pillimlllill *gPEFENSE & BUY \©M UNITED STATES P.lfJ savings S iriS stamps AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " ^ IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLY. — VOL. XLV, CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 28, 1942 To bo štrbunk! Nemški državni zbor je dal v nedeljo fiver ju Hitlerju sledeče naslove (sicer si jih je sam vzel, pa mu jih je marš cd Goering bral, da bi jih morda ne pozabil): "Voclja naroda, najvišji poveljnik oborožene sile, naj-i j višji predstavnik vlade, naj- ! višji izvršni uradnik, najvišji sodnik in vodja narodne socialistične stranke." — To bo štrbunk, kadar bo Hitler izgubil vs&jte časti! -—o- Za pomoč domovini! Sinoči se je zbralo nekaj mož in žena v gl. uradu SDZ na po-' ziv gl. tajnika John Gornika J Namen setanlca je bil začrtati program za kampanjo v prodaji vojnih bondov. Lokalne oblasti so se obrnile na Mr. Gornika, naj ■ bi organiziral tako kampanjo v 23. vardi. Tekom naslednjih dni se bo skušalo doseči osebno ne-! katere naše ljudi, zlasti naše že-' ne in dekleta in potem se bo v"šil I še en sestanek. Pomnite, da moramo v tem I oziru storiti vsi svojo patrioti- j čno dolžnost. Naj se nihče ne j brani sprejeti tega dela. Kampanja bo po vsem mestu in po vsej deželi. To želi in priporoča sam predsednik Roosevelt. To je naša domača fronta in na tej fronti mora biti vsak in vsaka. Slovenci, ki se povsod pokažemo, ' tudi tukaj ne smerno biti zadnji! Pričakujemo polnega odziva in sodelovanja. -o- Za 25% manj kave bodo dobili trgovci in seve tudi odjemalci Washington.—Urad za vojno produkcijo je določil, da bodo dobile trgovske hiše za 25% kave manj kot ob istem času lansko leto. Vzrok je. ker primanjkuje ladij za dovoz kave iz Južne Amerike Že prej je ta urad okrnil dobavo čaja za 50%, Kave je sicer še dosti v zalogi, toda treba je ž njo varčevati, da jo bo dovolj za armado in civilno prebivalstvo. Tudi če bi bil /dovoz kave popolnoma ustavljen, jo je v skladiščih še za več mesecev. Storilo se pa bo vse mogoče, da bo še nadalje prihajaala kava v Ameriko, pravi ta urad. Poročnik Balant na obisku Pretekli teden je bil na tridnevnem dopustu pri svojih starših, Mr. in Mrs. Louis Balant v Lorainu, sin Victor, ki je letalski inštruktor v Lemoore, Cal. Pozdravi iz Kalifornije Miss Mary Brodnick, 6207 Carl Ave., pošilja pozdrave iz Paso Robles, Cal., kjer je obiskala brata Josepha Jr., ki se nahaja v armadi Strica Sama. Iz bolnišnice Mrs. Louise Zidanič iz 8905 Rosewood Ave. se je vrnila za nedoločen čas iz bolnišnice. Nahaja se še vedno pod zdravniško oskrbo in obiski niso jdcvoljeni. Deseta obletnica V četrtek o bosmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Andrejem Bajtom v spomin 10. obletnice njegove i smrti. / i . Na dopustu Pvt. John J. Cergol je prišel na i 7 dnevni dopust k svojim staršem na 3481 E. 98. St._ teden za tednim, mesec za mesecem, bi postajal narod ubožnejši in ubožnejši, ker bi njegov zaslužek ne dohajal cen." Rosevelt je tudi pokazal na težke čase po zadnji vojni in pripomnil, da naši vrli fantje, ki se danes bore na raznih frontah, ob svoji vrnitvi ne bodo našli tako obupne situacije kot so jo po zadnji vojni. V svoji poslanici na kongres zahteva Roosevelt mejo za plače, cene in najemnino. Svoj program za življenje naroda tekom vojne je predsednik podal v 7 glavnih točkah. Washington, 27. aprila. — Predsednik Rosevelt je danes podal sedem točk programa, ki bo, ako se ga bomo držali, preprečil zvišanje naših življenskih potrebščin, preprečil inflacijo dolarja in nam pomagal do zmage v tej vojni. Roosevelt je pripsročil sledečih sedem točk: CENE — Vlada bo prepovedala, razen s posebnim dovoljenjem, zvišanje cen skoro vsem potrebščinam nad ceno v gotovi dobi zadnjega meseca. Predvsem se ne sme zvišati najemnina v obrambnih okrajih. DAVKI — Večji davki za posameznike v nižjih in višjih slojih tako, da ne bo imela nobena oseba več kot $25,000 letnih dohodkov potem, ko bo plačala vse davke. Večji davki na trgovino tako, da bodo dobički obdavčeni do skrajnosti, naj bo to v vojni ali civilni industriji. MEZDA — Delodajalcem se bo v splošnem naročilo, naj ne j zvišujejo mezd. Razen v slučajih, kjer je mezda izjemno nizka, ali kjer je zvišanje potrebno radi promocije. FARMARSKE CENE — Predsednik je zahteval od kongresa, j da modificira cene poljedelskim produktom tako, da bodo cene živilom v višini z mezdo. VOJNI BONDI — Bolj intenzivno kupovanje vojnih bondov. Zakladniški urad je postavil kot kvoto rta prodajo bondov: v maju $600,000,000, v juniju $800,000,000, v juliju in vsak mesec zatem $1,000,000,000. RACIONIRANJE — Splošno racioniranje redkih potrebščin tako, da denar ne bo odločeval, kdo more kako stvar kupiti in kdo ne. Dozdaj je racjoniranje samo na sladkorju, §vtih, avtnih kolesih in gazolinu. KREDIT — Večje restrikcije za kupovanje na kredit in poziv, naj ljudje plačujejo svoje dolgove. V tem oziru bodo prišle strožje odredbe. 100 oseb je bilo ubitih v tornadu v Oklahomi Pryor, Okla., 27. apr.—Kratek, pa silen tornado je danes ubil v tem mestu nad 100 oseb in jih nad 250 ranil ter pustil glavni trgovski del mesta v razvalinah. Vihar je pridivjal ob 5:50 popoldne ter začel trgati in podirati poslopja, pustivši za seboj navlako iii mrtve pod razvalinami. Iz bližnjega mesta Tulsa se je pripeljalo 20 voz zdravnikov in bolničark na pomoč. -o- Mesto prevzame danes ulično železnico Z današnjim dnem postane mesto Cleveland lastnik vsega premoženja in opreme ulične železnice. Mestna zbornica je sinoči odglasovala, da ima vso pravico najemati ali odslavlja-ti delavce v ta oddelek komisar, ki je sedaj v osebi Walter j a J. MacCarterja. Mestno elektrarno bodo začeli preiskovati Mestna zbornica je pooblastila župana, da najame računskega izvedenca, ki naj ugotovi, zakaj stane zgradba mestne elektrarne nad $1,0'00,000 več kot je pa bilo prvotno v računu in zakaj še ni izgotovljena, dasi bi morala biti še lansko leto. Erjavčev in Tekavčev pogret ! Pogreb pokojnega James Er i javca bo v četrtek zjutraj ot j 8:15 v cerkev sv. Kristine in m ! Kalvarijo. — Pogreb Tomaži ! Tekavca bo pa v četrtek zjutra, | ob 9:30 v cerkev Marije Vnebo vzete in na Kalvarijo. Oba po greba bosta iz Svetkovega po grebnega zavoda, 478 E. 152. St Banket za Mr. Pucla "Pucel Boosters Club" bo priredil nocoj slavnostni banket za Edward