Poštnina plačana v gotovini LETO LX A Ljubljani. v soboto i1), nuimi 1932 Štčv. (tdv. en« ^ 11\ n Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-orodje, ki ima dušo«. Vse drugačno vrednotenje tudi takoimenova-nega telesnega dela pa je prineslo krščanstvo, in danes se komaj še zavedamo, kako neizmerno delo je izvršilo krščanstvo, ko je vrnilo delu primerno čast in priznanje, delavcu pa ono spoštovanje, ki mu po pravici gre! Predvsem so se prvi kristjani sklicevali na zgled svojega Učenika, ki je delo — tudi ročno delo — posvetil s svojim lastnim delom. »In čeprav je bil Sin božji in Bog sam, je vendar hotel veljati za tesarjevega sina, in se tudi ni branil velik del svojega življenja preživeti v obrtniškem delu.« Tako piše veliki papež Leon XIII. v svoji znani okroJnici »Rerum novarum«. In prav danes obhajamo spomin moža, ki je bil Kristusov rednik in vse življenje preprost rokodelec ter si je kot tesar pridobil visoko stopnjo svetosti, da ga še danes lahko postavimo kot vzor vsem delavcem. Zato bi to priliko rad porabil, da bi poudaril, da ima vsako delo svojo vrednost in da ni sramotno prav nobeno delo. Zopet moramo vrniti ročnemu delu njegovo nravno vrednost in njega pretvarjanje v korist človeštva. Nobenega dvoma ni, da je najprimernejši in najpogostejši način, da si ohranimo svoje življenje, vprav delo. In ker smo svoje življenje dolžni ohraniti, ga moramo pač z delom — če nimamo drugih sredstev — in če smo izučeni v ročnem delu, si bomo s takim služili kruh. Iz tega pa, da mora vsak skrbeti za svoje življenje, izhaja sama po sebi pravHca do dela, s katerim si bo to življenje svojemu stanu primerno ohranil. Veliko zlo današnjega socialnega življenja je to, da mnogo zdravih in za delo sposobnih delavcev, ki bo radi delali, nima dela, in si torej na ta način ne more pridelati vsakdanjega kruha. Še enkrat naglašam, da je to veliko zlo, ki zahteva čim prej pomoči; toda še večje zlo je po mojem mnenju naziranje, s katerim današnji človek — pn naj bo delavec ali gospodar, ali kakor se pravi moderno: delojemalec in delodajalec — ocenjuje ročno delo. Če premotrimo najprej, kako današnji kapitalist gleda na svojega delavca, bomo z lahkoto konstatirali, da mu delavec ni več človek z vsem svojim dostojanstvom, ampak samo še številka, sila, ki se da izrabiti, in ko je izrabljena _ se zavrže, kot obrabljeno železo. Zato je popolnoma razumljivo in deloma tudi opravičljivo, če je to kapitalistično gledanje prešlo v delavce same, ki jih jo stroj ubil in oropal vse človeške zavesti. Sedaj tudi oni gledajo na vsako delo le z vprašanjem: koliko nese, koliko ur bodo delali, kakšne ugodnosti bodo dosegli itd. Delo je zgubilo vsako osebno noto, ki se naj izraža v njem kot ustvarjalcu in urejevalcu nereda v vesoljstvu, kakor sem že omenil. In potem ni čudno, če so ljudje zgubili ves zmisel za navadna, takozvana >nižja dela« in da se takšnih brani vsak, moški in ženske. Če bo šlo še tako naprej, bomo kmalu prišli v one čase pred 2000. leti, ko je vsako telesno delo veljalo za veliko sramoto in so ga opravljali samo zaničevani in brezpravni sužnji. Najgloblje pojmovanje dela sem našel med laiki doslej pri lani umrlem nemškem pfsatelju Fr. Henvigu. Takole piše v svojem »Svetem Boštjanu iz predmestja«: >DeIo naj nam ne bo potreben in zasovražen jarem, ki se moramo podenj splaziti, marveč sredstvo za čudovito bogato življenje v Bogu. In če živimo v Bogu in za Boga, nam trn pač vseeno, ako delamo deset ur ali pa tri. če bo sleherni tak, potem bo zemlja pravi paradiž, ki se bo dalo v njem živeti... Če bi bil mutast in ne bi mogel govoriti, samo da bi mogel deliti!... Kaj nnj temu še dodam? Samo to, da se moramo vsi, prav vsi, duševni in ročni delavci, priboriti do takšnega vrednotenja dela. Ko bomo lo dosegli, sem trdno prepričan, da bo konec vseh kriz iu mnogega gorja. Več sc ne upam dodajati, zakaj vsaka nadaljnja beseda bi le oslabila moč l>reg!obokih Ilenvigovih misli. Jože Gregorič. Dunajska vremenska napoved. Zaenkrat še ne bo posebne izpremembe dosedanjega vremena, marveč je pričakovati novega snega. Zagrebška vremenska napoved. Nestalno in zmerno hladno. Pomisleki proti podonavski uniji Podonavske države naj se postavijo pod finančno kontrolo DN! Ženeva, 18. marca. Vprašanje razorožitve je je povsem stopilo v ozadje pred problemom Podonavja. Dor Iki dokazujejo, da se to vprašanje še nikdar ni tako širokopotezno in resno proučevalo kakor te dni, ko ga je sprožil Tardieu. Francoski ministrski predsednik vodi pogajanja s tako energijo in vztrajnostjo, da vse kaže. da hoče Francija na vsak'način doseči v tem pogledu nekaj konkretnega. Tardieu se ne pogaja samo s predstavniki podonavskih držav, temveč je o svojih načrtih obvestil celo ameriškega delegata na razorožitveni konferenci