gasilo delavcev v vzgoji lri izobraževanju in danosti Slovenije 12. junija 1989 - št. 10 '" letnik XL Med drugim preberite ANTE MARKOVIČ IN UČBENIKI ZA EKONOMSKO USMERITEV, STR. 2 KDO SE BOJI ENOTNOSTI UČITELJEV? str. 3 OBJAVE - PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV PO PROGRAMIH, str. 5 BARIČA MARENTIČ POŽARNIK Stalno strokovno izpopolnjevanje - nujnost ali razkošje? Ali je smiselno, da se lotevamo novega podviga, za katerega je potrebno veliko časa, moči in predvsem denarja, prav zdaj, ko je šolstvo v najgloblji eksistenčni krizi in ko učitelji in šole z zadnjimi opozorilnimi sredstvi, ki so jim na voljo, opozarjajo na svoj nevzdržni položaj? Mislim, da je prav, saj se učitelji ne zavzemajo le za višje plače, kot to nekateri površno presojajo, ampak tudi za primernejše delovne razmere (delovno obveznost, velikost razredov) ter za ustreznejši položaj in družbeno vrednotenje svojega poklica. Sem pa brez dvoma spada možnost stalnega strokovnega izpopolnjevanja, napredovanja in rasti. Pred časom so francoski sindikati šteli za eno svojih največjih pridobitev, da so vsakemu učitelju izbojevali pravico do petih dni plačanega dopusta na leto, namenjenega strokovnemu izpopolnjevanju. To so imeli za eno temeljnih »stanovskih« pravic. Ali je torej skupni razpis raznih oblik permanentnega izobraževanja učiteljev izšel ob pravem času? Mislim, da lahko odgovorimo pritrdilno ali pa rečemo, da je izšel že precej prepozno. Kajti s tem, da je permanentno izobraževanje učiteljev nujno, smo se strinjali vsi, sistematična akcija in družbena podpora pa sta zamujali. V preteklih letih se je sicer na tem področju dogajalo marsikaj bolj ali manj spodbudnega. Ali smo se iz teh izkušenj naučili dovolj, da bomo znali razviti dober sistem izpopolnjevanja učiteljev? Ta mora biti učinkovit, prožen, strokovno pripravljen in izpeljan, skratka takšen, da podpira in razvija poklicno samostojnost šol in učiteljev. Množična predavanja, ki so bila le nekakšna transmisija ideoloških ali reformnih zahtev »od Zgoraj«, in na katerih se od učiteljev niti ni pričakovalo, da bodo na njih dejavni, gotovo ne spadajo med uspešne oblike. Mnogo uspešnejši so bili seminarji, na katerih so se učitelji aktivno vpeljevali v nove oblike dela in prispevali svoje zamisli in izkušnje. Spominjam se predavanj v re- prezentativnih dvoranah kulturnih domov, kjer je pred menoj ponavadi imel besedo »tovariš iz republike«. Nato sem govorila množici anonimnih obrazov in skušala iz njih razbrati odzive, odmeve. Enkrat so me npr. povabili, naj predavam o »spodbujanju uspešnega učenja« avditoriju, v katerem so bili zelo raznoliki poslušalci - od predšolskih vzgojiteljic prek osnovnošolskih učiteljev vseh predmetov pa do učiteljev na poklicni kovinarski šoli. Vse sem morala nato ponoviti v drugi dvorani v bližnjem kraju, ker pač vsi prosvetni delavci občine niso mogli v en prostor. Po zasebnih poteh sem zvedela, da je bilo po mnenju poslušalcev vse skupaj sicer kar zanimivo, a ne posebno uporabno. Na podobno množično izobraževanje nisem več pristala. Spominjam se tudi predavanj v zbornicah, v popoldanskih urah, ko so me vnaprej naprosili, »naj ne bom predolga«, ker imajo po izobraževanju še sestanek, učitelji (povečini učiteljice) pa so od pouka že utrujeni. V za- Odprti cvet, 1988, akril na platnu yida Slivnikar se je rodila «ta 1945 v Radljah ob Bravl. Študirala je na Aka-fcrnij! za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končala ^ikarsko specialko In bila ^voljena v naziv docentke slikarstvo. Od leta 1970 i* članica Društva sioven-sklh slikovnih umetnikov. ItSviine razstave ga %v tišini. VIDA SLIVNI KER je ta čas barvno najbolj občutljiva slovenska slikarka. Njena umetnost v sivih časih vse bolj kljubovalno, z izrazito voljo do življenja in samoniklo išče pot v novo barvitost, razkošje fantazije in zatišje, v katerem je prostor za lepoto. Kot rojena koloristka ustvarja svoje slike na dediščini domače koloristične tradicije z barvo in svetlobo, še posebno s subtilno izrabo lazur in odtenkov; ob spodbudah iz narave rešuje zlasti svetlobne likovne probleme in neguje občutja ter oboje povezuje v dela, razpeta med čustveno intenzivnost in likovno pretehtanost, v želji, da bi slike spregovorile s samimi likovnimi sredstvi: s fantazija ban’ in oblik. Pri tem vse njeno delo niha med motivno prepoznavnimi segmenti, asociacijami iz narave, in abstrakcijo kot neposrednim čustvenim izrazom, in se usmerja v samostojno življenje slik, ki ga intonirajo slikarkine najznačilnejše, iz narave priklicane in s čustvenimi pomeni oživljene barve: modra, zelena, vijolična, bela in rožna. V prav zadnjem obdobju pa umetnica črpa iz motivnih impulzov cvetja (žarenja bujnih cvetov in razvejenosti organsko raščene rastlinske arhitekture) kot nosilca čustvenosti, rafinirano-sti, življenjske moči in razkošnih barv. Z interpretacijo tega nadvse delikatnega motiva na osnovah svojega dotedanjega slikarstva postopoma in premišljeno razkriva nov optimistični organski svet barvne imaginacije - po tradicionalnejših cvetličnih tihožitjih nakazuje v zadnjih deVh celo nekakšno novo predstavo rajskega vrta - in ga zavestno oblikuje v skoraj eksotično oazo hladne vijolične lepote, v katero se lahko umakne od vsakdanjosti sveta. Ker tudi v teh slikah združuje oboje: življenje narave, njeno lepoto in okrasje, in lasmo izraznost, temperament in rafiniranost osebne narave, so njene rože zdaj žgoče nemirne, zdaj subtilne in zadržane; predane so lastnemu barvitemu življenju in obenem odstirajo pogled v nepredvidljiv čtmoduhovni estetski prostor, ki postaja cilj umetničnega ustvarjalnega hotenja. MILČEK KOMEU četku so se nezaupljivo odzvali na pobudo, naj svoje izkušnje, vprašanja, zapišejo ali izrazijo, da bomo imeli izhodišča za delo - in ravno ko so se »ogreli«, smo morali narazen. Ali pa - in to spada med lepše izkušnje - ko smo imeli možnost ob skupnem problemu (pa naj bo to ocenjevanje, motiviranje učencev, razvijanje učnih navad...) delati vse dopoldne ali celo ves dan kar v razredu. Izoblikovali smo probleme, jim poiskali rešitve v strokah, jih ob medsebojni izmenjavi izkušenj temeljito obravnavali z vseh strani in se razšli z občutkom, da smo delo dobra opravili. Ta občutek, potrdile so ga tudi anketne izjave udeležencev, je bil še močnejši v tistih redkih primerih, ko smo bili skupaj vsaj dan in pol, če ne dva ali tri dni, in delali družno v »pedagoški delavnici«, kot je bilo to pred nedavnim ob srečanju z mentorji naših študentov na Filozofski fakulteti. Tu so se zabrisale meje med »predavatelji« in »udeleženci«, vsi smo se učili drug od drugega in razvijali novo. Idealno bi bilo, če bi ugotovljeno uporabili v razredu in se čez mesec ponovno srečali. Kaj hočem j tem povedati? Ko poudarjamo, naj bo permanentno izobraževanje učinkovito, se pravi, naj zares kaj pripomore k boljšemu delu učiteljev, često pozabljamo, da je učinkovitost zelo odvisna