Pucla, councilmana 10. varde. Banket bo v Sachsenheim dvorani na 55. cesti, pričetek ob šestih zvečer. Direktne vesti iz "provincije Ljubljana Tolmač komisarja province Ljubljana, Graziolija, je neki Rufini, ki se je preje pisal Dru-fovka in je sin znanega ljubljanskega trgovca. Imenovani Rufi-ni-Drufovka je bil svoječasno obsojen v Beogradu na 15 let ječe radi spionaže. Osebni tajnik Graziolijev pa je neki Dr. Vido-si — Italijan, ki se hvali kako je on sam učil Paveličeve vstaše rokovanja z orožjem. * * * Slovenski četniki gredo Italijanom na živce. Poročilo iz ! Ljubljane pripoveduje da imajo j italijanski uradniki, ki posluje-I jo v prostorih bivše banske uprave v Ljubljani vedno revolverje pred seboj na mizi. Glavni vhod v palačo je zaprt. Vstop je dovoljen samo pri stranskem vhodu. Straža preišče vsakega ki vstopi v palačo, od časa do časa preiščejo celo uradnike in uradnicam pregledajo ročne torbice. Znani borovniški most na progi Ljubljana — Trst so jugoslovanske čete ob umiku porušile, kakor smo to že poročali. Iz nekega poročila posnemamo, da je ta most bil zopet izročen prometu dne 28. junija preteklo leto ob navzočnosti italijanskega prometnega ministra Host Ventu-| ri-ja. Polne 3 mesece je radi te-5 ga mostu bila proga Ljubljana — Trst neuporabna in se je promet med Trstom in Ljubljano vr- I šil le z avtomobili. # * * ! Dr. Avgust žigon, vpokojeni direktor licejske knjižnice v Ljubljani, star 65 let je bil ubit od italijanske straže na ljubljanskem gradu. Dr. žigon je bil na sprehodu in sicer sam ter se ne j ve iz kakega razloga je straža streljala in ga ubila. ♦ * * V noči izmed 28. in 29. okto-j bra preteklega leta je okrog 30 četnikov prišlo v vas Osredek, ^^^^^^^ AMERICAN HOME Nihče ne sme imeti več dohodkov kot $25,000 na leto, zahteva Roosevelt Predsednikov program ima namen uravnati ekonomijo naroda,* kot to zahtevajo vojne okoliščine. "Ako stabiliziramo izdatke za naše življenje," je rekel predsednik, "to pomeni, da mezde in j plače lahko in morajo ostati na j sedanji višini. Mi moramo po-! staviti mejo cenam, za katere ! plačujejo odjemalci, trgovci na i debelo in na drobno pri nakupu." ! Rosevelt je poudarjal, da bi ! morali oni, ki dobivajo lepe do-| hodke od državnih in mestnih ! obveznic, ki zdaj niso podvržene ' davku, plačati za iste vsaj nekaj i davka. Dalje je poudarjal, da je ; nasproten temu, da bi se zvišal j 40 urni teden v industriji in da , morajo dobivati delavci nad temi ; urami plačan čas in pol. ! Roosevelt je posvaril kongres: "Zagotavljam pa kongresu, da če ta zahtevani program ne bo dosegel uspeha in če se bodo cene življenskim potrebščinam neprestano dvigale, bom zahteval tozadevne akcije od kongresa." Predsednik je izjavil, da ima dovolj vzroka to povedati, ker cene življenskim potrebščinam so se že dvignile za 15% od jeseni 1939 in da lahko tekom vojne poskočijo za 80 ali 90 odstotkov. "In da dosežemo vse to," je rekel Roosevelt, "se mora vsak iz-i • ' med nas odpovedati mnogim stvarem, na katere smo zdaj navajeni. Mi se moramo navaditi živeti v času vojne skromneje, naš standard življenja mora biti nižji. "Akc bi se cene življenskim potrebščinam neprestano višale »0. 99 ier ubija po Gorenjskem 25. avgusta je bil v Spod-' Gorjah skozi okno v svoji | ,1Sl ustreljen kovač Florjan Ul-njim je ostala vdova s H j.6®' otroci v starosti od 7 do Mr1®*- Očitali so mu bili, da je ||jajal ljudi Gestapovcem. Res fjovsaj to, da je bil načelnik Ka 1Ce" koroške Ljudske Zveze, LSe Pravi, po Nemcih ustano-■at or£anizacije v deželi. L 0 je Koroška Ljudska Zve-k|^eležila pogreba z godbo in K? °Vor je iniel okrajni vodja |to, ' Obenvinkler. Tri dni Iv. je bil objavljen nasled- I razglas: [ pfiEKANNTMACHUNG. h on°či od 25. na 26. avgusta je ff Umorjen v Spodnjih Gorjah SlN m°j'stei" Florjan Ulčar v fpbiT Stanovanju- Za ta zlo2in jJL 0 danes na mestu umora 1 iS? ustreljenih. ^JJhova imena so: BUi.. ključavničar Franc I ^Krnice; ' lil Gor?ni Vrtnar Godfrid Repe Jj 5olletni vrtnar Kari Repe iz ^ delavec Ivan Zupan iz il\ '' . kPii tovarniški delavec Jo-teorij. •i|j, ano je, da so se udeleže-ej^nističnih nasilnosti, j, > 28. avgusta 1941. C**. načel- civ uprave.I "Učakal sem sto let, ker sem vse jedel, kar sem videl in kar mi je prijalo, in sicer v količinah, kolikor sem pač zmogel. Kadil in pil sem tudi po svoji mili volji. To je najboljši recept." Miss Mary Grace iz Hoskina je dejala: "Zmernost je vsq. Zmeren tek je tista skrivnost, po kateri lahko prebiješ sto let na tej zemlji." Tretji stoletnik, Ivor Little iz Bentona v Illinoisu pa je izjavil : "Za svoje dolgo in zdravo življenje se moram zahvaliti samo eni čednosti, ki sem jo načelno upošteval, naj se je dogajalo kar koli: od mize sem vstal vedno lačen, svojega želodca nisem nikoli obremenil do sitnosti." Sedaj pa odgovorite tudi vi na vprašanje, kako učaka človek sto let. iiiiiniminflj i- Če verjam^ j al' pa se ................... sti Ali ni to čudno, da se vs* ^ kaj zgodi, kadar mene ni zrave^ [■ To se pravi, da imam smol«)* ^ No. 1. Neka rojakinja je»et* ^ pripomnila, da večje sreče je" ,, ma nihče, kot jo imam P' ' ]e rekla, da če pest blata v zrak ^ ^ žem, pa zlato nazaj pade. Te^ ^ sede so mi šle do srca in se® . htal, pa končno sam sebi re ^ da me ne bo konec, če pos^s iJ)( morda je pa le kaj na stvar^ ^ sem res vrgel, pa ne blato, ^ pak priličen kamen. Kol® , | bo zlata iz pesti prahu, ^ mislil, če se pa spretnem«^ ^ šen kamen v zlato, bom s ^ lahko takoj v pokoj. . tia] Kamen sem res vrgel m j( nazaj je padel, saj se mise ^ nes pozna na glavi, in se nl1' ži Sem rekel, da imam da se vedno kaj zgodi, kada'„ .-ne ni zraven. Tako sem o® ft za tri sekunde zamudil P ^ domačo zabavo na Water ^ če bi se mi bilo le kolo sn% pa če bi bil šel kam enega« f, K pa bi bil ravno prav pr^, J ko sem moral pa dobiti i Ji ^ cije od mojega tajnega reP^ . ja, ki vedno opreza ® , in me obvešča o njih. ^^ ^ ^ je človek sam navzoč, ^ UŽiVa" f ^ * Torej ono popoldne sta; ^ ^ nila mož in žena, da bi ^ < je] povedala na javni cesti- J ^ jima je zdelo, da bi do gl5pi pozabila. Tam nekje fT ues H ceste je bilo. Spomlad^ ^ Vs pice so pa zelo nevai > $ ^ prav tako kot frišna de "s, krave. * ^e Trikrat je zletela beS® ;if in tje, potem pa je stoP1^ #J mladansko ofenzivo P ^jf K lepo je bilo slišati, kako J A «? va dlan ploskala po iskreno in no vso m M ženice. ,.» J* nostril, S: Pa tudi ona je P° erv» < bojno poljano svojo i / ^ skušala naskočiti um ^ o'' ^ vo postojanko. Pa Je ^ \ . no, da bo zmaga na m ^ k ni. On je naskakov^ j>J. glavi, ženica pa bolj P # (j^, členkih, ker ni m°e]a to % bila poslala na jjte. « % rdečilom namazane n ^ Okrog njiju se Je %r*J \ velika množica svete* ^ ^ dov, ki so bili pa sam0 je v y opazovalci, čeprav s ^ ^ tam že ponujala stava ^ na to ali na ono /t), Ravno sredi naj** V" % pa prinese ali pnPeIJ y0/, Hjj va usoda nek taksjJ- V ustavil in za sek«nd0 po< \ plačni glediški K \ pa skočil ven in Ht, mu, kazoč mu dve ^ ^ mu ukazal: J' "Kaj «b ni sram, | pj ^ slabotno žensko > »i obrni se malo sem.