Normana Daviesa, ki je obe »eni član finančnega odbora Zveze narodov. Nemčija je poslala v Ženevo dva izvedenca v !tosj':» lar-skih problemih %. Posoeja in Heerna. isemška izvedenca se stalno pogajata z ravnateljem francoskega trgovinskega urada g. Coulonom. Unija bi koristila le Avstriji in Madjarski Ako pogledamo na problem brez vsakega j sentimentalizma se nam pokaže v tile luči: Fran- j cija in Anglija sta investirali ogromne kapitale v Avstriji in na Madjarskem. Prav tc dni so prispeli v Pariz predsednik avstrijske državne banke van Rost, holandski svetnik za Avstrijo in načelnik finančnega ministrstva dr. Gruber. Generalni ravnatelj Kreilit.instalta van Hcngel je žc odpotoval iz Pariza v London, da bi tam nadaljeval pogajanja o sanaciji avstrijskih financ in v prvi vrsti denarnih zavodov. V Ženevo pričakujejo te dni prihod samega avstrijskega kanclerja dr. Burescha; v Baslu se jc mudil dr. Kienbock, predsednik avstrijske emisijske banke. Avstrija se v zadnjem času trudi, da bi dobila na zapadu nove kredite, j Kakor že rečeno, sta Anglija in Francija investirali ogromne kapitale v Avstriji in na Madjarskem in sta naravno v velikih skrbeh za gospodarsko usodo teb dveh držav. Ni slučajno, da se Tardieu in angleški zunanji minister John Simon tako lahko sporazumeta v vsakem pogledu. Danes je znano, dasta se Tardieu in Simon tudi glede najnovejšega načrta, ki so ga objavili listi včeraj, sporazumela v Parizu že v soboto. Kakor že znano, gre najnovejši predlog, ki sta ga stavila Tardieu in Simon za tem, da se takoj podeli finančna pomoč podonavskim državam, to je še preden bi j>o-gajanja za osnovanje novega gospodarskega bloka ob Donavi na podlagi prednostnih carin dovedla do konkretnih rezultatov. Kot pogoj za finančno pomoč stavijo zapadne sile zahtevo, da se stavijo finance držav, ki bi prejele kredite, pod nadzorstvo Zveze narodov. Jasno je, da gre za pomoč Avstriji in Madjarski; o tem pričajo najnovejša potovanja avstrijskih finančnikov v Ženevo, Basel in Pariz, na drugi strani pa nenavadna pripravljenost, s katero sprejemajo Angleži francoske predloge. Kaj bi imele od le unije slovanske države? l'o vsem tem si ni težko razložiti, zakaj sta Češkoslovaška in Jugoslavija sprejeli s precejšnjo rezervo, ako ne z nezaupanjem Tardieujevo pobudo. Iz zgornjih navedb je razvidno, da stremita Francija in Anglija predvsem za lem, da rešita Avstrijo in Madjarsko pred finančnim bankrotom. V slovanskih krogih ne vidijo, kakšno neposredno koris tnaj bi jim Podonavje, kakor sta si ga zamislila Francija in Anglija, prinesla slovanskim državam. Madjarske obveznosti napram inozemstvu znašajo 4 milijarde piingov in samo za ta dolg mora Madjarska plačevati 350 milijonov obresti letno, to je poldrugo milijardo franc. frankov. Jasno je, dn Madjarska ne bo inogla izpolniti teh obveznosti. Položaj Avstrije ni mnogo boljši. Čehoslovaki smatrajo, da bi jim ti d,ve državi ne mogle dosti nuditi za žrtve, katere bi prineslo češkoslovaško sodelovanje z njima. Avstrijska in madjarska industrija je preveč razvita, da bi mogla Češkoslovaška v teh ;'eželah plasirati svoje izdelke. Poleg tega vidi (feška diplomacija v tem sodelovanju nevarnost za I : obnovo stare Avstrije. Tesnejše sodelovanje Češkoslovaške z Jugoslavijo pa ovirajo češki agrarci, ki se branijo jugoslovanskih poljedelskih pridelkov. Tudi rezervirano stališče jugoslovanskega zunanjega ministra Marinkoviča je razumljivo. Jugoslaviji je ua tem, da proda svoje kmetijske pridelke. Umevno je, da z njimi ne more ne na Madjarsko, ne v Avstrijo in tudi ne lia Češkoslovaško, ker na eni strani Madjarska sama preveč pridela žita, na drugi strani pa, ker se oslali dve državi branita jugoslovanskih kmetijskih produktov. Za jugoslovanske agrarne pridelke pride v poštev v prvi vrsti nemški tug, ki bi si ga Jugoslavija rada ohranila. Zato jo jasno, da si želi gospodarskega sodelovanja tudi z Nemčijo. Pariz, 18. marca. ž. V krogih tukajšnjega če* škoslovaškega poslaništva so včerajšnje izjave o nameravani splošni finančni kontroli nad nad vsemi podonavskimi državami, v katere je vključena tudi Češkoslovaška, izzvale precejšnje neodobra-vanje. Češkoslovaška vlada pravi, da ni nobenega razloga, da se v Češkoslovaški uvede kakšna finančna kontrola in bi bil ta postopek zelo neprijeten. Medtem pa je včeraj padel predlog, da se konferenca velesil za rešitev podonavskih držav čimprej konča. Ta predlog so baje sprejele vse velesile z zadovoljstvom. Berlin, 18. marca. ž. Iz merodajnih krosov se čuje, da je romunska vlada p« svoji snočnji seji obvestila nemškega poslanika v Bnkareštu von Schulenherga, da pristane, da v Berlina podpisana nemška-romunska prefereučna pogodba takoj stopi v veljavo. V mednarodnih diplomatskih krogih je vest izzvala velikansko senzacijo, ker ta pogodba popolnoma nasprotuje Tardiiijevomu načrtu. Francoski veleposlanik jo včeraj dopoldne imel večkrat telefonske razgovore s Parizom. Pričakuje se, da bo se danes izšla naredila nemške vlade, glasom katere stopi preferenčna pogodim med Nemčijo in Romunijo že jutri v veljavo. Naši rudarji in žetezničar$i v Belgradu Belgrad, 18. marca. 