in naloge, ki so tu objavljene, se bodo opravljale v počitniškem domu delovne organizacije v Bohinju,, ki ima zmogljivost 20 ležišč. Prednost imajo zakonci. Ponudbe pošljite na nalov: INA-INZENJERING Radna zajednica 41000 Zagreb, Proleterskih brigada 78 z oznako »za natječaj«. Rok za dostavo ponudb je 8 dni od objave. SUKNO ZAPUŽE SUKNO Industrija volnenih izdelkov TOZD Zapuže razglaša po sklepu odbora za medsebojna razmerja v TOZD prosta dela in naloge tehnika v proizvodnji - izšivalnica Pogoji: — tekstilni tehnik — praksa zaželena Pismene vloge z opisom dosedanjega dela pošljite na naslov SUKNO, Industrija volnenih izdelkov Zapuže. Rok prijave 15 dni po objavi. tkalske smeri (ženska) Mercator Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev MERCATOR-ROŽNIK n.sub.o., TOZD PRESKRBA n.sub.o., Tržič, Trg svobode 27 razpisuje naslednje delovne naloge in opravila: 1. prodajalca tekstilne stroke na oddelku tekstila v blagovnici 2. prodajalca mešane stroke v posl. 3, Trg svobode 27 3. prodajalca mešane stroke v posl. 3, Trg svobode 27 za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom Potrebna šolska izobrazba: 1., 2. in 3.: K V prodajalec Poskusno delo: 1. in 2.: dva meseca Pismene prijave oddajte splošni službi TOZD v 15 dneh od objave. I 2IVIL-A Veletrgovina ŽIVILA Kranj TOZD Veleprodaja Kranj razpisuje na podlagi sklepa DS licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: 7 električnih fakturnih strojev SOEMTRON DARO 2 programski kaseti SOEMTRON DARO kombiniran štedilnik z omarico za jeklenke Licitacija bo 5. aprila 1978 ob 14. uri v TOZD Veleprodaja, Centralno skladišče Naklo. Ogled je možen 30. in 31. marca 1978 od 12. do 14. ure. POPRAVEK Pn razpisu Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji objavljenem v GLASU št. 23 dne 24 marca 1978, s katerim iščejo nove sodelavce, je pomotoma izpadlo, za katero podružnico SDK gre Zato, prosimo upoštevajte današnji dodatek vsa dela in naloge, objavljene v tem razpisu, veljajo za podružnico 51 500 KRANJ v N»lrwh*> 7finct!iiiiin Daniskre Nove in obnovljene ceste X ^ CUV«' H-f VŽ £lClU9iCIJCIJU Tradicionalni praznik Iskre ali . V radovljiški občini so lani zadovoljivo gospodarili, vendar opozarjajo na nekaj zaskrbljujočih gospodarskih gibanj — Manj izgub Radovljica — Lani je v občini industrijska proizvodnja porasla za 24 odstotkov, kar je več kot je bilo predvideno v republiški resoluciji. Realni porast je nekoliko nižji, proizvodni plan pa je industrija presegla za 4 odstotke. Prodaja je zaostajala za proizvodnjo, na kar je vplival lanski zastoj gospodarske rasti v večini razvitih držav: Nočitve v gostinstvu so za H odstotkov manjše kot leto prej in sicer na Bledu in v Bohinju za 4 odstotke ter v Radovljici za 12 odstotkov. Zaposlovanje v gospodarstvu je bilo v skladu z resolucijo, saj se je število zaposlenih v primerjavi z letom 1976 povečalo le za 2 odstotka Lani je bil poprečni osebni dohodek v občini 4678 dinarjev. V primerjavi s prejšnjim letom so se nominalni osebni dohodki povečali za 21 odstotkov, v gospodarstvu za 21 odstotkov in v negospodarstvu za 20 odstotkov. V Sloveniji so se osebni dohodki nominalno povečali za 19 odstotkov. Radovljiško gospodarstvo predvidenega 8-odstotnega porasta izvoza ni doseglo. Vrednost izvoza je bila za 8 odstotkov manjša, uvozili pa so za 16 odstotkov več kot leto prej. Tudi v Radovljici so čutili neugodne razmere na svetovnem trgu in nekon-kurenčnost našega gospodarstva na tujih tržiščih. Porast uvoza pa je odsev navezanosti gospodarstva na tuja tržišča, predvsem zaradi uvoza repromateriala in rezervnih delov, saj vrednost tega predstavlja v celotnem uvozu kar 87 odstotkov in le 13 odstotkov odpade na investicijsko opremo. V občini niso uspeli znatno povečati naložb v osnovna sredstva gospodarstva. Naložbe so bile večje le za 7 odstotkov, realno pa so bile celo v upadanju, kar bo vplivalo na rast gospodarstva v prihodnjem obdobju. Največ je vložila kovinska industrija in sicer okoli 26 odstotkov, sledita gostinstvo in turizem z 19 odstotki, ter raznovrstna industrija z 11 odstotki. Največ je bilo vloženih lastnih sredstev. Z izgubo sta lansko poslovno leto sklenili le dve temeljni organizaciji: Kompas, TOZD hoteli Bled, ki imajo izgubo krito in Alpetour TOZD Hoteli Pokljuka, ki še nimajo povsem pokrite izgube. Radovljiško gospodarstvo je torej zadovoljivo končalo poslovno leto. zaskrbljuje pa predvsem upadanje naložb. V družbenem planu občine so delovne organizacije predvidevale kar 100-odstotno povečanje naložb v primerjavi z letom prej, dosegle pa so le 7-odstotno nominalno povečanje. D. S. Iz Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske Kranj Zaščitno cepljenje psov proti steklini Tako kot vsako leto je tudi letos obvezno zaščitno cepljenje psov proti steklini. Kraj in čas cepljenja je bil objavljen v časopisu Glas (za občino Kranj) ali z vabili (za občino Jesenice, Radovljica, Skofja Loka, Tržič). Drugo leto se bo vabilo le preko časopisa Glas. Cepijo se vsi psi starejši od 3 mesecev. Steklino povzroča virus - kužilo. Od vseh ugotovljenih primerov odpade 80 do 90 odstotkov na pse in mačke, zadnja leta pa tudi na lisice (silvatična oblika). Pri ugrizu pride kužilo s slino v rano. Ugriz steklih živali je tem nevarnejši, čim večja in globja je rana. Nevarnost je tudi večja, če je poškodba na tistih telesnih delih, ki so bogati na živcih in v bližini možganov. Zato so pri ljudeh in živalih posebno nevarni ugrizi na glavi (ušesa, nos, lice, ustnice). Rane, ki po ugrizu močno krvavijo, so manj nevarne od onih, ki ne krvave, zato ker kri izpere kužilo, ki tako ne dospe v telo. Iz rane prodira kužilo in njegovi strupi po živcih v možgane in potem zopet nazaj periferno, tako da dospejo v žlezo slinavko in potem v samo slino. Znaki bolezni so: živčni razkroj, motnje zavesti in nato znaki ohromenja. Pri psih traja inkubacija 2 do 8 tednov. Kakor od stekline bolanim živalim, tako tudi ljudem ni pomoči. Zato pa so zelo pomembni veterinarsko-varstveni ukrepi kot so: vsakoletno zaščitno cepljenje psov, točna evidenca psov (kataster), pasje znamkice itd. I^e-te nam pomagajo pri ugotavljanju stekline ugotoviti njen izvor. Marsikoga bo zanimalo, zakaj mora vsakega psa. ki je ugriznil člo veka ali žival, veterinar vsaj trikrat v 15 dnevih opazovati, čeprav je bil pes tisto leto cepljen. Zato, ker tudi cepljenje ne zaščiti živali 100-odstotno; saj so živali različno dovzetne za cepivo in tudi samo cepivo lahko vč&sih odpove. Obvezno pa je, da napotimo človeka po vsakem ugrizu psa ali mačke k zdravniku. Ta bo potem ukrepal. Od obvestila veterinarja zdravniku je odvisno, kohko in kakšne injekcije bo prejela ugrizena oseba Cena za cepljenje bo letos 150 din. Od tega znašajo stroški cepljenja 60 do 70 din. ostalih 80 oziroma 90 din se steka v poseben sklad pri občini, iz katerega se bodo financirale razne raziskave, zlasti glav lisic na steklino. Saj zadnja leta se je steklina močno razširila med lisicami in to pri nas na področju Murske Sobote in Lendave. Pa tudi iz Avstrije prihajajo poročila o širjenju stekline, ki se pomika proti jugoslovanski in italijanski meji. (Letos spada Avstrija med države z največ diagnosticiranimi slučaji stekline v Evropi). Glavo, odnosno mozeg vsake ustreljene ali poginjene lisice, je treba laboratorijsko preiskati. Za to pa je precej stroškov (en tak pregled stane okrog 40 starih tisočakov). Pa tudi do odškodnine ima lastnik pravico, če bi cepljeni pes slučajno zbolel ali celo poginil. Za tiste, ki ne bi privedli psov na redno cepljenje ali pa pozneje (datum za zamudnike), so predvidene zelo stroge kazni. Benulič Radovljica - V' — slepem ^^^v5i^ea aselje zasebnih stanovanjskih f'™^,,, poskrbela 7c napelja :amunala Radovljica bo tdy< te'F(%.y'rUin udnega omrežja in kanalizacije - roio. r. Radovljici raste nor,, ega dela Vit Vodo Tradicionalni praznik Iskre ali dan Iskre kot ga imenujejo, bodo letos proslavili 1. julija na škofjeloškem gradu pod pokroviteljstvom delovne organizacije Široka potrošnja. Od prejšnjih se bo letošnji praznik razlikoval po tem, da bodo delavci vseh delovnih oziroma temeljnih organizacij, ki so združene v okviru Iskre, pripravili na predvečer praznika kulturni program, v katerem bodo sodelovali pevski zbori, recitatorji, pevci, folklorne in druge amaterske skupine, katerih člani so Iskraši. Dan Iskre pa ne bo le praznik kolektiva. Tega dne bodo proslavili tudi dan borca. Zato bodo na ta dan ustanovili mladinsko pohodno enoto, ki jo bodo sestavljali mladi delavci Iskre. L. B. V zadnjih štirih letih so v škofjeloški občini obnovili in na novo zgradili več kot 50 km sodobnih cest Dobre ceste so danes nujnost, tako za občane kot za gospodarstvo. Zal pa, naj pogledamo katerokoli gorenjsko občino, se nikjer ne moremo pohvaliti, da bi imeli dobro urejeno cestno omrežje, čeprav v zadnjih nekaj letih vlagamo v gradnjo in obnovo cest toliko kot še nikoli prej. V škofjeloški občini, ki je po teritoriju zelo obsežna, že več kot deset let načrtno izgrajujejo svoje cestno omrežje. Poleg cest po obeh dolinah in ceste proti Kranju, ki so bile najbolj nujno potrebne obnove in so jih V tovarni za masiino predelavo lesa i Alplesu Železniki so tako kot v dragih Mplesavih tovarnah poskrbeli za eisf srak t pmiziodmh halah. Posebna odsesova/na naprava sesa zrak iz delavnice skupaj z lesnimi drobci, ga t posebnem valju filtrira in ga vrača v proizvodno halo. S tem dosežejo na eni strani boljše delovne pogoje in prihranijo pri ogrevanju, ker topel zrak stalno kroži. (lb) - Foto: F. Perdan Za jeseniško žensko ni zaposlitve V jeseniški občini v zadnjih dveh letih zaposlovanje skoraj ne narašča več, žensk je med nezaposlenimi kar 80 odstotkov - Večinoma so nepri-učene ali priučene — Po problemski konferenci o zaposlovanju naj bi izvršni svet skupščine sprejel odločno stališče za rešitev problema JESENICE - Predsedstvo občinske konference SZDL Jesenice je obravnavalo problematiko zaposlovanja žensk v jeseniški občini po podatkih, ki jih je pripravil svet za spremljanje družbenopolitičnega im ekonomskega položaja žensk v jeseniški občini, ki bo o tem organiziral tudi problemsko konferenco. Podatki o zaposlovanju žensk v jeseniški občini so skoraj osupljivi; žensk je med zaposlenimi na Gorenjskem izredno veliko, jeseniška občina pa je med zadnjimi petimi občinami v Sloveniji; na Gorenjskem okoli polovico vseh iskalcev zaposlitve predstavljajo ženske, v jeseniški občini pa tri četrtine; v jeseniški občini upoštevajo smernice o zaposlovanju in letos 2 odstotnega povečanja ne bodo dosegli, ob tem pa seveda ostajajo nezaposlene predvsem ženske, pred vrati organizacij. Septembra lani je bilo v jeseniški občini 28.947 prebivalcev, med njimi 50 odstotkov ali 14.723 žensk. Zaposlenih je bilo 14.436, med njimi 36 odstotkov žensk, kar je zelo neugodno v primerjavi z gorenjskimi občinami in s slovenskim poprečjem. V Kranju znaša odstotek zaposlenih žensk Še vedno premalo cementa Po mnenju Biroja /a gradbeništvo Slovenije lahko v prvem polletju letos ponovno pričnku jemo pomanjkanje cementa, posebno za šunko potrošnjo (> »< »■ men t nem« položaju i>n nas so pred mesecem te razpravljali proizvajalci in porabniki, ki so se zbrali v Zagrebu. Cementarne m obljubile, da bodo /;i Slovenijo oskrbele letos l.5o|.IKM) Ion , >* menta. kar je celo nekoliko vel kol naj In g;i potrebovali fcal pa vseh pošiljk ne moremo dobili dovolj hitro in sato ponekod \ Sloveniji že manjka tega gradhe nega materiala. Kaj to pomeni /;, graditelje, ni treba posebej