^il^ S se ti bo moja pest A J To rekši, mu prikoP1^ . ^ o mat, da je borec U kertajh in se pr««1 ' kama za nos. Vo< • , nameril drugič, a< ^ * j, ^ u ravnotežja,prikopa' ^ lev« stran, ko ^ 0||? "O ti pošast tUrlda' žel«.> V f briga, če imava z medsebojne zabave- ?f.ty Ue ti bom že pokazala- jeI)9 j s sedah se zapodi tif; ca v mirovnega dil fj ga začne zdela desti opravka, da > ^ij J1 naglo skočil v svoj ' j ^c skovito odpeljal- P j k J Srečni zakoni J M J tuja Posredovalna ; Pr j i,v > nadoma zbližala, J roke, pokazal zij«10"^1 ^ najlepšem sogl«-SJl risti naš slavni i ^ y prepirata dva, ^o W ima, se je presnet" ob tej priliki. Let Your Answer to Bombs Be BONDS! We are fighting enemies who will stop at nothing. With our homes, our very lives at stake, shall we stop short of giving our dimes and dollars for Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every day, every week. Buy as if your very life depended upon it tt doe«/ Illl' HUH Gonil sem ju po Tuniziji, ušla jseltj sta mi v New Orleans in se res aver- lastila dediščine. In najbrž jloA "'Milijonov nikdar ne bil dobil nekoč f roke, da se ni Židinja Judita jeni' *s'la Jonatanu na vrat. Judi-i,l' ^ Je bila njegova nesreča. Šel Jitf j?2 njo, z očetom in stricem :e be- an-yjem na zapad, skriti se je m t' ls'il, da bi svet pozabil na nje- i# <°v zločin. ; ra vprav s pomočjo Judite ri. t J10 mu bili kmalu spet za peta- tt • Harry je prvi padel, lastni ko P J1»je zaklal. Nato smo do- leff3 'fe. očeta v pest, tudi Jona- d# smo imeli in z njim vred 0 (f»ar. v nekaj urah bi se naj odi-^ zadnje dejanje —. Še i* , & nauk iz nesrečne zgodbe ji, efton°v —? ? ju is ^ Pošteno in ohrani si mir-'pa boš zadovoljen in sre-liid*' Špii^ n'ma® milijonov v ieW Zve7ri oo •«!) S0 mi zrle v oči< vse p0" W \eje s° mi prihajale misli, CT^ Sem J111 imeI v oblasti> ; le fertSem bedel napol sanjal in for"*' C-6 fm res zaspaJ' portei; {| p Jutranji zrak me je zbu-Q«/ 0 stanju zvezd sem izrabil % je še slaba ura do zo-id stal sem in stopil gor in >,' a oi si razmaknil otrple ude J °grel. Hfcn^3 so zapela severno od AH so prihajali Nijore? glasu naproti in legel. IJttkcev se je bližala, na ii,,, el°kožec in Indijanec. Spo- Cju- k: Sem in zaklical s spre-glasom: i ^ Kam?" 13 i Hiiud°ma sta tudi °bstaia in V ^edal Za puške- Belokožec je i "K •' oga ga, kam jezdi-bliže, člavek, da te| v J, Sicer dobiš kroglo!" W lte, da bodete zadeli, yii- V Emery?" erAv^,ry — ? Pozna me, lo-, / L ' Kdo bi — » 'aevUs —! Saj ne more ko ri Charley, ki »^Shatterhand ^tij! ^iže, dečko, pa povej, \ ' tv<>j Winnetou!" Sei ajte prej! Vse boš ' smete dalje. Vs® v redu?" vSe " % t V d°natan?" \ T le zadaj jezdi s svojo '■Judito." straži?" Niti za trenutek «a V izpred oči-" So Prijezdili, vsa četa Slu • šel sem "aJ Prvo k \j U' Pravkar so ga devali % ' pole£ njega so položili \l Pllnker Je bil Pri njiju Sem še p0 u'ietih Mo" po dva skupaj zvezani Uiti1 V travi> nis0 nam m0" ' potem sem poklica bunkerja in Bistro \ o()1,Jltn pripovedoval, kako % Uvila z Apačem in kaj j'' se moramo ujetni- • O končal> "in poskrbeti, ^ H jj1 .^ogolloni, ki smo jih Vb NdriJil1 še bomo' ne uide.i°' J / %n0vUti Za £lavno čet0 Mo' ■»}' I V C na Ploščad v canonu 'tel1 j, J k ' °nemogočiti umik. Ta-,0 if, naloga. Vse drugo X^ Winnetou.'' je1 i VPrv° se bomo torej lo-A Kl\kočije?" J'e podjetno 11U mery- "Kako pa mi- XG° narediti?" \ u 11 bomo' da odide \ krdelo, pa pohiteli in V°b^nnravili z Mogolloni." \i ■ sem se k poglavarjevi at»: 'tu Vp 4 (j bli> J rdeči brat za mc" \i}([\ Senčnatega studen- % ,,1 lahko opazovali Mo- ^ ti* is I želi moj brat, mu sto lahko pokažem." se se ni Ker % slt^ $ elj> SATAN IN ISKARIOT Po ntmikem Isrlndka K. Htji Kako so Nemci zasedli Celje pa že novo poglavje, ker sem za sedaj hotel samo celjske dogodke nekoliko opisati. -o- jježl vi joii! < »vtf ev0-ilt »1 << / eteP1 ps) A ji* A A "Dobro! Razdelil boš svoje ljudi na dve četi. Petdeset jih ostane tukaj za stražo pri ujetnikih, petdeset pa jih pojde z nami, da napademo kočijo." "In jaz?" se je oglasil Dolgi Dunker. "Ostati morate na vsak način pri Meltonu. Vam sem ga izročil v varstvo." "Well —!y Bom pa njegov jetničar. Naj le opusti vsako misel na beg!" "Jaz pa poj dem z vami?" je vprašal Emery. "Prosil bi te, da ostaneš pri ujetnikih!" Užaljen je bil. "Zakaj? Poleg bi rad bil." "Ko bomo s petdesetimi ljudmi napadli deset ubogih Mogol-lonov —? To ni za tebe, junak! Pomisli rajši, da moramo stra-žiti razen Meltona še šestdeset ljudi. To je posel za tebe, odgovoren in važen! Zaupna postojanka!" Nasmejal se je. "Well —! Če mi kažeš stvar od take strani, se res ne morem skregati s teboj. Kedaj naj pridemo k studencu?" "Sela ti pošljem." Bistro oko je pripravil petdeset Ni j or, za jahali smo in odrinili. Vodil nas je na zapad, obiti je hotel studenec^ Pozneje je krenil na jug in nato nazaj na vzhod in na sever. V velikem polkrogu smo objezdili Senčnati stuednec. Obstali smo pred dolgo, neznatno višino, z grmovjem, se je zdelo, je bila obraščena. Tule je kraj, odkoder lahko moj brat opazuje Mogollone!" je dejal Bistro oko. "Kako daleč je od studenca ?" "Pet minut ježe. Če zlezeš na grič in se skriješ v grmovju, boš lahko videl po okolici Senčnatega studenca, tebe pa nih-e ne bo opazil." "Jako dobro! Počakajmo do zore! Ko se zdani, poj deva poizvedovat na vrh." "In kam damo konje?" "Tiste lahko pustimo ob vznožju." Polegli smo. Zvezde so ugašale, rahel svit je lezel na vzhodno nebo. Šla sva z Bistrim očesom na vrh, legla za grmovje in čakala. Zdanilo se je, videla sva k studencu. Grmovje je rastlo po grebenu, lezlo po pobočju, se razširilo, pa se ob studencu spet zožilo in izginjalo