1. Deputacija trboveljskih rudarjev, katero vodi rudar S o b e r, je danes obiskala ponovno prometno ministrstvo in ministrstvo za gozdove in rudnike ter se predsiavila tudi narodni skupšrčini in senatu, kjer je prosila za intervencijo, da bi Trboveljska promokokopna družba dobila vsaj dosedanjo količino državnih nabav, ako že ne večje. Napravili so se istotako koraki, da bi se dovolil za najhujšo silo za podporo najbolj potrebnih rudarskih drurin v Trbovljah - milijonski kredit. Na merodajnih mestih se jim je odgovorilo, da se bodo njihove želje vzele v resen pretres. Belgrad, 18. marca. 1. Tukaj se mudi deputacija železničarjev dravske banovine pod vodstvom g. J e r n e j č i č a. Odposlanci so se javili na vseh mestih, kjer so mislili, da bodo našli razumevanje, in kjerkoli so čutili, da bodo našli pomoč za težak položaj, ki je nastal za veliko število železničarjev v področju ljubljanskega ravnateljstva. Zanimiva je spomenica, ki jo je g. Jernejčič poslal na prometnega ministra in v kateri prosi, da naj bi se zdaj, ko so nastale take težave, ki so I>ovzročile mnogo skrbi in mnogo trpljenja med reduciranim uradništvom, izplačala razlika iz leta 1923., proračunana na 11,865.000 Din, ki je bila tedaj dovoljena delavstvu ljubljanskega ravnateljstva, pa do sedaj ni bila izplačana. V drugi,točki prosi spomenioa ministra, nnj ne reducira osebja iz ljubljanskega ravnateljstva, ker so so redukcije izvršilo ie postopoma vseskozi zadnja leta. V tretji točki prosi prometnega ministra, da naj nc ukine 5% od delavskega zaslužka iz istega razloga, ker se je namreč tudi plača zadnja leta vedno postopoma zniževala. V prometnem ministrstvu so, mu izjavili, da se bo njihova spomenica na merodajnih mestih proučila ter da se bo storilo vse, kar se v okviru zakona more storili, da se priskoči na pomoč onim, ki trpijo. 99 Slovenec" v Zagrebu oproščen Okrami gfcrrar Platzer in „Slovenec" Ljubljana, IS. marca. Odgovorni urednik našega lista gosp. Fran Kremžar je bil 15. decembra lani pred deželnim kot tiskovnim sodiščem v Ljubljani obsojen zaradi klevete uradne osebe po čl. 52 in 51-11 tiskovnega zakona na 600 Din denarne kazni ali 10 dni zapora v slučaju neiztirljivosti ter v denarno globo 600 Din. Državni tožilec je namreč v imenu okrajnega načelnika v Kočevju g. Alberta Platzerja dvignil proti našemu uredniku javno obtožbo zaradi članka pod naslovom »Trdo kaznovana delavka«, ki je bil priobčen v našem listu 14. januarja 1931 in ki se dobesedno glasi: »Delavka Samida Marija, mati dveh otroči-čev, ki dela v tovarni v Kočevju, hodi vsak dan 4 km daleč na zaslužek dnevnih iO Din, je morala k zdravniku z bolnim otrokom. Mati ni vedela, kaj je otroku, zdravnik mu je iniciral serum in ker je bila tudi sama bolna, je zdravnik ordiniral tudi njo. V prepričanju, da je zdravnik otroka zdravil le z iniciranjem, predpisana zdravila pa da so zanjo, se je temu primerno gluha bolehava delavka ravnala. Drugi dan v skrbi za zaslužek, jc šla, četudi bolna, na delo. Kako se je začudila, ko pride po njo orožnik, češ, da mora takoj domov radi nalezljive bolezni njenega otroka. Sedaj je nadlož-na reva šele zvedela, da bi ne bila smela iz hiše, radi slabega sluha in težke zapopadljivosti sploh ni vedela za tako odredbo zdravnika. Zato, ker je šla iz hiše v tovarno, jo je okrajni načelnik gosp. Platzer kaznoval z globo 1C00 Din. Utogo mater lomi krč in res dobiva živčne napade radi strahu pred to trdo kaznijo, kajti z dnevnim zaslužkom 20 Din mora mati-delavka vzdrževati dva mala otroka, 681etnega bolehnega moža, odrajtovati obresti od do'ga, caraa bolehava, kje naj vzame še za globo 1000 Din. Tolažimo jo s tem, da bo banska uprava razveljavila trdo kazen g. okrajnega načelnika Platzerja. Tak slučaj v kočevskem okraju žal ni osamljeni« Obtoženi naš urednik je ponudil dokaz resnice in sta sc vršili dve razpravi. Prva sodba se je postavila na stališče, da je obtoženi urednik zakrivil prestopek klevete in da zlasti glede zadnjega očitka sploh ni izvedel dokaza resnice. Sodišče je smatralo za ugotovljeno, da je bila razsodba okrajnega načelstva formalno popolnoma pravilna in da jc bila izdana od političnoupravne-ga pripravnika Miloša Grabrijana, zaradi česar je bil popolnoma deplasiran očitek, kakor dn bi srez-ki načelnik g. Albert Platzer kaznoval Sa-midovo. Proti tej .sodbi ljubljanskega deželnega sodišča jc zastopnik g. Frana Kremžar j a, odvetnik dr. Marko