od oblik, načinov dela, ki morajo spodbujati k učenju, razmišljanju, poskušanju in temeljiti na sodobnih ugotovitvah o človekovem učenju. Sedeti in poslušati - to spodbuja ponavadi le najnižje oblike učenja. Za nekatere je učinkovitost v tem, da čim več učiteljev v čim krajšem času »spravijo« skozi serije množičnih predavanj. Za razprave ponavadi že ni časa, aktivnejše oblike dela, ki zahtevajo poleg časa (najmanj ves dan) še manjše skupine (pod 30, idealno med 15 in 25), pa so že nedosegljive, skratka nepotrebno razkošje. Seveda so statistični podatki o številu udeležencev in skupin ob koncu leta lahko impresivni, a kaj se skriva za tem? Tu bi se moral zavedati tako financer kot izvajalci in sami učitelji: raje manj, pa tisto boljše. Boljše je, da se učitelj udeleži enkrat v treh letih tridnevnega seminarja, ki ga bo resnično stalno spodbudil k boljšemu delu, kot da hodi vsako leto na posamična obvezna predavanja. F tujini, kot razberemo iz razpisov, trajajo seminarji od pol dneva do pet dni, zaželene so daljše oblike. Seveda morajo biti daljši, »delavniški« seminarji posebno skrbno pripravljeni, tako da predvidijo faze predstavitve novih informacij (tudi ob uporabi pripomočkov, kot so video, hospitacije, mali nastopi, računalnik), faze predelave, faze aktivnosti učiteljev, neposrednega preskušanja novosti, povezovanja lastnih izkušenj s teorijo, izdelave učnih pripomoč- kov ali vsaj njihovih zasnov ipd. To je precej zahtevnejše kot predavanja, zato ni čudno, da je Unesco uvrstit med prednostne naloge usposabljanje predavateljev za tak način dela (»training of trainers...«). In kako še spodbujati poklicno samostojnost učiteljev in šol j ri permanentnem izobraževanj t? Tako, da jim damo možnost, dc vplivajo na vsebine in izvedbo (centralno) ponujenih seminarjev (z zbiranjem pobud, predlogov, s sistematičnim ugotavljanjem potreb) pa tudi z organiziranjem njim »po meri« ukrojenega spo-polnjevanja na šolah. Tu mislim na možnost, da učitelji neke šole predlagajo temo, problem, ki jih najbolj »žuli« in povabijo enega ali več strokovnjakov kot moderatorjev, svetovalcev. V več zaporednih srečanjih oblikujejo in sproti v razredu preverjajo rešitve, ob pomoči strokovnih spoznanj. Takemu spopolnjevanju, ki se neposredno navezuje na spremembe v poučevanju, učnih načrtih, organizaciji pouka, na vpeljevanje novosti, kot so problemski, projektni pouk, namenjajo v zadnjem desetletju v evropskih deželah, vse večjo pozornost. Gre za permanentno izobraževanje »usmerjeno v šole in učitelje«, (school based INSET, schulnahe Fortbildung), in temu je namenjen tudi eden osrednjih projektov Evropskega sveta. Izhajajo iz domneve, ki jo je praksa že zelo potrdila, da se največ naučimo takrat, kadar (strokovno) rešujemo probleme, ki nas neposredno zadevajo. Gre za oblike, ki so blizu akcijskemu učenju in raziskovanju. V takih oblikah - če jih ne omejujejo birokratski predpisi - se lahko sprošča učiteljeva ustvarjalnost, oblikujejo in preverjajo se novi modeli poučevanja. Torej bi tudi šole, ki predlagajo take programe internega izpopolnjevanja (ki lahko povezuje tudi več šol ob istem problemu), morale dobiti za to najpotrebnejši denar. To spominja pri nas na delovanje »celjske skupine« in še kakšne, ki po vzorcu osiješkega modela preskuša različice integriranega pouka. Tudi tu gre v bistvu za zelo intezivno obliko permanentnega izobraževanja. Pri oblikovanju prednostnih, težiščnih področij permanentnega izobraževanja za posamezno obdobje je torej treba, ob ponudbah kadrovskih šol in učiteljev, upoštevati tudi sistematično zbrane potrebe in želje samih šol, učiteljev in strokovnih društev (npr. opozorila psihologov in zdravnikov o naraščanju psihosomatskih motenj med učenci) ter opažanja svetovalcev Zavoda SRS za šolstvo. Programiranje permanentnega izobraževanja je tako strokovna šolsko-politična odločitev, ki pa se ne sme sprejemati v zaprtem krogu, ampak na podlagi široke poglob- nadalj. na 2. str. dogodki novosti Komunike KOLEGIJ DEKANOV UNIVERZE EDVARDA KARDELJA JE NA SEJI 29. MAJA 1989 SPREJEL TALE KOMUNIKE: # Izobraževalna skupnost Slovenije mora sproti spremljati in zagotavljati osebne dohodke delavcev v visokem šolstvu v skladu z družbenim dogovorom, ki določa povprečje osebnih dohodkov v visokem šolstvu v višini 160% nad povprečjem v gospodarstvu. 9 Od republiške skupščine pričakujemo, da ustrezno poveča delež sredstev iz družbenega bruto proizvoda za izobraževalno dejavnost. 9 Do jeseni je treba izdelati nov sistem financiranja visokega šolstva, ki bo zagotavljal razvoj visokošolskega izobraževanja in preprečeval ekstenzivno širjenje izobraževalnih programov. JANEZ PEKLENIK Rektor UEK Levstikove nagrade 1989 Založba Mladinska knjiga in njen založniški svet že štirideset let nagrajujeta svoje sodelavce za vrhunske dosežke pri ustvarjanju knjižnih izdaj za otroke in mladino. Levstikove nagrade, poimenovali so jih po utemeljitelju slovenske književnosti za mladino, so za tajboljše stvaritve zadnjih dveh let podelili 30. maja letos v Cankarjevem domu v Ljubljani. MIROSLAV KOŠUTA je prejel nagrado za zbirko pesmi za otroke NA KRASU JE KRASNO. Hudomušni, klepetavi in radoživi verzi so nastajali tri desetletja. V obrazložitvi nagrade je žirija v sestavi Milan Dekleva, Tone Partljič, Jaroslav Skrušny, Dane Zajc in Aleš Berger zapisala, da se v Košutovem brbotavem alkimističnem kotlu besed družijo v čudežne lepotne sprimke nežnost, čustvenost in naklonjenost življenju. V slovensko poezijo za mlade je zasejal občudovanja vredno življenjsko moč in slast igrivosti. Nagrajenka ALENKA GO-UEVŠCEK se je v knjigi MED BOGOVI IN DEMONI lotila zanimive snovi: v živahnem, osebno presvetljenem slogu obravnava evropski mitološki svet, posebno pozornost namenja znanim, a tudi že pozabljenim likom iz slovenske preteklosti. S strokovno podkovanim in Z barvito ubesedenim pričevanjem o svetu minulih dni je pisateljica obogatila naš zgodovinski spomin in ga tudi pomaga ohranjati. Levstikova nagrada MANCI KOŠIR za knjigo MLADI NOVINAR je obenem priznanje gibanju mladih novinarjev, ki postaja pri nas čedalje bolj množično. Knjiga izčrpno predstavlja novinarske žanre, daje temeljne informacije o novinarstvu, vzgaja mladega človeka v poglobljenega bralca časnikov in ga spodbuja, da tudi sam pridobiva novinarske izkušnje. Žirija (Seta Oblak, Anka Prestar, Marinka Svetina, France Žagar in Draga Tarman) ugotavlja, da je avtorica s to knjigo in organiziranjem novinarskih krožkov dvignila na višjo raven gibanje mladih novinarjev. Po zaslugi te dejavnosti se pisanje šolskih nalog in sestavljanje šolskih glasil otresa togosti in dolgočasnosti ter postaja bolj raznoliko, živo in aktualno. Ilustracije ZVONKA ČOHA so prav gotovo pomembno inovativno dejanje na tem področju likovnega ustvarjanja pri nas, je zapisala žirija (Milan Butina, Marijan Tršar, Andrej Trobentar in Niko Grafenauer) v utemeljitvi k nagradi, ki jo je akademski