MUZEJSKI IZLET
Muzejsko društvo je 20. in 21. maja 1967
priredilo izlet v Istro. To je bil že enajsti
muzejski izlet. Kakor vse prejšnje je tudi
tega organiziral Lovro Planina. Udeležencev
je bilo 37. med njimi mnogo takih,
ki se redno udeležujejo društvenih izletov.
Spomnili smo se pokojnih R. Horvata.
J. Janežiča in F. Dolenca, ki so bili še
lani z nami na izletu in so nam bili vselej
prijetni in ljubi tovariši. Transturist
je poslal na pot udobni avtobus Mercedes,
kar je po svoje pripomoglo, da so izletniki
nemoteno ogledovali pokrajino in
kraje in so bili z izletom izredno zadovoljni.
Strokovni vodnik je bil tudi letos
pisec tega poročila.
Prvi postanek smo za zajtrk napravili
v Kozini, kjer smo stopili na istrska tla.
Na gradu Strmcu-Socerbu nam je jasno
ozračje omogočilo, da smo razgledali slovensko
okolico Trsta. Miljski polotok.
Brkinsko hribovje in potek državne meje.
Obiskali smo tudi Sveto jamo. Kratek
odmor na Belvederu smo porabili za poučni
razgled na Izolo in Koprski zaliv.
Na nadaljnji vožnji ob slovenski obali
čez Dragonjo v Bujštino je razlaga veljala
značilnostim istrske pokrajine in
njenih ljudi, gospodarskim in narodnostnim
razmeram, zgodovini Istre od rimskih
časov do narodnoosvobodilnih bojev in
diplomaciji po vojni. V Bujah smo spoznali
tip istrskih naselij na vrhu gričev,
obdanih z vinogradi, oljčnimi gaji in njivicami
po dolinah in vrtačah. Umag. ki
je bil še nedavno skromno ribiško naselje,
sedaj ga pa poživljata turizem in industrija,
smo pogledali le mimogrede. Novigrad
na polotočkii med dvema zalivoma
je imel ob našem obisku že tuje turistekopalce.
Po slabši cesti smo se spustili v
dolino Mirne in jo prekoračili po mostu
in nasipu čez slikoviti izliv, nato pa smo
se vzdignili nazaj na planoto, da smo
skozi značilne vasi Tar. Vabriga in Maj
dosegli Poreč, cilj prvega dne. Namestili
smo se v lepo urejenem Domu počitniške
skupnosti Alpe Adria. ki je bil prej okrevališče
zavoda za socialno zavarovanje.
Poreč, nekdanja rimska naselbina Parentium.
pozneje ribiško in vinogradniško
mestece, sedaj pomembna turistična postojanka
z. nekaj hoteli in slovitima Plnvo
in Zeleno laguno v sosedstvu, je znamenit
v hrvaški zgodovini kot nekdanje glavno
mesto Istre in sedež istrskega sabora, kjer
se je leta 1883 prvič oglasila hrvaška beseda,
ko so istrski Hrvatje zahtevali od
Avstrije svoje narodnostne pravice. Sprehodili
smo se po osrednji ulici — nekdanjem
rimskem Decumanu. ogledali romansko
hišo iz 13. stoletja, elegantna
pročelja gotskih in baročnih stavb ter obiskali
znamenito Evfrazijevo cerkev, ki je
njen razvoj proučen od časov preganjanja
kristjanov v 4. stoletju do še sedaj
ohranjene zgodnjebizantinske bazilike
6. stoletja, ki vzbuja pozornost s krasnimi
mozaiki, enakimi ravenskim, s pozlačenim
reliefom, s stebri z različnimi kapiteli. slikovitim
atrijem in baptisterijem.
Drugo jutro smo ubrali pot čez Baderno
in Lovreč v I.imski zaliv, potopljeni dolnji
del doline, ki se dvakrat zavita vleče
sredi Istre in jo sedaj uporabljata Pazinski
potok \ zgornjem in manjši, nestalni
potok v srednjem delu. Vtis. ki ga daje
Ijordu podoben zaliv, še povečujejo lesene
stavbe, ki so jih postavili kot kulise za
snemanje filma o Vikingih. Eno od treh
gostišč oh zalivu ima po tem ime Vikingi.
