Leto XXXIV	Ravne	na	Koroškem,	julij	-	avgust	1997	Št.	7-8
informativni
%
RAVNE
glasilo ravenskih železa
NAJ
VAM
BO
NA
DOPUSTU
lepo!
Od šestih mesecev leta 1997 so bili kar trije dobri;
to pomeni, da so bili v teli mesecih denarni tokovi pozitivni, medtem ko je bila lani za vse mesece značilna izguba.
Vendar položaj podjetja v celoti še vedno ni dober, saj v nekaterih programih nimajo dovolj naročil za drugo polovico leta. Organizirali so se tako, da bi manjkajoča naročila pravočasno pridobili, pripravljajo pa tudi že nekatere pogodbe za prihodnje leto.
V Strojih veliko pričakujejo od pogovorov z ameriško družbo Simson.
saj gre za serijo 10 do 15 večjih stiskalnic. Zaradi slabih poslovnih rezultatov STO v preteklosti pa kupec zahteva jamstvo
lastnika, slovenske vlade, da ta družba v času izdelave teh stiskalnic ne bo propadla. Nujno bi bilo, da bi lastnik podjetje dokapitaliziral in mu s tem zagotovil večjo stabilnost na trgu.
V letošnjem drugem
polletju bodo imeli Stroji dokaj neugodno odpremo, dela pa bo vendarle dovolj.
S pomočjo Styrie ima dovolj naročil tudi Vzmetarna.
Avstrijska Styria, ki zdaj testira proizvodno kondicijo tega obrata, bo dobila
Najmanj naročil je zagotovljenih za Orodjarno in Pnevmatiko. Za slednjo iščejo nove trge, predvsem skušajo dobiti zastopnika za grško tržišče, ki ga zdaj preverjajo. Navezujejo pa stike tudi z drugimi firmami v Evropi in iščejo nadomestne programe za lahko obdelavo.
Za Orodjarno so našli novega kupca, firmo Sogedare v Franciji. Če bi pridobili še nekaj takih, bi se za ta program začeli pisati lepši časi.
Problem je, ker cene za to proizvodnjo še vedno niso ustrezne, čeprav so boljše, kot so bile. Morali bi znižati stroške, to pa brez investicijskega vlaganja ni mogoče. Iščejo pač naročila za strojni park, ki ga imajo na razpolago. Okrepiti bodo morali komercialo in veliko več kot doslej vložiti v razvoj celotne lahke obdelave in pnevmatike.
Na pragu 2. polletja 1997 seje v STO pojavil še dodaten problem:
Zaradi velikih težav v Jeklolivarni je postalo ogroženih 300 delovnih mest
v tej družbi, saj bi bil brez ulitkov velik del obdelave onemogočen.
Vzmetarno v najem, r | i	l£©t kaže, bo dela
MU posluje £S~”
bolje kot lani
Kot je povedal direktor Strojev in tehnološke opreme
v
dr. Milan Švajger, so se poslovni rezultati tega podjetja v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim precej izboljšali.
Če bodo dobili to naročilo, bodo imeli zagotovljeno delo in prihodek za vse prihodnje leto,
Ulitkov namreč zadolženo podjetje, kot je STO, pri zunanjih dobaviteljih ne more kupovati, so pa sestavni del večine končnih izdelkov, ki jih ta družba odprem lj a.
hkrati pa zaposliti tudi večino ljudi, ki delajo v teh dveh obratih, razen tistih iz skupnih služb.
“Odločitev o priključitvi obrata iz sestrske družbe, ki gre v stečaj, je bila za vodstvo STO neprijetna in zelo težka, saj smo sami v velikih težavah.
Morali smo pač izbirati med večjim in manjšim zlom in izbrali smo manjše, saj smo le tako lahko zagotovili nadaljnjo proizvodnjo za večino naših delavcev, ” je ob koncu pogovora poudaril dr. Švajger.
Mojca Potočnik
Zato so bili prisiljeni s I, julijem vzeti v najem težko livarno in modelarno,
Obrambni minister Turnšek na Ravnah
V četrtek, 19. junija 1997, je družbo STO obiskala delegacija Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, ki jo je vodil minister Tit Turnšek. O namenu in
rezultatih
obiska je	Od	leve:	Teodor	Geršak, Tit Turnšek, Srečko Kokalj
direktor STO ------------------------------------------------------------------------------------------
dr. Milan Švajger povedal naslednje:
“Z vsemi proizvajalci vojaške opreme se bo minister za obrambo sestal šele jeseni. Mi. kot eden največjih proizvajalcev opreme za Slovensko vojsko, pa smo želeli, da pride k nam že prej, kajti za nas je zelo pomembno, da vemo, ali se bo nabavna politika prejšnjega ministrstva nadaljevala tudi pod sedanjim ministrom ali ne.
Ministra Turnška, ki nas je obiskal v juniju, smo seznanili z možnostmi naše proizvodnje in s programi, ki smo jih uresničevali doslej. Povedal nam je, da se bo večina projektov, začetih v preteklih letih, še nadaljevala, nekateri pa se bodo ustavili. Nekatere programe bomo morali intenzivirati, zato bo treba zanje usposobiti več ljudi, kar pomeni, da nas čaka prestrukturiranje kadrov. To ne bo vedno lahko, pomembno pa je, da bomo imeli delo še naprej.
Kolikor vem, je bil minister Turnšek z obiskom v Železarni Ravne zadovoljen.”
M. P.
JEKLOLIVARNE NE BO VEČ?
Splošno znano je, da je Jeklolivarna v težavah že dolgo, z izgubo je poslovala - tudi v letih, ko je Železarni Ravne v celoti še dobro šlo. Investiciji v minilivarno in težko livarno nista prinesli pravega uspeha, predvsem slednja je ob razbitju Jugoslavije ostala brez svojega osrednjega programa - ulitkov za proizvodnjo vojaške opreme.
Potem ko se je dolgoletni ravnatelj Jože Matitz leta 1988 upokojil, je njegovo mesto prevzel dipl. inž. Edvard Štrucl, ki je videl rešitev za to proizvodnjo v bistvenem zmanjšanju števila zaposlenih. Sledile so številne predčasne upokojitve in prerazporeditve, število zaposlenih se je od okoli 600 skrčilo na dobrih 300. Potem ko so pod vodstvom direktorja Andreja Kokalja raz-formirali skupno podjetje Železarno Ravne in nato še preostale skupne službe Poslovnega servisa, se je število zaposlenih v Jeklolivarni znova nekoliko povečalo, saj so morali oblikovati lastne skupne službe in izpopolniti manjkajoča delovna mesta v proizvodnji. Težko je bilo namreč zadovoljevati vse večje zahteve kupcev, zaradi neobvladanja tehnologije pa cene niso pokrivale stroškov, ki so nastajali ob taki proizvodnji. Veliko je bilo poskusnih naročil, vse premalo pa serijskih.
V začetku leta 1993 je postal direktor Jeklolivarne dipl. inž. Jože Studcnčnik in jo je vodil do aprila 1996. Medtem ko je bil ob prevzemu dolžnosti
prepričan, da so ga postavili za pogrebnika livarstva na Ravnah, je ob odhodu iz podjetja vedel, da ima določene možnosti za preživetje. Predvsem je livarstvo potrebno za predelovalna podjetja, zaradi slabih rezultatov v preteklosti pa bi nujno potrebovalo finančno pomoč. Čeprav je bila z drugimi železarskimi podjetji vred podržavljena, pa Jeklolivarna prave pomoči od države ni dobila. Najemala je lahko le posojila, vendar jih je morala drago plačevati.
V letu 1995 je vodstvo koncerna SŽ odločilo, da mora vsako železarsko družbo voditi tričlanska uprava. Glavnemu direktorju naj bi pomagala še tehnični in finančni oz. komercialni direktor. Februarja tega leta je postal pomočnik uprave za komercialo v Jeklolivarni dipl. inž. Viljem Štifter, ki je v aprilu 1996 tudi nadomestil direktorja Studenčnika. Ta je odšel v Metal.
V tem času je proizvodnja Jeklolivarne še naprej potekala po ustaljenih tirih - tako so vsaj nakazovali rezultati, objavljeni vsak mesec v Novicah, stroški oz. dolgovi pa so vse bolj naraščali in privedli podjetje tako daleč, da ni bilo več sposobno poravnavati stroškov, razen najnujnejših in tistih, ki jih je določil direktor. Bile so težave z izplačevanjem plač, in ko je Uprava SŽ v aprilu 1997 poslala v Jeklolivarno Ravne novega člana Uprave dipl. inž. Milana Košcljnika, ki so ga po odstopu Viljema Štiftcrja preimenovali v v. d. direk-
torja, se je ta znašel v stavkovnih razmerah. Prvi in drugi mesec so se ob pomoči sestrskih družb še reševali, Svobodni sindikat oz. SKEI seje z novim direktorjem tudi sporazumel za mirno reševanje izjemno težavnega položaja podjetja. V nasprotju z njim je sindikat Neodvisnost KNSS z ostrim sindikalnim bojem nadaljeval, kar je privedlo tudi do večdnevnega izpada proizvodnje ter prihodka v maju. To je bila voda na mlin tistim, ki so si želeli, da za Jeklolivarno ne bi bilo drugega izhoda kakor stečaj. Zaradi manjših prilivov je bilo podjetje še manj sposobno poravnavati stare obveznosti, posledica tega pa je bila, da Jeklolivarna v juniju ni dobila pravočasno litine iz Metala in ni mogla nadomestiti zaostankov, ki so nastali ob stavkah v aprilu in maju.
Da je bila mera polna, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v maju deloma, junija pa v celoti prenehalo sofinancirati socialne programe v Slovenskih železarnah. Ker Logistični center ni dobil denarja za plače od države, ga je terjal od matičnih družb svojih delavcev. Od Jeklolivarne denarja ni dobil, zato ji je “njene” delavce vrnil. I. 6. 1997 se je v Jeklolivarno iz Logističnega centra vrnilo 84 delavcev, od tega 58 invalidov, 28 invalidov pa je bilo v podjetju že (še) zaposlenih.