slikar prejel za ilustracije v knjigah Sue Townsend RASTOČE TEŽAVE JADRANA AKRTA in Iva Zormana RAČKA PU-HAČKA. Preseneča njegova zmožnost oživljanja neživih predmetov, to pa je pomembna tipološka sestavina v njegovem likovnem izpostavljanju mejnih situacij, ki izzivajo gledalce iz lupine privajenega gledanja v sproščujoče novo videnje upodobljenega sveta. Kandidata za rektorja sta iffiirke Jurak in Janez Pekienik Dozdajšnjemu vodstvu Univerze Edvarda Kardelja se izteka mandat. Od leta 1987 je rektor te univerze akademik dr. Janez Pekienik, prorektorji pa so dr. Alenka Selih za vzgojno-izobra-ževalno področje, dr. Rastko Močnik za socialno-ekonomska vprašanja študentov in dr. Marko Zupan, ki ureja finančno gospodarska vprašanja in planiranje. Za novo dveletno mandatno obdobje, ki se začne septembra, se je izbirni postopek začel marca. Članice univerze, to je pet višjih šol, tri akademije in enajst fakultet, si bodo izvolile rektorja in štiri prorektoije (razen za omenjena tri področja še za podiplomsko področje). Aka- demija za likovno umetnost je predlagala, naj bi celotnemu zdajšnjemu vodstvu podaljšali mandat še za dve leti. Študentje so po svoji univerzitetni konferenci ZSMS predlagali same nove kandidate. Druge predlagateljice so bile vmes, v njihovih predlogih se ob zdajšnjih pojavljajo še nova imena. Poleg že omenjenih ALU in UK ZSMS so kandidate za rektorja in prorektorje predlagale še Fakulteta za strojništvo. Medicinska fakulteta, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Izmed predlogov, ki so prispeli v pričakovanem roku, je univerzitetni svet na minuli seji ugotovil, da na podlagi razpisanih pogojev, ki jih evidentirani izpolnjujejo, lahko določi tele kandidate za rektoija in prorek- Ante Markovič in učbeniki za ekonomsko usmeritev Zaradi sprememb v učnih načrtih in novosti, kijih obetajo sprejeti ali šele najavljeni zakoni, se zatika pri pripravi strokovnih učbenikov za ekonomsko usmeritev Šolsko leto 1988/89 se počasi izteka, z njim pa tudi čas za pripravo novih učbenikov, ki naj bi jih učenci dobili jeseni. Leto, kije za nami, pa je bilo glede družbenih sprememb v Jugoslaviji tako razgibano, da seje že lansko jesen zastavljalo vprašanje, ali ima sploh smisel v takih razmerah pripravljati nove ali prenavljati stare učbenike, ki obravnavajo mikro ali makroekonomska vprašanja naše družbe. Številni novi zakoni in predpisi so sicer pometli s starimi, vendar tudi sami niso dodelani in jih ne moremo šteti za nekaj, kar bo »držalo« dalj časa, saj obdobje, v katerem se merijo različne zasnove našega prihodnjega razvoja, še ni minilo. Kljub vsemu nam je uspelo pripraviti kar tri nove učbenike za gospodarsko poslovanje s korespondenco. Učbenik Gospodarsko poslovanje s korespondenco 2, katerega avtorja sta Milena Furlan in Danijel Andolšek, bo letos izšel tako prenovljen, da ga lahko štejemo kar za novega. Vse spremembe - nekatera poglavja pa so v celoti nova - popravke je napisala Milena Furlan, recenzenti pa so rokopis ocenili zelo pohvalno. Učbenik bo, seveda, namenjen smeri eko-nomsko-komercialni tehnik v 2. letniku. Za 3. letnik iste smeri je Vili Kregar napisal učbenik Gospodarsko poslovanje 3, ki so ga recenzenti prav tako ugodno ocenili, avtor pa je pri dokončnem oblikovanju rokopisa upošteval vse njihove pripombe in predloge. Za smer prodajalec bo jeseni izšel nov učbenik, ki ga bodo uporabljali v 2. in 3. letniku - gre za Gospodarsko poslovanje s korespondenco, kate-'1 rega avtorji so Vekoslav Potočnik, Vida Kosec in Milena Furlan, ki je dodala poglavje o korespondenci. Tudi ta rokopis so recenzenti ocenili kot zelo dober in prepričan sem, da bodo z njim zadovoljni tudi profesorji in učenci. Avtorji vseh treh učbenikov za gospodarsko poslovanje s korespondenco so, kolikor je bilo mogoče, upoštevali vse novosti na tem področju, hkrati pa so se skušali čim manj opirati na pozitivno zakonodajo, ki se neprenehoma spreminja. Zaradi številnih novosti, s katerimi nas »zasipa« zvezni izvršni svet in zaradi šele najavljenih sprememb pa nam, na žalost, ni uspelo pripraviti učbenika Gospodarsko poslovanje s korespondenco 1, katerega avtorica bo Milena Furlan in ki bo namenjen obema smerema v poslov-no-finančni in trgovinski dejavnosti v 1. letniku. Avtorica rokopisa zaradi mnogih nejasnosti preprosto ni mogla dokončati. Tako predvidevamo izid tega pomembnega učbenika jeseni 1990. Podobno kot za gospodarsko poslovanje s korespondenco velja tudi za predmet gospodarsko in samoupravno pravo, zato avtorja učbenika Uvod v pravo, Lidija Koman Perenič in Anton Perenič nista mogla napisati novega učbenika. Podobno kot lani tudi tokrat rešujeta, kar se rešiti da, z dodatkom k učbeniku, v katerem pojasnjujeta vse novosti in opozarjata tudi na spremembe, ki jih zvezna vlada šele napoveduje. Ker pa nista jasnovidca, opozarjata na potrebo po stalnem spremljanju Uradnih li- Pedagoška praksa mora ostati Skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev je na zadnji seji podprla predlog za začetek organiziranega stalnega izobraževanja učiteljev. Uprla se je zamislim za opustitev pedagoške prakse študentov pedagoških študijskih programov. Predlaga, da tudi po predvideni ukinitvi posebnih izobraževalnih skupnosti še naprej deluje skupnost za izobraževanje učiteljev ali vsaj tovrstni odbor. Zanimivo vprašnje, obravnavano na skupščini Piša za pedagoško usmeritev, je bila osupljiva pobuda Komisije za višje in visoko šolstvo pri Izobraževalni skupnosti Slovenije: »Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo se prenese pobuda, naj preuči možnosti za opustitev pedagoške prakse kot obvezne sestavine pedagoških vzgojno-izobraževalnih programov. Pobudo utemeljujejo s tem, češ da ima študent oz. učitelj opravka s praktičnim delom pravzaprav dvakrat - enkrat med študijem in nato še med pripravništvom na šoli. Ideja pred- lagateljev pobude je nemara v tem - čeravno to ni nikjer niti omenjeno - da bi želeli poceniti študijski proces. Komisiji izobraževalne skupnosti Slovenije je odgovoril predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in zavrnil pobudo ter spodbil tam navedene razloge. Ugotavlja, da je strnjena pedagoška praksa potrebna, če naj študent samostojno opravi vse faze pedagoškega procesa. Med pripravništvom pa diplomant ne dela ob svojem mentorju, prevzema popolno delovno obveznost učitelja, delo opravlja samostojno in njegov mentor ne tako redko ni niti na isti šoli. Komite ugotavlja, da je »strnjena pedagoška praksa v sprejetem obsegu (180 ur) pred zaključkom študija za zdaj najbolj ustrezna in najbolj racionalna rešitev, da bodo prihodnji učitelji prišli v pedagoško delo dovolj pripravljeni za samostojno vodenje vzgojno-izobra-ževalnega programa.