V Rovinju nam čas žal ni dovoljeval, da
bi obiskali obrobne mestne dele z. inštitutom
za biologijo morja, pristanišče za
izvoz boksita, park s campom in letoviškimi
hišicami in Crveni otok. Ogledali
smo le stari del mesta, ki stoji na nekdanjem
otočku, sedaj združenim s celino.
Skozi mestna vrata smo se povzpeli po
tesnili uličicah in pod starimi oboki na
vrh griča, kjer stoji cerkev sv. Evfemije z
veličastnim zvonikom, ki ie posnet po
zvoniku sv. Marka v Benetkah. Iz Rovinja
smo krenili nazaj na glavno cesto, ki gre
skozi Bale in Vndnjan ob pogledih m
Brionske otoke v Pulj.
Pula ali Pulj je vredna natančnejšega
ogleda. Ze lega ob globokem zalivu na
južni konici Istre je pomembna. Na otoku
v zalivu je velika ladjedelnica lljanik.
Za ljubitelje muzeja so znamenite pnijske
starine, ki na gosto stoje v mestnem jedru.
Ker je Pulj na ta način nekak muzej na
prostem, nam bo oproščeno, da nismo obiskali
arheološkega muzeja, zato smo si pa
kulturne spomenike v mestu sistematično
ogledali. Od amfiteatra ali arene, ki je
najznačilnejši spomenik Pulja in med najznamenitejšimi
v naši državi, saj je njegova
starost približno enaka letnici našega
štetja, nas je vodila pot skn/i park
s kipi revolucionarjev do Dvojnih in Herkulovih
vrat v starodavnem obzidju, čez
Trg bralst\a in edinstva do slavoloka
Sergijevcev. nato po najprometnejši ulici
starega mesta in drugih ulicah do bizantinske
kapele iz 6. stoletja in bližnjega
talnega mozaika iz 1. stoletja. Ustavili
smo se na Trgu republike, ki ga krasita
Avgustov tempelj in mestna hiša. zgrajena
na ostankih Dianinega svetišča. Stopili
smo v renesančno-baročno stolnico, obšli
204
grič s Kastelom in se ob pogledih na
ladjedelnico in pristanišče \rnili k avtobusu.
Na nadaljnji vožnji preko rdeče Istre
nas je presenetila dolina Kaše. ki je s
strmimi, golimi bregovi zajedena v apnenčasto
planoto in ima široko, ravno dno.
pokrito z močvirjem in zelenjem. Mimo
rudarskega središča Rase smo se vzpenjali
\ premogovni re\ir. videli spodaj v dolini
rudniške naprave v Krupnjti in dospeli
v Podlabin, kjer živo utriplje rudarsko
življenje v povsem sodobnem naselju,
medtem ko Labin vrh griča nad njim komaj
še živi. Tudi v Labin smo se zapeljali,
prehodili njegove samotne ulice med
zapuščenimi starinskimi stavbami, ki jim
ponekod razpoke zaradi ngrezanja tal nad
rudniškimi rovi črtajo stene. Z vrha smo
lepo videli mlado letovišče Rabac ob bližnjem
zalivu.
S planote smo se spet spustili pri
Kršanu \ rumeni del Istre. V podnožju
l čke in njenih obronkov se nam je kazalo
obsežno Boljunsko polje, kjer je pred
nedavnim ležalo Cepiško jezero. Zavili
smo proti Plominu. ki čepi visoko \ bregu
nad Plominskim zalivom. Ob motelu
Plomin se nam je odprla kvarnerska
obala Istre, nasproti Velikih vrat se je
razprostiral severni del dolgega otoka
C resa. Po slikoviti cesti, polni vijug. smo
ob krasnih razgledih na morje pod seboj
drčali skozi znane kraje Brseč. Moščeuičko
Drago. Medvejo. Lovrun in Iko v
Opatijo, kjer smo se ustavili za kratek
oddih v nedeljsko živahnem letovišču.
Po večerji v Ilirski Bistrici smo se
usmerili kar domov. Med vožnjo se je
predsednik društva zahvalil za organizacijo,
vodstvo in varno vožnjo, udeleženci
pa so malo v resni, malo v šaljivi obliki
povedali v mikrofon svoje vtise in misli
o zanimivem izletu.
France Planina
205