Ker ni bilo denarja niti za plače, niti za financiranje proizvodnje, Jeklolivarne ni bilo več mogoče rešiti.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Novembra leta 1980 je začel v Kovačnici obratovati avtomatski kovaški stroj firme GFM iz Avstrije. Naprava je vrsto let zelo dobro delovala; kljub temu, da je bila v obratovanju skoraj neprekinjeno, na njej dolgo ni bilo večjih okvar in ni povzročala zastojev v proizvodnji. Kar je bilo napak, so bile posledica “človeškega dejavnika”, tudi strojelom pred dvema letoma.
KOVAŠKI STROJ
BODO PRENOVILI
tem meram in načinom izvedbe. Precej težav imamo tudi zaradi prevozov čez mejo, čeprav se naša uvozno-izvozit a služba zelo trudi, da ni zastojev zaradi začasnega uvoza in izvoza posameznih delov, ki jih obdelujejo v GFM ali pri nas.
Našim vzdrževalcem iz Metala, Eltesa, Šerpe in Inštalaterja pomagajo trije monterji iz Avstrije. Delajo po 12 ur dnevno, tudi ob sobotah, zato sem prepričan, da bo obnova končana v predvidenem roku.
Zaradi težav pri vzdrževanju -nekateri ključni deli so zastareli in jih ni moč dobiti na tržišču, temveč jih je treba posebej naročati - so se v Metalu že pred časom odločili za posodobitev te pomembne kovaške naprave. Ker ni bilo denarja, so z deli dolgo odlašali, pred kratkim, 2. junija 1997, pa so stroj začeli razstavljati, čistiti, popravljati še uporabne dele ter zamenjevati neuporabne. Dela naj bi bila končana sredi avgusta.
Kakor je povedal vodja projekta dipl. inž. Ivan Pungartnik, bodo v celoti obnovili mehaniko, krmilje in hidravliko stroja.
“Marsikaj od tega bi lahko vzdržalo še nekaj let, toda tehnika, elektronika je tako napredovala, da je krmilje, vgrajeno v ta stroj pred / 7 leti, že popolnoma zastarelo - stroj upravljamo z relejno tehniko in s CNC, zdaj pa bomo vgradili digitalno tehniko oziroma Siemensov krmilnik S5. Zaradi sodobne elektronike bo tudi hidravlika enostavnejša in jo
bo laže vzdrževati. Prej je bilo v stroju 13 različnih črpalk z elektromotorjem, zdaj bodo zadostovale tri. Potrebovali smo dva rezervoarja za 8.000 litrov hidravličnega olja, po novem ho zadošča! en bazen s prostornino 4.300 litrov. Tudi mazalni sistem bo enostavnejši.
Pri popravilih od 1088. leta naprej smo imeli precejšnje težave z nadomestnimi deli. Ker so te stroje že pred leti umaknili iz proizvodnje, posamezni deli niso več na razpolago na tržišču. Naročati jih je treba posebej, zato so dobavni roki dolgi, cene pa visoke, posamezni elementi tudi niso zanesljivi. Zato se je zanesljivost obratovanja tega stroja vse bolj zmanjševala.
Kljub temu smo bdi ob razstavljanju stroja presenečeni, ker so nekateri deti tako dobro ohranjeni. Kar bo mogoče, bomo ohranili. S tem bo obnova cenejša, hkrati pa zahtevnejša, saj se moramo z novimi deli prilagajati
To je za nas zelo pomembno, da bi bil izpad proizvodnje čim manjši. Da ne hi izgubili kupcev, iščemo v tem času usluge pri nemški firmi IVitten; kar je mogoče, kujemo na 1200- tonski stiskalnici; z nekaterimi kupci smo se dogovorili za kasnejše dobave.
Vrednost obnove smo ocenili na približno tri milijone mark, pri čemer pa ni všteta vrednost dela naših delavcev in nekaterih del, ki niso bila predvidena, pa se je pri razstavljanju stroja pokazalo, da so potrebna. ”
Inženir Pungartnik po prvih tednih dela ni skrival zadovoljstva, ker so se obnove končno lotili. Vesel je, ker se je delovna ekipa dobro ujela in ker so tudi avstrijski monterji z znanjem in s pripravljenostjo naših ljudi za delo zadovoljni.
Mojca Potočnik
EDINI IZHOD -
STEČAJ
(Nadaljevanje s 4. strani)
Finančno stanje Jeklolivarne je bilo ob koncu junija tako katastrofalno, da podjetje ni moglo več plačevati niti najnujnejših obveznosti; ker je bil žiro račun blokiran neprekinjeno že več kakot 90 dni, so bili izpolnjeni vsi pogoji za začetek stečajnega postopka.
Vodstvo podjetja Slovenske železarne - Jeklolivarna Ravne, podjetje za proizvodnjo jeklolitine in litih izdelkov, d. o. o. je 2. julija 1997 na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložilo predlog za začetek stečajnega postopka. Sklep o tem je sprejela skupščina podjetja. Sodni senat v sestavi: okrožna sodnica Vera Tcrnik, predsednica stečajnega senata, ter okrožni sodnici Karolina Kaker in Anica Večko - Dimc, kot članici senata, je 10. 7. 1997 predlog sprejelo in objavilo začetek stečajnega postopka. Od tega dne se naslov firme dolžnika glasi Slovenske železarne Jeklolivarna Ravne, podjetje za proizvodnjo jeklolitine in litih izdelkov, d. o. o. - v stečaju.
Za stečajnega upravitelja je sodišče določila odvetnika Mirana Kosa, upnike pa je obvestilo o začetku stečajnega postopka z objavo na oglasni deski sodišča in v Uradnem listu Republike Slovenije.
Kakor je povedal stečajni upravitelj, imajo upniki dva meseca po objavi stečaja v Uradnem listu čas prijaviti svoje terjatve do Jeklolivarne.
Vsem zaposlenim v Jeklo-livarni je II. 7. 1997 prenehalo delovno razmerje in so se morali
prijaviti na Zavodu za zaposlovanje oziroma na najbližjem Uradu za delo. Ker sta družbi Armature Muta in Stroji in tehnološka oprema vzeli v najem mini-livarno, težko livarno in modclarno, se je lahko takoj znova zaposlilo 247 delavcev -147 v Armaturah in 100 v STO. 159 jih je ostalo na Zavodu za zaposlovanje, kjer bodo od avgusta dalje prejemali nadomestilo za plače, ki izhaja iz dosedanjega dela. Od dolžine delovne dobe je namreč odvisno, kako dolgo bodo prejemali to nadomestilo.
Ker je šlo podjetje v stečaj, delavci ob odhodu na zavod odpravnine niso dobili; še naprej bodo imeli osnovno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zavarovanje pa si bodo morali urediti in plačevati sami.
Jeklolivarna finančno ni več sposobna zagotoviti delavcem plač za junij. Terjatve za to plačo bodo šle v stečajno maso, ostale družbe SZ na Ravnah pa bodo prispevale sredstva, da bodo nenadoma brezposelni delavci Jeklolivarne dobili vsaj izplačilo v oblilki delnega regresa ali pomoči v višini 50.000 SIT.
Kakor za ostale upnike, velja tudi za zaposlene, da morajo svoje terjatve do Jeklolivarne prijaviti pri stečajnem upravitelju v roku dveh mesecev od objave stečaja. Plače so pri izplačilih iz stečajne mase na prvem mestu, vendar tudi to ne bo kmalu, saj bo prvi narok za preizkus terjatev na sodišču 8. oktobra. Stečajni upravitelj mora dotlej ugotoviti, kolikšno je premoženje podjetja -dolžnika in poskušati obogatiti stečajno maso, da lahko potem začne s poravnavanjem obveznosti do upnikov.
Če stečajni upravitelj ugotovi, da je možno nadaljevati proizvodnjo, in upnike prepriča, da sc sporazumejo za odložitev plačila in za znižanje zneskov terjatev, se lahko začne poskus prisilne poravnave v stečajnem postopku. V tem primeru bi podjetje Jcklo-livarna znova začelo delovati.
Tragično je, da zaradi sedanjega stanja v Jeklolivarni tudi socialnega programa, kot je bil značilen za vse dosedanje primere ugotavljanja delovnih presežkov po tako imenovani “mehki varianti”, ni mogoče zagotoviti. Tako bodo ostali “ibržni” jeklolivarji brez vsega.
Sodišče je objavilo podatke, da je knjigovodska vrednost premoženja dolžnika na dan 31. 5. 1997 znašala 1.879.342.000,00 SIT, dolg v obliki posojil znaša 368.992.000,00 SIT, druge obveznosti do upnikov pa znašajo 891.078.687,75 SIT. Podjetje je imelo zadnjih šest mesecev žiro račun blokiran skupno 151 dni, bilanca pa je bila že za leto 1996 slaba.
Glede na to, da je Jeklolivarna prva med železarskimi družbami na Ravnah, ki je šla v stečaj, se delavcem in drugim poraja vrsta vprašanj, zakaj in kako je do tega prišlo. Znano je, da so delovne presežke ugotavljali že dolgo časa, vsaj pred novim letom, nazadnje pa so še tiste, ki so bili v Logističnem centru, vrnili v Jeklolivarno. Tako so vsi, ki bodo v tem podjetju ostali brez dela, izgubili možnost dobiti odpravnino, kakor so jo prejemali viški pred njimi.
Plačilna sposobnost Jeklolivarne je že dolgo slaba, s proizvodnjo se je ustvarjala izguba, lastnik pa je direktorju Viljemu Štifterju dovoljeval, da je najemal drage kredite in s tem podjetje še bolj zadolževal in potapljal. Ko je prišel na Ravne zadnji direktor Jeklolivarne Milan Košeljnik, je imel v rokah vrsto obljub, da mu bodo pomagali, pomoči pa potcin ni bilo, niti iz Ljubljane, niti od sestrskih družb na Ravnah, niti od (dela) lastnih delavcev - prej nasprotno.
Glede na to, da je za kovinsko predelavo livarska proizvodnja na Ravnah potrebna, je težko razumeti, da podjetja, ki jo je vodilo, ne bo več, livarsko proizvodnjo, vsaj večji del, pa bodo vodili predelovalci. Odgovore na ta in še druga vprašanja bo najbrž v kratkem zelo težko dobiti.