Natlačen vložil revizijo na sto! sedmorice v Zagrebu. Oprostilna razsodba Stola sedmorice Stol sedmorice v Zagrebu je na nejavni seji 8. t. m. razpravljal o tej reviziji in izdal sodbo, katere tenor se glasi: Reviziji se ugodi, prve sodba se v celoti razveljavi in se obtoženec Fra:c Kremžar v snvslu § 280 k. p. oprosti od obtožbe, da je kot odgovorni urednik zakrivil gori navedeno inkriminirano dejanje. V razlogih podčrtava končna sodba, da je krivica v smislu čl. 52 tiskovnega zakona podana, če se o eni osebi na v Čl, 1. tega zakona označeni način navaja kaj neresničnega, kar ji utegne škodovati na časti. Gre za razsodbo okrajnega načelstva z dne 19. decembra 1930, s katero je bila Marija Samide obsojena po zakonu o pobijanju nalezljivih bolezni na globo 1000 Din v prid sanitetnega fonda. »Slovenec« označuje to kaznovanje okrajnega načelnika Platzerja kot trdo in pristavlja, da tak slučaj v kočevskem okraju ni osamljen. Ta članek ne označuje navedene sodbe (okrajnega načelstva) kot krivično ali protizakonito, mar- več navaja le, da je kazen trda. Prva sodba ugotavlja, da se je pri tem postopalo nekoliko površno, kar izhaja iz dejstva, da je Marija Samido-va primerno gluha, da torej lahko ni slišala odredbe zdravnika, da ne sme zdoma radi nalezljive bolezni svojega otroka, zlasti, da ne sme niti po svojem zaslužku dnevnih 20 Din v 4 km oddaljeno tovarno v Kočevju zaradi preživljanja dveh otrok m l-olehncga moža. Pri teh dejanskih okolnostih )e izrečena globa za Marijo Sanrdovo v resnici nezinagljiva in vsak priziv zoper to razsodbo bi bil nemogoč, če bi se v tem prizivu ne smelo niti trditi, da je kazen glede na družinske, gmotne in zdravstvene razmere vsaj trda ko se s to denarno kaznijo vzame Mariji Sanvdovi 50dnevni zaslužek in če to pri skrčenem obratu. Iz celotne vsebine članka ne izhaja, da se očita sodbi (okrajnega načelstva) kaka zavestna nepravilnost. Taka oblično pravilna sodba, čc je tudi stroga, pa ne more škoditi sodniku (okrajnemu načelniku) v smislu čl. 52 in 54 zakona o tisku, vsled česar v dejanju obtoženca ni videti deja skega stanu klevete ni uv ede. Označba sodbe kot trda tedaj ne ustanavlja dejanskega stanu v smislu čl. 52 in 54 zakona o tisku, kar pa velja dosledno tudi za inkriminirano nadaljnjo navedbo, da tak slučaj ni osamijen v kočevskem okraju. lakaje govorilo najvišje sodišče — Stol sedmorice v Zagrebu, Trboveljska rudarska mladina pride v Belgrad Belgrad, 18. marca. 1. Tukaj se vršijo velike priprave za sprejem mladinskega zbora iz Trbovelj, ki bo prišel v Belgrad v nedeljo popoldne in kjer namerava prirediti dva koncerta, enega v univerzitetni dvorani, drugega v narodnem gledališču. Vsi krogi od najvažnejših politikov do humanih društev se zanimajo za prihod trboveljskih rudarskih olrok. Vso humane institucije in vsa kulturna društva so obljubila svoje sodelovanje. Nj Vel. kraljica Marija je izjavila, dn se sme prireditev koncerta smatrati, kakor da je pod njenim pokroviteljstvom. Pričakuje se lorej največja udeležba in pri. čakuje se tudi, da bodo ljubljanski imovtitejši krogi znali odgovoriti na apel trboveljskih rudar-skih otrok, da prispevajo za njihove starše, ki sa nahajajo danes v zelo težkem položaju. Osebne vesii Belgrad. 18. marca. 1. V prosvetnem ministrstvu so bili vpokojeni: Zamola Simon, član orkestra, in Košica Viktor, član orkestra v zagrebškem gledališču, Pribil Karel, profesor na ženskem učiteljišču v Mariboru, dr. Herle Vladimir, profesor v Kranju, ki pa je že pred dvomi meseci umrl, Horvat Štefan, učitelj v Zagrebu, Zupan Melanija, učiteljica na meščanski šoli v Sarajevu, Zalar Mi.rija, učiteljica pri Sv. Bolfenku, Čeme Terezija, učiteljica v Jastrcbarskem, Klemenčič Marija, učiteljica v Prijedoru, Bohinjec Josip, učitelj v Brežicah. — Postavljeni so: dr. Karel Petrič, pripravnik v ženski bolnišnici v Ljubljani, za .sekundarnega zdravnika nn istem zavodu, Ivan Ge. nussi, uradniški pripravnik Higienskega zavoda v Ljubljani, za tehničnega uradnika na istem zavodu ♦.SLOVENEr* 'i«« ■*<» »n« t UUV J. L/. 44iUi v. Interpelacija v zadevi bivšega žitnega režima Odločen nastop belgrajskega rektorja za naše univerze Interpelacija dr. Nikiča Belgrad, 18. marca. Nato jt bila razdeljena druga interpelacija, podpisana od dr. Nike Nikiča in tovarišev, isto-• 4U0 na naslov trgovinskega in industrijskega mi-nislrstva, ki se glasil »Ali vam je znano, da je po naredbi ministra za trgovino in industrijo 23. avgusta I. 1. bilo izdano službeno navodilo vsem okrajnim načelnikom v državi, da ljudstvo poučijo: 1. da bo država do prihodnje žetve, to sc pravi, do žetve v tekočem letu, odkupila žito, toda ne vsega naenkrat, ampak polagoma, zato, ker nima na razpolago potrebnih skladišč; 2. da naj okrajni načelniki strogo pazijo, da ne