v preriji. "Krasen prostor!" sem hvalil. "Nič boljšega si ne moremo želeti." "Moj beli brat je zadovoljen _1" "Zelo zadovoljen sem! Daleč naokoli se vidi, opazovala bova odhod Mogollonov in stražo pri vozu. In po grmovju se lah ko priplazimo trdo do studen ca, konj nam ni treba niti s se boj vzeti, peš jih bomo napad li. Bolje res ne more biti." Ni smel kazati, pa videti mu je le bilo, kako je vesel in po nosen, da sem ga pohvalil. Čisto dobro sem videl v tabor, celo streho kočije sem opa zil, iz grmovja je molela. Mo golloni so se odpravljali, eni so jedli, drugi so se umivali, drugi spet so si dali opravka s konji. Presunljiv krik je zadonel, znamenje za odhod. Vse je hitelo h konjem. V nizu so odhajali, tri sto štiri bojevnike sem naštel. Izginili so v dolgi črti na jug. Deset jih je ostalo pri studencu, zrli so za odhajajočimi. Da jih ni več, sem zasodil iz števila konj, ki so se pasli za grmovjem PO preriji. Štirinajst jih je bilo, štirje za kočijo, deset za stražo. Odpravili smo se na delo. (Izvirno poročilo) Takoj ko se je poleglo prvo navdušenje po belgrajskem prevratu dne 27. marca 1941, se je polastila naših ljudi vsepovsod velika skrb. Prihajala so poročila o zbiranju nemških divizij na Gornjem štajerskem in na Koroškem. Tudi iz Belgrada ni bilo nič bolj razveseljivih novic. Vojna, vojna .. . Vse je bilo razburjeno, vse se je selilo. Po celjskih ulicah so torakale dolge vrste naših voja-cov, na pločnikih so pa postaj a-v trumah zaskrbljeni meščani in se skoraj šepetaje pogovarjali. Ko se je iz src slovenskega naroda, ki se je na Cvetno nedeljo jutraj zbiral k molitvi v svojih erkvah, dvignila molitev za mobilizirane svojce, so Nemci na severu že napadali. Vračajoči se iz cerkve so že slišali votlo bobnenje od Zidanega mosta sem. Seveda so bila to nemška letala, ki so bombardirala Zidani moft in zasledovala 39. in 42. pešpolk, ti sta se po Posavju pomikala oroti Karlovcu. Cvetna nedelja je bila lepa in sončna, čez dan so nemška letala večkrat priletela nad Celje, a godilo se ni nič. Večina je na-aljevala pot do Zidanega mosta in tam metala nadaljnje bombe. Naši protiletalski strelci so imeli preslabo orožje, da bi mogli kaj oseči. Popoldne je priletelo nad Jelje več eskadrilj, ki so se spu-čali zelo nizko nad mesto. Streljalo je pa samo eno lovsko leta-in sicer na terezino, ki se je vozila po progi, in je ranilo ne-cega železničarja. Blizu Pečov-lika pri Celju so pa letala z bombami razbila železnično progo. Alarm za alarmom se je oglašal in ljudstvo je bilo kakor na žerjavici. Spet in spet se je za-ekalo v zaklonišča. Vse mesto ?elje je bilo eiio.samo veliko pri-;akovanje, kaj utegne priti iz /sega tega. Naredila se je noč in bilo je dišati močno streljanje s stroj-licami in topovi. Tako in podo bno je minil tudi naslednji dan in noč od ponedeljka na torek. Ta dan so se začele skozi Ce-je umikati izmučene in sestra-lane j u g o s 1 o vanske čete. Na celjskih ulicah so se pa pojavljali v celih trumah člani nemške manjšine in peščica nemškutar-jev, ki so začeli propagando za Nemce. Vse to je na prebivalstvo porazno vplivalo. Nemšku-tarji so postajali od ure do ure glasnejši in predrznejši. Nemško vojaštvo se je naglo bližalo. Nekje blizu Socke so se obrnili ,iaši vojaki in Nemce vsaj čez noč zadržali. Toda samo čez noč Junaško so se držali naši fantje, svoje junaštvo so pa poplačali s popolnim uničenjem. Na veliki petek so z nemških hiš že zaplapolale hitlerjanske zastave. Tudi po izložbenih oknih so Nemci že lepili Hitlerjeve slike. Temu zgledu so brž sledili tudi nekateri člani "kultur bund-a," na primer Vretschitsch in mesar Junger. Po ulicah so se zbirali nemškutarji s kljuka stimi znaki na rokavih. Prvi nemški vojak se je pripe Ijali pred magistrat na veliki pe tek ob četrt na 12. Z njim je stopil na balkon mestne občine znani kričač Slavko Bučar, ki je bil pred letom dni obsojen na leto dni zapora radi posilstva. Ta človek je priklopil radio-oddajni aparat, strgal grb mestnega poglavarstva, nato pa razobesil nemško zastavo. Celje je bilo v tujih rokah . . . Od tega časa naprej so neprenehoma prihajale nemške motorizirane edinice. Nabralo se jih je naravnost ogromno število. Ti vojaki so bili še dosti dostojni. Po trgovinah so vse pokupili, kar se je dalo. Pa so vsaj plačali. čez nekaj dni so pa prispele še trume SA in SS in Gestapo. Te- daj smo začeli na debelo odpirati Čez nekaj dni so pa prispele še trume SA in SS in Gestapo. Tedaj smo začeli na debelo odpirati oči.v Kslkšne tiče smo videli med tem ljudmi! Med nemškimi policaji smo opazili osebe, ki so v naši državi poprej izgubile službo radi vohunstva v prid Nemčiji: Zavca, ki je bil nekdaj v Celju policijski nadzornik, Stražnika in Emeršiča . . . Med 'Gesta-povci se je pa sukal kot doma bivši celjski žendarmerijski narednik in zaupnik majorja Vin-dakijeviča, Boško Lazič iz La-zarevca . . . S prihodom Ge^tapa se je brez odlašanja začel "novi red." V trgovinah ni bilo več kupovanja in plačevanja, začelo se je plenjenje. Najprej so oplenili Fazarinčevo trgovino in odnesli blaga v vrednosti 200,000 Din. Potem so navalili na veletrgovino Strmecki", kjer je bilo za več milijonov Din. blaga. Plenili pa niso blaga,, brž so začeli pobirati tudi ljudi. Gestapo je sredi noči vdirala v slovenske hiše in vlekla Slovence kar s postelj. Morali so z Gestapovci v kasarno na Dečkovem trgu. Prvi med njimi so bili okrajni načelnik Torner, senator Alojzij Mihelčič, profesor Cestnik, kaplan Korban, Rado Pečnik, Jaka Vodopivec, Josip Jagodič, Vanči Vrabl, dr. Gartner, Slavko Skoberne, profesor Kovačič in mnogi drugi. V kasarni so nas budno pazili SA oddelki, nemška policija, z nabitimi puškami. Pri aretacijah so pridno pomagali znani kulturbundovci: Pungerschek, Sagar, Paidasch, Jellenz, Koerber, in omenjeni Lazič. Umazano kasarno smo brž temeljito očistili in ji dali lepše lice. Mihelčič in Lukman sta morala takoj na delo s pometanjem pločnika pred ka sarno, ostali so pometali hodnike in snažili stranišča. Takoj se je pa videlo, da imajo na aretirane duhovnike prav posebno piko. Ob prihodu v kasarno je bi-a najprej preiskava in sicer zelo temeljita. Posebno se je odlikoval v zvezi s tem skra-lirani šUudent Pungerschek iz O p 1 o t n i c e, torej domačin. Že po stopnicah je suval aretirance navzgor do SS komisije. Zlasti si je privoščil Salivka