Mojca Potočnik
PRAZNIK
05
DELOVNEM
JU5ILEJU
Kljub težavnim razmeram v nekaterih železarskih družbah niso nehali ceniti zvestobe delu in podjetju.
Sindikut in vodstvo STO sta vse zaposlene, ki so (ali bodo) v letu 1997 dopolnili 10, 20 ali 30 let dela v podjetju, v petek, 23. maja, povabili na kosilo na Pimski vrelec. Kakor vidimo, so se za spomin tudi slikali. Ce sc leta ne poznajo na obrazih, nuj povemo: od Zgoraj navzdol so razvrščeni 10-, 20- in 30-lcLniki.
To seveda ob jubileju še ni vse. Za zvestobo podjetju dobi vsak jubilant še denarno nagrado: za deset, let dela dobrih 40.000 SIT, za 20 let 61.000 SIT in za 30 let 81.000 SIT in nekaj drobiža.
Tridesetletniki imajo še možnost enotedenskega rekreativnega dopusta na morju ali v toplicah.
Letos so lahko izbirali med Simonovim zalivom v Izoli in Lendavskimi toplicami.
M P.
OSKRBA Z ENERGIJO v maju 1997
Dobava primarnih energentov je bila maja v redu, nemoteni sta bili proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti.
Odstopanja porabe zemeljskega plina od mesečnega plana, ki je eden glavnih primarnih energentov, so podana za posamezna podjetja v tabeli.
V maju so	porabo zemeljskega plina najbolj presegli	v	družbi	Stroji in	tehnološka	oprema,	v
Jeklolivarni pa je bila poraba le polovična. Skupna poraba plina je bila za 8 odst. večja od načrtovane.
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 9,7 m3 in od zunanjih dobaviteljev 12 m3 odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 21,7 m3. Za sežig pa smo zbrali 46.700 kg odpadnega olja,	in sicer: 5.000 kg od družb železarne, 22.100	kg s	cepljenjem	emulzij in	od zunanjih
dobaviteljev 19.600 kg.
Za normalno	obratovanje in oskrbo porabnikov z energenti	smo opravili načrtovane preventivne	preglede	in
vzdrževalna dela	na energetskih napravah in omrežju.
Na podlagi naročil smo opravili tudi več servisnih del in predelav na strojnih napravah in omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike.
Miran Fužir, dipl. inž.
DRUŽBA	PLAN PORABE (Sm3)	PORABA (Sm3)	INDEKS
SŽ - METAL Ravne, d. 0. 0.	2.253.630	2.389.495	106,03
SŽ - JEKLOLIVARNA Ravne, d. 0. 0.	76.950	38.586	50,14
SŽ - STROJI IN TEH. OPR. Ravne, d 0. 0.	31.420	68.903	219,3
ENERGETIKA Ravne, d. 0. 0.	171.300	238.737	139,37
SKUPAJ	2.533.300	2.735.721	107,99
DOPOLNILO k članku Energetika Ravne med energetsko najbolj učinkovitimi slovenskimi podjetji iz prejšnje številke Fužinarja: Izvajalec projekta Energetska zasnova Mežiške doline je bilo podjetje KORING, d. o. o. s Prevalj v sodelovanju z Energetiko Ravne.
Uredništvo
RAVENSKI GASILCI V POMURJU
Pomurski gasilci so 7. junija letos pripravili 15. delovno - športno tekmovanje poklicnih gasilcev Slovenije v Gornji Radgoni.
Tekmovanja seje, kakor v preteklih letih, tudi letos udeležila ekipa Gasilskega zavoda Ravne na Koroškem. Ker so bili doslej navajeni zmagovati, letos pa jim športna sreča ni bila tako naklonjena, o svojem sodelovanju niso preveč na glas poročali. Pa vendar, včasih je dobro upoštevati olimpijsko geslo:	Pomembno	je
sodelovati, ne zmagati
Torej, ravenski poklicni gasilci so sodelovali na letošnjem 15. delovno - športnem gasilskem tekmovanju in v gasilski disciplini dosegli 11. mesto med 15 ekipami iz vse Slovenije.
Prihodnjič pa lahko, z nekaj več sreče, znova zmagajo.
M. P.
JUNKERS
SE JE PREDSTAVIL V KOTLJAH
V nedeljo, 22. junija, je bila pred kotlarno v Kotljah svojevrstna razstava.
Tam se je namreč ustavil infomobil nemškega proizvajalca plinskih kotlov - firme Junkers - in njegovi svetovalci so ljudem, ki so množično prihajali na prizorišče, predstavljali svoje izdelke in svetovali, kako lahko najbolj ekonomično in v zadostni meri ogrevajo prostore v svoji stanovanjski hiši.
Ko seje zbralo več ljudi, so poslušali predavanje, nato pa so k svetovalcem prihajali posamič, vsak s svojimi problemi in vprašanji. Živo je bilo - v tem, sicer odmaknjenem in mirnem delu Kotelj - vse od 9. ure dopoldne do 19. zvečer.
Skratka, predstavitev plinskih kotlov firme Junkers, ki jo je organizirala Energetika Ravne, je lepo uspela. Tisti, ki zanjo niso pravočasno izvedeli, pa potrebujejo kakršenkoli nasvet v zvezi z ogrevanjem, se lahko oglasijo pri svetovalcih v Energetiki. Prijazno jih bodo sprejeli.
M. P.
Metal Ravne in skrb za okolje -uvajanje sistemov EMS
Varovanje okolja postaja v svetu in pri nas tema, ki vzbuja vedno več pozornosti in zanimanja javnosti. Podjetja se vse bolj posvečajo učinkom, ki jih imajo njihove dejavnosti, izdelki in storitve na okolje. Prijazen odnos do narave predstavlja močno orožje v boju za prostor na tržišču, kjer ni pomembno več samo to, kako kvaliteten je proizvod, temveč tudi, kakšen vpliv ima na živa bitja in okolje in v kakšnih razmerah je bil proizveden. Zato je postalo ravnanje z okoljem pomemben dejavnik pri načrtovanju razvoja podjetij.
Tega se zavedamo tudi v Metalu in konec leta 1996 seje vodstvo dražbe odločilo za velik poslovni korak, za uvajanje sistema upravljanja z okoljem - EMS. Pri tem je kot orodje za izvedbo programa izbralo standard ISO 14001, ki nadgrajuje standard ISO 9001; ta v Metalu uspešno deluje že peto leto.
Kaj so sistemi EMS?
EMS - sistemi upravljanja z oko-jem - so po definiciji organizacijska straktura z jasno določenimi odgovornostmi, postopki, procesi in sredstvi, ki omogočajo vzpostavitev učinkovitega upravljanja z okoljem v organizacijah. Vsi pomembnejši vplivi na okolje, ki jih ima določena organizacija, so na te način obvladani, kar po eni strani preprečuje nepredvidene dogodke, po drugi pa omogoča sistematičen pristop k trajnemu izboljševanju okoljevarstvene prakse. Zasnova sistema ni nova, saj so ga nekatera podjetja v ZDA, zahodni Evropi in na Japonskem uporabljala že v zgodnjih sedemdesetih letih. Razlog za to so bile številne ekološke nesreče in katastrofe.
Sistem zahteva, da je podjetje ustrezno organizirano. Opraviti mora ekološke, fizikalne in kemične razis-
kave ter oceniti vplive na okolje. Razviti mora postopke za redno meijenje teh vplivov in skrbeti za redne meritve. Redno mora spremljati zakone s področja varstva okolja in s tem izključiti možnost, da bi obremenili okolje bolj, kot dovoljuje zakonodaja.
EMS zahteva ne samo redno nadzorovanje odpadnih snovi, temveč tudi in predvsem spremljanje vseh snovi od prihoda v podjetje do odpadkov ter nadzorovanje porabe vseh energentov, vode, surovin. Količino odpadnih snovi je namreč treba zmanjšati že na izvoru z boljšim gospodarjenjem z vhodnimi snovmi.
Čeprav si je nekdanja Železarna Ravne močno prizadevala zmanjševati negativne vplive na okolje, je ostalo nerešenih precej problemov. Za uspešno izvedbo sistema bo potreben trud vseh zaposlenih in predvsem v začetni fazi tudi denarna sredstva. Zavedati se moramo, da nam bo to zagotovilo boljše življenjsko in delovno okolje, hkrati pa bo to v prihodnje pogoj za uspešno poslovanje vsake organizacije in podjetja.
Bernarda Drofenik, dipl. inž.
INVALIDSKA I LI LI I VILIIIA -CELOVIT PDISTCP
(Povzetek pripravniške naloge)
Živimo v času, ko so spremembe edina stalnica, ki nas spremlja. Nekatere spremembe v zvezi z delom in ekonomskimi pogoji so pomemben stresogen dejavnik (npr. izguba delovnega mesta, Finančne težave ipd.). S slabšanjem delovnih razmer in z manjšim preventivnim varstvom delavcev prihaja do naraščanja zdravstvenega absentizma in invalidnosti zaposlenih.
BOLNIŠKI STALEŽ
Več kot 50 odstotkov bolniškega staleža ne izhaja iz bolezni, temveč iz drugih vzrokov, kot so pogoji dela, slaba organizacija dela, poškodbe pri delu, pritiski na delovnem mestu, konflikti s sodelavci, odnosi med podrejenimi in nadrejenimi, obveznosti izven podjetja, nezainteresiranost, dopolnilni vir dohodka ipd.
Zavedati se moramo, da je vzrokov za bolniško odsotnost več in da bolniška ne more nastati, če delavec ne vstopi v ambulanto. Izbor je torej v človeku, ki odloča, kaj je zanj lažje, bolj ugodno ali bolj smotrno. Delodajalec praktično nima zakonske možnosti, da bi vplival na bolniško odsotnost, vendar mora rešitev iskati znotraj podjetja in ne zunaj njega, še najmanj v zakonodaji. V osnovi si mora prizadevati za spremembo miselnosti, za pripadnost podjetju, integracijo interesov delavcev in delodajalcev (Kožar, 1995:21,22).