nagla- »•ti i, B ■-■_J 48 odstotkov, v Radovljici 52 odstotkov, v Škofji Loki 47 odstotkov, v Tržiču 52 odstotkov in tako na Gorenjskem 46 odstotkov, v Sloveniji pa 43 odstotkov. Jesenice so torej zelo pod gorenjskim in republiškim poprečjem in v zadnjih letih po polževo napredujejo. Zaposlenost žensk se je dvignila le za 0,30 odstotka letno! Vzroki so v posebnostih industrijskega dela gospodarstva v občini. Le pred petimi leti se je nekoliko povečalo zaposlovanje, ko sta Iskra in Planika odprli svoj obrat in so zgradili turistične objekte, nekoliko pa je ženski odprla vrata tudi jeseniška železarna. Ženske, ki so že zaposlene, v primerjavi z moškimi redkeje zapuščajo delovna mesta: na Jesenicah jih je le 22 odstotkov, medtem ko v Kranju 41 odstotkov, v Radovljici 40 odstotkov, v v škofji Loki 34 odstotkov in v Tržiču 46 odstotkov. Delavci na zavodu za zaposlovanje na Jesenicah se srečujejo z dokaj različnimi značilnostmi nezaposlenih moških in žensk. Za nezaposlene moške ugotavljajo, da so večinoma težje zapos-Ijivi zaradi nagnjenosti k fluktuaciji, alkoholizmu, ostalih zdravstvenih razlogov, invalid- uredili pred slabimi desetimi leti, so v zadnjem času zgradili in obnovio vrsto odsekov. Denar so zbrali s pomočjo republiške skupnosti za ceste, samoprispevka krajanov, občinske skupščine in občinske komunalne skupnosti. Najpomembnejša dela, ki so jih opravili so: leta 1974 so modernizirali ceste Nova vas— Rače va. Poljane- V olča in deloma cesto od Škofje Loke do Drage. Poleg teh pa še ceste Železniki— Dražgoše in Jeperca — Reteče — Gorenja vas. Leta 1975 je bila zgrajena starološka obvoznica, ki je zamenjala nevarni odsek skozi Staro Loko. Tega leta sta bila zgrajena tudi mostova čez Soro v Fužinah in v Gosteča h. Leta 1976 je bil zgrajen most čez Soro v Sevljah. S sredstvi republiške skupnosti za ceste sta bila modernizirana odseka Reteče — Gorenja vas— Godešič in Zalilog — Podrošt. Največja dela na cestah pa so bila opravljena lani. Med drugimi modernizacija cest Trebija —Sovodenj. Podrošt-Sorica ter dokončana dela na cesti Skofja Loka —Draga. Z omenjenimi in drugimi cestami, na katerih so bila dela opravljena v manjšem obsegu, so v škofjeloški občini od leta 1974 naprej modernizirali več kot 50 km cest. Ob tem velja poudariti, da modernizacij cest v tej občini poteka tako, da* tudi s cestnimi povezavami odpirajo v druge regije in da z urejevanjem cest pospešujejo razvoj manj isz-razvitih krajev v občini. L B. Strokovnjaki najcenejša investicija Pri nas že lahko ugotavljarno da imamo za sedanjo stopnjo gospodarskega razvoja premalo usposobljenih visokoizobraženih strokovnjakov. Ze nekaj časa " namreč jasno, da je potrebno vzroke izgub večine delovnih organizacij iskati v premajhni strokovni usposobljenosti vodilnih delavcev, včasih pa tudi v slabi razporejenosti in izkorišče nosti njihovega znanja. PQ druei strani pa ima gospodarstvo do volj dokazov, da so najceneje in najboljša naložba dobri kadri kajti brez dobrih str°kovn jakov niti najbolj sodobna tovarn« . i,. '"a ne more uspešno delati. L- B. nosti medtem ko je pri ženskah vzrok nezaposlenosti predvsem v pomanjkanju delovnih mest v nekv alificiranosti, večjem številu otrok, v neurejenem otroškem varstvu in neznanju slovenskega jezika. Med nezaposlenimi je 80 odstotkov *-rnsk njihova strokovna usposobljenost pa je zelo nizka, gaj m nepriučene in brez delovnih if kušenj. To so mlade ženske, saj je polovica tistih, ki iščejo dele, starih od 18 do 26 let. Le v jeseniški občini je največ nezaposlenih žensk, medtem ko jih j> v Kranju 44 odstotkov, v Radovljici 50 odstotkov, a- SkcJji Loki 35 odstotkov in Trticu 25 odstotkov. Problematika zaposlovanj« žensk terja v jeseniški občini načrtnejšo akcijo. Terja temeljite razmisleke o delovnih mestih /h ženske, o poklicnem izobraževanju in usmerjanju, obenem p* je treba tudi analizirati vzroke, zakaj organizacije združenega dela niso dovolj upoštevale možnosti zaposlovanja žensk. D. S. Tovarna klobukov ŠEŠIR Skofja Loka vabi k sodelovanju Hodelavcc s poaebnimi pooblastili in odgovornostjo za opravljanje nalog s finančno računovodskega področja Od kandidata pričakujemo, da ima najmanj višješolsko »^^J in da bo uspeš,.,, pn vodenju finančno računovodskih del in nalog (plan* , ili 1.1, finančni operativi in iacunovi>,-i tanin financiranja, kreditnih poslih, nnanim "»< sko knjigovodskih delih), .„.„.,„;u .; i- Kandidat mora imeti "misel za poglabljanje samoupravnih socialistu-. Rok M prij.VO je IS dni po objavljenem *-potrebno priložiti doka/il« o strokovnosti in delovnih izkuš-njah. ___ Torek - 28. marca 1978 Glas — 5. stran Likovni opz/s Gabrijele Zuglove V Gorenjskem muzeju je bila letos za Mednarodni ženski praznik odprta že sedma razstava iz serije retrospektiv likovnih umetnic. Razstave, ki prikazujejo dosežke žensk na likovnem ustvarjalnem področju, se navezujejo na stalno republiško zbirko Slovenka v revoluciji. Ta stalna razstava je bila v Gorenjskem muzeju odprta 7. 3. 1969 v Tavčarjevi 43 z namenom prikazati boj in prispevek slovenskih žensk v boju za enakopravnost ter socialno in nacionalno osvoboditev. Z retrospektivami smo tako že predstavili dela upodabljajočih umetnic Dore Plestenjakove, Ivane Kobilice. Mire Pregljeve, Karle Bulovec-Mrakove, Cite Potokarjeve, Nadežde Petrovičeve in Rože Piščančeve Letos so' obiskovalcem na ogled dela akademske slikarke Gabrijele Žuglove. Rodila se je v Mariboru, kjer je končala učiteljišče. Studij je nadaljevala v Zagrebu, kjer je 1938. leta diplomirala na Filozofski fakulteti iz pedagogike in psihologije, leta 1941 pa na Akademiji likovnih umjetnosti. Na mlado, obetajoče likovno umetnico sta na akademiji vplivala njena profesorja Krsto Hegedušič (risanje) in Marino Tar-taglija (slikarstvo). 2e v tem času se je Zuglova vključevala v politično študentsko gibanje; prav tako pa je bila tudi članica likovne skupine Gruda, ki jo je ustanovilo sedem slovenskih študentov zagrebške likovne akademije. Njeno slikarsko pot je pretrgala druga svetovna vojna. Kmalu je spoznala krutost ustaških zaporov, kasneje pa težko in trnovo pot borcev za osvoboditev domovine. Tako je kot borka NOV prehodila od leta 194.'} Bosno. Maje-vico. Romanijo ter od Srema do Durmitorja. Jeseni 1944 je odšla v bolnišnico v Italijo, po okrevanju je delovala v tehniki v Bariju ter bila nato referentka za kulturo v četrti prekomorski brigadi. Prav s to birgado se je vrnila v Slovenijo ob koncu vojne. službenih obveznosti moža več kot 15 let v tujini, šele od 19H9 leta živi stalno v Ljubljani. Kot slikarka je vseskozi ustvarjala, vendar njene likovne dosežke lahko spremljamo šele po vojni, kajti vsa prejšnja dela so se v vojni vihri izgubila. Zuglova se je posve-tila krajini, portretu in cvetličnemu tihožitju, kot slikarsko tehniko pa uporablja predvsem olje in akvarel. Prav zaradi dolge odsotnosti v slo-, venskem kulturnem prostoru je Zuglova s svojim delom malo znana našemu občinstvu, čeprav se je zadnja leta udeleževala slikarskih kolonij. Z retrospektivo v Kranju želimo poravnati dolg naši letošnji razstavljavki, istočasno pa prikazati del ustvarjenega likovnega opusa akademske slikarke Gabrijele Zuglove. Razstava bo odprta še do 10. 4. 1978. B J. Poljanski Ravbarski cesar Amaterska skupina iz Poljan po petih letih spet navdušila — Igre v pojočem narečju — Ocenjevati je treba celotno igro — Zahvala Igorju Torkarju in škofjeloškim igralcem — Mladi zagreli za gledališče — Naslednja predstava veseloigra? . ,lt>hiii> mešani mladinski pevski zbitr Lesce - V Lescah P^^'^Zh- Lesc. Mlad, se boda s pro Kulturno umetniškega društva Srob',(). leta začela rahlo nazadovati. Prav v zadnjem desetletju pa so zagnani poljanski amaterji zbudili zanimanje vseh Slovencev s svojo prepričljivo igro v pojočem domačem narečju. O delu skupine je pripovedoval navdušen igralec in predsednik kulturno umetniškega društva Franc Trpin. »Spominjam se Cvetja v jeseni, ki smo ga igrali na takrat še živečih poletnih loških prireditvah. Igro je zrežiral oče. Z njo smo se kasneje še enkrat poskusili. Režiser je bil tedaj Igor Tor-kar. Delo je doživelo tak uspeh, da so nas povabili na gostovanje v Mestno gledališče ljubljansko, sodelovali pa smo nato tudi pri snemanju televizijskega filma. Nastopili smo kot igralci manjših vlog, režiserju Matjažu Klop-čiču pa smo pomagali tudi z nasveti o naših domačih običajih.« Pred petimi leti jim je Igor Torkar predlagal, naj bi poskusili spraviti na oder Ravharskega cesarja, ki ga je sam napisal po motivih Ivana rek velenje efe Šoštanj proizvodnja gradbenega materiala Želite graditi hitreje, ceneje in kvalitetno? Gradbeni material EFE ustreza vašim ^ g željam! NOVO MALTO EFELIT za strojno ometavanje vseh vrst zidov > (0 a o £ 0> XI a> o a a> >(0 (0 > (D N • ZIDAKE EFE — modularni blok M 1 M 1 00, M 1 50 in M 200 — blok za predelne stene M 2 M 1 00, M 1 50 in M 200 • MALTE EFE — M 100, M 1 50 in M 200 Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, DO Elektrofilterski elementi EFE Šoštanj tel. št. (063) 851 100 Tavčarja. Tudi ta igra je bliskovito uspela. Spet so gostovali v Mestnem gledališču, in to celo na otvoritveni predstavi sezone. Videti jih je bilo nato še na ljubljanski televiziji. Vsega skupaj so v tisti sezoni z Rav-barskim cesarjem nastopili kar osemnajstkrat. Lani jim je T6rkar spet postregel z laskavo ponudbo. Šentjakobsko gledališče v Ljubljani je nameravalo dati Ravharskega cesarja na repertoar za sezono 1977/78. Poljanci so se .novembra vrgli na delo pod režijsko taktirko njihovega »duhovnega očeta« Fakina — Igorja Torkarja. »Vadili smo v mrzli dvorani kulturnega doma. Precej smo se namučili drug z drugim. Kar polovico igralcev je bilo novih, povečini mladih, ki so pokazali izjemno veselje za delo. Še posebno sta se izkazala Andrej Subic in Andrej Kline, nenadomestljiva pa sta bila tudi Marko Perko in Ivan Oblak kot gledališka .tehnika'. Kulise smo uporabili iste kot pred petimi leti. Tedaj nam je osnutek zanje izdelal Ive Subic« Otvoritvena predstava je bila 11. januarja v Poljanah. Gledalci so bili navdušeni, zato 80 igro ponovili še štirikrat. Dvorana je bila vedno polna. Na ogled so povabili tudi delavce škofjeloških podjetij. Zal pa njihovi kulturni animatorji niso imeli preveč posluha. Odzvali so se le v Jelovici in EGP. Tik pred gostovanjem v Ljubljani sta jih nepričakovano zapustila dva domača igralca. Namesto njiju sta vskočila Matjaž Eržen in Zane iz Loškega odra, ki enakovredno še zdaj nadomeščata »ubežnika«. (Pustiti prijatelje na cedilu res ni lepo!) »V Ljubljani smo igrali trinajstkrat,« pravj Franc Trpin. »Veseli smo, da so nas gledalci tako dobro sprejemali. Celo mladino smo navdušili. Ni pa prav, da kritiki hvalijo samo nekatere igralce. Vsi smo vložili veliko truda, zato bi morali ocenjevati celotno igro.