Skoberneta. Komisija je vsako žrtev najprej slekla, vse skozi (pregledala, odvzela denar, nož, tobak, potem pa sunila v eno izmed sob, ki so bile brez vsake opreme. Prva prepoved je bila, da ni dovoljeno stati pri oknu. Profesor Bolhar se je zoper to prepoved pregrešil, pa je precej začelo padati po njem in nato je moral v klet ali "bunker." Kaj to pomeni, bom pozneje opisal, ko bom govoril o naših doživljajih v Mariboru. Tako smo ostali v tej mučni ječi nekaj dni. Nekateri so prejemali od doma hrano in kake druge priboljške. Ni bilo prepovedano, toda vse je sjproti rekvirirala Gestapo. Tudi v sobah nismo imeli miru. Noč in dan so se vsipali k nam SS člani, večinoma frkolini od 16 do 17 let, in si nas privoščili z vsakovrstnimi psovkami in očitki. Duhovniki so morali nepersta-no poslušati "Pfaffe, Pfaffe," mi drugi smo pa dobivali drugačna imena, zlasti — četniki! Lekarnar Posavec je v ječi nenadoma postal navdušen "vstaš" in tako se mu je posrečilo, da je ostal v Celju. Ostalim se je napovedovalo, da bomo nekam odpeljani. Seveda smo močno ugibali, kam nas bodo spravili. Ni bilo treba dolgo čakati na odgovor. Nekega dne so nas pobasali in odpeljali v Maribor, tam pa zaprli v kasarno v Melju. To je MESTNE VESTI DNEVNE VESTI General Mihajlovič zamenjuje italijanske ujetnike za gazolin London, 27. apr.—Včeraj so jugoslovanski četniki napadli nemške garnizije 130 milj južno od Belgrada. V Washingto-nu se vrše zdaj pogajanja, da 1 dobi Mihajlovičeva vojska po-j trebščine iz posojilnega sklada. Tako poročajo jugoslovanski viri. Dasi je osišče poročalo, da je general Mihajlovič ujet, pa to ne odgovarja resnici. Draža je prav sedaj zaposlen s tem, da zamenjuje italijanske vojne ujetnike za gazolin, da ga bo imel dovolj za vozila, katera je prej vzel Italijanom. Nemci imajo v rokah pač Mi-hajlovičevo ženo, hčer in dva sinova ter grozijo, da jih bodo ubili s tisoči drugih talcev, ako se general sam ne izroči nemškim oblastem. General je na te grožnje odgovoril s tem, da je peljal svoje četnike na nemške garnizije ter izjavil, da če on pade, se bo dvignilo ducat drugih Mihajlo-vičev, ki bodo nadaljevali z vojno proti osišču. -o- Novi registriranci bodo morali premeniti delo Vsi oni registriranci v starosti med 45 in 65 letom, ki imajo kako strokovno izobrazbo, ki je pri sedanjem delu ne potrebujejo, bodo takoj pozvani od vlade, naj gredo delat v vojno industrijo, kjer bo njih strokovna izobrazba pomagala pri vojnem naporu. Tako izjavlja vladni načelnik za mobilizacijo delovne sile, Paul McNutt. Ko bo ta registracija danes končana, bodo dobili registriranci vprašalne pole in tam navedli svoje poklicne sposobnosti. Ko bodo te vprašalne pole vrnili, bo vladni urad razvidel, kakšne sposobnosti ima na razpolago v teh novih registriran-cih. Ako bo vlada razvidela, da je cdo posoben za kako delo v voj ni industriji, pa je zaposlen zdaj kje drugje, kjer njegove zmožnosti ne pridejo do veljave, bo vlada zahtevala od delodajalcev, da take delavce odstopijo vojni industriji. -o- Družinski oče bo moral najbrže v armado Washington—Urad za obvezno vojaško službo je obvestil vse lokalne komisarje, da bodo morale letošnje poletje reklasi-ficirati registrirance in da bo moral marsikateri, ki ima doma odvisne osebe, v armado, da se zadosti vedno večji zahtevi po dodatnihTvojaških novincih. General Marshall, načelnik generalnega štaba pravi, da se bo v poletju dvignilo številno novincev na 150,000 na mesec. Toda predno se bo klicalo družinske očete v armado, bo moral kongres pripraviti denar, s katerim se bo dajalo podporo odvisnim osebam, katerih reditelji.bodo klicani v armado. Govori se, da bo dobivala žena $40 na mesec in $10 za vsakega otroka. Oče ali mati bi dobivala $35 na mesec, ako sta oba živa pa $45. Kadar bodo klicani v armado oni, ki imajo odvisne osebe, bodo najprej klicani oni, ki niso zaposleni v vojni industriji. Toda za one, ki so se oženili po napadu na pristanišče Pearl, 7. decembra, ne bo nobene olajšave. Ravno tako ne za one omo-žene žene, ki so prej delale, pa so pozneje d-elo pustile, da bi imel mož izgovor za odvisno osebo. Kupujte obrambne bonde obrambne bonde in znamke. Poroka Mrs. Robert Smakal iz 1014 E. 63. St. naznanja, da se bo v soboto 2. maja poročila v cerkvi iz Ruš. Dne 2. septembra je bil v svojem stanovanju na Koroški Beli ustreljen iz maščevanja tovarniški delavec Ivan Hrovat. O tem so znane naslednje podrobnosti. Tisto popoldne sta bila pri njem sv. Vida ob devetih njena hčerka Florence Jenson. ženin bo James Victor Gornik, sin spoštovane John Gornikove družine iz 6217 St. Clair Ave. ženin se nahaja točasno v armadi Strica Sama v Ft. Snelling, Minn. Mlada poročenca bosta preživela dva tedna v Minnesoti. Zajtrk in kosilo za obe družini bosta servira-na na domu nevestine matere. Vse najboljše v novem stanu želimo mlademu paru. Nov grob Včeraj je umrla v Glenville bolnišnici Mary Raukar, stara 54 let. Stanovala je na 17107 Waterloo Rd. Rojena je bila v selu črni log na Hrvaškem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1904. Tukaj zapušča tri hčere: Olgo, Agnes in Diano in tri sinove: Antona, Rudolfa in Franka ter brata Antona Pintar. Pogreb bo iz Svetkovega zavoda, 478 E. 152. St. čas pogreba bo naznanjen pozneje. Roosevelt, na radiju Predsednik Roosevelt bo govoril nocoj ameriškemu narodu po radiju. Tolmačil bo svojo včerajšno poslanico kongresu. Seja Kluba Ljubljana Nocoj ob 7:30 bo seja kluba Ljubljana na Recher Ave. članstvo je prošeno, naj se gotovo udeleži v polnem številu. V armado Med drugimi številnimi našimi fanti sta odšla danes v armado tudi Ernest Novak, sin Mr. in Mrs. Joseph Novak, ki vodijo trgovino na vogalu St. Clair Ave. in Norwood Rd. ter Friderick Koprivec, sin Mr. in Mrs. Anton Koprivec iz 1007 E. 76. St. Novak je pustil doma mlado ženo, katero je poročil pred devetimi meseci. Želimo jima zdrav povratek. -o:-- Nemčija ne more prestati druge zime v vojni London. — Nemški poslanik za Turčijo, Franz von Papen, se je izjavil, da mora Nemčija premagati Rusijo pred jesenjo, ker ponovne zime v vojni ne bi mogla preživeti. --o- Hitler pobija Slovence (Nadaljevanje s 1 strani) jencih in okolnosti eksekucije niso znane. Dne 28. avgusta so Gestapovci odvedli bivšega župana Matevža Cengleta v Ribnem pri Bledu Dobili so ga pri delu na žagi in je moral iti z njimi kar golorok kakoršen