Bolniški stalež v Metalu
Bolniški stalež v Metalu Ravne, d. o. o. ni zaskrbljujoč. Spodbuden je podatek, da je povprečna bolniška odsotnost v Metalu leta 1995 znašala 6,8 odst. (Projektna skupina za invalidsko problematiko SŽ, 1996:3,4), leto kasneje pa je bila za 0,68 odst. manjša. Leta 1996 je torej povprečni bolniški stalež znašal 5,5 odst., na Ravnah pa 5,2 odst.
S tem smo prestopili mejo 6-odstotne bolniške odsotnosti, ki jo po ugotovitvah prof. dr. Sama Modica, večletnega direktorja Inštituta za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani, glede na naše gospodarske razmere in zakonodajo lahko toleriramo (Kožar, 1995a:4).
Dejavniki, ki vplivajo na bolniško odsotnost
V primeru, da bolniški stalež poraste, lahko na njegovo zmanjšanje zelo učinkovito vplivamo z določenimi preventivnimi varnostnimi ukrepi in s pravilnimi pristopi k človeku (v nadaljevanju so opisani). To lahko dosežemo s pozitivnim vplivom na navedene dejavnike, ki povečujejo oziroma znižujejo bolniško.
Delovni pogoji
K delovnim pogojem prištevamo:
- ergonomijo (odnos med človekom in delovnim okoljem (Pirc, 1996:4); na tem področju ugodne rezultate dosegamo počasi, vendar ugodno vplivajo na zmanjšanje bolniške odsotnosti, povečujejo zadovoljstvo pri delu, stroški so nižji in produktivnost višja (Kožar, 1995:58))
- ekologijo (treba je vlagati v ekološko sanacijo za zagotavljanje mikroklimatskih pogojev, kar neposredno sicer ne vpliva na bolniško odsotnost, dolgoročno pa ne povzroča potrebe po begu iz nezdravega in neprivlačnega okolja (Kožar, 1995:61))
- nesreče pri delu (nesreče pri delu predstavljajo večplasten problem izpad zaradi bolniške, upadanje motivacije za delo drugih delavcev, odškodnine, ki bodo šele prišle do izraza, lahko dokončna izguba usposobljenega delavca (Pirc, 1996:4)).
Motivacija za delo
Pomembno je, da poznamo, kaj je tisto, zaradi česar nam drugi sledijo, poslušajo, z užitkom delajo za
nas, delajo dobro, celo odlično, navdušeno. Praviloma so močnejši in trajnejši notranji motivi. Če ugotovimo, da delavci niso motivirani, je to izključno problem vodenja (Pirc, 1996:8). Nezmožnost za delo je posledica fizičnih težav (poškodb, bolezni) in tudi motivacije (psihofizično stanje) (Kožar, 1995:72).
V ospredju je predvsem motivacija, ki izhaja iz dela samega.
Faktorje, ki vplivajo na tovrstno motivacijo, Herzberg imenuje motivatorji:	uspeh pri delu,
priznanje za uspehe, zanimivost dela, povečana odgovornost ter možnost osebnega in strokovnega napredovanja (Kožar, 1995a: 8).
Pripadnost podjetju in socialna klima
Kjer je klima v podjetju slaba, je večina delavcev odtujenih, značilni so visok odstotek bolniške, nizka produktivnost in slaba kakovost izdelkov (Kožar, 1995a:9). Za klimo v podjetju je daleč najpomembneje doseči, da se zaposleni identificirajo s cilji podjetja. Delodajalec mora zato redno seznanjati delavce s cilji podjetja, jim te cilje približati in se truditi, da jih prepoznavajo kot svoje (Kožar, 1995:80).
Komunikacija
Za uspešno komuniciranje na delovnem mestu naj bi upoštevali določena pravila:	pristojnost za
komunikacijo (ali lahko komu brez odobritve nadrejenega nekaj sporočamo), razumljivost sporočila, ugotavljanje možnosti uresničitve sporočila, razumeti ljudi, ki jim sporočilo posredujemo (Pirc, 1996:19). Sporočila posredujemo večinoma po treh kanalih hkrati: z besedo (verbalno), z glasom (tonaliteto) in z govorico telesa (neverbalno). Kot prejemniki komunikacije tem kanalom pripisujemo različno pomembnost, in sicer besedam samo 7 odst., glasu 37 odst. ter govorici telesa 56 odst. (Pirc, 1996:22). Za dobro komunikacijo je pomembno sproščeno razpoloženje, povratno sporočilo (konkretno na dogodek in časovno blizu dogodka), odprtost do sogovornika in očesni kontakt (Pirc, 1996: 25-29). Pohvale nam velikokrat zbežijo mimo, na njih enostavno pozabimo, na graje pa nikoli. Če je pohvala umestna, se ne obotavljajmo in izrabimo vsako morebitno priložnost ter pohvalimo tudi javno, pred ostalimi (Pirc, 1996:29). Tudi za kritiko velja podobno. Kritizirajmo, kadar je umestno, vendar ne žalimo, zato jo izrekajmo vedno na štiri oči (Pirc, 1996:30).
Izobraževanje
Na nekatere dejavnike lahko predvsem z izobraževanjem zelo vplivamo:
• stopnja samostojnega odločanja zaposlenega
• stopnja, do katere nadrejeni seznanjajo podrejene s cilji podjetja
• nagrajevanje, ki kaže, koliko je podjetje usmerjeno k dosežkom in dajanju nagrad za individualne ali skupinske uspehe
• stopnja, do katere nadrejeni dajejo podporo in
zadovoljujejo emocionalne potrebe podrejenih
• stopnja, do katere daje vodstvo možnosti za individualni razvoj in uporabo novih znanj
• stopnja svobode eksperimentiranja, inoviranja s strani zaposlenih, brez bojazni zasmehovanja in kazni
• stopnja, do katere je delo podrejenih formalizirano, kontrolirano
• odprava monotonosti (Vrčko, 1995a: 1,2).
Kako lahko vplivamo na bolniško?
Na bolniško lahko vplivamo na dva načina:
1. Trda varianta
Problema bolniške odsotnosti se lotevamo z represijo v smislu poostrene kontrole bolniškega staleža, grožnje z odpustom, s prerazporeditvami na težje in slabše delovno mesto ipd. Ti ukrepi sicer hitro prinesejo določene rezultate, vendar so ti le kratkoročni (Kožar, 1995:90).
2. Mehka varianta
Mehka varianta je bolj globalna, zato je težja, dražja in počasneje pokaže rezultate. Spremembe na človeškem dejavniku prinesejo ne le manj odsotnosti, pač pa večjo mobilnost, pripadnost podjetju, izboljšujejo socialno klimo, s tem pa tudi produktivnost, kar je končni cilj vsakega podjetnika. Tak pristop je celovit, saj posega v celotno delovanje podjetja (Kožar, 1995:91). Mehka varianta zagovarja pristope, kot so sprememba stališč, mnenj in navad, animacija in agitacija, stimulativno nagrajevanje, napredovanje, razgovori z delavci, kontrola bolniške odsotnosti ter inovativnost.
INVALIDSKA PROBLEMATIKA
Eden od vzrokov za visok odstotek bolniškega staleža je lahko tudi invalidska problematika. V Metalu predstavlja problematika invalidov, v nasprotju s problematiko bolniške odsotnosti, velik problem.
Zavarovanci, pri katerih nastane invalidnost, se glede na preostalo delovno zmožnost razvrščajo v tri kategorije invalidnosti:
•	v	1.	kategorijo	invalidnosti	se	razvrstijo
zavarovanci, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti
•	v	II.	kategorijo	invalidnosti	se	razvrstijo
zavarovanci, ki lahko najmanj polovico delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in se ne morejo s poklicno rehabilitacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom
•	v	III.	kategorijo	invalidnosti	se	razvrstijo
zavarovanci, ki lahko po poprejšnji poklicni rehabilitaciji ali brez nje polni delovni čas opravljajo drugo ustrezno delo (UR.L.RS., št. 12/92, 34. člen).
Širina problematike
V ravenskem delu Metala je bilo decembra 1996 zaposlenih 120 invalidov, kar predstavlja 10,2 odst.
zaposlenih. Tudi razkorak med dotokom novih invalidov in invalidskim upokojevanjem je velik (leta 1996 je na novo pridobilo II. ali III. kategorijo invalidnosti 1,5 odst. zaposlenih, invalidsko se je upokojilo 0,4 odst. zaposlenih). Najpogostejši vzrok za nastanek invalidnosti so različne vrste bolezni (75,4 odst.), na drugem mestu so poškodbe izven dela (12,3 odst.), sledijo poškodbe pri delu (10,5 odst.), na zadnjem mestu pa so poklicne bolezni (1,8 odst.). V Metalu se zavedamo problematike invalidov. Eden od vzrokov za širok obseg problematike je seveda v osnovni dejavnosti, ki predstavlja težko industrijo. Te vrste industrija prinaša večjo verjetnost poškodb pri delu, težko delo v nečistem okolju pa pomeni večjo verjetnost različnih obolenj, zaradi katerih se delovne zmožnosti posameznika zmanjšajo. Tudi družbene razmere (manjša socialna varnost) in spremembe v organizaciji podjetij (večje zahteve na delovnem mestu) poglabljajo to problematiko. V podjetju smo zato analizirali delovna mesta, ki so bila najpogostejši vzrok za nastanek invalidnosti. Za nekatere od teh delovnih mest so bile že v preteklosti opravljene ocenjevalne analize. Ocenjevalne analize smo primerjali z omejitvami zaposlenih, ki so pred nastankom invalidnosti delali na teh delovnih mestih. Na osnovi teh omejitev smo v sodelovanju z obrati predlagali določene ergonomske spremembe oziroma dopolnitve. Kazalo pa bi preučiti ključna delovna mesta in razmisliti tudi še o drugih možnih rešitvah, ki bi delavcu na različnih področjih olajšale delo, zmanjšale bolniško odsotnost in invalidnost.