bi kmetje prodajali žita, in da naj se kmetom posebno poudari, da bo država kasneje mogla dvigniti ceno pšenici, tako da bi na koncu leta 1931 in v začetku 1932 lahko plačala do 250 Din za 1 meterski stot in mogoče še več; 3. da okrajni načelniki posebno opozarjajo kmetovalce na to, da bo država, čim pozneje bo kupovala žito, plačevala tem višje cene, in da naj se kmetje zaenkrat vzdržijo prodaje svoje pšenice do trenotka, ko bo prodaja postala bolj rentabilna, Alj vam je znano, da do danes država te svoie svečane obljube napram kmetom ni izpolnila in da od novega leta naprej ni spremenila cene žitaricam? Ako vam je vse to znano, kakšne korake na-meravate ukreniti, da spravite ceno pšenice v sklad z obljubami V; Narodna skupščina je nalo zvedela od tajništva, da je namestnik odstopivšega poslanca Djun-djerskega, poslanec Reselj zmožen državnega jezika in da sme stopiti v parlament. Poslanec dr. Krstit .ie nato prosil ministra za trgovino in industrijo, naj z ozirom na zelo veliko važnost novega žitnega zakona predlaga odstop od nujnostnega značaju predloga, da bi skupščina imela dovolj časa, zakon natančno predebatirati. Odgovor ministra dr. Kramerja Minister dr. Kramer je na to odgovoril, da razume potrebo, da bi se poslanci o tem zakonu natančneje izrazili, toda da obžaluje, da nujnostnega značaja ne more odvzeti. Nato je bila seja narodne skupščine prekinjena in nova najavljena za jutri dopoldne. 1 opoldne se je vršila seja senata in poslanskega kluba, V senatu traja diskusija o proračunu Jalje. Razprava v senatu Današnji govorniki, med njimi dr. Anton Vi-dakovič, dr. Pavle Brujič in dr. Glišac so vsi govorili o sedanji gospodarski krizi in o njenih vzrokih ter izražali mnenje, da jo predloženi proračun I p. nekoliko preoptimističen z ozirom na stanje v državi in plačilno moč našega ljudstva. Senator dr. Milko Gavrilo je govoril dve uri zelo zanimivo in ostali senatorji so ga polnoštevil-ni iu z veseljem poslušali. Med drugim .je rekel tudi sledeče: S>Mi vemo, gospodje senatorji, da mi nismo parlamentarni zastopniki. Mi nimamo one moči, ki jo imajo,, recimo, francoski senatorji, ki so ne- davno zrušili Lavalovo vlado. Mi nimamo te m oči, da rušimo vlado. Toda mi jo tudi nočemo rušiti, nmpitk ji hočemo lojalno pomagati, d« izvedo vso svoje zamisli in da pride v tak položaj, da jo bomo lahko rešili. Zatu nam dajo upanja izjava ministra dr. Srskiča, ki jo rekel v narodni skupščini, da čeprav nimamo te moči, da bi rušili vlado, sc vlada ne bo vsiljevala, če bo izgubila naše zaupanje. Tega sredstva se mi no bomo posluževali, ker jo naš prvi in glavni cilj, da pomagamo v sedanjih težavah iu v pretežkih razmerah, skozi katero mora bresti.-r Nato je dolgo govor« o Vojvodini, katero je primerjal z debelo molzno kravo. »Toda.« je nadaljeval, »Vojvodina ni danes več tista bogata zemlja, o kateri so je prej govorilo, ker se je od nje samo jemalo in se ji ui nič dalo.-: Belgrajski rektor za avtonomijo univerz Za nJim jo nastopil senator dr. Vlada Miiro-vlč, bivši rektor belgrajske univerze, ki je ves svoj govor posvetil samo vprašanju obstoja naših-univerz. Uvodoma je izrazil svoje začudenje, kako da je neki narodni poslanec mogel spraviti v predlog finančnega zakona paragraf, po katerem se prosv. minister pooblašča, da sme sam odstaviti desetino vsega odstavljenega osebja na univerzah. Senator Mitrovič pravi, da ta paragraf nasprotuje zakonu o univerzah, ki je našim univerzam dal v pogledu pouka avtonomijo. Trdi, da moramo na vsak način braniti to najvišjo svetinjo naših univerz, namreč njihovo avtonomijo. Predlagal je, da so naj dotični paragraf 30 brezpogojno črta iz predloga finančnega zakona. Nadalje je izjavil: ;Mi imamo zakon od 28. junija 1030. S tem je bilo vprašanje naših univerz likvidirano, ker ja bil ia zakon liberalen in je garantiral avtonomijo univerz ter miren razvoj znanstvenega dela. Znanost se namreč ne more razvijali pod perspektivami, da se lahko profesorji od danes do jutri kakor da bi bili navadni admiuistrativpi uradniki, lahko vržejo na cesto. Takoj, ko je bil ta zakon od 28. junija 1931 sprejet, so se začele širiti po Belgradu razne vesti, da vlada namerava ukiniti tu in tam fakultete in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Dovolite ml, da izjavim, da r.s v takšni atmoiferi ne more mirno razvijati znanost. Jaz sem tedaj kot rektor univerze na pristojnih mes*ih poudaril, da ni treba ukinjati nobenih fakultet in univerz v državi. Vlada je morebiti v dobri nameri mislila, cla bo z ukinjenjem posameznih fakultet dosegla to, da se ne bo v gotovih centrih koncentrirala dijaška mladina, ampak da bodo dijaki iz ene pokrajine morali iti študirat v druge pel krajine, kar bi pomenilo dobiček na narodnem polju. Toda ta rezultat bi bil mogoč samo