« J. S. torje: za rektorja sta kandidata red. prof. dr. Mirko Jurak s Filozofske fakultete in red. prof. dr. Janez Pekienik s Fakultete za strojništvo, za prorektorje pa so kandidati red. prof. dr. Srdjan Bavdek z Biotehniške fakultete, doc. dr. Dragan Marušič s Pedagoške akademije, red. prof. dr. Nada Sfiligoj s Fakultete za sociologijo. politične vede in novinarstvo. red. prof. dr. Lojze Vodovnik s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo, red. prof. dr. Marko Zupan s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo ter izr. prof. dr. Boštjan Zupančič s Pravne fakultete. Izmed kandidatov bo univerzitetni svet izvolil novo vodstvo v juniju, prej pa bo vsak kandidat predstavil svoj program. Kandidiranju za mesta prorektorjev so se odrekli zdajšnja prorektorja red. prof. dr. Alenka Šelih s Pravne fakultete in doc. dr. Rastko Močnik s Filozofske fakultete ter red. prof. dr. Igor Grabec s Fakultete za strojništvo in izr. prof. dr. Niko Toš s FSPN. Kandidature za mesto rektorja ni sprejel red. prof. dr. Zdenko Ro ter s FSPN. Za dr. Veljka Rusa, habilitiranega rednega profesorja na FSPN, pa je bilo ugotovljeno, da ne more kandidirati, ker ni redno zaposlen na nobeni izmed visokošolskih organizacij, ki so članice Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (dela na Inštitutu za sociologijo). Na univerzitetnem svetu, so ugotovili, da je bil Veljko Rus pred leti neutemeljeno odstavljen z visokošolske organizacije, in predlagali, naj FSPN obravnava pobudo, izrečeno na univerzitetnem svetu, za njegovo vnovično vključitev v FSPN, če si kandidat to želi. J. S. stov. Ce bodo stvari v drugi polovici letošnjega leta kaj bolj jasne, bomo zastavili pripravo novega učbenika, ki bi, morda, lahko izšel jeseni 1990. Tudi Jože Andrej Čibej, pisec učbenikov Poslovna matematika 1, 2 in 3, ni prerok in ne more napovedati, kako se bo spremenila zakonodaja, od katere so odvisni njegovi učbeniki. Zakon o bankah in finančnem poslovanju oz. predlagane spremembe tega zakona namreč prinašajo veliko nejasnosti, o katerih si ne upajo govoriti niti strokovnjaki iz Ljubljanske banke, zato kasni tudi prenova Poslovne matematike 2. Dokler naše gospodarstvo in z njim družba v celoti ne bosta ozdravela, bo verjetno še najbolj smiselno učiti le splošne metode pri izračunavanju, npr. obrestnih mer, saj upoštevanje različic in metodologij na tem področju vnaša v pouk poslovne matematike le zmedo. Svež veter veje tudi na področju politične ekonomije in ekonomike SFRJ, kjer napovedujejo strokovnjaki z ekonomske fakultete korenite spremembe - če le ne bo nastopila zmrzal, ki je pri nas pomladi pogosta. Kakor koli že, novega učbenika na tem področju ne moremo dobiti prej kot v letu ali dveh, kandidatov za pisanje uč- benika Ekonomika SFRJ pa sedaj še ni. Tudi to pove doV< Zaradi zvezne vlade posret stoji tudi priprava prenovijo ali novih učbenikov za knji! vodstvo, začetek dela na temf dročju pa načrtujemo ob ko! koledarskega leta 1989. Ker za zdaj še nimamo A nega ministrstva za prosveto . česa podobnega, pa lahko v m pripravljamo učbenike za ^ venski jezik in književnost, katere ne vpliva niti delo zve* vlade. Tako bodo dobili v no'1 šolskem letu učenci v ekonort11 usmeritvi Berilo 3 za 3. letni! učbenik Književnost, ki ga je1 pisal Janko Kos in je namefl) učencem L, 2. in 3. letnika, šole oz. profesorje pa bomo f pravili še tri zvočne kasete z branimi besedili iz vseh treh I ril. Nove učbenike za slove® jezik od 1. do 4.letnika za si® s 350 ali 455 urami slovenski jezika in književnosti, torej ® za smeri prodajalec in ekon® sko-komercialni tehnik, pa drugo leto začel pripravljati J1 ; Toporišič. V novem šolskem letu bo to kljub vsem težavam v ekonor® usmeritvi kar nekaj novih u$ nikov, ki bodo gotovo pripon1 gli h kakovostnemu pouku lažjemu delu učencev. TINE LOGAR Slovesna podelitev priznanj Zavoda SRS za šolstvo V petek, 9. junija, je Zavod SR Slovenije za šolstvo podelil plakete in diplome za dolgoletno uspešno strokovno delo delavcem zavoda in zunanjim sodelavcem. Plakete so prejeli Gabrijela Liberšar, Cveta Žumer in Nevenka Seliškar, diplome pa Marija Jamšek, Jana Kolarič, Janko Križnik, Ivan Sernec, Darinka Sivec, Alojz Širec, Vladka Škof in Danilo Štekar. Od zunanjih sodelavcev so prejeli plakete dr. Aleksandra Komhauser, dr. Janko Kos, Boris Sovič in Terezija Uran, diplome pa Osnovna šola Antona Ukmaija iz Kopra, Cveta Hladnik, Dane Katalinič, Marija Menih, Mara Potokar, skupina učiteljev angleškega jezika Dušica Kunaver, Marjeta Peterlin in Mojca Kolin, Tonka Tacol in Anica Zupan. 1 Čestitamo! Stalno izpopolnjevanje - nujnost ali razkošje? nadalj. s 1. str. Ijene razprave. Tako programiranje kot organiziranje in spremljanje je obsežna in zahtevna strokovna naloga, za katero imajo drugje cele inštitucije (npr. deželne inštitute v Avstriji in Nemčiji). Kako bomo tej nalogi kos pri nas? Med omejitvene dejavnike pa ne spada samo denar, ampak tudi izvajalci. Za nekatera področja imamo le malo. visokošolsko izobraženih strokovnih predavateljev, ki bi jih potrebovali glede na število učiteljev; mnogi so obremenjeni z delom z rednimi študenti, s podiplomci, z raziskovalnim delom. Ne bi jih smeli obremenjevati še z organizacijskimi opravili. Zlasti se nam bo maščevalo pomanjkanje specialnih didaktov, katerih podiplomski študij in habilitacije še na mnogih fakultetah podcenjujejo (le koliko od tistih, več kot 100 učiteljev - toliko jih je predvidela Izobraževalna skupnost - je v zadnjih petih letih zares doseglo 'magisterij? Specialnih didaktikov verjetno manj kot 100. To je še velik dolg visokega šolstva. Ob temah, pomembnih za učitelje posameznih predmetov, pa ne smemo pozabiti bolj splošnih pedagoško-psiholoških tem, razen če tisti, ki to področje izri-njajo že iz osnovnega izobraževanja učiteljev, ne bodo dovolj glasno dokazovali, da potrebujejo učitelji le »čisto« strokovno znanje. V svetu so npr. zelo popularne teme o izobraževanju komunikacij med učitelji, učenci in starši, pa o premagovanju stresa, o mentalnohigienskih problemih učencev, o integraciji hendikepi-ranih učencev ipd. Pod »sistemom« si nekateri zamišljajo vrsto za vse obveznih seminarjev, ki se končujejo z izpiti, o katerih se vodi natančen razvid. Menijo, da bo le obveznost zagotovila, da bodo.učitelji prišli, saj imajo v današnjih kriznih 3 Že »vsega čez glavo« kaj šele minarjev. Menim pa, da nt biti manjšina tega izobraževd obvezna. Če bo ponudba I vlačna, v skladu s potrebami K tel je v. bomo našli vsaj toliko i' resentov, za kolikor lahko, I omejenem denarju, kakovos poskrbimo. Skeptična sem tudi do oN , nega izpitnega preverjanja. Tl j sicer mogoče na nekaterih saktnih področjih, kjer gre zal , dobivanje specialnih spretni ‘ (npr. računalništvo). V drU ' primerih pa je že samo akti' ^ sodelovanje, samostojno refen | nje ob temah, izdelki (priprti j podrobni učni načrti), zbiranji obdelava podatkov iz razredu j podobno, zadosma podlaga izdajanje potrdil. Potrl o opravljenih oblikah izobrt | vanja pa so lahko v pomoč ] odločanju o napredovanju, sf ^ jemanju na novo delovno mei s na drugo šolo (v tujini je to | uveljavljeno). Pomembno | tudi, da po vsakem se mini zberemo mnenja, pripom * predloge udeležencev, kot j ' vratno informacijo organizal ^ jem in izvajalcem. Spominjam j kako mi je bila ta in format ( čeprav kdaj le na hitro popisa listkih, dragocena, četudi je vmes kak »mrzel tuš« posel ~ kritičnega udeleženca. In končno: ali je prav, da i telji nimamo svojega »doma'1 l prirejanje takih seminarjev, ga imajo obramboslovci, sit kati, da ne govorimo o direh jih? Včasih prav koristi pogh Ijenemu delu, da se za nekaj1 -umaknemo iz običajnega oko - Toda, kam? Dober sistem spopolnjevO učiteljev je nujen, če želi boljšo šolo - a zahteva hkrati ‘ liko denarja, navdušenja ir. i! kovnosti. Trdno upam, da bo ? vse to zmogli. ■■ „ - i f i« ti i « sl i l‘ i k ( i f It! C ;( ti o IC o' c ;i tu -- i i > i i l / i t / ii / t i j 3 'j ) 3 1 I 1 I I I 1 k i OB ENODNEVNI STAVKI SLOVENSKIH UČITELJEV Kdo se boji enotnosti učiteljev? Učitelji si - še ne tako dolgo tega - niso mogli niti zamisliti, da bi zapirali šolska vrata pred učenci, čeprav so bile njihove plače ves čas pod ceno intelektualnega dela in daleč pod ceno ljudi z visoko izobrazbo, zaposlenih v gospodarstvu. Toda, posamezne stavke na šolah so utrle pot drugačni miselnosti tudi pri učiteljih. Šolo zapirati dandanes ni več tako velik greh, čeprav gre za otroke, ki ostanejo za kak dan brez varstva in šolske prehrane. Marca so srednješolski učitelji ustanovili iniciativni stavkovni odbor, ki je organiziral vse ljubljanske srednješolske učitelje, da so - pridružili pa so se jim tudi nekatere srednje šole iz drugih krajev Slovenije - z enourno opozorilno stavko vsaj malo vznemirili ljudi v republiki, ki so odgovorni za položaj učiteljev in šolstva nasploh v naši družbi. Že takrat so s stavkovnega odbora poslali zahteve vsem organom v republiki od Izvršnega sveta Slovenije do Izobraževalne skupnosti Slovenije. Zahteve niso zadevale samo izravnave osebnih dohodkov z gospodarstvom, ki je v tem času s plačami že krepko preseglo pred leti začrtano (in takrat s pomočjo sindikatov tudi doseženo) enakovrednost zaposlenih v šolstvu in gospodarstvu. Zadevale so tudi gmotni položaj šol in razlike med posameznimi šolami. Ni naključje, da se je opozorilna stavka srednješolskih učiteljev zgodila ravno v Ljubljani. Tu se šola vsaj tretjina slovenskih srednješolcev v prastarih stavbah Marije Terezije in v razmerah, ki jim niso več kos ne učitelji in njihovi ravnatelji niti ljubljansko gospodarstvo, ki že lep čas posebej prispeva za popravila in (včasih) tudi opremo šol. Stavkovni odbor srednjih šol v Ljubljani je takrat obljubil, da bo pri zahtevah vztrajal in terjal rešitve. Teh seveda niti po dveh mesecih ni bilo. Logično je, da so v Ljubljani začeli - spodbuda pa so bile še dodatne stavke, ki so jih medtem organizirali na Univer?i - organizirati nov val pritiskov. Na »svojo« stran so dobili tudi osnovne šole, z zahtevami so se kmalu pridružili tudi ljubljanski vrtci in domovi za učence in študente. Tako je stavkovni odbor najprej poslal vse zahteve s šol in vrtcev na tiste naslove, ki bi lahko preprečili veliko stavko. Zahteve so se tokrat razširile, saj je problematika vrtcev in osnovnih šol, ki so odvisne od svojih bolj ali manj mačehovskih občin, precej širša od srednješolske. Stavkovni odbor je sklical zbor pedagoških delavcev v Cankarjevem domu, svojo dejavnost pa je medtem razširil tudi na poziv vsem šolam Slovenije. In tako je 31. maja napolnilo Veliko dvorano v Cankarjevem domu slovensko pedagoško delavstvo do zadnjega kotička. Le prva vrsta je kazala prazne sedeže - tam so manjkali nekateri povabljeni ljudje iz šolske in politične oblasti. Zborovanje je, kot se to rado dogaja, razkrilo vse najhujše bolečine šolskega življenja, od kršitev pravic otrok in vzgojiteljev do poniževanja pedagoške stroke in pedagogov v odnos, ki za ta poklic ni primeren. Učiteljem se upira hoditi »v službo«, opraviti svoje delovne ure; v to jih sili ne le financiranje, ampak tudi odnos slovenske družbe do izobraževanja. Vroča kri pedagogov se je z burnim ploskanjem odzvala pozivom naj odgovorni z Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in z ISS odstopijo, če ne znajo ponuditi predlogov, ki bi šolstvo popeljalo v Evropo tako, kot se spodobi, ki bi uredili financiranje, da bi imeli od njega vsi nekaj, čeprav malo. Učitelji se zavedajo stisk, ki pestijo gospodarstvo, vendar mu hkrati tudi dopovedujejo, da se stisk brez šolanih delavcev ne bo otreslo. Učitelji so bili tisti, ki so opozorili. da bi morala Slovenija sprejeti tak projekt razvoja, ki bi te- meljil na znanju, torej predvsem na izobraževanju. Ne le otrok, ampak tudi njihovih učiteljev, pa tudi vseh odraslih, ki morajo svoje zanje ves čas dopolnjevati. Iz vrst odgovornih ni bilo slišati veliko besed. Res jih morda avditorij niti slišati ni hotel, vendar nihče ne more reči, da učitelji niso bili med govori odgovornih tiho. Toda, predlogov odgovorni pač niso dali, niti niso povedali, ali so za izobraževanje in za učitelje doslej kaj novega naredili. Opravičevanja, češ da ta ali oni ni odgovoren za nekaj, za kar je odgovoren kdo drug, niso vžgala. Avditorij se je odločil za stavko, in to za stavko učiteljev in pedagogov vse Slovenije: 2. junija naj bi torej ostala šolska vrata širom Slovenije zaprta, zaprti naj bi ostali tudi vrtci, čeprav so njihovi predstavniki že na zboru povedali, da tako hitro stavke ne morejo organizirati. Za zdaj kaže, da se v vrtcih niti ne zavedajo, da bi bil učinek mnogo večji, če bi morali nekateri zaposleni starši ostati en dan doma in sami paziti otroke, zato, ker bi imela Slovenija generalni pedagoški štrajk. 2. junija so torej pozvali na stavko iz ljubljanskega stavkovnega odbora, saj je ta še vedno deloval kot telo, ki je organiziralo celotno zadevo. Stavkovni odbor so ustanovili pod sindikalnim okriljem v Ljubljani, sindikat naj bi akcijo vodil tudi dalje. Toda, tu je nastal kratek stik. 2. junija so stavkale vse osnovne šole v Ljubljani, lepo število fakultet ljubljanske univerze in skoraj vse srednje šole v Ljubljani. Po Sloveniji so se za štrajk odločili samo v nekaterih šolah, čeprav so v nekaterih drugih imeli med odmori zbore delavcev v podporo stavkajočim in zahtevam postavljenim odgovornim organom v republiki. Sindikalni mlin je medtem mlel po svoje. Na republiškem sindikatu so na dan stavke v Ljubljani namreč sklenili, da bodo odgovorni poslali (skoraj povsem identične) zahteve, kot jih je poslal stavkovni odbor iz Cankarjevega doma: do 10. junija morajo dobiti učitelji višje osebne dohodke, izenačene z gospodarstvom s poračunom, kot jih je Izobraževalna skupnost Slovenije že obljubila. Če tega ne bo, bodo organizirali splošno stavko slovenskih šol v posamez- Protestna izjava nih občinah, kajti predvsem tem je naloženo financiranje osnovnih šol. Stavkali naj bi 16. junija, in to samo tisti, ki takih osebnih dohodkov ne bodo dobili. 