Preventivna dejavnost
Usmeriti se moramo na zdrave delavce in iskati rešitve za preprečevanje invalidnosti. Invalide pa je treba z ustreznimi programi pravočasno usposobiti za druga dela, saj moramo upoštevati, da se z usposabljanjem predvsem razvijejo, oblikujejo in uveljavijo vse preostale delavčeve sposobnosti. Zlasti pa je treba dati večji pomen obdobju pred uvedbo postopka (v času bolniškega staleža oziroma zdravljenja delavca). Preventivna dejavnost je torej zelo pomembna in je v določenih vidikih tudi zakonsko opredeljena.
Eden od teh vidikov je invalidsko zavarovanje, ki je posebna panoga socialnega zavarovanja in ima poleg preventivne funkcije pomen za reševanje posledic nastale invalidnosti. Preventivna funkcija se kaže v pravočasnem reagiranju, da ne bi prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Temeljni namen invalidskega zavarovanja je v tem, da z določenimi instituti, kot so delo s skrajšanim delovnim časom, razporeditev na drugo ustrezno delo, poklicna rehabilitacija, varuje in zagotavlja zaposlitev, hkrati s tem pa z njihovo pravočasno uresničitvijo (zagotavljanje pravic) preprečuje izgubo delovne zmožnosti (Kalčič, 1996:1). Zakonsko je tudi določeno, da ima zavod pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od organizacije ali delodajalca, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda (Štrovs, 1996:6).
Zelo pomembna pa je tudi sprememba stališč, mnenj zaposlenih o uporabi zaščitnih sredstev za večjo varnost pri delu.
Delavci bodo morali spoznati, da imajo na trgu delovne sile visoko ceno le zdravi delavci (Pirc, 1996:5). Zaščitna sredstva bodo uporabljali predvsem zaradi lastne želje po varnem delu in ne samo zaradi zakonskih predpisov.
Bolniški stalež in invalidska problematika nista sama sebi vzrok, ampak sta širši problem, saj zajemata družbeno, socialno in zdravstveno področje. Problematika zahteva timsko obravnavo, ki zajema celotno področje delovanja zaposlenih. Tako ne bomo dosegali pozitivnih rezultatov le na področju bolniškega staleža in invalidske problematike, temveč tudi v poslovanju podjetja.
Uporabljena literatura:
* Kalčič, M., Kuhelj, J., Štrovs, M. (19%): Uresničevanje pravic i/. pokojninskega in invalidskega zavarovanja s poudarkom na novostih (gradivo za posvet). Odin d.o.o., Ljubljana.
* Kožar, A. (1995): Obvladajmo bolniško - kako jo zmanjšamo in s tem prihranimo. Lunik, Domžale.
■ Kožar, A., Vardijan, l)„ Vrčko, M. (I995a): Bolniški stalež -celovit pristop (gradivo za seminar). Darma d.o.o., Novo Mesto.
■ Kuhar, D„ Lorencin, T„ Pire, V. (1996): Program za zniževanje bolniških odsotnosti - interno gradivo za učno delavnico. Center za tehnološko usposabljanje, GZS Ljubljana.
■ Projektna skupina za invalidsko problematiko SŽ (1996): Poročilo o invalidski problematiki v Slovenskih železarnah -interno gradivo. Slovenske železarne, Ljubljana.
■ Uradni list KS. št. 12/92, 13. marec 1992, Ljubljana.
Irena Rane
PROŠNJA OTROK IN DELAVK IZ RAVENSKEGA VRTCA SOLZICE
Ne uničujte našega igrišča
To prošnjo in razmišljanje namenjamo v branje in razmislek vsem, ki vam ni vseeno, kaj se godi okoli vas. Pa tudi vam, ki vam je vseeno.
Mogoče se bo pa v vas le kaj premaknilo.
Prosimo vas, ne uničujte in ne uničite nam igrišča pri vrtcu SOLZICE na Čečovju.
Prosimo vas zato, ker ga imamo radi, ker ga potrebujemo, da bomo v prvih letih svojega življenja imeli dovolj možnosti za tek, skakanje, plezanje, kotaljenje. Kako naj skačemo, se plazimo, kotalimo in se igramo na igrišču in zelenicah, kjer je polno pasjih iztrebkov, stekla, smeti, ki tolikokrat priletijo kar čez ograjo?
Jesenska opravila na igrišču
Da bo zrasla travica...
Prosimo vas, spoštovane gospe, ki se z vašimi psi tako rade in pogosto sprehajate in sproščate na našem igrišču in dovolite, da se vaš pes na našem igrišču izprazni... In vam je vseeno. Ker, če vam ne bi bilo, bi počistili za seboj, ker bi morali, lak je predpis. Mi to
vemo. Vemo tudi, da so pasji iztrebki lahko zelo nevarni. Tudi vi vse to gotovo dobro veste, pa verjetno o tem bolj malo razmišljate ali pa sploh nič. Samo da vaš pes opravi svoje. Verjemite, radi imamo živali, svojega igrišča jim pa ne damo. Otroško igrišče ne more biti	tudi
pasje igrišče	in
stranišče.
Ali pa vi, ki tako zlahka in hitro čez ograjo kar na	naše
igrišče odvržete	vaše
smeti. Kljub temu, da tudi vi dobro veste, da je to igrišče za otroke in ne smetišče. Da tu	živijo
otroci, da imajo (za spremembo od vas) radi čisto okolje. Ali nikoli ne pogledate čez ograjo na igrišče takrat, ko ga čistimo?
Radi delamo in se veselimo, ko je delo opravljeno, ko je vse lepo in čisto. Zal le za kratek čas, ker vi očitno mislite drugače. Saj nam tudi pomagat nikoli ne pridete. Mi pa še majhni, drobni, stari 3, 4, 5, 6 let, že čistimo za vas, za vami. Se vam zdi to prav? Kakšen zgled ste nam? Kako naj se učimo spoštovanja do vas, takih, kot ste? Pa nas naše vzgojiteljice kljub temu vzgajajo v tem duhu.
Pa vi, mladi, ki tako radi izberete okolico vrtca za kajenje, popivanje, in bojimo se, da tudi za kaj hujšega. Za vami čistimo pločevinke, cigaretne ogorke, razbite steklenice. Naše vzgojiteljice in varuhinje pa se bojijo in trepetajo, da se ne bi kdo kdaj še zbodel...
Kaj seje zgodilo z vami?
Ali vas nima nihče dovolj rad, da bi vam pomagal v srcu pregnati tisto grdo, črno liso, ki vas sili v tako življenje? Ali nimate boljših ciljev za jutrišnji dan?
Pridite k nam, vam bomo mi povedali kaj lepega o življenju. Marsikaj že vemo.
Dragi krajani, občani, draga dekleta in fantje, vse to, kar počnete, kar nas moti in kar vam očitamo, to ni pot v prihodnost. To je korak nazaj, v propad človeka in družbe.
Vsi dobro vemo, da je lepo živeti, da je toliko lepega in dobrega okoli nas. Svet je lep, le ljudje ga kvarimo in onesnažujemo.
Storimo kaj dobrega drug za drugega, da nam bo vsem skupaj laže in lepše.
AH nam boste pomagali pri tem?
SKUPNA AKCIJA DRUŽBE VOGARD IN POLICIJSKE POSTAJE RAVNE NA KOROŠKEM
Predavanje o varovanju premoženja in osebni varnosti
Med poletnimi počitnicami se ponavadi poveča število vlomov v (prazna) stanovanja in hiše ter avtomobile; poslovni objekti, zlasti trgovine in gostilne, pa so vedno privlačna tarča vlomilcev.
avtomobile. Varnostna služba njegovega podjetja pa je predstavila tehnike varovanja. Potem ko podjetje VTZ iz Ljubljane naročniku montira alarmno napravo za javljanje vloma, je le-ta povezana z dežurnim centrom v Vogardu. Če pride do vloma, senzorji sprožijo alarmne signale, ki potujejo po telefonski liniji. Dežurni varnostnik takoj pošlje na teren oboroženo intervencijsko skupino, ki prihiti na kraj vloma v manj kot desetih minutah.
ZBORNICA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZASEBNO VAROVANJE
PODELJUJE
LICENC
ZA FIZIČNO VAROVANJE
vomm d.aa
L „
* m-$yM'	iMumF
jftarme na SKoroZkem
Si, iicimci 0X29Sff
jono m raotum« « m**) i «»of«ou i < i oom » Cu**
'A
C. Oii
V sklop preventivnih akcij, s katerimi naj bi ljudi seznanili z možnostmi zaščite pred vlomi in tatvinami, sodi tudi predavanje, ki sta ga letos prvič skupaj pripravili Varnostna služba iz Vogarda in Policijska postaja Ravne na Koroškem. 17. in 18. junija 1997 so njuni strokovnjaki pred občinstvom v Mežici in na Prevaljah po dvakrat spregovorili o varovanju premoženja in o osebni varnosti. Udeležba na predavanjih je bila (kljub vabilom 130 direktorjem podjetij in ustanov ter vabilom drugim občanom po radiu, kabelski televiziji in s plakati) zelo skromna.
Kot je povedal direktor družbe Vogard Bojan Krajnc, so policisti s pomočjo plakatov opisovali možnosti za varovanje pred vlomi v stanovanja in
V Vogardu, kjer je zaposlenih 80 delavcev, ki se ukvarjajo s čiščenjem, komunalnim urejanjem okolice in z varovanjem na območju Železarne Ravne in tudi zunaj nje, šteje Varnostna služba 25 mož. To so varnostniki 1 (po starem - vratarji) in varnostniki 2 (nekdaj so bili to obhodni vratarji, sodelujejo v intervencijah in so oboroženi). Z zaposlovanjem mladih fantov v prihodnosti se bo kadrovska struktura Varnostne službe še izboljšala, kar je pomembno zlasti ob intervencijah.
V Vogardu so pred dvema letoma dobili licenco za opravljanje nalog varovanja (na sliki). Včlanjeni so tudi v Zbornico za zasebno varovanje RS.
Kako pa je z varovanjem premoženja v železarskih družbah?