je bil. Istočasno so od vedli nekega mlinarja. Vas Rib no leži tik pod Jelovico. Glede mlinarja ni znano, kaj je z njim za Cengleta je pa bilo toliko uspešnih posredovanj, da so ga že 30. avgusta izpustili in se je smel vrniti domov. Dne 1. septembra je bil blizu Domžal ustreljen pomožni čari nik Johann Wutte. že 3. septem bra je nova Bekanntmachung na znanjala, da je bilo za ta zločin ustreljenih kar 10 mož in fantov Wutte je bil namreč Nemec iz Rajha . . . Imena ustreljenih so znana, ostale podrobnosti ne: 34 letni pomožni delavec Lovrenc Daragar iz Podgorice; 44 letni pomožni delavec Franc Koš iz Zaloga; 46 letni pomožni delavec Peter šparovec iz Primškovega; 28 letni delavec v skladišču Andrej Korošec iz Domžal; 28 letni slikar Franc Golob iz Spodnjega Dravograda; 19 letni rokodelec Oskar Slem-nik iz Slovenjgradca; 29 letni rudarski tehnik Ferdinand Hrovat iz Mekinj; 28 letni pomožni delavec Pavel Korošec iz Krašnje; 20 letni dijak Mirko Pirnat iz Jarš; 19 letni kovač Ludvik Vertnik dva njegova prijatelja. Kar vstopi neznan moški in vpraša ;:a Hrovata. Hrovat je imel radijski aparat in prav tisto minuto je imel biti program, ki ga je hotel poslušati. Zato je dejal tujcu, naj ostane in posluša program, potem bosta govorila. Sedel je k aparatu, toda v tistem hipu je že počil strel, Hrovat se je zgrudil smrtno zadet, tujec je pa izginil v splošni zmešnjavi. čez dva dni je povedala nova Bekanntmachung, da so bili radi tega umora ustreljeni sledeči: 38 letni zidar Franc Podgor-nik iz Javornika; 27 letni strojnik Albin Savli z Jesenic; 32 letni klobučar Franc Frelih z Jesenic; 29 letni tovarniški delavec Ludvik Stražišar z Jesenic; 20 letni čevljarski pomočnik £arl Kragolnik iz Javornika. Razume se, da je tudi teh pet dolžil proglas komunističnih pre-kucij . . . Skoraj istočasno s Hrovatom je bil ustreljen 66 letni Ignacij Koritnik. Ljudje so ga dolžili, da razkriva Nemcem skrivališča ubežnikov na Možaklji, čeprav je Dil prvotno sam med ubežniki, pozneje se je pa premislil in se zapisal Nemcem. Kolikor je znano, do srede oktobra niso nikogar ustrelili za ta umor. Javna dražba Radi smrti moje g,a moža jom prodala na javni dražbi v soboto 2. maja ob 12:30 popoldne vse krave, konje, traktor in vse drugo orodje za farmo; naprodaj bo tudi valilni stroj za piščeta. Javna dražba bo na Stevens Blvd., severno od Vine St., zapadno od Longfellow šo-e. (Apr. 28, 30) MALI OGLASI Soba se odda Soba se odda poštenemu fantu. Vprašajte na 6515 Edna Ave. Stalna služba Stalno s luž( bo dobi samec srednje starosti, ki je vajen nekoliko popravila pri hišah. Dobi mesečno plačo in stanovanje. Ako živi izven Clevelanda, ga pridem iskat z avtom. Oglasite se ali pišite na M. Jalovec 6434Spilker Ave., Cleveland,O. Tel. ENdicott 3093. (100) Lepa prilika Proda se rooming house in posestvo; vsa stanovanja s tekočo vodo; v dobrem stanju; $180 mesečnih dohodkov, 3 kopalnice, 3 garaže, zelo poceni za gotov denar. Vprašajte na 1764 •E. 65. St._(101) Delo dobi Išče se ženska, ki bi zjutraj odpirala gostilno. Mora biti stara nad 21 let. Plača po dogovoru. Oglasi naj se na 7513 St. Clair Ave. (April 21, 24, 28, 30) Oblak Furniture Co. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebHtae za dom 661" ST. CLAIR A V*. H£ndu«oitni_ Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. \ Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEndcrson 6177 dajemo eagle znamke kjer je sedelo okoli dolge J ze do dvajset ljudi'; nekaten' med njih so vstali, ko s" zagledali, a večina jih je . dela< Trije ali štirje ki so govorili nam ah m ^ r. prihod jih ni niti malo zi« g g ' No onem koncu mize sem » | nal abbeja Benoita in** Silil ki sta mi prišla naproti- ttfj pitana Hughesa, ki se je^ : nil, a ni prestal govoriti. L >f0. i njava ni dolgo trajala; P» ^ vem dobrohotnem sPreJ.. * sem kmalu sedel v nasipi |1 na koncu mize, med kapet l< in nekim cahorškim no» J 11| Okoriščaj e se z občim h™ \ sva izpregovorila i: a , Benoitom, ki se je P<>»u meni, nekaj besed. RDEČA KOKARDA ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE STANLEY WEYMAN v tem, ko sem zardeval pod za-ničljivimi pogledi onih, ki so me morali smati*ati za odpadnika, sem se vpraševal, kdo so ti. Naposled sem vendar že prispel do Douryja, ki mu je nad vrati igrala v solncu velika tro-bojna zastava. Sauški gospod župnik? Pravkar je bil zgoraj, na odsekovi seji. Ali ne bi hoteli gospod vi-kont sami stopiti do njega? . . . Šel sem na vrh, skozi gnečo glasnih ljudi, ki so se prerivali po stopnicah in hodnikih ter govorili in mahali z rokami, kakor da mislijo prebiti tu ves dan. Ena izmed vrat so se odprla, nov trušč mi je udaril naproti in stopil sem v sobo, Gornja slika nam predstavlja družino iz je so jo pregnale japonske bombe iz, njenega doma-. !■ vzeta v ameriški vojaški bolnici, kjer so nuditi bila rem nrvo zdravniško vomoč. mmmmmm«b-H-H—---- — ^ Vsakovrstne bombe, granate in krogle so V]- ^Jone in sicer v meri od 37 mm do 255 mm v naših varnah, da, jih odpošljejo Hitlerju v "pozdrav." , ^r&y Lucian B. Moody si je ogledal vse te izcMkc^^^^^^^^i j Najboljšo Garancijo Zavarovalnine J®1*1 j \ Vam in Vašim Otrokom KRAIUSKO-SLOVEKSKJ j KATOLIŠKA JEBMOT^ j ( * izaCii3 / Najstarejša slovenska podporna on?an j v Ameriki . . . Posluje že 49. leto ^ Članstvo 37;800 Premoženje $5,0°°' ) Solventnosi K. S. K. Jednote znaša 127-24 ( B(])jji. v0' / Če hočeš dobro sebi In »vojim dragim, zavaruj se pri »»J" \ šlcni in nadsolvcntni podporni organizaciji, ( KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOT ^ ( kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe. °'"r I) bolezni in onemoglosti. L\ , 1B do IJ K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od ( otroke pa takoj po rojstvu in do 1«. leta pod svoje okrni*- \ itc () K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certif a ( dobe od $250.0(1 do $5.000.00. ,, ) /■ Se ',lsl V \ K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. L'niisxci>c' J ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne ore ( trudi sc In pristopi takoj. I ) bn°* / / Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge yjte" ) se obrnite na uradnike In uradnice krajevnih 0 J / K. S. K. Jednote. ali pa na: / . '1 [ GLAVNI URAD t>llM 'd 351-353 No. Chicago St. Moja jeza se je zrušila. Pogoltnil sem ugovor, ki mi je bil na jeziku, in