21. junija zahtevajo, nat republiška skupščina zviša prispevno stopnjo na 5,5 odstotka družbenega proizvoda. Dolgoročne zahteve, ki zadevajo nacionalni program izobraževanja v Sloveniji, pa bi morale biti pripravljene do jeseni. Če tega ne bo, bodo ostala šolska vrata vseh slovenskih šol zaprta, vse dokler zahteve ne bodo izpolnjene. Oktobra se tej stavki (bo res tako dolga?) lahko pridružita tudi obe univerzi.. Nekdo je v Cankarjevem domu vzkliknil, ko je slišal prve povzete sklepe zbora; »Nekdo nas hoče speljati na stranski tir!« Tako se zdi tudi tokrat. Stavka, ki je nanjo pozval stavkovni odbor iz Ljubljane, je ostala bolj ali manj ljubljanska. Stavka, ki bo (morda) 16. junija, bo spet parcialna, saj bodo stavkali le tisti, ki se bodo počutili prikrajšane pri plačah. Do jesenske stavke pa je še tako daleč, da o njej in njeni enotnosti nima smisla razpravljati vnaprej. Zdi se, da nekdo poskuša enotnost učiteljev in pedagogov razbijati. Parcialne stavke po šolah, tu in tam zaprta vrata imajo pač mnogo manjši odmev in terjajo manj, kot stavka, v kateri bi ostali doma vsi otroci in vsi šolarji. Komu je do tega, bo treba še razčleniti. Ne gre pozabiti na dejstvo, da se ravno zdaj pojavljajo množične zahteve po prenovi sindikata. Ne gre le za pravila, gre tudi za ljudi, ki ta sindikat zdaj vodijo tako, da deluje prej po starih pravilih, kot s svežimi zamislimi. Nekateri učitelji v Sloveniji so iz tega sindikata že izstopili in utanovili svoje neodvisne sindikate. Primerov je že kar precej. V teh sindikatih se zavzemajo za drugačen odnos do učitelja in izobraževanja, za odnos, ki bo znal pesoditi in oceniti negativna dogajanja in se predvsem takoj odzivati. Okostenelost sestankovanja in reševanja problemov s forumskih sindikalnih stolčkov, in to navadno že po izvršenem dejstvu, ni več primerno in ne pelje naprej, ne vodi v novo tisočletje tako, da bi mladi, ki se šolajo, lahko s ponosom gledali na svoje znanje in hvalili svoje nekdanje učitelje. LADA ZEI Delitev delovnih zmag: nekaterim delo, drugim zmage! Jadralci, ki so se obračali po pravem vetru, se ie vozijo z jahtami! Nikar ne prižigajte svetovne pipe miru! Nabasana je z dinamitom! Nenad Crnčevič Delavcev Srednje Pedagoške šole v Ljubljani v zvezi z družbenoekonomskim položajem delavcev v izobraževanju sprejeta na protestnem zboru dne, 5.6. 1989 1. Podpiramo zahteve stavkovnega odbora delavcev v vzgoji in izobraževanju, objavljene v časopisih Dnevnik in Delo dne 2. 6. 1989. 2. Podpiramo tudi vse zahteve razpravljalcev na protestnem zboru v Cankarjevem domu dne 31. 5. 1989, objavljene v časopisu Delo, dne 1. 6. 1989. 3. Podpiramo tudi zahteve Republiškega sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju in znanosti ter vodstva ZSS, objavljene v Dnevniku, dne 2. 6. 1989. 4. Poleg teh zahtev pa delavci Srednje pedagoške šole zahtevamo še reševanje posebnih problemov naše šole. • Takoj je treba odpraviti notranje razlike v dohodkih, osebnih dohodkih ter materialni opremljenosti šole v primerjavi z drugimi srednjemi šolami, ker že leta in leta ugotavljamo, da linearno povečevanje sredstev vodi v še večje razlike. V osebnih dohodkih znašajo te razlike celo do 10 milijonov novih din na leto na učitelja v srednji šoli. 9 Zahtevamo, da se uresniči predlog tovariša Lavtarja, člana RK ZSMS, da Izobraževalna skupnost Slovenije vsako leto sklepa pogodbe z, vsako srednjo šolo posebej in pri tem upošteva kadrovsko sestavo zaposlenih ter specifičnost vzgojno-izobraževalnih programov. • Republiški sindikat je 13. maja 1985 sprejel sklep, da bo na vseh ravneh podprl predlog za izredno revalorizacijo pokojninske osnove določenim kategorijam upokojenih pedagoških delavcev. Zahtevamo, da sindikat to uresniči. • Kljub zahtevam in predlogom za ukinitev vseh pisov podpiramo sklep skupščine Piša za pedagoško usmeritev z dne 23. 5. 1989. da se ta Pis ohrani ali ponovno ustanovi, ker menimo, da je pedagoško šolstvo posebnega nacionalnega pomena, ukinitev tega Piša bi bila nepopravljiv udarec vzgoji in izobraževanju prihodnjih pedagoških delavcev. 9 Da bi se izboljšala kakovost izobraževanja, vztrajamo pri zahtevah: - 20-urna tedenska učna obveznost za učitelja v času pouka - največ 30-urna tedenska učna obremenitev učenca - največ 30 učencev v razredu - racionalizacija vzgojno-izobraževalnih programov - uvedba sodobne učno-vzgojne tehnologije - permanentno izobraževanje učiteljev 9 Zahtevamo ustanovitev samostojnega strokovnega sindikata pedagoških delavcev, zaposlenih v srednjih šolah v SRS. 9 Enake zahteve ponavljamo že vrsto let. Zato zahtevamo osebno odgovornost, in če bo potrebno, tudi odpoklic odgovornih delavcev, zaposlenih v institucijah vzgoje in izobraževanja. Če se' zahteve ne bodo uresničile, podpiramo vso nadaljnjo dejavnost stavkovnega odbora delavcev v vzgoji in izobraževanju. Rožnato, 1988, akril na platnu aktualno Sporočilo za javnost V Ljubljani se je 6. 5. 1989 na izredni seji sestal Republiški odbor Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Republiški odbor na izvršilne organe in skupščino SRS ter skupščine SIS ponovno naslavlja svoje zahteve, predstavljene na protestnem zboru v Cankarjevem domu, 31. 5. 1989, ter ob zahtevah stavkovnega odbora v Ljubljani sporoča: 9 Republiški odbor pričakuje - v skladu z izjavo izvršnega sveta skupščine SRS z dne 2. 6. 1989 uskladitev osebnih dohodkov na raven gospodarstva - najkasneje do 10. 6. 1989. 9 Vse občinske organizacije sindikata poziva, da v občinah, kjer ne bo uskladitve, ustanovijo stavkovne odbore in v skladu s stavkovnimi pravili pozovejo osnovne organizacije na enodnevno stavko. Ker so druge zahteve sindikata dolgoročnejše, republiški odbor pričakuje od skupščine SRS na zasedanju 21. 6. 1989 rešitve, ki bodo omogočale sistemske spremembe v vzgoji, izobraževanju in znanosti, ter sklepe, s katerimi bo povečan delež družbenega proizvoda, namenjen vzgoji in izobraževanju. Republiški odbor bo pred začetkom novega šolskega leta ponovno ocenil uresničevanje svojih zahtev ter zahtev stavkajočih. Če ne bo sprememb in ukrepov, ki bodo izboljšali razmere v vzgoji, izobraževanju in znanosti, bo republiški odbor oganiziral protest celotnega slovenskega šolstva in znanosti ter zahteval odgovornost izvršnega sveta Skupščine SRS ter vodstev samoupravnih interesnih skupnosti. RO SINDIKATA DELAVCEV V VZGOJI, IZOBRAŽEVANJU IN ZNANOSTI SLOVENIJE Poteptani grm, 1988, akril na platnu Zaradi nezaupanja stavka začasno prekinjena Stavki, ki so jo 22. maja začeli učitelji in drugi delavci Filozofske fakultete in je bila začasno oz. pogojno prekinjena 29. maja, so se v istem tednu pridružili še na dveh visokošolskih tozdih Fakulete za naravoslovje in tehnologijo, to je na Montanistiki in Biologiji, ter na Višji šoli za socialne delavce. V sporočilu VŠSD, izdanem 30. maja, je med drugim rečeno, da so 25.. maja delavci VŠSD začeli stavkati zaradi katastrofalnega materialnega položaja, neustreznega sistema financiranja visokega