Tatvin (vsaj po prijavah sodeč) je manj kot v preteklih letih. Lani je materialna škoda zaradi tatvin znašala 800.000 SIT, pozornost tatov pa so največkrat pritegnili telefonski aparati, razno orodje, varilne elektrode, vrtalni stroji, kotne brusilke, celo moped...
Največ tatvin odkrijejo v podjetjih ob inventurah, ob odhodu zmikavtov z območja železarne pri vratarnicah ali pa policisti v hišnih preiskavah najdejo predmete, za katere se pri preverjanju izkaže, da so “fabriški”.
NOVA KNJIGA S PODROČJA VAROVANJA LJUDI IN PREMOŽENJA
Pred kratkim je v samozaložbi izšla knjiga Sistemi zaščite in varovanja oseb in premoženja. Njen avtor, Renato Golob, domačin, kije sedaj kot strokovnjak za informatiko, računalništvo in varnostno tehniko zaposlen na sedežu Slovenskih železarn v Ljubljani, je po mnenju recenzenta dr. Milana Vršca napisal strokovno knjigo, ki bo prišla prav menedžmentu in strokovnjakom v zasebnem varnostnem sektorju, varnostnim menedžerjem v gospodarskih družbah in drugemu varnostnemu osebju, učiteljem in širšemu krogu bralcev, kijih zanima varnostno področje. Knjiga zapolnjuje dobršen del vrzeli na področju varovanja ljudi in premoženja, zlasti zaščito in varovanje s tehničnimi sredstvi.
Tudi v železarskih podjetjih velja pregovor Prilika dela tatu, zato več t. i. samozaščite ne bi škodilo. Če je oprema pospravljena in zaklenjena v predalih ali omarah, je tudi priložnosti za tatvine manj.
A.Č.
KULTURA
V juniju se je na Ravnah nadaljevala in končala Likovna šola v organizaciji ZKO. Bila je 5. in 20. 6. v prostorih OŠ Prežihovega Voranca.
5. 6. je gledališka skupina OŠ Mežica z igrico Pikapolonček sodelovala na srečanju otroških gledaliških skupin Severovzhodne Slovenije v Benediktu v Slovenskih goricah.
6.6. je mešani zbor Mato iz Čme pripravil svoj 16. letni koncert. V gosteje povabil pevce moškega zbora Gozdar z Lovrenca na Pohorju.
8.6. je mešani zbor župnije Prevalje sodeloval na mednarodni misijonski prireditvi v Pliberku.
12.6. je bil na Prevaljah občni zbor kulturnega društva. Spremenilo je ime in sestavo. Po novem se imenuje Kulturno društvo Prevalje in v njem delujejo tri sekcije: Gledališka skupina, Ženski zbor Karantanija in Klekljarska sekcija. Predsednik je postal Nace Kuzman. Pihalni orkester in zbor Vres bosta samostojni društvi.
13. in 14.6. so se v krajih od Čme do Raven zvrstile zadnje predstave lutkovnega abonmaja. Gostovala je lutkovna skupina Fru fni KUD France Prešeren iz Ljubljane z igrico Zdenka Floriana Tobija.
14.6. je bil v Glasbenem domu na Ravnah koncert diplomantov Akademije za glasbo v Ljubljani. Nastopili so: klarinetista Janez Mazej in Matjaž Emeršič ter domačin Aleksander Kotnik s tubo. Na klavirju jih je spremljal Janko Kastelic, pri tolkalih je bil Manin Cifer, povezovala je Ana Potočnik.
15.6. je bila v Šentanelu kulturna prireditev, na kateri so nastopili Šentanelski pavri in domača folklorna skupina.
15.6. so pri Osojniku v Bistri pri Črni blagoslovili
obnovljeno kapelico. Kip sv. Ožbolta je restavriral Boštjan Oblak z Raven, freske sv. Valentina in sv. Antona Padovanskega pa je naslikal akad. slikar Lojze Čemažar iz Ljubljane. Pri bogoslužju so peli cerkveni pevci z Raven in iz Čme.
20.6. je bil v cerkvi sv. Bolfenka dobrodelni koncert za leški cerkvi. Sodelovali so: Kamniški koledniki s citrarjem Tomažem Plahutnikom, otroci OŠ Leše, mladinski zbor župnije Prevalje in vokalni kvintet Ajda.
21. 6. je bil v Čmi koncert citrarskega orkestra iz Beljaka. V njem sodeluje domačinka Andreja Obojnik. Pel
ffl ^ NOVE KNJIGE
V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE
Ališič, M.: Prvaki. - Ljubljana : Grand prix, 1995
Amon, S.: Tisk in politika v Jugoslaviji (1918-1941). - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, 1996
Antologija angleške poezije. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1997
Barrett, D. V.: Vedeževanje z dlani. - Ljubljana : Domus, 1997
Bergant, F.: Fortunat Bergant : življenje in delo. - Ljubljana : Mladinska knjiga,
1997
Blavatsky, H. P.: Praktični okultizem in druge razprave. - Idrija : Založba Bogataj, 1996
Burnell, I. G.: Moč pozitivnega delovanja. - Ljubljana : DZS, 1997
Dovžan, H.: Priročnik za uspešno prodajo . - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1997
Gauguin, P.:	Gauguin	: življenje in delo. - Ljubljana :	Mladinska knjiga,	1997
Harding, G.:	Blefsikon	trženja. - Ljubljana : Co Libri,	1996
Hčerke... . -	Ljubljana	: DZS, 1997. - (Zbirka Prgišče	dobrih misli)
Hessayon, D. G.: Urejanje vrta. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1997
Hilton, H.: 50 poti do boljšega spomina. - Ljubljana : Forma7, 1997
Holbeche, S.: Prebujenje v spremembo. - Ljubljana : Iskanja, 1997
Jama, M.: Matija Jama : življenje in delo. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1997
Kavčič, B.: Spretnost pogajanja. - Kranj : Modema organizacija, 1996
Kobilca, I.: Ivana Kobilca : življenje in delo. - Ljubljana : Mladiaska knjiga, 1997
Kristan, S.: Kako izdelam diplomsko delo. - Ljubljana : Fakulteta za šport, 1997
Kušej, M.: Prve učiteljice, prve pisateljice - kdo jih še pozna? : ženski prispevek k
slovenski literaturi od začetkov do 1918. - Celovec : Drava, 1996
Lukan,	B.: Gledališki pojmovnik za mlade.	- Šentilj :	Aristej, 1996
Mediji,	etika in deontologija : zbornik. -	Ljubljana	: Fakulteta za družbene	vede,
1996
Mesojedec, U.: Java, programiranje za internet. - Ljubljana : Pasadena, 1997 Mojemu možu z ljubeznijo ... . - Ljubljana : DZS, 1997. - (Zbirka Prgišče dobrih misli)
Mrhar,	P.: Pivi koraki v svet računalništva.	- Nova Gorica : Flamingo, 1997
Narava	Slovenije, stanje in perspektive. -	Ljubljana	: Društvo ekologov Slovenije,
1996
Parker, R. C.: Grafično oblikovanje. - Ljubljana : Pasadena, 1997
Pečjak, S.: Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. - Ljubljana :
ZRSŠ, 1997
Pictroni, P.: Alternativni načini zdravljenja. - Ljubljana : Domus, 1996 Pogrešam te ... . - Ljubljana : DZS, 1997. - (Zbirka Prgišče dobrih misli)
Popovič, J.: Tenis in teniške poškodbe. - Ljubljana : Mediopharmacia, 1997
Schncider, B.: Access za Windows 95 v uporabi. - Izola : Desk, 1997
Sclls, B.: Duša zakona. - Ljubljana : Vodnikova založba, 1997
Tetičkovič, E.: Klinična nevrologija. - Maribor : Obzoija, 1997
Vilhar, B.: Ziljske freske. - Ljubljana, Dunaj, Celovec : Mohoijeva dražba, 1996
Vogrinec, S.: Karate v Sloveniji. - Ptuj : Akademija borilnih športov, 1996
Zagore, M.: Aerobika. - Ljubljana : Fakulteta za šport, 1996
Zerzer, J.: Po koroških poteh. Kulturno-zgodovinski turistični vodnik. - Ljubljana, Dunaj, Celovec : Mohoijeva dražba, 1997
Zorman, M.: Računalnik za vsak dom. - Ljubljana : Prešernova dražba, Vrba, 1997 Žcrdin, A. H.: Generali brez kape. - Ljubljana : Krtina, 1997
Izbor: Datja Molnar
V maju smo pri Riflu v Šentanelu predstavili knjigo Majde Senica - Vujanovič Mavrica nad Šentanelom.
Če vas zanese pot v to koroško turistično vas, si lahko knjigo še kupite.
je nonet Čmjanski pobi. Spored je povezoval prof. Peter Napret.
21. 6. je bil v prevaljski cerkvi koncert združenih zborov iz Podjune in orkestra Slovenske filharmonije. Izvedli so koncertno Mašo v ES-duru Franca Schuberta. Ob instrumentalni spremljavi so peli zbori Danica iz Št. Primoža, Gorotan iz Šmihela in Peca iz Globasnice ter solisti Tiinde Szaboki iz Madžarske (sopran), Barbara Jernejčič iz Ljubljane (alt), Marjan Trček iz Ljubljane (1. tenor), Hannes Mucher iz Celovca (2. tenor) in Peter Cser iz Madžarske (bas). Dirigiral je mag. Stanko Polzer, koncert je pripravila Krščanska kulturna zveza iz Celovca.
24. 6. je bila v Dobji vasi prireditev s kresovanjem ob dnevu dižavnosti. Nastopili so otroški zbor iz Dobje vasi, violinistka Nina Grošelj, harmonikarji David Kajzer in
Naši godbeniki se te dni potijo v Kerkradeju na Nizozemskem. Kako se bodo odrezali, bomo poročali v prihodnjem Fuiinarju.
zakonca Božank ter kitarist in pevec Urban Kotnik. Sledilo je družabno srečanje ob petju koroških pesmi.
24. 6. je PD Ravne priredilo planinsko zabavno prireditev Noč kresničk na Naravskih ledinah. Kulturni spored ob kresu so pripravilil v počastitev dneva državnosti.