« Po gostovanju v Šentjakobskem gledališču so pretekli petek ponovno Boris Jesih v galeriji LTH Marca so v sicer skromnem, a zelo obiskanem prostoru tovarniške menze odprli že trinajsto likovno razstavo, odkar so decembra 197o' začeli v LTH v Škofji Loki pripravljati likovne razstave. Tokrat so k sodelovanju povabili akademskega slikarja Borisa Jesiha. ki je razstavil več li-tografij in dvoje del v tehniki jajčne tempere. Prav gotovo dela Borisa Jesiha ne spadajo v tisto kategorijo, ki bi gledalca osvojila prvi hip. K ogledu njegovih slik in grafik je potrebno pristopiti zbrano, saj nas prvi pogled na njegove mlečnozelene megličaste krajine, sestavljene i/, drobnih pik ali črt lahko zavede, da iščemo v njegovih delih literarni tekst, govorico impresionistov ali se celo opajamo z romantiko, ki so jo na videz polne Jesihove slike. Prav zaradi pravilnega odnosa do svojega likovnega izraza postavlja avtor med gledalca in sliko — tako se je izrazil Andrej Pavlovec — odtujujoča znamenja, ki nas opozarjajo na nov. fotografsko hladen pristop slikarja k motivu. Ti znaki so oprijemljiva točka, izza katere je treba gledati izrazito dvoplastna -Jesihova dela Obenem pa prav ta znamenja poudarjajo glob jo zgradbo slike. Razstavo so v LTH opremili s predgovori in katalogom in je naletela na topel sprejem. Nakup slik je kot običajno članom delovnega kolektiva z obročnim odplačevanjem omogočila osnovna organizacija sindikata in tako pomagala približati delavcem še enega znanega in priznanega likovnega umetnika. Vsekakor pa so na ta način seznanili veliko ljudi s kvalitetnimi likovnimi deli. Z razstavami likovnih del bodo še nadaljevali in s tem postopno pri-vzgajali gledalcem merila, da bodo na likovnem področju znali razlikovati poštena izrazna hotenja od nepristne lepote in sladkobnosti. A. Perko zaigrali doma v okviru občinskega srečanja gledaliških skupin. .11. marca bodo nastopili na področnem tekmo-" vanju, potem pa morda še ... »Na novo igro še ne mislimo. Torkar nam je obljubil, če bomo ,pridni', da bo morda za nas napisal veseloigro, v kateri pa bi nastopilo največ deset igralcev. Pri Ravbarskem cesarju se je namreč izkazalo, da prevelika skupina ni primerna. Nehote ali hote pride do sporov, užaljenosti ali nevoščjivosti. Prosim vas, da zapišete še tole: nekateri zlobni domači jeziki .ugotavljajo', kakšne denarje je na naš račun služil Igor Torkar. Vedo naj, da je od Šentjakobskega gledališča dobil le 300 starih tisočakov, od nas pa nič. Igralci smo mu za trud zelo hvaležni.« Naj za konec naštejem še imena nastopajočih, saj si vsaj to zaslužijo. Igrali so: Edi Sever, Juša Berce, Peter Strel, Andrej Subic, Miro Eržen, Marina Krek, 2ane, Adam Sitar, Dragica Arnolj, Janez Berce, Ivan Dolenc, Janez Kloboves, Andrej Kline, Milena Hren, Matjaž Eržen. Jože Arnolj, Barba Subic, Franc Trpin, Slave Dobrajc in Anica Berčič. H.Jelovčan Na Bledu razstavljata tokrat domačinki Prav redko se zgodi, da se na isti razstavi srečata kar dve slikarki domačinki, čeprav velja sicer Bled z okolico za likovno zelo razgibano področje, kjer je doma ali kjer deluje cela vrsta profesionalnih in ljubiteljskih slikarjev in kiparjev: Janez Ravnik. Melita Vovk, Tone Marolt, Anton Plemelj. Polde in Slavko Oblak. Tone Svetina. Ivan Bem, Franc Bergant, Gabrijel Jensterle, I. Kolman, Giril Kraigher. Anica Por. Tomislav Skalič. Franc Vandot itd. Ob letošnjem H. marcu sta se v avli Osnovne šole na Bledu s svojimi deli prvikrat predstavili domačemu občinstvu slikarki Irena Lelja in Katarina Plemelj, ki ju sicer poznamo /. drugih razstavnih prireditev pri nas in drugod. Čeprav obe slikarki povezuje skupni razstavni prostor, je vendar njun slikarski svet povsem različen. Na eni strani predvsem krajina, na drugi prevladujoča figura; pri Ireni Lelja slikovit svet. izpolnjen s fantastično obarvanimi figurami in predmeti, pri Katarini Plemelj optično realno prikazana krajinska podoba, pri Leljevi u tv,i,,.i> obrisih podan svet naj- različnejših predmetov, pri Plem-Ijevi v sončni svetlobi razkrojena podoba krajine. Na eni strani fantastika, polna nebrzdane domišljije, na drugi stvarnost, pravi naturalizem, če ga pojmujemo kot bolj ali manj popolno vizualno resničnost. Leljin domišljijsko naiven stilni izraz je v delih Katarine Plemljeve zamenjan z impresionistično stilno podobo sveta, tisto podobo, ki pravzaprav nastaja šele v naših očeh, pa se drobne barvne lise združijo v podobo izbranega objekta. Pri Plem-ljevi je krajina omejena le na naj-volj bistvene razpoznavne elemente, pri Leljevi pa se na osnovni motiv navezuje komaj preštevna vrsta drobnih dodatkov in okraskov, tako da je ploskev dobesedno nasičena z barvitimi polnili, kar še stopnjuje fantastični izraz njenega slikarstva. Zares dva svetova, eden podan kot njegova domišljijska, drugi kot optična vizija, vendar vsak po svoje iskren in izpoveden, čeprav prvi obrnjen predvsem navznoter in drugi k bolj otipljivim izvorom novih oblikovalnih pobud. Cene Avguštin Lovske zanimivosti Mladi v lovskih vrstah — težavni izpiti -pripravlja se samoupravni dogovor Zveza lovskih družin Gorenjske je kar močna organizacija, saj združuje 28 družin s 1500 lovci. V kmečkih in gorskih predelih imajo družine od 40 do 50 članov. Tu se delo in akcije lažje izvrše; plan in odstrel pa usklajuje. Težje je v mestnih in primestnih družinah, ker so preštevilne. Tako imata lovski družini v Škofji Loki in na Bledu po 90 članov in to ne zagotavlja vsestranskih pogojev. Pobratimstvo planincev KRANJ - Redna letna konferenca Planinskega društva Javor iz Beograda je velikega pomena za krepitev medrepubliškega sodelovanja planincev. Na tej konferenci so sodelovali zastopniki 34 društev iz našega glavnega mesta, razen njih pa delegacije planincev iz Sarajeva, Peči, Plevlja in Kranja. Na beograjskem srečanju planincev ni bilo več govora le o načelnem sodelovanju med planinci jugoslovanskih republik in pokrajin, temveč so bile dogovorjene nekatere konkretne oblike sodelovanja. Predsednik PD Kranj Franci Ekar je v Beogradu orisal organizacijo slovenskega planinstva ter razložil koncept delovanja kranjskega društva. Predvsem so v Beogradu ugotovili, da kaže izmenjati izkušnje pri gradnji postojank, pri urejevanju planinskih transverzal, pri zasnovah vzgojnega in preventivnega dela ter pri krepitvi skrbi za varnost v gorah. V drugih naših republikah in pokrajinah vlada namreč veliko zanimanje za naše izkušnje in za pobratimstvo planincev. Kranj se aktivno vključuje v to sodelovanje, ki je del delovnega programa društva. Konec aprila bo v Kranju že srečanje predstavnikov 12 jugoslovanskih planinskih društev, združeno z obiskom Krvavca, Kališča in drugih okoliških vrhov ter postojank. Zanimanje mladih za lov se začne kazati po odsluženju vojaškega roka in ko mlad človek že zreleje gleda na življenje. Tako je do tridesetega leta starosti nad 25 odstotkov lovcev, kar ni malo. In kako je zastopan v bratovščini nežni spol? V vseh družinah je le 6 žena; torej vprašanje, ki mu bodo morali lovci posvetiti več pozornosti. Tudi lovski izpit ni enostavna zadeva in bi ga prav lahko primerjali po težavnosti s šoferskim izpitom. Izpit je praktični in teoretični. Praktični del opravlja lovski pripravnik v družini leto in dan. kjer sodeluje pri izdelavi krmišč, solnic, prež, stez in pri pripravi krmnih njiv. Udeležuje se posvetov, predavanj in ocenjevanj. Nadalje spoznava lovsko organizacijo in samoupravne akte ter opravi preskus znanja z orožjem. Bodoči lovec naj se izkaže pri delu in učenju! V drugem letu stažiranja pa lahko opravi še teoretični del izpita iz lovstva, živaloslovja, gospodarjenja z divjadjo, o boleznih divjadi, pomoč pri nezgodah in iz varstva narave. Skratka, test obsega 42 vprašanj, s skupno oceno 126 točk. Kandidat mora doseči najmanj 113 točk, da mu ni potrebno opraviti še ustnega izpita. Izpit pa ponavlja tisti, ki ni dosegel vsaj 90 točk. V zaključnem delu izpita pa mora kandidat pokazati še določeno znanje iz družbene ureditve, ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pa naj kdo reče, da »lovska ni težka«. Tako pridobljeno spričevalo postavlja mladega lovca za enakopravnega člana v lovski družini. Vsestransko razgledan lovec bo namreč lahko razvijal smotre lovstva. Ni bistvo v lovu, športu ali rekreaciji, ampak v varstvu divjadi, v gojitvi in ohranitvi še živečih vrst divjadi. Na Gorenjskem so orel, vidra in kozorog že redke živali in postajajo posebnost. Še en problem, o katerem razpravljajo lovci na Gorenjskem in tudi drugod po Sloveniji. Občinske meje ovirajo enoten princip gojitve in varstva lovnih vrst divjadi. V ilustracijo: gojitev divjadi v triglavskem območju je povsem drugačna od gojitve te divjadi v nižinskih loviščih. Že samo okolje in klima lahko zaostrujeta pogoje. Torej gre za širšo in enotno politiko v lovstvu ter upravljanju z lovišči. Baza naj postanejo lovsko gojitvena območja. Po dosedanjih razpravah naj bi bila na Gorenjskem tri taka območja. Prednost je v tem, da se določene vrste divjadi gojijo po teh območjih. To pa lahko uravnava le samoupravni dogovor o posegu v prostor, o varstvu divjadi in o upravljanju z lovišči. Prvi razgovori o tem že potekajo. Lovci, urbanisti, gozdarji, kmetijci, veterinarji, krajevne skupnosti in občine bodo še nadalje razpravljali, preden se bodo dokončno odločili za enoten sporazum. S. M. Razvitje prapora in srečanje planincev So vodenj — »Vse naše delo v letošnjem jubilejnem letu bo posvečeno proslavljanju 200-letnice prvega pristopa na Triglav,« so sklenili člani planinskega društva iz So-vodnja v Poljanski dolini na svoji nedavni redni letni konferenci, »pridružili se bomo proslavljanju 85-let-nici delovanja slovenskih planinskih društev, 30-letnice dela jugoslovanske in slovenske planinske zveze, 35-letnice osvoboditve Sovodnja. pozorno pa bomo sledili tudi delu in sklepom kongresov ZK Slovenije in ZK Jugoslavije.« Delovno leto križkih planincev Križe — Leto 1977 je združilo križke planince v številnih skupnih akcijah, ki ne bi bile uspešne, če ne bi složno prijeli za delo in opravili več tisoč prostovoljnih delovnih ur. Marsikateri člani so za delo v društvu porabili svoj letni dopust in se odpovedovali drugim poklicnim obveznostim. Rezultat tega je že skoraj dograjeno zavetišče v Gozdu, ki ne postaja le zavetišče planincev, temveč tudi drugih ljubiteljev narave. Drugo veliko gradbišče pa je bilo lani Križka gora. Priljubljeno shajališče planicev je postalo pretesno Križani so se odločili, da bodo pri domu uredili klet, zgradili novo kuhinjo, prostor za 20 skupnih ležišč in bivalni prostor za gospodarja. Postojanka bo dobila tudi novo streho. Na Križki gori pa zanesljivo ne bi bilo opravljenega toliko dela, če ne bi planinci uredili do doma tovorno dostavno žičnico od Gozda do vrha Križke gore. Križki planinci so imeli pri lanski gradnji izredne pomočnike v Planinski zvezi Slovenije in tržiški občinski skupščini, tržiška telesno-kultuma skupnost pa je tudi pomagala po svojih močeh in možnostih. @ Radovljica Predlog odloka o . .. 23. SEJA družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica sreda, 29. marca 1978. ob 16. uri mala sejna dvorana skupščine občine Radovljica Gorenjska cesta številka 19 22. SEJA zbora združenega dela skupščine občine Radovljica četrtek. 30. marca 1978. ob 9. uri velika sejna dvorana skupščine občine Radovljica Gorenjska cesta številka 19 25. SKJA zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica četrtek. 30. marca 1978. ob 9. uri mala sejna dvorana skupščine občine Radovljica Gorenjska cesta številka 19 določitvi obveznega prispevka za financiranje nujnih nalog programa varstva pred požarom v občini Radovljica od 1. 4. 