šolstva sploh in neupoštevanja specifičnega položaja VŠSD kot matične visokošolske ustanove za razvijanje socialnega dela kot stroke in vede ter neupoštevanja specifičnih oblik dela, ki jih zahteva izobraževanje za socialno delo. Zahtevali so spremembo meril za vrednotenje pedagoškega dela, ki doslej niso upoštevali specifičnosti izobraževanja za socialno delo, nadalje takojšnjo uskladitev osebnih doodkov šole z OD v gospodarstvu in sistemsko preureditev financiranja univerze. V pogovorih s predstavniki slovenske skupščine, univerze Edvarda Kardelja, Izobraževalne skupnosti Slovenije in mestnega sveta sindikatov v Ljubljani so predstavniki VŠSD, dobili zagotovila za ustreznejše finančne rešitve specifičnih nalog te šole kot matične za razvijanje izobraževanja, znanosti in stroke socialnega dela, zagotovila za 68 odstotkov povečan dohodek in nadaljnje sprotno usklajevanje z dohodki v gospodarstvu ter zagotovila za ustreznejšo sistemsko ureditev financiranja celotnega šolstva tako, da bosta zagotovljena celostno financiranje in neodvisnost univerze. Zaradi dobljenih zagotovil in obljub so delavci VŠSD 30. maja prekinili stavko, vendar so jo zradi istočasnega nezaupanja v izpolnitev obljub prekinili začasno in jo bodo (kot je omenjeno v sporočilu) nadaljevali, če bodo ugotovili, da se zahteve VŠSD ne izpolnjujejo. J. S. Zahteve stavkovnega odbora delavcev osnovnih šol občine Ormož Dne 25. 5. 1989 je bil pri občinskem odboru sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju ustanovljen stavkovni odbor, zaradi nezadovoljstva delavcev, ki poučujejo v osnovnih šolah občine Ormož, z osebnimi dohodki. Dne 26. 5. 1089 je stavkovni odbor izoblikoval tele zahteve: 1. Uskladitev osebnih dohodkov delavcev v vzgoji in izobraževanju občine Ormož na raven gospodarstva občine Ormož v 1. tromesečju, 2. Sprotno usklajevanje osebnih dohodkov delavcev v vzgoji in izobraževanju občine Ormož z gospodarstvom občine Ormož, toda ne na račun kakovosti pouka, 3. Stvarno vrednotenje PND, 4. 20-urna obveznost neposrednega dela z učenci - v odnosu do finanserja. Rok za izpolnitev zahtev je 6. 6. 1989. Če zahteve delavcev ne bodo izpolnjene, bomo začeli stavko 12. 6. 1989 ob 8. uri z zborom delavcev - osnovnih šol v Domu kulture Ormož, z naslednjim programom: 1. Poročilo stavkovnega odbora 2. Odgovori vseh odgovornih organov v občini in republiki za nastali položaj (stavko) 3. Oblikovanje sklepov zbora stavkajočih 4. Razprava navzočih delavcev STAVKOVNI ODBOR STAVKOVNI ODBOR Sedemdeset let Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani »Ljudje premalo vedo o nas; radi nam bi pomagali, a se včasih ne znajdejo,« pripoveduje eden listih, ki so oropani silne svetlobe zunanjega sveta z nepopisno lepoto barv, oblik, stvari in z utripom življenja. Slepota ni nujno tudi življenje v temi. Shakespeare je zapisal, da je edina tema neznanje - torej se je temi mogoče upreti in se ji ogniti z delom in trdno voljo, predvsem pa je najprej treba odpraviti predsodke. Pri tem ima zelo pomembno vlogo Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, ki te dni slavi svojo sedemdesetletnico. Po uspešnosti delovanja se lahko primerja s podobnimi v Evropi. Že dolga leta domuje na Langusovi 16, in v tem času se je v Z«vodu vzgajalo in izobraževalo že blizu šeststo mladih. To so večinoma osnovnošolci, a osemletka, ki jo obiskujejo, se nekoliko razlikuje od običajne: ob rednem programu življenja in dela osnovne šole imajo ti otroci še kopico dodatnih dejavnosti - samourjenje, pisanje, branje z optakonom, strojepisje, pomembne so tudi vaje v socializaciji za učence višjih razredov (naučijo se uporabljati posebne pripomočke. s katerimi pri dnevnih opravilih uspešno premagujejo ovire), tisti, z minimalnim vidom, pa si pridobivajo spretnosti v orientaciji in gibanju. Učitelj se mora tem otrokom še posebno prilagajati, uporabljati primerne učne metode, posebna učila in knjige. Včasih je zelo težavno ponazoriti posamezne stvari ali pojme (predvsem učencem, ki niso nikdar videli), zato mora učitelj uporabiti vso svojo iznajdljivost. V Zavodu sta tudi oddelek osnovne šole s prilagojenim programom za lažje duševno prizadete otroke in predšolski oddelek, zmeraj bolj pa se uveljavlja tudi mobilna tiflopedagoška služba. Ta se ukvarja s slepimi in slabovidnimi, ki živijo doma in obiskujejo navadno osnovno šolo. Starši, vzgojitelji in učitelji so veseli nasvetov, ki jim jih dajejo strokovnjaki, radi se'udeležujejo tudi letnih seminarjev; na njih se srečujejo in izmenjujejo izkušnje o tem, kako otrokom, prikrajšanim za vid, omogočiti čim bolj normalno in samostojno življenje. Poklicno usmerjanje je ena od temeljnih nalog strokovne skupine Zavoda, obenem pa tudi področje, ki povzroča največ preglavic. Težko je uskladiti poklicne želje otrok in njihove možnosti. Večina jih, ker ni veliko izbire, nadaljuje šolanje v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Največ se jih usposobi za telefoniste in administratorje. Zelo priljubljen je tudi poklic maserja v fizioterapiji, vendar so s šolsko prenovo ukinili dveletni program, ki je izobraževal za ta poklic. Zdaj se lahko šolajo za mesarje le v Beogradu, zaradi oddaljenosti pa se tja namenijo le redki. Mladi se zelo zanimajo tudi za delo programerjev, vendar morajo biti računalniki zanje posebej prilagojeni, in zaradi tega tudi precej dražji. Del svojega življenja so nam mladi iz Zavoda predstavili v dveurni prireditvi ob jubileju (L junija letos v dvorani Smelta v Ljubljani), ki so jo pripravili z veliko truda in ljubezni: igrali so na glasbila, peli, plesali in še kaj_. Življenje otrok s prizadetim vidom je podobno tistemu, ki ga živijo drugi, pa vendar je ozna-movano s posebnostmi in omejeno z možnostmi. Zato pa so tudi njihova razmišljanja velikokrat ubrana drugače. LUČKA LEŠNIK Na Polzeli po starosvetno »Bi nas obiskala ob Prešernovi proslavi?« me je povabila kolegica Valerija Pukl s Polzele. Seveda bom prišla, saj je Valerija, slavistka na polzelski šoli, pripravila program o domačih šegah. Kmalu zatem sem dobila prijazno, tiskano, s slovenskimi ornamenti okrašeno povabilo: »Vabimo vas, še posebno ljubitelje starosvetnosti, v petek, 10. februarja 89, v Osnovno šolo Vera Šlander Polzela na kulturni dan. Pridite in obudite z nami starosvetnosti, ki jih bomo pričarali tega dne...« Na velikem lipovem listu med slikicami nageljnov, skrinj in drugih domačih simbolov, so z otroško pisavo lično dodane nadrobnosti: »Skozi šege naših dedkov in babic, ob razstavi starin in otroških izdelkov, s pesmijo v ustih in ljubeznijo v srcih. Na Polzelo!