27. 6. so Šentanelski pavri in folklorna skupina iz Šentanela gostovali v Šempetru v Savinjski dolini, kamor jih je povabila folklorna skupina Grifon.
M. P.
NAGRADNA KRIŽANKA IZ KOROŠKEGA FUŽINARJA
V junijski številki Koroškega fužinarja smo objavili nagradno križanko.
Rešitev vodoravno: AMIL, STA, NAREDNIK, TR, KRONA, MISLINJA, SIN, OT, TALK, ONO, ARo! OVES, BAVAREC, ERIN, ODEJA, TANGO, MARMOR, ROJ, N1TRA, DS, ING, O TAVA, RMAN, OTIŠ, OMARA, ARGONI, MODERATOR, LB, ASEN, Ml, AKER, NICA, 1K, DO TA.
Nagrajeni reševalci križanke so:
• Aida Belaj, SŽ-JEKLOLIVARNA, d. o. o., ki dobi 1. nagrado: izdelke ali storitve v vrednosti 10.000 SIT iz programa dejavnosti invalidskega podjetja ZIP center, d. o. o.
• Slavka Janežič, Škocjan 38, ki dobi 2. nagrado: blago po izbiri v vrednosti 6.000 SIT v Mladinski kn jigi Ravne - poklanja Eltroming, d. o. o.
• Leopold Jeseničnik, Rudarjevo 17, Črna na Koroškem, ki dobi 3. nagrado: gasilni aparat za avto - darilo Gasilskega zavoda Ravne.
Čestitamo!
Uredništvo
ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Pri odbojkarskem klubu Fužinar je v
času prestopnega roka prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Tako je uprava kluba uspešno zaključila pogovore z dvema reprezentantoma, ki bosta prihodnjo sezono nastopala za ravenskega prvoligaša. To sta Matjaž Hafner, ki je doslej igral pri ljubljanski Olimpiji in je podpisal pogodbo za dve leti, ter Gregor Jerončič, dosedanji odbojkar državnega prvaka Salonita iz Kanala, ki bo po enoletnem nastopanju za Fužinar nadaljeval kariero v tujini.
Pri Fužinarju pa so ostali brez dveh odličnih igralcev. Zaradi študija v Ljubljani bo mladi Bogdan Kotnik igral pri Olimpiji, odšel pa je tudi reprezentant Matjaž Umaut, ki bo kariero nadaljeval pri francoskem prvoligašu Nici. Pri koroškem prvoligašu so se tudi odločili, da bodo dali prosto trem	svojim	dosedanjim	odbojkarjem, in sicer Marku
Verbiču in Petru Šulerju, ki sta okrepila odbojkaije Mislinje,	ter	Ožbiju	Zmagaju,	ki naj bi prestopil k
avstrijskemu prvoligašu Dobu. Nadaljnjo pogodbo je s Fužinarjeni podpisal eden najperspektivnejših slovenskih odbojkarjev David Slatinšek, katerega so vabili v druge klube; v prvi šesterki trenerja Branka Goloba pa bodo poleg omenjenih tudi v prihodnji sezoni igrali Jure Kokot, Marko Drevenšek, Mijo Vukovič, Rasto Oderlap, Aleš Legan, Rok Iglar in Vlado Kotnik. Vodstvo kluba je imelo namero okrepiti ekipo še s svojima dvema nekdanjima igralcema, toda Bojan Mlakar bo še nadalje igral pri Dobu v Avstriji, Andrej Umaut pa je še za eno sezono podaljšal pogodbo s klubom Maseik v Belgiji.
Na članskem državnem atletskem pivenstvu v Novi Gorici, 21. in 22. junija, so tekmovalci KAK Ravne dosegli naslednje uvrstitve: Mojca Vavče je bila druga v teku na 100 m in četrta na 200 m, kjer je s časom 24,97 sekunde izpolnila normo za nastop na olimpijskih dnevih mladih v Lisboni. Luka Leitinger je v	teku	na 400 m	osvojil 5. mesto, Zoran Planinšec je bil
sedmi	na	800	m,	Metoda Videtič pa je bila šesta v
konkurenci tekačic na 3000 m.
Obnova atletskega stadiona pri Domu telesne kulture na Ravnah je pri kraju. Celotna investicija je veljala 110 milijonov tolaijev. Po informacijah županstva občine Ravne - Prevalje, ki je lastnik objekta, je 20 milijonov tolarjev prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport, ostalo pa so sponzorska sredstva. Povsem obnovljen atletski stadion, na katerem je podlaga iz umetne snovi - tartan, bodo svečano predali svojemu namenu septembra, ko bo tudi večji atletski miting.
e $ m/
Na šestem turnirju v tenisu za odprto prvenstvo Mežice, bil je 21. in 22. junija, je med 22 igralci zmagal Blaž Weiss iz Rečice ob Savinji, ki je v finalni igri ugnal Ravenčana Mirana Mlakarja s 6:1 in 6:3. Tretje oz. četrto mesto je pripadlo domačinu Mateju Kasniku in Samu Pinterju iz Slovenskih Konjic.
/•
Sprintersko državno prvenstvo F Jgl	v plavanju, bilo
Es«	je 7. in 8. junija v
Kranju, j nekaj dobrih uvrstitev tudi plavalkam Fužinarja. Lidija Breznikarje osvojila 1. mesto med kadetinjami v prsnem slogu in bila peta v A-finalu med članicami. Tanja Kumprej si je priplavala dve tretji mesti med kadetinjami v prsnem in hrbtnem slogu. Anja Srebotnik je bila peta med mladinkami na 50 m prsno in sedma v velikem finalu v absolutni konkurenci, Tanja Merzdovnik pa je osvojila 7. mesto v prsnem plavanju med mladinkami.
Na 27. mednarodnih igrah šolskih otrok v Šparti v Grčiji so v reprezentanci občine Ravne - Prevalje nastopile štiri plavalke Fužinarja. Boljše uvrstitve so dosegle: Breznikarjeva 4. mesto na 100 m prsno, Merzdovnikova 5. mesto na 100 m delfin in Kumprejeva 6. mesto na 100 m hrbtno.
V počastitev dneva državnosti je šahovski klub Fužinar pripravil v sredo, 25. junija, v hotelu Rimski vrelec v Kotljah tradicionalni hitropotezni turnir Ivarčko 97. Zbralo se je 39 šahistov iz koroške regije in Šaleške doline. Zmagal je Velenjčan Rajko Rajkovič z 9,5 točke pred Brankom Špalirjem iz Fužinarja, ki je zbral enako število točk, tretje mesto pa je zasedel Zdravko Burjak iz Črne.
Ivo Mlakar
Reprezentanca Slovenije v tradicionalnem karateju je 14. in 15. junija sodelovala na 18. evropskem prvenstvu v švicarskem Davosu. V sedemčlanski izbrani vrsti so nastopili tudi štirje karateisti ravenskega kluba - Mravljak, Morn in brata Breznik. Trojka TKK Ravne Ralko Morn, Ivan Mravljak in Bojan Breznik se je uvrstila med osem najboljših v kati sinhronizirano. Ostali naši tekmovalci so se uvrstili med 10. in 16. mestom, sodelovalo pa je več kot 300 športnikov iz 23 evropskih držav.
umetm
steni
telovadnici
Prežihovega
Voranca
koroških
športnih
plezalcev
PLANINSKI
POHOD
SLOVENSKIH ŽELEZARJEV NA OKREŠELJ
21. junija 1997 je potekal že 78. planinski pohod slov enskih železarjev. Organizacijski odbor iz Železarne Ravne je za cilj tokratnega izleta izbral Okrešelj. Nanj so povabili planince iz vseh družb Slovenskih železarn; odzvalo seje 40 pohodnikov iz Železarne Ravne, 30 planincev iz Železarne Jesenice in 1 udeleženec iz Metalurškega inštituta iz Ljubljane.
Pohodniki so se zbrali pred Planinskim domom v Logarski dolini, od koder so krenili proti Okrešlju. Tam so se razdelili: piva skupina je odšla na Kamniško sedlo, druga seje povzpela na Savinjsko sedlo, tretja skupina planincev pa je ostala pri Frischaufovi koči in občudovala cvetoči Okrešelj. Popoldan so se vsi pohodniki ponovno zbrali na Okrešlju, od koder so se spustili v dolino, k Planinskemu domu. “S poslovilnimi besedami in v dobri volji smo si zaželeli,
da se tudi v prihodnje srečujemo in organiziramo skupne planinske pohode, ki so prerasli že v nepozabno in prijateljsko srečevanje."
Organizacijski odbor za pripravo planinskega pohoda v Železarni Ravne se iskreno zahvaljuje sindikalni organizaciji SKEI na Ravnah za pomoč pri organizaciji izleta in za delno sofinanciranje prevoznih stroškov.
Po poročilu Franca
Telcerja priredila A. Č.
NOVICE IZ SVETA
ALPINIZMA
(AO RAVNE)
ŠPORTNO PLEZANJE
Za športne plezalce seje končal spomladanski del tekmovanj za državno prvenstvo, pred začetkom jesenskega dela se selijo z umetnih sten na naravna skalna plezališča.
Tudi naša mlada članica, Katja Planinc, ki je letos prvič nastopila na tovrstnih tekmovanjih, je letošnjo sezono začela zelo uspešno. V kategoriji deklic, rojenih 1986 in mlajših, je na prvi tekmi za državno prvenstvo, ki seje odvijalo 25. maja 1997 na umetni steni v Kranju, dosegla 5. mesto.
Na dingi tekmi, kije bila 8. junija 1997 na visoki umetni steni v Pivki, pa je bila še uspešnejša, saj je dosegla odlično 3. mesto.
Na podlagi teh rezultatov je bila naša tekmovalka izbrana v ekipo, kije predstavljala Slovenijo na mednarodnem tekmovanju mlajših kategorij v Ravenni (Italija), in sicer od 19. do 23. junija 1997.
Katja je tekmovala v kategoriji B (torej z deklicami, starejšimi od nje) in se v skupni razvrstitvi po treh disciplinah uvrstila na 17. mesto med 30 tekmovalkami. (Bila je 11. v bouldeiju, 14. v težavnosti, v hitrostni preizkušnji pa je bila celo med finalistkami.)