1978 do konca leta 1978. Ker so podpisniki samoupravnega sporazuma o financiranju nujnih nalog, programa varstva pred požarom le-tega podpisali le 86 odstotno, je treba z odlokom zagotoviti financiranje nujnih nalog. Prispevek znaša 0,30 odstotka od bruto osebnih dohodkov iz rednega in dopolnilnega dela ter dela upokojencev. upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem na območju občine Radovljica. Osnutek odloka so delegati sprejeli na sejah 7 in 8. februarja in ga posredovali v dvajse tdnevno javno razpravo. Ker pripomb ni bilo. izvršni svet predlaga, da delegati odlok sprejmejo v predloženem besedilu . .. potrditvi zazidalnega načrta Begunje — Poddobrava. Zazidalni načrt obsega severni del območja predvidenega /. urbanističnim načrtom Radovi jii a-Lesce-Begunje /a bodočo stanovanjsko gradnjo v Begunjah do leta 2000. Na 76.540 kvadratnih metrih zemljišča je previđena izgradnja petih stano vanjskih blokov in 75 zasebnih hiš. Predvideno je. da bo na tem 22. Dnevni red SEJA ORtJZBKNOPOLITIt NKtiA ZBORA SKUP8CINK OBČINK RADOVLJICA Po ugotovitvi sklepčnosti, verifikaciji pooblastil in potrditvi zapisnika prejšnje seje bodo na dnevnem redu ae naslednja vpraianja: — obravnavanje poročila o »prejemanju samoupravnih sporazumov in dopolnitev srednjeročnega. profrrama za leto 1978 in sicer za: družbene dejavnosti, ljudsko obrambo, krajevne skupnosti, požarno varnost in komunalno dejavnost — predlog odloka o proračunu občine H udov 1 iicu — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil sa storitve — predlog odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov — predlog odloka o financiranju na-moupravne interesne Mkupnoati za varstvo pred požarom — predlog odloka o upravljanju in razpolaganju » stavbnim zemljiščem na območju občine K adovljica — predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta Begunje — Poddobrava — predlog odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav ukupne rabe v občini Radovljica — predlog odloka o apremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Badovljica 22. S KI A ZBORA /.OKI ZK.NM.A DELA IN 25. MEJA ZBORA KRAJEVNIH SKl l'NOS 11 SKUPŠČINE OBČINE RADOVKJK A Dnevni red zasedanja obeh zborov je enak kot za zasedanje družbenopolitičnega zbors. Le da bo družbenopolitični zbor zasedal v sredo, 29. marca, ostala dva zbora pa v četrtek. .10. marca, ob 9. uri. področju živelo 939 prebivalcev, od tega 564 v blokih. Velikost zasebnih zemljišč znaša 656 kvadratnih metrov. K predlogu zazidalnega načrta so dali svoja mnenja in soglasja Kmetijska zemljiška skupnost, požarna inšpekcija, samoupravna komunalna skupnost. Soglasja JLA glede prestavitve telefonske linije pa še ni. Predlog zazidalnega načrta je bil javno razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Begunje iti v avli olx"inske skupščine. Krajevna skupnost Begunje in Alpdom pa sta organizirala tudi več javnih razprav Na podlagi pripomb in ugotovite\ je Zavod za urbanizem Bled prvotni zazidalni načrt popravil in dopolnil. Pripombe je obravnavala tudi komi sija i/vršnega sveta za urbanizem in predlagala izvršnemu K Vet U, da /,i/i dalni načrt sprejme in ga predloži skupščini v potrditev Upoštevati pa je treba naslednje pogoje — izvršni svet naj zadolži kine t i jako zemljiško skupnost, da že z kasneje do sredine junija. Podpredsednik izvršnega odbora PZ Slovenije Franci Ekar i» e«ww .... , J ^- 2SQVCr* denjskim planincem pri nadaljnjem delu obljubil vso pomoč. Prav tako pa so željo po še tesnejšem in 0^1-trdnem sodelovanju s planine-izrazili tudi predstavniki sovodenv ških družbenopolitičnih orgariiiacii društev in krajevne skupnosti. J. Govekar DOGOVORIMO SE I I I I 1 Skupnost za varstvo pred požarom Sredi decembra 1976 je bilo USta- novno laaadanjc okupflčinc lamoup- ravne skupnosti za varstvo pred požarom Skupščino sestavljata dva zbora 111 sicer zbor uporabnikov, ki ima 40 delegatskih mest. m /bor izvajalcev, ki ima 20 delegatskih mest Do ustanovne skupščine je podpisalo samouprav 111 sporazum o Ustanovitvi in financiranju HM delov nih organiz.n 11 od predvidenih 14H. Na ustanovni skupščini so bili spreleti saiuoupi av 111 akti za delo vanje skupnost 1. isvoljeni so bih organi skupnosti, sprejel program razvoja požarnega varstva v ol>čmi m finančni načrt za lato 1977. Program 111 načrt temeljita na oceni dosedanjega stanja in na izvajanju občinskega načrta varstva pred DO* žarom, ki je bil sprejet 1973 leta Poasbaj je lui obravnavan tudi 01 nutek samoupravnega spora/uma o financiranju skupnosti za leto 1977. Ugotovili so. da ga ni podpisalo 80 delovnih organizacij Sprejet |e bil tudi odlok o financiranju za drugo polletje 1977 Do 1 julija lani pa so lula gasilska društva m občinska gasilska zveza financirani iz prora čuna ol>čine ter i/, zavarovalo« teh nične premije, ki ji znašala <» odstotkov S finančnim načrtom v drugem polletju lani pa |e bilo predvideno, da bo /branili okrog 1.5 milijona dinarjev. Lani je Hku|)ščiiia zasedala dva krat. izvršni odbor pa je imel POSFH nej. na katerih s., razpravljali pred vsem o SIS ter očinske gasilske /veze in o opremljanju gasilskih enot Lani je bilo zbranih 1.1 mili-iona dinariev ki so 1111 porabili /a nabavo gasilske opreme, osebne in zaščitne opreme, za sofinancirani izgradnje gasilskih domov in požarnovarnostnih bazenov, za delovanj občinske gasilske zveze in za nabavo gasilskega avtomobila za gasils«. društvo Kropa. 1. januarja letos je samouprava sporazum podpisalo 86 odstotki' podpisnikov-u porabnikov, v katerih je 97 odstotkov vseh zaposlenih < občini Tako sporazuma niso podpisale le nekatere manjše organizacije Prispevna stopnja 0,30 odstotki ne odstopa od poprečja v Slovenr (Kranj 0,45, Tržič 0.28, Jeseni 0,30). Ta prispevna stopnja saj bi zagotavljala minimalna sredstva za izvajanje nujnih nalog požarne^ varstva na območju občine. Bol samoupravnega sporazuma ni^ podpisali vsi, je občinska skupščin* sprejela odlok o obveznem financiranju za prvo tromesečje letos. V letošnjem programu je predvideno opremljanje gasilskih centra in podcentrov z osebno in zaščitno opremo, organiziranje pomoči pola: m inšpekciji pri oddelku za notran* zadeve pri opravljanju preventiv -delavnosti v zasebnem sektorju in gospodarskih poslopjih. Nadalje i«? ■ programu izobraževanje in profesionalizacije strokovnih kadrov. b> gradnje osmih bazenov v krajih, kje: je pomanjkanje vode, dogradita orodiarn v centrih in podcentrih nakup avtomatične tehnične lestve jn orodja z« vozila TAM 2001 t«r organiziranje propagandnih aket x tednu požarne varnosti. Predvide vaio da bod<> za vse to porabili : milijone 808.000 dinarjev, u i V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Rateče — Letošnja zima ni prizanesla cestam. Razpo kane in razrite ceste tako niso nobena redkost in ena izmed najbolj kritičnih je vsekakor magistralna cesta med Podkorenom in Ratečami. Ponekod asfalta sploh nt več, razpoke pa kažejo, da se bo dvignil še preostali asfalt. Vožnja po takem cestišču je vsekakor neprijetena in nevzdržna. Cesta je potrebna temeljitega popravila, po vsej verjetnosti pa bodo ravno na tej trasi začeli spomladi delati novo cesto. — A. K. NAŠI PLEZALCI V TUJE GORE Naši planinci in alpinisti bodo tudi letos plezali po tujih gorah. Tako se vrh našega alpinizma pripravlja za gore Sovjetske zveze, kjer bodo plezali v ozebkih in v stenah Kavkaza, Užbe in Pamirja. Posamezne naveze naših najboljših pa se bodo udeležile tečajev in taborov ter vzponov, ki jih vsako leto organizira za mednarodno plezalno alpinistično elito ENSA, francoska šola smučanja in alpinizma iz Chamonixa. 15 alpinistov bo plezalo v Sovjetski zvezi, prav toliko sovjetskih plezalcev in alpinistov pa bo obiskalo naše gore. Ena naveza je povabljena v Združene države. Poleg znanih, že uveljavljenih alpinistov se bodo v teh odpravah prav gotovo uveljavljali mladi, ki nezadržno napredujejo poleg starejših vzornikov iz Tržiča, Kamnika, Kranja, Radovljice in Celja. U. Z. Jesenice — Letošnjega spominskega pohoda na Stol .ve je udeležila tudi šolska mladina iz jeseniške občine Med potjo je več kot 6tX) učencev obiskalo več spominskih obeležij, seznanili pa so se tudi s stezami, kjer ho med NOB hodili borci. Pri Valvazorjevem domu je nato mladim spregovoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jesenice Jože Ulčar, ki je poudaril pomen prenašanja tradicij NOB na mlade rodove. I'čenči so odšli še do karavle pod Stolom, kjer je bila krajša svečanost v spomin na graničarja Veljka Djureviča in S maja Tara niša, ki sta leta 1954 padla pri izvrševanju službene dolžnosti. O teh dogodkih je spregovoril predstavnik komande Radovljica Muharem Smajič. V kulturnem programu pa so sodelovali učenci osnovne šote iz Žirovnice. Foto: d. Rahič KVIZ ZGODOVINA - ZSMS - SODOBNOST Tržič — 14. aprila bodo predvidoma stekla pred tekmovanja v kvizu Zgodovina — ZSMS — sodobnost, ki ga bo organizirala občinska konferenca ZSMS Tržič. Vprašanja se bodo nanašala predvsem na vsebino enajstih partijskih kongresov, priprav za deseti kongres ZSMS in na smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Finalno tekmovanje je predvideno za 19. maj. S. K. KAMNIČANI VELIKO POTUJEJO Kamnik — Kamničani zelo radi potujejo v tujino, saj »o preteklo leto v oddelku za notranje zadeve pri občinski skupščini podaljašali ali na novo izdali 5f)(>0 potnih listin. Vsak drugi občan ima potni list in prav v zadnjih letih se je število potnikov v tujino povečalo za več kot polovico. Lani so imeli pri izdaji potnih listov nemajhne težave, ker so veliko starih morali zamenjati. Občani pa so se za nove potne liste zanimali še bolj, ko so zvedeli za podražitev občinskih taks ob novem letu. Tako se je lansko leto često primerilo, da na obči ni niso imeli na zalogi dovolj tiskovin. - t OBČNI ZBORI GASILCEV Jesenice - V občini so potekali občni zbori prostovoljnih gasilskih društev ter občni zbor poklicne gasilske in reševalne enote železarne Jesenice. Jeseniški poklicni gasilci so imeli skupaj s prostovoljci železarne 292 vaj, 62 predavanj in demonstracij, opravili so 299 pregledov, napolnili 5806 ročnih gasilskih aparatov ter opravili še vrsto drugih nalog. Lani je bilo manj požarov in manj škode. Lani jih je bilo v železarni 133, upoštevajoč tudi vse manjše, začetne požare, ki so jih pogasili sami delavci. V občini pa je bilo 45 požarov in pri vseh je \ bilo škode za milijon dinarjev. Gasilci bi letos predvsem radi nabavili ustrezno avto-| matsko lestev za gašenje požarov in za reševanje v višjih \ nadstropjih stolpnic na Jesenicah. Akcija za zbiranje de-' narja zadovoljivo poteka in upajo, da bodo lestev z združenim financiranjem v kratkem tudi nabavili. B. B. MLADI ZA SODELOVANJE Žirovnica — Pred dnevi so imeli žirovniški mladinci dva pomembnejša sestanka; prvega skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev o uveljavitvi kolektivnega članstva, na drugem pa so se s predstavniki ostalih organizacij v krajevni skupnosti pogovarjali o ustanovitvi koordinacijskega sveta OO ZSMS. Veliko mladih namreč sodeluje v raznih društvih, največ na področju športa in kulturne dejavnosti. Koordinacijski svet naj bi zato izdelal program sodelovanja v tistih dejavnostih, ki mladino zanimajo. Na skupni seji vodstev 00 ZSMS Žirovnica, Planike v Breznici, Elektra Žirovnica in karavle so potrdili sklep o oblikovanju koordinaciiskeca sveta pri 00 ZSMS. Ta naj bi usklajeval skupne akcije. Za letos imajo načrtovanih pet takih akcij: izlet v Kumrovec, obrambno vajo ob krajevnem prazniku, pohod po poteh graničarjev, kviz o kongresih ZKJ in ZSMJ ter počastitev dneva JLA. Skozi vse leto pa bodo tekla še športna tekmovanja v namiznem tenisu, odbojki in kegljanju ter sodelovanje na kulturnih prireditvah. I.Smolej SLABO OBISKANE DOMAČE PRIREDITVE DPD Svoboda Šenčur je imelo sredi marca svojo redno letno konferenco, na kateri so pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program za prihodnje obdobje. Člani DPD Svoboda so lani sodelovali pri vseh proslavah v krajevni skupnosti. Med drugim so pripravili slavnostno akademijo ob Titovih in partijskih jubilejih, proslavo ob stoletnici rojstva pesnika Otona Zupančiča pa so februarja letos združili z literarnim večerom avtorjev prve slovenske literarne kolonije. Ena največjih lanskih prireditev je bila glasbena karavana pevcev amaterjev Glas jeseni, ki je zajela vso Slovenijo, gostovali pa so tudi med tržaškimi Slovenci onstran meje. Skupaj z OO ZSMS Šenčur so preteklo leto organizirali še eno vseslovensko glasbeno prireditev, in sicer Pop ročk fest Šenčur 77. Dramske uprizoritve lani niso postavili na oder. Imeli so težave z režiserjem kot tudi z igralskim kadrom. Upajo pa, da bodo naslednjo zimo nadaljevali bogato šenčur-sko igralsko tradicijo. Poleg tega pa bosta v prihodnjem obdobju začeli aktivneje delati še slikarsko-kiparska in foto-kino sekcija. Volje za delo torej ne manjka. Imajo pa šenčurski kulturniki drugo težavo: prireditve so v Šenčurju praviloma zelo slabo obiskane. To pa ni prav, saj je delo društva v prvi vrsti namenjeno domačinom. F F.r7in -e. ~ Prvimt pomladanskimi dnevi bo spet oživelo Zbiljsko jezero. Prizadevni člani domačega turističnega društva so obnovili čolnarno, tako, da bo na voljo dovolj čolnov za veslanje po jezeru. -fr ' «.o\__i____i: a„ j__.