tedaj, če bi se to delalo z miiino, ne pa s silo. Radi tega sem na najpristojnejšem mestu dokazal, da bo rezultat takšnega dela ravno nasproten, kajti narodna zavest se lahko prebudi samo z milino, nikdar pa ne s silo.e __ Popoldne je govoril med drugim senater dr. Rožič o muzejih. Debata sc bo nadaljevala jutri. VESELE PRAZNIKE boste imeli, če si nabavite dober radijski aparat. Pišite nam po naš novo izšli cenih, kjer dobite opise, slike in cene najmodernejših aparatov Kvaliteta naših aparatov, nizke cene in ugodni plačilni pogoji Vam omogočijo, da si nabavite res prvo vrstni aparat .....V * - ADIO LJUBLJANA Miklošičeva c. 5 Telefon 3190 Maribor proti pretiranim najemninam Velik obisk protestnega shoda v unionski dvorani - Solidarnost stanovanjskih najemikov in obrtnikov - Ustanovitev društva stanovanjskih najemnikov Za poživitev trgov* odnošajev med Avstrijo in Jugoslavijo Dunaj. 18. marca, AA. Predsednik jugoslo-ransko-avstrijske trgovske zbornice na Dunaju dr. Edvard Lichtenstein je imel snoči v veliki dvorani Kursalona predavanje o trgovinskih odnošajili med Avstrijo in Jugoslavijo v zvezi s sedanjo devizno politiko. Predavanja so se udeležili odlični številni zastopniki avstrijskih gospodarskih krogov. Govornik je najprvo predložil statistične podatke o skrajno nepovoljnem razvoju obojestranskega trgovinskega prometa v zadnjih mesecih. To velja zlasti za čas, odkar so stopile v veljavo devizne odredbo. Govornik je oslro obsodil, da se »aradi zaščite domače valute izdajajo tako daleko-sežni ukrepi o deviznem prometu brez predhodnega dogovora z neposrednimi interesenti. Mislil je predvsem na ukrepe, ki jih je izdala avstrijska vlada. Govornik je obsodil tudi obstoječi jugoslo-vansko-avstrijski sporazum o kliringu, ki ne upo- števa interesov obojestranskih uvoznikov in Izvoznikov, Avstrijski vladi je bilo pri leni le za to. da zaščiti svojo valuto in da šilingu vrednost, ki jo v prometu nima. Zato leži pri avstrijski narodni banki kakih 40 milijonov Din brez vsakih obresti iu v ogromno škodo interesentov. Klirinški sporazum je zadal avstrijski trgovini strahovite udarce, (tovornik je mnenja, da Iti kazalo urediti bodoče odnošaje na podlagi zasebnega klirijtga. Avstrijska narodna banka je Se vedno na stališču, da obdrži tuje valute iz tranzitih poslov, čeprav pripadajo te valute državi, odkoder je blago, ne pa Avstriji. Na kraju svojega predavanja je govornik priporočal gospodarskim krogom Avstrije, naj usmerijo svoj izvoz na Jadransko morje preko Sušaka, ki je najprirodnejše izvozno pristanišče za avstrijski iu nemški izvoz. Predavanje je bilo nagrajeno z obilnim odobravanjem iu je našlo tudi v časopisju lep odmev. Ena tretjina Avstrijcev brez posla Dunaj, 18. marca. tg. Na današnjem občnem zboru Avstrijske narodne banke je govori guverner dr, Kienbock o finančno političnem položaju, posebno, kakršen je nastal po aferi Creditanstalta. Navajal je, da jc treba v Creditanstaltu končno napraviti red. Država se mora osvoboditi garancijskih obveznosti, ki jih je prevzela. Za to bo morala vlada dolgo vrsto let plačevati državam. Tudi Narodna banka bo morala žrtvovati za Creditan--lalt in eventualno sklicati nov občni zbor. Morda je ravno radi tega žrtvovanja v poslovnem po--očilu izostal predlog za določitev dividende. Av- strijski šiling, ki je po polomu Credianstalta izgubil v inozemstvu vrednost, kaže tendenco k zboljšanju. Treba je, da pride Avstrija zopet do atvar-110 pravilne zlate paritete šilinga. V debati so socialni demokrati ostro kritizirali delovanje Narodne banke, češ, da je kriva sedanjega neugodnega gospodarskega položaja Avstrije, kjer je cela tretjina prebivalstva brez posla in se je doseglo jamstvo države za Credilanstalt samo z navajanjem napačnih dejstev in radi lahkovernosti funkcionar, jev finančnega ministrstva. Razen tega so dvomili o pravilni sestavi bilance Narodne banke, rm • v » < v Znižanje piac uradnikom - pripravnikom Belgrad. 18. marca. AA. Ministrski svet jo na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o iz-premembuh in dopolnitvah zakona o zmanjšanju orejemkov z dne 20. septembra 1931 z dopoluitvijo i dne 29. oktobra 1931. Čl. 1. V S 1 je treba dodali tele nove člene: 3. Od 1. aprila 1932 prejemajo uradniški pripravniki svojo mesečno plačo po druginjskib razredih in sicer: I. V strokah, kjer so zvanja razporejena v osem skupin, v prvem drag. razredu 1525, v drugem drag. razr. 1275, in v tretjem drag. razr. 1175 Din. — II. V strokah, kjer so zvanja razporejena v devet skupin, v prvem drag. razr. 1320, v drugem drag. razr. 1070, v tretjem drag. razr 97!) Din. — lil. V strokah, kjer so zvunja razporejena v deset skupin, v prvem drag. razr. 1205, v drugem drag. razr. 955, v tretjem drag. razr. 905 Din. IV. Poleg plače iz prejšnjega odstavka pripada uradniškim pripravnikom šo rodbinska draginjska dokladn mesečnih 140 Din. Cl. 2. § 2 preneha veljati s 1. aprilom 1932. 