Njeni rezultati so sad resnega treninga (Katjin trenerje njen oče); zahvala za vso podporo in razumevanje pri omogočanju treninga v telovadnici OS Prežihovega Voranca pa velja vodstvu šole,
trenerjem odbojkarskega kluba Fužinar in Antonu Ramšaku.
Katja, želimo ti veliko uspeha na tvoji nadaljnji plezalni poti.
ALPINIZEM
V soboto, 7. junija 1997, sta Iztok Mihev (AO Ravne) in Grega Lačen (AO Črna) prosto preplezala smer MEH-ROTOVNIK v mali Raduhi, ocenjeno s tehnično oceno A3 (Težka tehnika z veliko zahtevnimi mesti v raztežaju. Možnost za nekaj dobrih namestitev varovanj, med njimi so velike razdalje. Padec tudi do 15 m, z resnimi poškodbami.).
Prosto preplezano smer sta ocenila s 7a (VIII). Piva dva raztežaja sta ocenjena z oceno tja do 6c (VII+/VIH-). medtem ko je tretji raztežaj ocenjen s 7a. Dodatne probleme sta imela s skalo, kije zelo krušljiva, in s sprotnim nameščanjem varovanja.
Matjaž Šcrke/.i
KADROVSKA GIBANJA
1. METALO V TURNIR V TENISU
Delavci Metala smo se 20. in 21. junija, po daljšem športno-rekreativnem mrtvilu v Železarni Ravne, srečali na Rimskem vrelcu in se pomerili v popularni igri - tenisu. V nekaterih obratih, kjer je več ljubiteljev te igre, je teniški turnir že vsakoletni dogodek. Obrati z manjšim številom igralcev pa so bili za takšna srečanja prikrajšani. Pogovori o skupnem Metalovem teniškem tumiiju so se letos udejanili.
Na prvi teniški turnir Metala Ravne se je prijavilo le 22 sodelavcev, ki so bili z žrebom (uporabi se vedno na prvem turnirju) razporejeni na tabeli. Žreb je prinesel zanimive in lepe dvoboje že v prvih kolih turnirja. Najlepša tekma je bila že v četrtfinalu, ko starejši ni izkoristil bonusa po propozicijah in je vseeno odločila podaljšana igra. Zelo zanimive igre so odigrali tudi v tolažilni skupini, kjer so nastopali poraženci prvih kol.
Rezultati: V ženskem finalu sta se pomerili Dragica Lampreht (Finance) in Barbara Pratnekar (Strateški razvoj). Slednja je zmagala v dveh setih in osvojila prehodni pokal Metala Ravne, d. o. o. za ženske.
V moškem finalu je zmagal in osvojil prehodni pokal Metala Ravne, d. o. o. mladi Tadej Gavez (Valjarna), kije v glavnem finalu premagal Bojana Mlakarja (Jeklarna -1. p.).
V tolažilni skupini za moške je zmagal Marko Stopar iz Jeklarne, ki je premagal Dušana Gradišnika (Jeklarna).
Prehodna pokala čuvata zmagovalca do naslednjega Metalovega tumiija na vidnem prostoru na delovnem mestu (določila propozicij tekmovanja).
Zadovoljstvo vseh sodelujočih je bilo v lepem vremenu in ob zanimivih dvobojih še večje, ko so prejeli spominske majice in nagrade s srečelova; poskrbeli smo tudi za malico.
Zadovoljen pa je bil tudi organizator in se zahvaljuje vsem sodelujočim za korektno in športno sodelovanje. Posebej se zahvaljujemo sponzoijem: Zavarovalnici Maribor (posl. Ravne), Svobodnemu sindikatu Železarne Ravne in glavnemu sponzorju Metalu Ravne, d. o. o., kakor tudi darovalcem praktičnih nagrad (Midra, d. o. o., Inter tehna, d. o. o., JAMI, d. o. o., pizzerija Cosa Nostra, Kompas MTS-Holmec, ZIP center, d. o. o. in TA Panorama, d. o. o.).
Tudi vodstvo Metala podpira tovrstno dejavnost v dražbi. Želi, da bi teniške turnirje organizirali tudi v prihodnje, prav pa bi bilo, da bi pritegnili še več ljudi s tem, da bi se ob tenisu vrstile še drage športne in zabavne dejavnosti.
Rado Šrot
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica prof. Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo. Tel.: 0602 21 -131, urednica 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
Konec maja je bilo v železarskih družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 3971 delavcev ali 12 manj kot prejšnji mesec.
V zasebnih podjetjih, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, je maja delalo 315 ljudi ali eden manj kot aprila.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL
RAVNE	1207
ŠTORE	619
JEKLOLIVARNA STROJI IN
TEHNOLOŠKA OPREMA NOŽI
ARMATURE MUTA
STANOVANJSKO PODJETJE
LOGISTIČNI CENTER
ZIP CENTER
ENERGETIKA RAVNE
TRANSKOR
ŠERPA
VOGARD
EUREST
1826
321
942
188
202
20
332
30
110
63
120
81
51
FLUKTUACI JA
Sklenitve delovnega razmerja
Maja so železarske družbe sklenile delovno razmeije s 25 delavci; večina (17) jih je prešla v Logistični center, po 3 so se zaposlili v Metalu in ZIP centra, po 1 pa v Jeklolivami in Nožih.
Med vzroki za sklenitev delovnega razmerja prevladuje razporeditev znotraj koncema (21), med novimi zaposlitvami (4) pa delo za določen čas (3). V Metalu so zaposlili še 1 pripravnika
Od zasebnih družb, ki so vključene v prikaz kadrovskih gibanj, so v Vogardu za določen čas zaposlili 2 delavca, v Šerpi so omogočili opravljanje pripravništva 1 interesentu, v Eurestu pa so v delovno razmerje za nedoločen čas vzeli 1 delavko.
Prekinitve delovnega razmerja
V maju je delovno razmerje prekinilo 37 delavcev, od tega 18 v Jeklolivarni, 10 v Logističnem centru, 5 v Metalu, 2 v Strojih in tehnološki opremi ter po 1 v Nožih in Stanovanjskem podjetju.
Med vzroki za prekinitev delovnega razmerja prevladuje razporeditev znotraj koncerna (21), sledijo pa upokojitve (5), potek delovnega razmerja za določen čas (3), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (1) in potek pripravništva (1). Od 6 trajnih presežnih delavcev so se 3 že zaposlili pri drugem delodajalcu, 1 se je samozaposlil, dva pa na delo še čakata.
Od zasebnih družb se je število zaposlenih zmanjšalo v Vogardu, kjer je 3 delavcem sporazumno prenehalo delovno razmerje, v Šerpi je delovno razmerje za določen čas poteklo 1 delavcu, iz Euresta pa je sporazumno odšla 1 delavka.
Po podatkih 1C Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij sestavila A. Č.
NAGRADNA KRIŽANKA st.m
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 25 -REŠITEV VODORAVNO:	ROŽNIK.
VINO. APOLON. AKANT, ZEL. NITROGEN, AKNE. NR. NO. A/DA, ASANOL, ROZIKA, KA. MO, IN, TALON, EPIK, DRETA, TILEN, ANE, AK ACI, ARS, NATO, UR, TU, EIUR.
IZŽREBANI REŠEVALCI, ki dobijo knjižico - ROMARKE - Francija Šalija, so: • ERIKOTT, SŽ-METAL RAVNE, d. o. o. • DAVORIN VONČINA, SŽ-METAL RAVNE, d. o. o. • MARIJA ČAS, SŽ-JEKLOLIVARNA RAVNE, d. o. o.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 26: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 4. 8. 1997 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	LUNINA MENA	VRSTA ŽITA	HALI.!. RENE- SANČNI SLIKAR	IVAN BIZJAK	STANKO LORGER	UNIČE- VALKA ŽELEZA	MAZA- ČICA	STA ROŽI DO V-SKI PISATELJ	15. IN 4. ČRKA	■l\C	OSEBA IZ BIBLIJE	SPLET LAS
JULIJ			1					A		OKAV DODATEK K POGODBI		
PREBI- VALCI LJUB- LJANE			L					N				
SLOV. PEVEC SMOLAR			1	IZSTOPNA ODPRTINA	MESTO V BAČKI			A	PERJE PRI REPI			
					DALM. Ž. IME				TONE SVETINA			
SLOV. POLITIK (JANEZ)			N			PRIPRAVA ZA SPREJEM RADIJSKIH VALOV		N				
	DO- MAČA ŽIVAL	ELEKT. NABIT DELEC	1			D AN. J E/J KO-SlON H (KRISTIAN)		A			KRAJ MM PODČETRTKU (LEKARNA)	DERMOTA ANION
		PRIPADNIK ARIJCEV				REKA V ŠPANIJI						
VEZNIK			SLOV. IMS. (FRANCE)					A V. OZNAKA SOM-BORJA	POSODA /A VINO			
			OBDELANA POIJA						lll\ \l ( 1 PIREN. 1*01.01OKA			
SLOV. PESNICA MUSEK					MESTO V MOLDAVIJI					SOLMIZ. ZLOG		
					BARVA IGRALNIH kart					RUDOLF LA BAN		
SIJAJ, ŽAR				KOROŠEC AMON PREDLOG PRHI) HOLANDSKIMI IMENI			AVARI PRITOK VOLGE					GER- MANSKI OREL
INDIJANSKO PLEME V J. AMERIKI								TOVARNA V ČRNUČAH ORANJE				
LENČKA OŠLAK												
SLOV. IGRALEC (IVAN)						PROSTOR V CERKVI				DA		
OCENI- TEV, RED						VZDEVEK GR. MILIJONARJA ONASISA				IME ČRKE		
Za reševalce tokratne nagradne križanke smo poiskali lepe nagrade: Trije srečneži si bodo lahko v trgovini INTERDISKONT na Ravnah izbrali izdelke v vrednosti 10.000, 7.000 in 3.000 tolarjev.
IME IN PRIIMEK .......
PODJETJE OZ. NASLOV