-T_ - S»vica uao prezentanca. In prvič, razen pri otv-o ™* ^ u. v f-aat /mm/f iutfn«ll)VHnaliu , i **tVl. 5:3) pokazali, da znamo igrati. Bilj^ zdaleč boljša ekipa kot tretje uvrscen(|,mC je v čast zmage jugoslovanske nodr« igrala naša držsvna himna. In če jj:Vrste igrali vse tekme tako zavzeto kot r>r-„» Ijakom in Švicarjem, se prav gotovo poslovili od skupine B. Toda jadikov°»* • prepozno. 1 -J* Besedila D. Hutiier Foto: F. Perdan Med gledalci v hali Pionir Že petnajst let je tako BEOGRAD - Ni naključje, da smo na svetovnem prvenstvu v hokeju skupine B srečali tudi predstavnike H K Jesenic«'. HK Kranjske gore in kranjskega Triglava. Vse dni je bila jeseniška kolonija Matko Medja. Ciril Klinar. Marjan Vidmar, Ciril Pestovnik, Nurija Pajič. Janez Jenko in igralec Triglava Zdravko Sajovic gost beograjske »lepotice«. Med temi. ki si jih v hali Pionir sreča-val vsak dan na istem mestu, si vse dni videl mrke obraze. Jugoslovanskim hokejistom ni in ni šlo, pa tudi igrali so slabo. Vsi so si bili edini, da tako slabega hokeja naše reprezentance še- niso videli. Vsem smo zastavili enako vprašanje. Kje so vzroki za tako bledo igro representa sce? Ciril Klinar Lilo. pionirska hokejska šola in trener HK Triglav: »Tako je že petnajst let. Poaame«ni interesi ter nesoglasja se vlečejo. Do tega je moralo priti, saj se po klubih dela slabo in neodgovorno. Vodstvo je tu številno. Po prvenstvu bo še in še razprav in analiz. Upam, da bomo zvedeli zanje. Zanimive pa bodo tudi za vso športno javnost, Ae posebno za trener-)*'■« ........-................■'■•■^ Matko Medja. mladinsk i trener HK Jesenice: »Fantje igraje« po« težkim psihološkim pritiskom. Igra je tu drugačna Nekaj mora biti v ozadju. Tako sl.ilm. čeprav sem že videl dosti svetovnih prvenstev, še niso igrali Nihče mi ne bo rekil. da ne znajo igrati, samo« Nurija Pajič, »tehniko« H K Jesenice: »To beograjsko svetovno prvenstvo je bili* za našo reprezentanco samo izlet. Vodstvo bi morali zamenjati v celoti, saj so nesposobni ljudje. Skoda, da ni bratov Hiti in Žbontarja. Tudi še kdo bi zaslužil reprezentančni dres, a je moral ostati doma. škoda.« M ii c mi ri Vidmar. trener pionirjev kranjske gore: »Vzrokov je več. Ze v samem vodstvu so razprtije. Ncsoglasia med igralci hi se morala zgladiti pred prvenstvom in ne med njim Janežič ni primeren za se stavo reprezentance V njej hi morali biti tudi (iorazd in Rudi Hjti. /bonlar ter Ae kateri.« Zdrav ko Sajovic, H K Triglav: »Kakor smo' videK, so naši najslabše pripravljena reprezentanca. Ni koJek-tivne. ne borbene gre. Do take katastrofe j. moral« priti. Škoda, da *ele v »'.„gradu in ne *e predleti. Treba bo "do delati p« vseh klubih, da ponov no pridemo v H skupino. Skratka, smo na ,psu' in to še kako« Torek - 28. marca 1978 Glas - 21. stran II. zvezna in slovenska odbojkarska liga Zmaga priborjena na koncu Bled — Odbojkarji Bleda so v II. zvezni ligi v soboto v telovadnici na Bledu pred okrog 541 gledalci premagali Mežico s 3:1. Bled: Močnik, Malej. Ferjan, Kešek. Vesko vič, Pretnar. Torkar. Udrih. Završnik. Šolar. Kapus Blejci so sicer zmagali, vendar težje kot je bilo pričakovati pred tekmo. Tokrat so uživali tudi gledalci, saj je bila igra dinamična in polna preobratov. Na začetku srečanja so gostje s poletno igro celo povedli z 12:0. vendar so uspeli domačini z zbranejšo igro nizati točke in obračati srečanje sebi v korist. Blejci so zaigrali uspešno ob mreži oziroma v napadu, kjer sta prednjačila Udrih in Ferjan. Gostje so se predstavili kot čvrsta in borbena ekipa. Višek srečanja je bil 4. niz. Vendar so bili po številnih obratih domačini srečnejši in so zmagali. Odbojkarji Bleda ostajajo na 5. mestu LE NA TRENUTKE DOBRA IGRA Igralci Zelezarja so v republiški (Kihojkarski ligi gostovali pri Žerjavu in ga premagali s 3:2. Zelezar: Peternel. Bergelj. Divjak. Pogača r. Kravanja, Kovač. Rajgelj. Gusar Železarji so v začetku zlahka povedli z £11. Potem pa so z lagodno igro dovolili domačinom, da so izenačili Zato je bil izid srečanja negotov. Železarji so ponovno dobro zaigrali v petem nizu in ga dobili, s tem pa si tudi priboril dragoceno zmago. Igralci Zelezarja so za /daj na 2. mestu Košarka Uspeh žensk, moški izgubili KRANJ — V nadaljevanju ženske in moške slovenske košarkarske lige je košarkarska selek-'ija Gorenjske — ženske v Litiji zmagala. Bile *J boljše i>d domačink in končno |>o dolgem Kranjčani in Ločani morali Priznati premoč obema nasprotnikoma. Čeprav teni pa so se igralke Gorij razigrale in zabeležile gladko zmago. Vendar so Mariborčanke presenečale z. izredno dobrim serviranjem, s katerim so nadaljevale tudi v začinjeni, odločilnem nizu. Celo zavodile so z 111:5. vendar so igralke Gorij z bor beno igro uspele V zadnjem kolu pa so gostovale v Mislili ji in zmagale s 3:1. Po začetni nervozi so seGorjan-ke zbrale in njihova zmaga do konca srečanja ni bila vprašanje Gorje so na 5. mestu. Pari prihodnjega kola: Kulevard I Reka I : Hled. Mežica : Gorje. Novo mesto : Zelezar B Ratih Slovenska nogometna liga Dobra igra v gos teh CELJE - SNL Celje : Gorenjska 3:2 (2:1), stadion na Glaziji, gledalcev 100, sodnik Papič (Ljubljana). Strelca: Zec in Kovačič. Gorenjska: Haee. Legat. Tkalec (Nikolič). Belenčič. I^azarevič. Osredkar. Titan. Hriher-nik.Galier.Zec-. Verdnik I Kovačič I. Celjani s«> si predstavljali.'da bodo zlahka opravili z moštvom Gorenjske. Toda ti so zaigrali presenetljivo dobro in bili enakovreden nasprotnik Sele v zadnjih minutah srečanja so dobili poceni zadetek in želja po točki je splavala po vesli. V naslednjem kolu Gorenjci doma gostijo moštvo Drave. h Trim smuč arij a ZELENICA — V organizaciji trziške telesnokulturne skupnosti — komisije za rekreacijo je bila na smučiščih na Zelenici trim akcija pod naslovom »TRIM smučanje«. Za značko trimčka je bilo treba prevoziti smučišče od vrha Zelenice do Ljubelja. Akcije se je udeležilo več kot 400 smučarjev in smučark vseh starosti. J. Kikel Dvakrat prvi ter Bloudkova plaketa Nuša Romih, 8. razred, podpredsednica: »Sama imam najraje atletiko. Skačem v višino in tečem na dolge proge. Vodim tudi strelsko sekcijo.« »Kskšna bo letos uvrstitev? Ali boste ubranili dvakratno prvo mesto?« »Zdaj nam gre bolj slabo od rok. saj imamo premalo sekcij. Vendar, če bomo zagrabili tako kot je treba, upam na uvrstitev med prvs tri društva. Treba bo res trdo delati. Pri vsem tem ps ne sme izostati dober učni uspeh'« Bojana Kslišnik. 7. razred, podpred-sednica: • Dober učni uspeh je >«■ pol uspeha. Učenci športniki z nezadostnimi ocenami ne morejo biti člani naših ekip in ae ne morejo udeleževati tekmovanj l.e tem pomagamo pri učenju. Ko ocene popravijo, so spet v ekipah. Poleg tega tekmovanja za najboljši Aportni razred izbiramo I udi najboljšo športnico in športnik.i naš«- Aolc. I'dejslvujemo se \ športnih plesih. Kavno v preteklem tednu smo plesali na občinskem prveo st VU.« Ce hočejo hiti ponovno, tretjič, spel prvi v Sloveniji, bodo do konca šolskega leta res morali krepko zavihati rokave. Taki kot so. jim ho to uspelo. Ze Aolaka avla. kjer imajo i/redno lepo v si razstavljeno o delu šolskega športnega druAtva Polet daje tak videz. Pri tem pa ne smejo zanemariti dobrega učnega uspeha. Tudi ta prinaša društvu v končni oceni veliko točk' I) lliimei Kolo K Perdan Petri č presenetil LEEDS - Tu je bil tradicionalni mednarodni plavalni miting COCA-COLE. V dokaj dobri in močni mednarodni konkurenci je nastopil tudi naš najboljši plavalec Borut Petrič. Kot že dve leti nazaj je na tem pokalu spet presenetil. Borut je bil zmagovalec najdaljše moške plavalne discipline 1500 m prosto. Bil je nepremagljiv, saj je edini plaval pod šestnajstimi minutami. Za seboj je pustil vse ostale, med njimi tudi odličnega avstralskega dolgoprogaša Metz-kerja. Rezultati 1500 m prosto: 1. Petrič (Jugoslavija) 15:49,33, 2. Metzker (Avstralija) 16:01,59, 3. Nagv (Madžarska) 16:09,50. Tudi na 200 m prosto je Petrič plaval v finalu in s časom 1:56,71 osvojil četrto mesto. Plaval pa je tudi v finalu na 400 m prosto. -d h Obrtniki tekmovali na Zelenici Tržič — V prekrasnem vremenu je Združenje samostojnih obrtnikov Tržič pod pokroviteljstvom občinske skupščine Tržič pripravilo v soboto na Zelenici prvo tekmovanje v veleslalomu za slovenske obrtnike in pri njih zasposlene d t radii loualno Ze letošnjega prvi {< M i tekmovalk m zmagalo Združenji občine Kranj pred Tekmovanje bo odslej ■ga se je udeležilo skoraj tekmovalcev Ekipno je samostojnih obrtnikov iižiškim združenjem in ■ki-ijo kemičnih čistilcev iz Ljubljane, Med posamezniki pa so bili najboljši Mali I Ormož I med ženskami nad i") let. Stiherle I Radovljica I med ženskami do J5 let in Vesko-vičeva (Jesenicei med ženskami do _'."> let. Pri moških pa so zmagali I.ukane iTržičI v skupini nad 45 let-. Dežman I Kranj) \ skupini nad 35 let. Nadižar (Kranj) v skupim do (•"> let. Recnik I.Maribor) v skupini do 25 lel in Pintai i/ Klanja v skupini do 18 lel. Povedali velja, da je bila organizacija tek movanja izredni) dobra. Z*« tehnično plat iz vedhe je poskrbel Smučarski klub Tržič, tek-movauie pa se je \ imenu pokrovitelja uelelcžil tudi predsednik, tržiške občinske skupščine Milan Ogris -Ik Smučarski skoki Mladinci in pionirji za pokal SRS Planica - Jeseničani so organizirali predzadnje tekmovanje v smučarskih skokih za pokal SRS v konkurenci mladincev na planiški 60-metrski skakalnici. Meri mlajšimi mladinci je prvo mesto osvojil Ljubljančan Claga. odlično pa se je uvrstil Kranjčan Globočnik. ki je po hudi decembrski poškodbi prvič nastopil in zasedel drugo mesto. Med starejšimi mladinci pa je prvo mesto pripadlo .lenu u z Jesenic Rezultati - mlajši mladinci: 1. Claga 11 lili« I 217.8 (58.5. 59). 2. Globočnik (Triglav) 207.4 (57, 57.5). ;l. Suzič (Ilirija i 19.1.5(5.1, 56). 4. Soba lllirijal 18(1.1' (47. 5:i.5l. .">. I.otrič (.Jesenice) 176.9 (47.5. 52l. li. Beton (Triglav I I74.-I (47. 52). 7. Krolnik (Ziri). 8. Bevc (Triglav). 9. Mat-tinjak I Triglav I. 10 Žagar (Ziril: starejši mladinci: 1. Jemee t Jesenice I 22H.O (61.5. .."»>. 4. Pihernik (IlirijaI 202.7 (58. 57.51.5 Benedik (Triglav) 193.2 (52.5. 52.5). (i. Podgoršek lllirijal 186.4 152.5. 54.5». 7 Finž-gar (Triglav). K Kopše t Jesenicei. 9. Vidie (Bledi. 