se zadovoljil s tem, da sem premeril markiza z dolgim pogledom. Gospod de Saint-Alais se je okoristil z mojo zadrego. "A dovolj," je nadaljeval z glasom užaljenega dostojanstva, ki je bil zame tem neznos-nejši, ker je bil on pogrešil, ne jaz. "Torej pustiva to. Do poslednjega trenutka sem iskal vašega sodelovanja, gospod de Saux; priznam tucli in bom do smrti priznaval hvaležnost, ki vam jo dolgujemo izza snočnje noči. Toda med tistimi, ki nosijo ta onega" — tako govoreč je pokazal na trobojno kokar-do, ki sem si jo bil pripel — "in med tistimi, ki po plemiško služijo kralju, ne more biti pravega prijateljstva. Zato oprostite, da se poslovim od vas in ne-utegoma odvedem sestro iz hiše, v kateri bi se utegnila njena prisotnost krivo tolmačiti, prav tako, kakor mora biti po vsem, kar se je zgodilo, moja prisotnost nezaželjena." Nato se je iznova naklonil in krenil proti hiši. S stisnjenimi usti in zaledenelim srcem sem šel za njim. V veži ni bilo nikogar razen Andreja, ly je čemeren stal pred nasprotnimi vrati; toda zunaj v drevoredu je pričakovala gospoda de Saint-Alais šestorica služabnikov na konjih. Na čelu te šestorice, istotako na konju, sem zagledal gospodično Denizo, ki se je ključila na sedlu in očividno še vedno plakala. Z novim gnevom sem se obrnil k markizu. Toda njegov pogled se je tako čudno upiral vame, da mi je beseda zamrla na ustnicah. Pokašljal je. "A, a," je dejal, "gospodična Deniza se je sama spomnila, da ta hiša ni bivališče zanjo. Dovolite tedaj, gospod de Saux, da se poslovim tudi v njenem imenu." Okrenil se je. "Pardon!" je dejal. "Ali mar 99 Mignil sem služabnikom, naj odstopijo. Moja togota se je lila izpremenila v bolestno mešanico srda in osramočenosti. "Gospod," sem dejal, "še nekaj vam moram reči. Med gospodično Denizo in menoj ni vse končano Nienih ..." "Ne govoriva več o njej!" je ?o V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Josephine Siogar ki .jo je Bog poklical k sebi dne 27. aprila, 1941. Leto dni je že minilo, ko Bor odvzel je drago mamo in srce zlato našlo je pokoj; počiva.) v miiu, blaga duša in prosi ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: , JOSEPHINE LASKOWSKI in HAT-TIE PALCIC, hčeri; JOSEPH, JOHN in WILLIAM, sinovi. Cleveland, O., 28. septembra, 1942. odsekal. Nisem se dal uplašiti. "Njenih čuvstev ne poznam —," sem nadaljeval, ne meneč se za prekinjenje. "A zase, gospod de Saint-Alais, vam odkrito povem, da jo ljubim; in to se ne bo izpremenilo, naj nosi ona trobojno kokardo ali drugačno. Zato ..." "Sama nekaj vam odgovorim," je kriknil markiz in dvignil roko, da bi me ustavil. Globok vzdih se mi je izvil. "Kaj neki?" sem vprašal. "To, da so vaše izjave vredne buržnja," je odvrnil s smehom, ki je bil hujši od psovke. "Ali pa prismojenega Angleža! In ker gospodična de Saint-Alais ni hči kakega kuharja, da bi ji dvorili na tak način, se mi vidi vaše dvorjenje nezaslišano. Ali vam to zadošča, gospod vikont, ali želite še več?" "Vsekako je to premalo, da bi me moglo odvrniti od moje poti," sem odgovoril. "Pozabili ste, da sem gospodično sestro snoči na rokah prinesel semkaj. Jaz tega ne pozabim in tudi ona ne bo pozabila. Najin položaj ne more biti nikoli več tisti, ki je bil, gospod markiz." "Zato, ker ste ji rešili življenje, si lastite pravico do nje?" je rekel zaničljivo. "Res plemenito in viteško, vredno plemiča!" "Ničesar si ne lastim in ničesar ne terjam!" sem ga zavrnil s kipečo strastjo. "Toda držal sem gospodično Denizo na rokah, njena glava mi je ležala na prsih; tega ne morete izbrisati, da ne bi bilo res. Pravico imam, da prosim za njeno roko — in umel jo bom dobiti!" "Dokler jaz živim, ne bo vaša!" je rezko odvrnil. "Zakol-nem se, da ne; kakor je pohodila ta pisani trak, prav tako bo na mojo besedo pohodila vašo ljubezen. Gospodična de Saint-Alais ni nevesta za vas." Trepetal sem od jeze. "Zavedate se, gospod, da se ne morem biti z vami!" šem de-jal. "Kakor jaz ne z vami. Vem, da ne. In zato,"' je nadaljeval po kratkem premolku z voo prejšnjo vljudnostjo, "zato. gospod vikont se vas bom ogibal. Z Bogom, gospod; do svi-, denja ne rečem, ker upam, da j n a m a bodočnost ni namenila veliko srečanj." i S temi besedami je odjahal ! po drevoredu. Gospodična De-J niza s svojim spremstvom je bila že izginila. Videl sem ga. ; kako se je oddaljeval pod obokom orehovih vej, skozi katere so ga zdaj pa zdaj oblivali soln-čni žarki; še v žalosti svojega' strtega srca sem moral obžalo- j vati trdnost, ki jo je umel ohra-' j niti, in brezskrbno gracijoz-I nost njegovih gibov. Moč njegovega značaja je bi-jla neutajljiva; bila je tolikšna, ' da sem že v tem trenutku čutil,' j kako šibke in bedaste so bile | [ besede, s katerimi sem mu ugo-j varjal, in kako otročje je bilo j moje upiranje zoper njegovo ; voljo. Imel je koncem koncev j prav; tisto potezanje za njego-jvo sestro, ki sta mi ga nareko-jvali jeza in ljubezen, ni bilo niti francosko niti dostojno, in 'gotovo bi ga bil moral obsoja-jti tudi jaz, da je šlo za mojo j sestro. Zakaj sem tedaj poni-jžal Denizo in se osmešil s tem j vedenjem, ki je bilo morda primerno nasproti ljubici, nikakor pa ne nasproti zaročenki? Srce mi je bilo težko od nesreče, ko sem se vrnil v hišo. Toda v veži mi je obstalo oko ha samokresih, ki sta ležala na mizi; ob tem pogledu sem se nehote spomnil, da nisem edini, ki mu ne gre vse po volji. Pomislil sem, da sta gradova gospoda de Saint-Alais in gospo-dica de Marignac vpepeljenega, da šem snoči iztrgal Denizo iz krempljev smrti in da se širi onkraj mojega senčnega orehovega drevoreda in tega mirnega solnčnega dne razburkani, kričavi svet Quercyjske pokrajine in vse Francije, svet obre-zumljenih seljakov in preplašenih meščanov, vojnikov, ki se nočejo boriti, in plemičev, ki se ne upajo. "Nu, pa naj živi trobojhica!" sem pomislil. "Kocka je pala!" Krenil sem skozi hišo, da bi se vrnil k abbeju Eenoitu in njegovim tovarišem ter jim povedal, da poj dem z njimi. Toda terasa je bila prazna; nisem jih videl, nikjer. Izmed vse služin-čadi sem opazil edinega Andreja, ki se mi je približal s skrb-ljivim obrazom in stisnjenimi ustnicami, kakor bi mi hotel nekaj očtati. Vprašal sem ga, kje je župnik. "Odšel je, gospod vikont." "A Buton?" "Tudi on. In polovica poslov je storila takisto." "Odšli so?" sem vzkliknil. "Kam pa?" "V vas, klepetat," je odvrnil s trpkoto. "Danes