3 jo treba dodati nov odstavek, ki Cl. 3. se glasi: 2. Rodbinska drag. doklada, predvidena v čl. tO i u 14 uredbe o drag. dokiadah duhovnikov vseh, v ustavi priznanih veroizpovedi znaša mesečno 110 Din, Cl. 4. V § 4 se pristavita dva nova odstavka, ki se glasita: 2. Nagrade dnevničarjev in honorarnih uslužbencev se znižajo s 1. aprilom 1932 za 5% od brutto zneska njihovih prejemkov na dan 31. marca 1932. Ce lako znižana nagrada no dosego najvišjo začetne nagrade, predvidene v uredbi o velikosti nagrad dnevuičarjem dotičnega reso rit, tedaj jo treba rok, ki jo predpisan za povišanje nagrad, računati ■/. dnem sprejema v službo državo oziroma z dnem zadnjega povišanja, 3. Nagrado pogodbenih uradnikov so zmanjšajo e J. aprilom 1932 za 10% od brutlo zneska. Tako zmanjšane nagrado se ne smejo po poteku pogodbenega roko povečati z novo pogodbo. Cl. 5. V ^ 5 so dodajo lilo novi odstavki: l',. Specijalne nagrade in speci,julne doklade k plači v denarju in stalni honorarji, zmanjšani po j določbi prvega odstavka tega se znižajo s 1 npri- Maribor, 18. marca. Protestno zborovanje proti pretiranim najemninam je nocoj zopot združilo veliko množico v veliki unionski dvorani ter pokazalo, da je večina mariborskega prebivalstva složna v zahtevi, da se morajo najemnine stanovanj kakor lokalov znižati na znosno mero. Zbrali so se nocoj delavci kakor uradniki, obrtniki in trgovci ter podali v enoduš-nen protestu odločno zahtevo, da se mora akcija za znižanje najemnin pokreniti z dosedanje mrtve točke. Že prvo protestno zborovanje, ki se je vršilo ob koncu preteklega leta, je prineslo stične zahteve, toda rodilo ni nikalcega uspeha. Zato sV je akcija nadaljevala in sad je bil protestni shod, na katerem so se nocoj te zahteve ponovile še v ostrejši in resnejši obliki kot glasen meinento vsem odločujočim faktorjem, da je skrajni čas pričeti z energičnim nastopom, da se zaščiti vse težko prizadete sloje. V tem smislu je izzvenela vsebina vseh številnih govorov zastopnikov posameznih organizacij in stanovskih skupin in te zahteve so zgoščene in podane v protestni resoluciji. Obenem pa je rodil ta shod šo en pozitiven uspelj, da se je osnovalo zopet društvo stanovanjskih najemnikov, kot nekak vrhovni forum ,čegur naloga bo nadaljevati akcijo za znižanje najemnin ter se boriti v dosego tega cilja z vsemi možnimi sredstvi. Na shodu so se sprejele sledeče resolucije: 1. Stanovanje je zn vsakega prva in najvažnejša življenjska potrebščina. Zalo je dolžnost vseh, predvsem pa dolžnost oblasti, da posvetijo vso pozornost stanovanjskemu vprašanju. Prav. tako važno je vprašanje poslovnih trgovskih in obrtnih lokalov, ki so v najemu. Vsled silnega in nepričakovanega znižanja dohodkov vseh delavcev ,drž. uslužbencev, obrtnikov in trgovcev in vsled pretiranih najemnin za stanovanja in poslovne prostore, ki niso že zdavnaj v skladu z zaslužkom najemnikov, je resno ogrožen gospodarski obstoj velikega dela prebivalstva. Sa-molastno določevanje pretirano visokih najemnin po hišnih gospodarjih nasprotuje tudi načelu enakopravnosti državljanov, ker bremena niso razdeljena enakomerno. 3. Vsi jiozivi oblasti pred vsem g. bana Dravske banovine in mestnega načelstva v Mariboru, da znižajo hišni lastniki neznosne najemnine in vsi napori najemnikov, da se omili stanovanjska kriza so ostali vsled skoraj enoglasnega odpora hišnih lastnikov brezuspešni. 4. Vsled tega je po zgledu skoraj vseh ostalih kulturnih držav postala zakonita zaščita gospodarsko Flabejših najemnikov proti brezvestnemu izkoriščanju nekaterih hišnih gospodarjev, neizogibno potrebna in nujna. Ta zakonita zaščita naj su izvrši tako: Za najemnike zasebnih stanovanj in poslovnih prostorov se uvede maksimiranje najemnin na jiodlagi najemnin 1. julija 1914 po relaciji 1:10 (I. krona = 10 Din). Uzakoniti se mora, da spadajo stanovanja, obrtni in trgovski lokali kot neobhodno potrebne življenjske potrebščine v zakon za pobijanje draginje. Hišni gospodar ali najemnik, ki zahteva ali ponuja višjo najemnino, se kaznuje po zakonu o pobijanju draginjo radi navijanja cen — če ni podan dejanski slan oderuštva — z zaporom iu z globo, ki zapade v prid fonda za zgradbo cenenih stanovanj. Dokler ne stopi la zakon v veljavo, so zniža dosedanja najemnina s 1. aprilom 1932 vsem najemnikom za toliko odstotkov, kolikor znaša proceuiualna izguba na dohodkih najemnikov. 5. Z ozirom na dejstvo, da je. Maribor eno najdražjih most v državi, ter osobito v draginji naj- lom 1932 za 10 oziroma 5% od brutto zneska, 7. Dotacije po drugem odstavku tega § se ne bodo znižale po 1. aprilu 1932, na kakršnikoli način ustanovljene tantijeme pa se znižajo za 20% od brulto zneska. H. Prejemki poedincev, znižani po določbi tretjega odstavka tega so znižajo s L aprilom 1932 šo za 4% od brutto zneska. !