10 Zupan t Bled); Pionirji pa so tekmovali za pokal SRS na 40-nielrski skakalnici v Kranjski gori. Po pričakovanju sla prvi mesti pripadli Dolarju I Jesenice i med mlajšimi pionirji in Betonu I Triglav) med starejšimi pionirji Oba sla tako že osvojila letošnji pokal SRS. Rezultati — mlajši pionirji: I Dolar (Jesenice! 173.1 (29.5. MM: 2 Silat (Triglav) 166.4 (29.5. JI). I Zabkar (Križe) 158.7 <2K 291. 4 Kešnar (Triglav) 155.7 (28. 29.51. 5 Meta Pihernik 154.0(28.291.6. Pelhan (Jesenice) 152.5(28. 291. 7 Mur (Ziril. 8 Mandelje t Križe). «1. Jagodic ('Triglav I. 10 Debelak I Braslove el: starejši pionirji: I Beton (Triglav) 198.6 (.14.5. .14). 2 Gašpirc (Triglav) 190.9 (32. 33). .3. Jošt (Križci 187.6 (.12. 11.51. 4. Kaštrun ( Križci 187..'. (J2.5. 321. •'• Novak t Ilirija) 182.1 (12. lil. ti. Pri-možic i Ziril I8H.7 M1.5. .111 J liiveirnik Eckstein pred Norčičem VLASIC - Na 80-metrski skakalnici je bila tu že druga tekma za »Pokal Vlašič«. V dokaj močni mednarodni konkurenci, aaj so nastopili skakalci NDK. Norveške-. Bolgarije. Avstrije in Jugoslaviji', je bil v posamični konkurenci najboljši Eckstein. ki je premagal našega Bogdana Norčiča. Bogdanu je bilo le v uteho, da ji- z H2-metri novi rekorder skakalnice. Tudi v ekipni razvrstitvi so bili najboljši skakalci NDK pred Jugoslavijo in Norveško. Rezultati: I. Kckstein (NDK) 239.6 (80-76). 2. Norčič (Jugoslavija) 239,3 (HI -74,4). 3. Duschck (MIK) 238. I (79 - 75); ekipno: I. NDK. 2. Jugoslavija. 3. Norveška. I. Bolgarija. 5. Jugoslavija II. -h Veteran republiški prvak PLANICA - Po nekaj letih je bilo spel organizirano prvenstvo Slovenije v klasični kombinaciji. TVD Partizan Križe je letošnje prvenstvo izvedel na skakalnicah v Planici in tekaških progah v dolino'Tamar. Rezultati — pionirji: I. Croš Vclcpee-(Dol) 395.0. 2. Janez Kaj far (Bled) 382.1. 3. Igor Kohentar (Jesenice) 377,6: mlajši mladinci: I. Koman Beznik (Hled) 369. 2. Primož Claga (Ilirija) 33». 3. Hajko I.otrič (Jesenice) 334; starejši mladinci: I. Peter Pihernik (Ilirija) 373. 2. Drago Vidie (Hled) 3KI. 3. Zdravko Zupan (Hled) 358: člani: 1. .Jož«' Do V Dan (Jesenic«') 412. 2. Marjan Pavliha (.11..\> 11 1. .1 M«-toJ Pihernik (Iliri ja) 325; I J 760 tekstilcev na Zelenici Tržič — V organizaciji konference osnovnih organizacij sindikata Bombažne predilnice in tkalnice Tržič in v tehnični izvedbi SK Tržič ter pod pokroviteljstvom republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije je bilo na smučiščih na Zelenici letošnje tekmovanje delavcev zaposlenih v tekstilni industriji Slovenije, znano pes) imenom »Tekstilia-da«.. Tokrat je bilo tekmovanje, ki je že 20. po vrsti osmič na Zelenici. Organizatorji, ki so imeli nekoliko težav z. vremenom, so pripravili tri različno dolge proge, prav vse pa so bile dobro pripravljene. Domačini ki so zmagali v ekipnem delu. sicer niso zabeležili nobene posamične zmage, imeli pa so toliko dobrih uvrstitev, da je zmaga zasluženo niihova. Skupno je start a lo f(H[ smučarjev iz :,.< delovnih organiza<-ii. Rezultati — mlajše članice: 1. Justin (Vezenina Bled) 31,94; 2. Fluher (MTT Mb) 33,05; 3. Zupan (Sukno Zapuže) 33,24; članice: 1 Livk (MTT) 32,62; 2. Dolžan (BPT Tržič) 33,57; 3. Kosmač (Jugotekstil Lj) 34,36; seniorji: 1. Cetina (Toper) 43,37; 2. Pogačnik (Veletekstil Lj) 44,59; 3. Jazbec (Šešir) 45,26: at. člani: 1. Klanj.šček (MTT) 43,30; 2. Cadež (BPT) 44.13; 3. Gor-janc (Tekstil Lj) 44.55; člani: 1. Sevčnikar (VTS Mb) 38,71; 2. Zupan (Sukno Zapuže) 39,10; 3. Smit (FNT Tekstil, tehnolog.) 39.86: ml. člani: 1 Hafner (Gor. predilnica Sk. Loka) 39.61; 2. Bokal (Unitex Lj) 42,07; 3. Podlesnik (VTft Mb) 43.76; EKIPNO: I. BPT Tržič (Dolžan, Sara bon. Gradišar. Teran. Cadež. Štele) 4:10,90; 2. VTŠ Mb 4:16.78; 3. MTT 4:27.12; 4. Gor. predilnica 4:30.77: 5 Jugotekstil Lj 4:33.13 Tekmovanje na Kobli — Osnovne sindikalne organizacije delovnih kolektivov z desnega brega Save iz radovljiške občine so pripravile v petek popoldne na Kobli tekmovanje v veleslalomu, (jk) — Foto: J. Zaplotnik Kolesarstvo Najboljša mesta za Savčane ZAGREB — V soboto je bila v zagrebškem glavnem mestu tradicionalna dirka kolesarjev na kronometer (posamičen start tekmovalcev v razmaku običajno dveh minut). Člani so vozili na progi od jezera Bundka do letališča in nazaj. Tokrat so kranjski kolesarji v dokaj močni konkurenci predstavnikov desetih jugoslovanskih klubov zasedli vsa prva mesta in dokazali, da bodo v letošnji sezoni trd oreh za vse nasprotnike. Rezultati - člani (24,300 km): 1. Ropret 34:03,05, 2. Kraker 36:03,01. 3. Freiih (vsi Sava) 36:35.02. 5. Udovič. 7. Pečnik (oba Sava); starejši mladinci (16,200 km): 1. Cu-derman 25:11,0, 2. Kurent 26:06,8, 3. Svetel j (vsi Sava) 26:52,3; mlajši mladinci (8,100 km): 1. Maren 13.19,04, 2. Žun (oba Sava) 13:21.04. 3. Moravec (Varaždin) 13:32,0, 4. Kern, 5. Tunič (oba Sava). Tekmovali so tudi veterani. V konkurenci veteranov B je bil Plestenjak s Kokrice drugi, med veterani C pa njegov klubski kolega Ropret prav tako drugi. H. J. Šah Jesenice - Po četrtem kolu prvenstva Gorenjske za posameznike vodi Trainjck s tremi točkami. Zorko. Krničar. Hribar m Zeleznik |>a imajo 2.5 lučke Sodeluje 12 igralcev, favorit pa je mojstrski kandidat Zorko. član Si) Jesenice. Igralna dneva sla torek in sobota, prvenstvo pa se igra \ šahovskem domu na Jesenicah D; Bukovac Lesce — Sfedi marca je bilo v Les« ali šahovsko prvenstvo radovljiške nhčifie . za pokal maršala Tita. Nastopilo je osem štiričlanskih moštev l.e prvega moštva Leseni bilo na tekmovanje Zmagala je Radovljica I. ki je zbrala 24.5 točke. Sledijo Klan i 19.5 (očke. Lesce II z 18 točkami. Veriga I s 17.5 točke. Radovljica II z 15.5 točke in Veriga II z devetimi lučkami Osnovni šuli Radovljica in Bistrica pa sta zbrali po siiri točke V. Peiovič Kranj — SSD Gimnazije Kranj je letos prvič pripravilo tekmovanje za moštveneg.t prvaka š,.le Za tekmovanje se je prijavilo I I ekip. Tekmujejo no Bergcrjevem sistemu, doslej pa so odigrali šesl kol oziroma 36 iger Vodila I r in 2 č. sicer pa j«' zanimiva izredna boi bcnc.st s.ii remija ž* niso zabeležili. K Sider Na Vršiču prva Jelovčanova in Italijan KRANJSKA GORA - Na četrtem gorskem teku na Vršič — devet kilometrov — je nastopilo 460 tekačev in tekačic. Meri udeleženci tega zanimivega teka je med tekmovalci slavil član italijanske reprezentance Kupil, ki je bil najhitrejši. Lep uspeh pa je dosegel vojak Božo Cvajnar, saj je bil drugi. Med ženskami je mladi Jeli Jelovčan uspelo, da je premagala klubsko kolegico Mileno Kordež. V kategoriji članov nad 35 let pa je bil najboljši Radovijičatl -laka Res pred Janezom Pavčičem in Nagličem. Rezultati - člani do 35 let: 1 Kupil (Italija) 41:29.24. 2. Cvajnar (JLA) 41:32.19. 3. Car-man (Triglav! 41:56.86: člani nad 35 let: 1. Keš (Radovliical 48.59.47. 2. J. Pavčič (Olimpija) 49:30.02. t. Naglic (Gradbinec) 51:00.89: članice: 1. Jelovčan 56.02.71. 2. Kordež 1:00:19.36. 3. M. Bešter Iv se Triglav i 1:00:23.00. Jeseničanomh največ Spanov vrh — Smučarski klub Golica je pripravil v soboto na Spanoveni vrhu tekmovanje v veleslalomu za cicibane, cicihanke. mlajše pionirke in mlajše pionirje gorenjske regije. Sodelovalo je 155 tekmovalcev iz vseh gorenjskih klubov. Največ uspeha so imeli tekmovalci Jesenic. Rezultati — cicibani: I. Likozar lAlpe-tour). 2. Rojnik (Jesenice). I Vikotič (Radovljica). 4. Potočnik (Jesenice). 5 Pogačnik (Radovljica); cicibanke: 1. Pristen (Jesenice). 2 Ko-kalj (Bled). 3 Bernard (Blejska Dobrava). 4. Zmitek (Jesenice). 5. Novak (Jesenice); mlajši pionirji: 1. Naglic (Jesenice). 2. Vidie (Kranjska gora). 3 Zan (Jesenicei. 4. Podnar (Alne-tourl. 5. Ravnik (Jesenice); mlajše pionirke: 1 Kuni (Jesenice). 2. Cesnik (Alpetour). 3. Hafner (Alpetour). 4. Klinar (Jesenice). 5. Kalan (Alpetour); Rokomet Zmagi in poraz KRANJ — Drugi del rokometnega prvenstva so začeli moški in ženske v drugi zvezni rokometni ligi ter v obeh republiških. V prvem pomladanskem kolu so dekleta Alplesa izgubile srečanje s Podravko. Preddvorčanke so bile uspešne v igri z Zasavjem, Tržičani pa so doma premagati Dolenjsko. Izidi - ženske - Podravka Alples 19:10 (9.41. Zasavje . Preddvor 7:19 (3.9). moški -Tržič : Dolenjska 37:28 (10:1 11. Psri prihodnjega kola: ženske — Alples : Koka. Dolenjska Preddvor, moški - Obala : Tržič -h f Dopisniki poročajo Kranj — V kranjski občini se je začelo občinsko košarkarsko prvenstvo za mlajše pionirje, kjer nastopa šest selekcij Šolskih športnih društev. Ze na prvih dveh turnirjih so pokazali mladi košarkarji izredno dobro igro. Za zdaj je v vodstvu selekcija Stanka Mlakarja s šestimi točkami iz štirih srečanj, na drugem mestu pa je osnovna šola Franceta Prešerna s petimi točkami. Po štiri točke imajo Simon Jenko. Davorin Jenko in Lucijan Seljak, dve točki pa je zbralo moštvo osnovne šole Staneta Žagarja. 'Tekmovanje so pričele tudi mlajše pionirke, kjer prav tako nastopa šest selekcij osnovnih šol Vodi osnovna šola Franceta Prešerna pred osnovno šolo Staneta Žagarja, ki imata po šest točk. in osnovno šolo Davorina Jenka in Stanka Mlakarja, ki sta zbrali po štiri točke. Tri točke ima osnovna šola Simona Jenka, dve pa osnovna šola Lucijana Seljaka M Cadež Kranj - V občinski A kegljaški ligi so odigrali 12. in 13. kolo. 12. kolo je prineslo pričakovane rezultate. Zmagovale so v glavnem ekipe, ki so igrale na domačih kegljiščih. Razburijivejše je bilo 1.1. kolo Iskra je premagala Klektro. ki je mora I pvnč kloniti na domačem kegljišču. Poraženo je bilo ludi moštvo Save A Premagalo jo je moštvo Borca. Razburljivo je bilo tudi srečanje z. dna prvenstvene letvice. kj«*r je Merkur premagal Savo H Merkur si je zagotovil tekmovanje v A ligi. Sava pa bo morala v H ligo O prvaku bo odločalo zadnje i4. kolo Klektro. ki je močno popustilo v drugem delu tekmovanja, ima enako število točk kol Borec. Cev tem kolu zmagata oba. ho o prvaku odločalo srečanje na nevtralnem terenu L. Glavač Skofja Loka ŠŠI) Cvetko Golar je pripravilo ekipno in posamično prvenstvo .pionirk in pionirie-v v namiznem tenisu Sodelovalo je 16 pionirk in 35 pionirjev Med pionirji je bilo ekipno najboljše ŠŠ11 Mladi rod 1/ Škofje Loke. med pionirkami pa SSl) Jelovica iz Škofje Loke. Med posamezniki st.i se na |hol je 1 d rez a l.i I v ki > Moka I ( M ladi rod 1 in M i ja Hafner t .le lov na 1 J. Starman Kranj SSD osnovne šole Franceta Prešerna 1/ Kranja u* pripravilo športni dan. ki je bil združen > šolskim lekmovanjent v smučanju in tekmovalnem v orientaciji Razredne ekipe so v orientacijskem tekmovanju nastopale- na progi nd Zlatega poha d<> Jošta, kjer so morali odkriti pet skritih kontrolnih točk Nastopilo ie kai 28 ekip. v katere ic hihl vključenih ' tO ueVnk in učencev M111 učen.1 |e- zmagal 8 . . med učenkam 1 pa > d razred M.Miklavčič 22. stran — Glas IAHEN KORAK V UDOBNIH MODELIH ZA POMLAD ELEONORA Cena: 396,1 5 din Barva: modra KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, Cesta JLA 2 - z n.sol.o. vabi po sklepih pristojnih samoupravnih organov k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: ZA TOZD TOVARNA OLJA »OLJARICA« BRITOF 1 DELAVCA ZA STRUŽENJE TER VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV (ponovni oglas) 2. DELAVCA ZA VZDRŽEVALNA DELA ELEKTRONAPRAV IN INSTALACIJ (ponovni oglas) 3. DELAVKO ZA VODENJE BLAGAJNE IN EVIDENCE EMBALAŽE ZA DOLOČEN ČAS, za čas porodniškega dopusta redno zaposlene delavke (ponovni oglas) Za opravljanje del oziroma nalog se poleg splošnih pogojev /a delo zahtevajo naslednji posebni pogoji. pod 1.: KV ključavničar ali strugar, delovne izkušnje na enakem delu zaželene; pod 2.: KV elektrikar z znanjem avtomatike, delovne izkušnje na enakem ali podohnem delu zaželene; pod 3.: administrator z najmanj 1-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu; ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ 4. DELAVCA ZA LIKVIDACIJO RAČUNOV IN ADMINISTRATIVNA DELA Posebni pogoji: ekonomski ali administrativni tehnik z 2-letnimi delovnimi izkuSnjami na enakem ali podohnem delu; ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ 5. DESET DELAVCEV za določen čas šestih mesecev za opravljanje sezonskih del: oskrba in čiščenje nasadov, parkov in pomožna dela v vrtnarstvu. Na vseh delih oziroma nalogah je uvedeno poskusno delo v času od 1 do 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Kandidati naj polljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2 v 10 dneh od objave. GLASBENA ŠOLA KRANJ objavlja prosto delovno mesto čistilke za nedoločen čas, s polovično delovno obveznostjo. Nastop dela takoj. Prošnjo in opis dosedanje zaposlitve je treba poslati Delovni skupnosti Glasbene Sole Kranj, Trubarjev trg 3. LESNINA LJUBLJANA TOZD TAPETNIŠTVO Gorenjska cesta 41 Radovljica Komisija za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 4 delavce KVtapetnik 2 nekvalificirana delavca Stanovanj ni. Ponudbe poAljite na gornji naslov v 15 dneh od objave. O odločitvi komisije bodo kandidati obveAčeni v 5 dneh. Tovarna klobukov ŠEŠIR Skofja Loka želi združiti delo z dvema strojnima ključavničarjema za opravljanje del in nalog s področja vzdrževanja strojev in strojnih naprav. Rok /a prijavo je 15 dni po objavljenem razglasu. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb ZDRAVSTVENI DOMOVI IN ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO ZA GORENJSKO objavlja prosta dela in naloge za del delovne skupnosti skupnih služb v Kranju 1 DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA Pogoji: visoka izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj 2. DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA Pogoji: visoka izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj 3. KNJIGOVODJE-FAKTURISTA ZA DOLOČEN ČAS (nadomeščanje delavke zaradi bolezni) Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj za del delovne skupnosti skupnih služb na Jesenicah 4 STROJNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri in ] \eto delovnih izkušenj ter opravljen mehanografski tečaj Če kandidat nima opravljenega tečaja, mu bo OZD omogočila obiskovanje tega. Za opravljanje vseh navedenih del je določeno dvomesečno poskusno Kandidate vabimo, da vložijo pismene prijave z dokazili o izpolniev nju pogojev v 15 dneh od objave na naslov: Zdravstveni domovi ^ Zavod za socialno medicino in higieno za Gorenjsko, Kranj, Gosdosu V* ska 10. et~ Prijave brez prilog in nepravočasno prispele prijave se ne bori obravnavale. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dn^K r° objavi. Po Aerodrom Ljubljana-Pula Letališko in turistično podjetje Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Kranj-Pula, Gostinstvo in turizem za izvolitev individualnega poslovodnega organa ponovno razpisuje delovne naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD KRANJ-PULA, GOSTINSTVO IN TURIZEM Za razpisane delovne naloge se zahteva; - visoka ali višja izobrazba pravne, turistične ali organizacijske smeri - vsaj 3 leta prakse v gostinsko-turistični dejavnosti, od tega 2 leti na odgovornih delih - znanje vsaj enega svetovnega jezika; zaželen je angleški jezik - da je pri dosedanjem delu pokazal dobre organizacijske sposobnosti in smisel za voden je. Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo biti vsi kandidati za razpisane delovne naloge družbenopolitično razgledani in aktivni, z moralnimi vrlinami m ustvarjalnim odnosom do samoupravljanja. Za delo na letališču je pogoj tudi dovoljenje po 63. členu Zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov. Aerodrom Ljubljana-Pula, delovna skupnost skupnih služb, 64210 Brnik - Aerodrom z oznako »Razpisna komisija DS TOZD Kranj-Pula, Gostinstvo in turizem« Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana TOZD veleblagovnica Skofja Loka vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog ODDELKOVODJE SAMOPOSTREŽBE Pogoj: poslovodska šola in 3 leta prakse, poskusno delo tri mesece, potrdilo o opravljenem tečaju za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil, delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe a kratkim življenjepisom In »dokazili o namene ponuaite « »rmm« __.„„1.1»» izobrazbi in praksi sprejema kadrovko-socialna služba Ljubljana, Tomšičeva 2, 15 dni po objsvl. % Od zvestega in požrtvovalnega tovariša smo se poslovili v pone deliek, 27. marca 1978, ob 16. uri v Cerkljah. TOZD za ptt promet Kranj Mlad par z Dolenjske išče kakršnokoli STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Nujno« 2236 dež u rn i ve ierin a rji OD 31. MARCA DO 7. APRILA 1978: dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kaju-hova 23, telefon 22-994 in RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Sk. Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Skofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-928 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske zaposlitve Takoj sprejmemo v redno zaposlitev mlajšega moškega za priučitev v čevljarstvu ali že priučenega čevljarja. Modno čevljarstvo, Kern Stanko. Kranj. Partizanska 5 194H Sprejmem v varstvo otroke od enega do šest let. Fic. Tavčarjeva 16. Skofja Loka 2231 Nujno iščem varstvo za 4 leta starega fantka. Ponudbe pod »Kranj« 2232 V redno delovno razmerje sprejmem samostojnega KUHARjA-ico ter dve kuhinjski pomočnici. Hrana in stanovanje preskrbljeno, ostalo po dogovoru. Gostilna »Ančka« Rup, Kranj, Grmičeva 7 2180" Iščem popoldansko honorarno zaposlitev avtomehanične stroke. Naslov v oglasnem oddelku 2234 obvestila Popravljam vse vrste HLADILNIKOV Oglasite se na tel. 60-801 1969 Pričeli smo s pomladno prodajo VRTNIC in drugih okrasnih rastlin. DREVESNICA. I. Tušek. Podbrezje 1972 Ekspres ČIŠČENJE TALNIH OBLOG (itisoni. tapisoni) in sedežnih garnitur (fotelji, kavči). Gogala Marko. Kidričeva 38, Kranj. tel. 22-059, popoldan Sen jak 1716 Nova KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA na C. Staneta Žagarja 5. Kranj čisti kvalitetno, strokovno in hitro (1-2 dni). Se pripo roča Ing. B. Zoreč 223: izgubljeno 23. marca sem od bifeja do pošte Cerklje izgubila 1000 din. Poštenega najditelja prosim, naj denar vrne na pošto Cerklje. 2240 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moae Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjaki tlak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Moae Pijadeja 1. - Tekoči recun pri SDK v Kranju številka 51600-603-319»« - Telefoni: (lavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-800, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnom mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob nenadni smrt i našega dobrega moža, »četH in starega očeta Alojza Božnarja Polenskovega ata iz Dolensčic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem tistim, ki ste ga počastili s cvetjem in ga spremili na njegovi zadnji poti ter izrazili sožalje. Zahvaljujemo se duhovnikoma za opravljeni pogrebni obred ter pevcem iz Škofje Loke. Zahvaljujemo se sodelavcem »Obrtnik« Skofja Loka in Iskra Kranj. Žalujoči: žena Marija, sinovi Ludvik, Alojz z družinama in Metod, hčerke Marica, Jožka, Martina, Bronka iti Cirila z družinami ter ostalo sorodstvo. Dolensčic e. Skofja Loka. Virmaše. Dol. Praše. Posavec. Križna gora ISKRA Industrija za telekomunikacijo, elektroniko in elektromehaniko Kranj o.sol.o. objavlja prosta dela in delovne naloge 1. mojstra graver j a — za delo na graverskem stroju 2. rezkalca Pogoji: Pod 1.:graverska šola ali šola za umetno obrt z ustrezno delovno prakso; Pod 2.: poklicna šola; zaželene so delovne izkušnje. Pismene prijave pošljite v 15 dneh na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, 64000 Kranj, Savska loka št. 4, kadrovsko področje. Komunalno gospodarstvo Radovljica TOZD KOMUNALA BOHINJ razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa - direktorja TOZD ni reelekcija Kandidati za ta dela morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja izobrazba pravne, komercialne, komunalno-gradbene smeri — 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog in opravil s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — organizacijske sposobnosti ter moralna in politična neoporečnost Pismene prijave z dokazili objavljenih pogojev pošljite v 15 dneh od objave na naslov: TOZD Komunala Bohinj, Bohinjska Bistrica. Odbor za medsebojna razmerja delavcev 7 cilmirci TOZD prodajalna pletenin Radovljica pri OZD ALMIRA — alpska modna industrija W Radovljica objavlja naslednja prosta dela in rfaloge: 1. administratorja 2. K V šivilje 3. Snažilke - za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. administrativna šola 2. poklicna šola oblačilne smeri Poskusno delo za razpisana opravila in naloge je 2 meseca. Rok prijave je 15 dni od "objave razpisa. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Odbor za medsebojna razmerja delavcev TOZD pr. pletenin ALMIRA Radovljica — Jalnova ul. štev. 2. Pogrešano dekle Kranj — V ponedeljek, 20. marca, je odšla iz gostilne Ivanke Mlakar na Črnivcu pri Radovljici Urška Brečko, rojena 3. oktobra 1957, in se napotila v rojstni kraj Okroglico pri Sevnici. Še isti dan se je od rojstnega kraja poslovila, vendar se na Črnivec ni vrnila. Doslej so ugotovili, da je med potjo iz rojstnega kraja, od koder je potovala z avtobusom, do železniške postaje Breg zgubila denarnico z dokumenti in denarjem. Urška Brečko je srednje postave in vitka. Oblečena je v sivo dvodelno obleko, črn puli in siv zimski plašč. Uprava javne varnosti Kranj naproša vse, ki kaj vedo o pogrešani, naj se javijo na najbližji postaji milice ali na U JV Kranj! ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice Amalije Kolničar roj. Koprivnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje. darovali cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem in č. gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: sin Marjan z družino, hčerki Angela in Rezka z družinama ter ostalo sorodstvo. Sp. Duplje, Kranj, Matulji, 23. marca 1978 Dve smrtni nesreči na gorenjskih cestah Čiščenje zimske nesnage — Zimski meseci so pustili na viaduktu Peračica obilo nesnage, ki jo te dni odstranjujejo delavci Cestnega podjetja Kranj (jk) — Foto: J. Zaplotnik Pred kmetijskim sejmom v Kranju Razstava živine, mlečnih izdelkov in ovčarstva za popestritev Kranj — Spoznanje, da mednarodni kmetijski sejem v Kranju, ki je druga največja tovrstna sejemska prireditev v državi, ne sme biti namenjen le kmetijski mehanizaciji, bo uresničeno že na bližnjem 17. sejmu, ki se bo začel 7. in bo trajal do 16. aprila. Na tej sejemski prireditvi, ki se bo raztezala na 5000 kvadratnih metrih dodatne zunanje površine, bo obilo novosti. Mednje sodijo razstava ovčarstva, ki jo pripravljajo sejemski delavci v sodelovanju z redkimi gorenjskimi rejci ovac in Živinorejsko veterinarskim zavodom Gorenjske iz Kranja. Sejemska razstava skuša prebuditi zanimanje za ovčasrtvo na Gorenjskem, kjer je bila nekdaj ta panoga na zavidljivi ravni. Druga novost bo razstava in prodaja plemenske živine ter ocenjevanje živali. K temu kaže dodati prikaz pripomočkov za higieno živali ali tako imenovane »kravje kozmetike«! Tretja novost bo razstava in ocenjevanje mlečnih izdelkov, predvsem sirov. Na tem področju sodeluje sejem s KZK Kranj oziroma Mlekarno. Podeljene bodo medalje za kvaliteto. Letošnji prvi poskus utegne prerasti v kvalitetno razstavo hrane, kjer ima mleko pomembno vlogo. Sejem pa je prostor namenil tudi gozdarstvu in pri tem naletel na razumevanje sestavljene organizacije združenega dela gorenjskih gozdarjev in lesarjev. Gozd bo obravnavan s širšega družbenega stališča, saj nima le gospodarskega pomena, temveč je izredna njegova vloga pri ohranjevanju naravnega ravnotežja. Zato je naravno bogastvo potrebno naše večje nege in skrbi. Del sejma bo namenjen čebelarstvu na Gorenjskem, ki se vključuje v praznovanje 80. obletnice slovenskega čebelarstva. Pri tem bo sodeloval Čebelarski muzej iz Radovljice. Seveda pa na sejmu ne bo manjkalo kmetijskih strojev in druge priročne mehanizacije ter orodja. Izdelovalci pohištva bodo skušali ponazoriti opremo prostorov za kmečki turizem, sadjarji, predvsem Hmezad iz Žalca, pa bodo ponujali kvalitetne sadike. J. Košnjek Bohinjska Bela, Tržič - V četrtek, 23. marca, ob pol petih popoldne se je pripetila pri Bohinjski Beli na regionalni cesti Bohinjska Bistrica—Bled huda prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti. Voznik stoenke last Kompasa, Radovan Velikovski, rojen leta 1954, je bil v nesreči tako hudo poškodovan, da je med prevozom v ljubljansko bolnišnico umrl. Ponesrečeni voznik je usodnega dne vozil iz Bohinja proti Bledu. Pred Bohinjsko Belo ga je začelo zaradi prevelike hitrosti zanašati. Zavozil je na bankino in po njej drsel 16 metrov, nato pa se je prevrnil in se zaril v nasip železniške proge Jese-nice-Nova Gorica. Poškodbe so bile tako hude, da je voznik Velikovski, doma iz Makedonije, nazadnje pa je stanoval v Ljubljani, umrl. Druga prometna nesreča s smrtnim izidom pa se je pripetila v petek, 24. marca, ob osmih zjutraj na cesti Ste Marie aux Mineš v Tržiču. Tragediji sta botrovala neprimerna hitrost tovornjaka in nepravilno pritrjen tovor. Jurko Košir, star 28 let, s Pristave pri Tržiču je vozil po cesti Ste Marie aux Mineš proti mestu. Na tovornjaku je imel naložene in nepravilno pritrjene hladno valjane kovinske plošče. Na nepreglednem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati. Trčil je v robnik desnega pločnika. Sunkovito je zavil levo, kar je še bolj zrahljalo slabo pritrjen tovor in pospešilo zanašanje tovornjaka. Tovornjak se je prevrnil, tovor pa je padel po pločniku v trenutku, ko je po njem hodila 68-letna Rozalija Debeljak iz Bistrice pri Tržiču. Udarec pločevine je bil smrten. Pokojno je vrglo čez varovalno ograjo, kjer je obležala mrtva. Prehod: smrtno nevarno Železniški prehod na Koroški Beli je eden najbolj nevarnih prehodov v občini — Kdaj ustrezni cestni priključek iz novega naselja na magistralno cesto? Ljubljana - Osrednji včerajšnji dogodek v Sloveniji k bilo prav gotovo zaseda nje v.seh ,reh zborov republiške skupščine, ki se |e sestala zadnjic' v tem mandatnem obdobju. Uvodne misli je podal predsednik skupščine SRS Marijan Brecelj, ki je med drugim, poudaril pomen informiranja za razvoj delegatskega sistema. Beograd - Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Miloš Minić je včeraj odpotoval V Moskvo, kamor je odnesel osebno poslanico predsednika Tita /a predsednika SZ Leonida Breznjeva Kranj - Včeraj je bilo na Korenjakih cestah, ki so bile vse prevozne in brez ovir za promet, kar precej »gosto«, vendar večjih prometnih nesreč ni bilo. tako da delavci DJV in zavoda za požarno in reševalno službo niso imeli dosti dela Lepo vreme pa je zvabilo v hribe številne ljubitelje smučanja, ki so hoteli izkoristiti topel dan za spomladansko smuko Na Krvavcu je bilo v zgodnjih popoldanskih urah na smučkah več kot .1000 smučarjev. Med njimi precej Italijanov in Avstrijcev Podobno je bilo tudi na drugih gorenjskih smučiščih, saj so naprave povsod obratovale. Snega pa je bilo v Kranjski gori nekaj več kot pol metra, na Pokljuki meter, na Zatrniku pol in na Krvavcu okrog enega metra . l% L. Bogataj Koroška Bela — Res je, da je na železniških prehodih v zadnjih nekaj letih, ko so marsikje poskrbeli za ustrezne opozorilne znake, zapornice in semaforje, manj nesreč. Vendar pa so na gorenjskem še vedno železniški prehodi, pred katerimi stoji le opozorilna tabla, da se je treba zaustaviti in se prepričati o varnem prehodu Ali ie to zares povsod dovolj? Za žele/tiiški prehod na Koroški Beli bi lahko takoj rekli, da je prava nevarna past predvsem za voznike osebnih avtomobilov. Takoj bi pomislili, da je »res čudno, da se ni tu že kaj zgodilo« A ne le zaradi tragičnih žrtev n;t bližnjem železniškem prehodu na Potokih, ki velja za najbolj nesrečni in tragični gorenjski železniški prehod, predvsem zato. ker je prehod v »Krniecah« resnično neprimeren. Makadamska pot. ki se z magistralne ceste odcepi v naselje, se tik pred železniškimi tiri precej strmo povzpne. Pozimi je kljub upoštevanju opozorilne table vozniku osebnega avtomobila težko na lede rtih tirih. Hiter in varen prevoz je nemogoč, zato je prečkanje z avtomobilom več ali manj hudo in smrtno nevarno tveganje Zgodi se, d;t se vozniki prepričajo o varni vožnji in vsaj prebivalci poznajo vozni red vlakov, a ko začne vozilo iskati opore m poclrsavati je v avtomobilu, ki ne more ne naprej in ne nazaj, strahotno. Toliko bolj, ker je železniški promet vedno večji in se še živahnejši obeta. Tudi to se je že zgodilo, da se je vlak napovedal ponoči brez luči, kar je še bolj spodbudilo prebivalce naselja, da so začeli resno opozarjati na to, da bi morali pred prehod postaviti semafor. Železniškega prehoda seveda ni mogoče prestaviti, treba ga je le znatno bolje in vidno označiti, postaviti opozorilni semafor, sicer bodo prebivalci še naprej trepetali, kdaj se bo zgodilo najhujše. Obenem pa bi bilo vredno razmisliti tudi o tem. kako bi priključili in povezali novo naselje na Koroški Beli na magistralno cesto. Cestni priključek oh novi Tipalki je zaradi nepreglednosti nevaren, posehno za vprežna vozila. Prebiv lacetn novega naselja pa je pot skoraj do konca vasi in spet nazaj v smet proti magistralni cesti že nesmiselna in predolga. Prednost pri reševanju cestnih problemov pa ima nedvomno žele/ niški prehod, kajti kakršnokoli odlašanje je neodgovorno tveganje s pričakovanim najbolj tragičnim izidom. D. S. Koroška Bela - Železniški prehod na Koroški Beli bi morali vidneje označi ti, postaviti semafor, kajti zaradi vzpona ceste pred prehodom je prečkanje za voznike osebnih avtomobilov preveč nevarno tveganje. — Foto: F. Perdan MERKUR prodajalna NAKLO Krivec pobegnil Peračica — Nepravilno prehitevanje je bilo vzrok za nesrečo, ki se je pripetila v soboto, 25. marca, ob šestih popoldne na magistralni cesti med viaduktom Peračica in Črnivcem. Poškodovanih ni bilo, gmotna škoda pa dosega 10.000 dinarjev. Milko Ju ras, star 48 let, iz Ljubljane, je vozil od Radovljice proti Podtaboru. Ko je vozil proti Podtaboru, je srečeval kolono vozil, iz katere je nenadoma zapeljal osebni avto opel tuje registracije. •Juras se je izogibal desno in s tem preprečil čelno trčenje, vseeno pa je zadel v drsno ograjo. Neznanec s tujo oznako ni počakal, temveč je odpeljal naprej. O tem so bile obveščene vse postaje milice, pa tudi mejni prehodi. Nevarno čez cesto Skofja Loka — V soboto, 25. marca, ob štirih popoldne se je pripetila v Škofji Loki. na Poljanski cesti pri hiši številka 54, prometna nesreča zaradi nenadnega prečkanja ceste. 28-letni Anton Pintar ix Veštra je peljal od VeŠtra proti Škofji Loki. Pri hiši številka 54 je neprevidno in nepričakovano prečkala cesto 10-letna Lilija Vrhovnik iz Ljubljane. Pintar jo je zagledal in začel zavirati, vendar jo je vseeno zadel in zbil po cesti. Deklica je bila zaradi težjih poškodb prepeljana v ljubljansko bolnišnico. Izsiljevala prednost Kranjska gora - Marija Jelinčič iz Podkorena je z osebnim avtomobilom v soboto, 25. marca ob enih popoldne pri hotelu Kompas v Kranjski gori pripeljala s stranske ceste na glavno. Vendar se ni prepričala, če je le-ta prosta. Zato je izsiljevala prednost pred osebnim avtomobilom, ki ga je upravljal Bruno Blazina. Slednji se je Jelinčičevi izogibal in zavijal na levo. vendar trčenja ni mogel preprečiti Poškodb ni bilo, škoda na vozilih pa znaša 40.000 dinarjev. J. Košnjek Trčenje v Struževem - Franc Grašič iz Tenetiš, star 26 let, je vozil v n 24. marca, okrog druge ure popoldne po lokalni cesti od Kranja proti Sfrair vem. Pri samskem domu Gradbinca oziroma obratu Ikosa je kljub znaki »stop« neprevidno zapeljal s stranske na prednostno cesto Milan Ziherl star 20 let, iz Srednjih Bitenj. Hotel je zavijati levo proti Kranju. Grašič je 'zaiX ral, vendar sta vozili trčili. Ziherla je odbilo nazaj, Grašiča pa levo. Zadel h v drog električne napeljave. Vozilo se je obračalo in obstalo na strehi. Nihči od voznikov ni bil poškodovan, čeprav varnostni pasovi niso bili uporaob r Gmotna škoda znaša 32.000 dinarjev. Povedati velja, da je to križišče z a travnatega nasipa izredno nepregledno in zaradi tega še bolj nevarno*^ ^1 Foto: I. Slavec ' J* SMET1ŠĆNI PROBLEMI Ne rečem, da smetišča po naši ljubi domovini niso hud m akuten problem ob varstvu našega oko-l/a. Ne rečem, do ni treba včasih (udi javno ožigosati nemarne od lugalce smeti in odpadkov, ki še redno mislijo, da bo le vse odnesla voda ali požrla :eml/a. Vendar pa le vseh akutnih sme tiščnih težav le ne morem stlačiti r tole rubriko: preveč jih je. d" mola r sleherni k rajem i skup nosti bi /ih našli. Zato nadvse resn<> predlagam, da vse krajevne skupnosti odpre jo oči in napnejo ušesa ter se prav zdaj, spomladi, ko vse zele ni in vse cveti, ozre/o /><> HV»>Jl okolici. A ne le registrirajo in se potem besedno menijo, kako zanemarjeno je okolje, temvet tudi ustrezno ukrepajo. Naj pri me/o ;a vrat nemarne'e, ki so onesnažili lepo okolno Kor. Bele, Gonj. ško/je Loke. Hlebe, Kranja, Bistrice, kjer so manjša sme ttšea. Som bom ods/e/ ZOVZei na slednje kriterije pri objavi: srdi/ in penil se bom le tam. kjer ne bo zalegla nobena prošnja, kjer bo smetišče visoko nekaj metrov in vidno le "d daleč, kjer se DO skratka obse: n ost in naoneje nost odlagališču i ručala tudi V ostankih divanoi , bojlerjev. trn sluienih nočnih posod m drugega materiala Saj se razumemo: prav ra(j sprejmem poročilo o ečerf*'. Krasno okusen je, če ga nabere mo sami in strahotno odvraten tistim gospodinjam, ki ga dobijo od svojih ljubih najdražjih c vrečkah, nabranega tako; da se ga drži še vsa zemlja in vse okoliške trave. Marsikatera bi ga vrgla v smeti, saj ga mora čistiti ure in ure, pa stisne zobe in se kislo nasmeje in ne razočara sijočih nabiralcev, ki so prepriča ni, da so z neočiščenim regratom popestrili jedilnik in razveselili gospodinjo. Regrat pa seveda kupujemo tudi na tržnicah, kjer ima rn prednost, da je očiščen in to pomanjkljivost, da ne vemo, kje je bil nabran. Regrat pa je navse zadnje regrat, naj bo iz čistega kmečkega okolja ali pa iz obcest nih jarkov. Na tržnicah pa tudi ni zastonj, po 6 do 8 jurjev velja kilogram. Ali je to preveč ali premalo, razpravljajo gospodinje, se več ali manj pritožujejo in hudu jejo ter me sprašujejo za mnenje Taktde nekako: če imate doma nabiralce, ki so tako navdušeni, da z regratom prinašajo dontoi tudi njegovo bližnjo in daljnjo okolico in vas čaka nujno čišče | nje. je na tržnicah skoraj zastonj Ce pa imate nabiralce, ki so ves: ni in prinašajo domov le samo re- | grat. jc seveda občutno predrag. ; SPOMLADANSKA PRODAJA PREMOGA v jeseni bodo dobave premoga zmanjšane dobavni roki zelo dolgi premog lahko naročate v Naklem, Kranju, Radovljici in na Bledu