ga ni več smrkavega vrtiražnjiča, ki ne bi hotel vedeti vseh novic in ne bi mislil, da si sme vzeti dopust, kadarkoli mu drago, da gre čenčat in povpraševat. Ves svet stoji na glavi, se mi vidi. Čas je, da vzame njegovo veličanstvo kralj vajeti v roke." "Ali ti ni gospod župnik ničesar naročil zame?" Stari sluga se je obotavljal. "Bogme," je rekel, kakor da mu gre beseda nerada iz ust. "Rekel je, da naj ostanejo gospod vikont do popoldne doma, on da bo že sporočil, kako in kaj." "Toda odpravljal sč je v Ca-hors!" sem dejal. "Tedaj se ne vrne danes?" "Odšel je po malem drevoredu, ki vodi v vas," je odgovoril Andre s čemernim glasom. "O Cahorsu ni ničesar omenil." "Daj, stopi takoj v vas," sem velel, "in poizvedi, ali je šel v Cahors, ali ne." Stari služabnik se je godr-njaje odpravil, jaz pa sem ostal sam na terasi. Tisto po-latno jutro je ležal nad hišo neobičajen pokoj, kakor da je ura opoldanskega počitka že prišla. Sel sem na kamenito klop ob zidu in jei v spominu obnavljati snočnje prigode; marsikaj, kar je ob svojem času jedva priklenilo moje oči, sem videl zdaj presenetljivo živo. Nato pa, ne da bi vedel kdaj, sem se odvrnil od teh razburljivih spominov in jel iznova sanjariti o Denizi. Nj:;na slika, kako je skrušena sedela na sedlu in plakala, mi je stopila pred oči. Čebele so brenčale v vročem zraku, golobje so tiho grulili v golobnjaku, vejevje nad menoj, ki je obrobljalo trato, se je nalik kupoli bočilo nad dekličino glavo; s tem prividom v duši sem zadremal. Po noči, ki sem jo bil prebil, ni bilo v tem ničesar neobičajnega. Toda ko sem se zbudil in sem videl, da je poldne že minilo, sem se ustrašil. Planil sem na noge, vrgel oči okoli sebe in zasačil Andreja,' kako se je kradom plazil ob zidu. Poklical sem ga k sebi ter ga vprašal, zakaj me ni zbudil. "Mislil sem, da ste utrujeni, gospod," je zagodrnjal, meži-kaje v solnčni bleščavi. "Gospod vikont ni seljak, da ne bi smel spati, kadar se mu zahoče." "Kaj je z gospodom župnikom? Ali se ni vrnil?" "Ne, gospod." "In kam je šel? ... V katero stran ?" Andre je povedal neko vas, ki je bila pol milje od Sauxa, ter pripomnil, da je moj zajtrk pripravljen. Ko sem vstal izza mize, je bila ura dve. Ker sem se vsak trenutek nadejal abbeja Beno-ista, sem ukazal, naj osedlajo konje; nato sem krenil v vas, ker mi razburjenost ni dala ostati na mestu. V vasi je bilo vse narobe. Tri četrtine prebivalcev so bile odšle v Saint-Alais gledjat pogorišče in tistim, ki so ostali doma, se ni moglo prijeti za vsakdanja dela; zbirali so se na križempot-jih, pred hišnimi vrati in pred cerkvijo ter besedovali o dogodkih. Eden sfe je ojunačil in me je vprašal, ali je res, da je kralj daroval vsa zemljišča se-ljakoni; drugi je hotel vedeti, ali bo še treba plačevati davke; tretji mi je zadal še bolj bedasto vprašanje. Vendar pa se nihče ni vedel nespoštljivo in malone vsi so mi izrazili svoje veselje nad tem, da sem ušel nakanam "onih nepridipravov." O župniku nisem mogel zve-| deti prav ničesar. Ta je trdil, j da je tam, oni, da je drugje, ! tretji, da je odšel v Cahors-. j Poln neizrekljive tesnobe in I vznemirjenosti sem se vrnil v grad. Iz strahu, da se ne bi [zgrešila, se nisem ganil izpred I hiše; več ur sem hodil po dre-jvoredu in se ustavljal zdaj pri : rešetnih vratih ter gledal na I cesto, zdaj v senci orehov in I premišljeval. Zvečerilo "se je, | nastala je noč, a jaz sem še ve-, dno čakal župnika in v bolestni I napetosti duše ugibal, kaj sa godi v tem trenutku. Nemirni bes tistih dni se me je bil polastil; misel, da stojim tu kri-žemrok. med tem ko se ves svet gibjje, me je mučila do neznos- Zgor nja slika, ki je bila povzeta iz letala, nam kaže škodo, ki so jo povzročili angleški tako zvani "Commandos" ob napadu na pristanišče St. Nazaire, Francija. Puščica A kaže, kjer je bomba razbila, glavno zatvornico in jo vrgla na stran, B kaže poškodovani cementni jez, C kaže, kjer je bila poškodovana strojna delavnica. Slika je poslana iz Londona. nosti. Ko me je prišel Andre klicat k večerji, sem ga prekli-njaje napodil; in po večerji sem se vzpel na grajsko streho in sem oprezal v noč, pripravljen na to, da zagledam v daljavi zarjo novih požarov. Toda videl nisem ničesar posebnega in župnika ni bilo od nikoder. Ko sem tako prečul vso noč, sem se ob sedmih zjutraj odločil; zajahal sem konja in se odpravil v Cahors. Andre je rekel, da mu ni dobro, zato me je spremljal Gilles. Saint-alaiška okdlica je bila videti vsa zapuščena; toda pol milje dalje, na hrbtu griča, sem do-šel kakih dvajset okornih seljakov, ki so odločno korakali po cesti. Vprašal sem jih, kam so namenjeni in zakaj ne delajo na poljih. "V Cahors gremo, gospod, po orožje," so mi odgovorili. "Po orožje? S kom se boste vojskovali?" "Z razbojniki, gospod. Povsod jih je polno; klatijo se okoli ter koljejo in požiga j o. Bog nas je čuval, da jih doslej še nismo videli. A drevi bomo že oboroženi." "Razbojniki!" sem se zavzel. "Odkod so prišli?" Nihče mi ni vedel povedati; čudeč se njihovi lahkovernosti, sem nadaljeval svojo pot. Toda z razbojniki še ni bilo konca. Pol urd| pred Cahorsom sem jahal skozi vasico, ki jo je vznemirjal isti nezmiselni strah. Na koncu vaške ulice je bila postavljena barikada in na zvoniku sem opazil moža, ki je stražil. Vsi prebivalci, ki so lahko hodili, so se bili odpravili v Cahors. v"Kako to? Čemu?" sem vprašal. "Poizvedet, kaj je novega." Izprevidel sem, da me domišljija ni varala. Ves svet je bil razburjen, vse je bilo na nogah. Vsakomur se je mudilo poslušati in pripovedovati; ta je grabil za Orožje, ki ga še nikoli ni bil držal v rokah, oni je dajal nasvete, čeprav je vse svoje življenje slušal druge; ljudje so se lotevali vsega mogočega, samo vsakdanjega dela ne. V Cahorsu je vršalo kakor v ulju pred rojitvijo in Valantreški most je bil tako poln ljudi, da sem se komaj preril skozi njegova tri zaporedna vrata. Zdaj, ko sem jahal po ulicah s trobarvno rožo na klobuku, se nisem nič več čudil, da so me tu pa tam pozdravljali s klici "Živel vikont de Saux!" Opazil sem pa, da se ni manjkalo niti takih, ki so nosili bele kokarde. S ponosno dvignjenimi glavami in z rokami na betičih svojih mečev so stopali po dva in po trije vštric po pločnikih, ne meneč se za množico, ki jih je sovražno spremljala z očmi. Nekateri so mi bili znani, večina jih je bila videti tujcev; in