>. Draginjska doklada pomočnika finančnega ministra, ki mu je pokojnina določena po plači državnega podtajnika, znaša mesečno 2700 Diii. Cl. G, Ta uredba slopi v veljavo 1. aprila 1932, nujnejšdi življenjskih potrebščin prekaša mesta, ki se nahajajo v prvem draginjskem razredu, zahtevamo, da se Maribor uvrsti s 1 aprilom 1932 v prvi draginjski razred. 0. Neobhodna potreba je, takojšnja sprememba obstoječe uredbe o : določanju vrednosti stanovanj drž. uslužbencev: v tem smislu, da se določene najemnine zmanjšajo najmanj za 50%. Ce pa je stanovanje del službenih dohodkov, ali pa uslužbenec stanuje v njem vsled službene potrebe, potem za tako stanovanje ni plačati nikako najemnine. 7. Banovina naj pristopi k takojšnji reviziji najemnin v svojih poslopjih v smeri znatnega znižanja, najmanj pu v isti izmeri, kakor so bili tudi dohodki znižani. 8. Mestna občina Maribor naj zniža najemnine v svojih mestnih in občinskih hišah, posebno pa zasilnih stanovanjih, kjer itak stanuje gmotno naj: šibkejše prebivalstvo. Odločno pn odklanjamo namero mestne občine po zvišanju najemnin v fevojif: hišah, katera bodi z nizkimi najemninami Vzgfec hišnim posestnikom. 9. Poživljamo vse najemnike v celi državi, d: se pridružijo naši akciji za znižanje najemnin, te: ,s tem pripomorejo k pravičnejši razdelitvi gorja ii breiuen, ki ga nam prinaša današnja doba. 10. Vsi najemniki stanovanj in poslovnih lo kalov mesta Maribor izjavljajo soglasno, da smatrajo to resolucijo kot zadnji poskus, da se reši po-reče vprašanje najemnin ua miren način. Ce pa bi ostal tudi ta poskus proti pričakovanju brezuspešen. izjavljajo vsi solidarno, da so bodo s 1. aprilom 1933 poslužili v obrambo svojih državljanskih iu coveških pravic samoobrambe s tem, da bodo zni-zali sami najemnine sorazmerno z znižanjem svojih dohodkov od 1. oktobra 1931 daljo, t. j. za 30%, v kolikor presegajo najemnine zlato pariteto l krilna = 10 Din, 11. Ta resolucija so pošlje po posebnih depu-tacijah: g. ministrskemu predsedniku Petru /.ivkoviču; g. ministru zn socijalno politiko; v. ministru za finance; predsedništvu senata kraljevine Jugo-Skivije; predsedništvu narodno skupščine kraljevine Jugoslavije; klubu narodnih poslancev narodne skupščine; klubu senatorjev kraljevine Jugoslavije; g. banu Dravske banovine dr. Dr. Marušiču-mestnemu načelstvu mesta Maribor; društvu hišnih lastnikov v Mariboru; centralnemu sekretari-jatu Del. zbornic v Belgradu. V eni zel os grozi 'tpa pride v telo skozi nos Jn tista. Izpirajte nos in usta večkral s kozarcem vode, kateri sto dodali malo žlieo ALGE. Zvečer masirajte vrnt, prsn, hrbet, roke in noge s čisto ALGO, ker AL(iA posvečuje lelo in ga naprav!ja odporno. ALGA sn dobiva povrni. 1. steklenica Din 14.--. Atene, 18. marca, tg, Venizelos namerava ori. stopil,. Počakati hoče šc do srede, ali se bo izpolnila grška zahteva za petletni odlog anuitet za i inozemska posojila in ali se bo Grčiji dovolilo 1 novo posojilo Francije in Anglije za 10 milj. funtov v štirih letnih obrokih za nadaljevanje asa-nacije v Macedoniji, Sicer bo odstopil, ker noče prevzeti odgovornosti za plačilo 375.000 funtov za obresti in amortizacijo inozemskih posojil, ki zapadejo 1. aprila. Zunanjemu in finančnemu ministru, ki bivata v Parizu, je brzojavno naročil, da se vrneta domov. Venizelos predlaga po svojem odstopu koalicijski kabinet vseh strank, v katerem bi on sam bil minister brez portfelja, Kot kandidata za ministrskega predsednika se navajata republikanca Kafandaris in Papanastaziu. Koalicija Iu nnela v poslanski zbornici večino 20 glasov, ker se rojalisti obotavljajo vstopiti v tako vlado, ki bi prej razpisala novo volitve. Domneva se, da bi taka grožnja Venizelosa v Parizu utegnila ustvariti nov položaj, ker upniki Grčije ^edo, da bi Venizelosov naslednik še manj mogel ugoditi njegovim interesom kot Venizelos sam. Amerika zaprta WasIiingfon, 18. marca ž. Gospodarski odhoi zgornje zbornico jo enoglasno sprejel zakonski osnutek, po katerem se prepoveduje liadaljno priseljevanje ljudi iz evropskih držav. Istočasno je znatno znižana tudi vselitvena kvota iz Kanade Mehike, Kitajske in Japonske. Drobne vesti Zagreb, 18. marca. •/. Danes dopoldne se jn vrnil i/, Belgrada mestni župan dr. Srkulj in je. izjavil časnikarjem, da je razpis mestnega posojila v višini 200 milijonov dinarjev v načelu odobren. Pariz, 18. marca. ž. Albanski poslanik in bivši ministrski predsednik Vrloni je snoči tukaj umrl. Moskva, 18. marca. Ig. Poplava na Kubanskem ozemlju je vedno večja. Pod vodo so ogromna zemljišča in oblasti sedaj n« morejo tlrugegit, kot da rešujejo ogroženo prebivalstvo..