« »Že od jeseni se vsa naša šola pripralvja na današnji dan,« mi pripoveduje Valerija. Ko vstopim v okrašeno telovadnico, mi vzame sapo. Gledam razstavo raznih otroških izdelkov; strmim v dvanajst velikih risb, na katerih so kot miselni vzorci nanizane šege za vseh dvanajst mesecev, dodane so jim risbe posameznih šeg. Ogledujem si ogromen zemljevid polzelske okolice in na njem sličice starih kapelic in kužnih znamenj. Slišim Valerijino razlago, da je to delo šolskega knjižničarskega krožka in da je to prva tovrstna raziskava v kraju. Otroci so pri tem zbrali tudi več legend, vezanih na posamezna znamenja. Oziram se okrog, na skrbno razstavljene stare ure, likalnike, umivalnike, lonce, sve- tilke, možnarje, stare knjige. Na velikih panojih so velike fotografije raznih starih kašč iz okoliških krajev. Te fotografije je prispeval Pokrajinski muzej v Celju. Bogata razstava v telovadnici osnovne šole. Proslava se začne. Na odru se pojavi Krjavelj v vsej svoji izvirnosti. Ne odide še dobro z odra, že se iz dvorane oglasi pesem prvošolčkov. Zanimiva zamisel organizacije proslave: otroci sede na tleh, na telovadnih blazinah, a zdaj tu, zdaj tam se dvigne skupina in zapoje pesem - tu sedmošolci, tam osmošolci. Tako živi vsa telovadnica. Zadaj sede in stoje starši in drugi krajani. Na odru se pojavijo tretješolci. Prikazujejo peko kruha. S pravimi burklami, z loparjem in metlo na velikem, starem ročaju urejujejo peč in polagajo vanjo kruh. Zamesili so ga po starem, v starih nečkah. Medtem ko čakajo, da bo kruh pečen, se otroci igrajo stare, skoraj pozabljene otroške igre: slepe miši, ravbarje in žandarje in še... »Kdo lovi?« zavpije nekdo. Pod roko ljudskega godca Ivana Kneza se oglasijo citre dopolnijo ga šolski tamburaši in proslava se nadaljuje pod vodstvom dveh osmošolk, ki vodita proslavo od pesmi do pesmi, od šege do šege. Na vrsti so florja-novci - koledniki iz podružnične šole v Andražu. Otroci prikazujejo šego v izvirni obliki, saj so jo trdoživi Andraževci ohranili prav do današnjih dni. Dve uri traja proslava, vmes je le nekaj minut odmora, a otroci tiho in zavzeto slede sporedu. Vsi OBČINA PTUJ Zahteve delavcev v vzgoji in izobraževanju 5. junija je Odbor za pripravo zbora (ustanovljen je bil 2. 6. pri Občinskem odboru Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja občine Ptuj) na svoji seji izoblikoval naslednje zahteve: 1. Ne strinjamo se z družbenimi razmišljanji, da se v letu 1989 sredstva za družbene dejavnosti ne smejo realno povečati. Zahtevamo ustrezen delež družbenega proizvoda za vzgojo in izobraževanje, to je 5 do 5,5 % narodnega dohodka SR Slovenije. 2. Zahtevamo ukinitev zveznega interventnega zakona1 o omejevanju skupne porabe, ker omejuje suvereno pravico SRS in odgovornost njenih organov za politiko na področju vzgoje in izobraževanja. Zahtevamo od odgovornih izvršnih svetov novo bilanco sredstev, ki bodo upoštevala nova izhodišča, predvsem pa zagotovila ustrezno vrednotenje učiteljevega in vzgojiteljevega dela ob hkratni zakonski opredelitvi njegove delovne obveznosti. 3. Zahtevamo od občinske in republiške Izobraževalne skupnosti, da vsaka za svoje področje odgovornosti zagotovita likvidnost zavodov v prihodnjih mesecih tudi tako, da pravočasno objavita prispevno stopnjo. 4. Zahtevamo ustrezno, zakonsko dogovorjeno uskladitev sredstev za družbene dejavnosti, tudi za obdobje januar-marec, in nakazilo valoriziranih sredstev za to obdobje v juniju. 5. Zahtevamo, da odbor udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji preveri metodologijo za ugotavljanje usklajenosti rasti OD delavcev v družbenih dejavnostih z ravnijo OD delavcev v gospodarstvu. Pristojni organi morajo sprotno zagotoviti podatke o gibanju OD v gospodarstvu ter sporočati ocene njihove rasti, da bi lahko sproti usklajevali osebne dohodke delavcev v družbenih dejavnostih z delavci v gospodarstvu; 6. Zahtevamo, da pristojni organi nemudoma prično sprotno zagotavljati podatke o gibanju cen na drobno ter oceno njihove mesečne rasti, tako da bi na tej podlagi zagotovili tudi sprotno valorizacijo sredstev za materialne stroške. Ob visoki stopnji inflacije valorizacija sredstev za materialne stroške s časovnim zamikom ni več sprejemljiva. 7. Zahtevamo, da Skupščina SRS sproži v Skupščini SFRJ pobudo za spremembo zakona o amortizaciji, tako da bi bilo združevanje normirane amortizacije stavb v samoupravnih interesnih skupnostih obvezno. 8. Zahtevamo tudi normirano amortizacijo za opremo in zahtevamo pripravo minimalnih standardov za opremo vrtcev, osnovnih šol, glasbene šole in srednjih šol. skupaj zapojemo še nekaj pesmi in že je tu domača folklorna skupina iz Šmartno ob Paki. Dvorana je nabito polna - mladih in staršev. Zdi se mi, da je v telovadnici zbrana vsa Polzela. »Pikatepokate...« odmeva pesem cepcev, ki udarjajo po slami. Spremlja jih pesem mlatcev, njihov ples, šale, duh stare vaške srenje, ki se je stoletja podrejala nepisanim zakonom, ki jih je narekovalo življenje in delo. »Kako zmorete pripraviti tako proslavo?« vprašam ob koncu Valerijo in ravnateljico šole Marinko Marovt. »Drug drugemu pomagamo. V našem kraju smo vsi eno!« odgovarja ravnateljica. Dandanes, ko ob prebiranju časopisov človek pomisli, da je ves svet sprt, so besede »pri nas vsi eno« pravi balzam. »Otroci so se množično navdušili za te lepe stare običaje, zato bomo po šolskih radijskih oddajah še naprej spremljali običaje po mesecih, da se bo lepota nekdanjih šeg zasidrala v mlada srca,« mi piše Valerija v pismu. Listam po knjižicah o Andražu, ki sem jih na Polzeli do- bila v dar: »Začeti se moramo zavedati svojih korenin, te so v naših šegah pesmi, glasbi. Človek je kakor rastlina: brezu korenin usahne, pa čeprav bi imel vse druge možnosti za uspešno rast. . .« Z močnimi koreninami v domači zemlji se da premagati tudi tako hude čase, kot jih je Andraž doživljal med vojno. Ko so Nemci prepovedali slovensko petje v cerkvi in zapovedali nemške pesmi, so se vaščani hitro naučili peti latinsko mašo. Ko pa so jih novembra 1942 začeli izseljevati, je Petelinškova mama na kamionu ukazala: »Ne bomo jokali - peli bomo!« Upajmo, da je na Slovenskem še veliko šol, ki se zavedajo, kako pomembna je ljubezen do domače zemlje za rast mlade osebnosti. Narod, ki je preživel tisoč avstrijskih let, vzdržal tristo let pod Turki, kljuboval dvema svetovnima vojnama in ob vsem tem ohranil tako neizmerno bogastvo dokazov svoje prvobitnosti, mora vse te dragocenosti ohranjati tud naslednjim rodovom. DUŠICA KUNAVER SREČANJE PO TRIDESETIH LETIH Sošolci in sošolke 5. a letnika Učiteljišča v Ljubljani, ki smo maturirali v šolskem letu 1958/59, smo se sešli ob 30-letnici mature na Škofljici - v istem prostoru kot ob odhodu s šole po opravljenem končnem izpitu. Še posebno smo bili veseli, da je bila ves čas srečanja z nami razredničarka prof. Pavla Berdenova. Spomnili smo se tudi dveh sošolk in sošolca, ki jih, žal, ni več med nami. Njihov spomin smo počastili s tem, da smo namesto cvetja na njihove grobove darovali v dobrodelne namene 1.170.000 dinarjev. BORIS ŽUŽEK 9. Predvsem pa zahtevamo, da Izobraževalna skupnost SRS v sodelovanji1 s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na republiški ravni čim prej opredeli nacionalni program družbenih dejavnosti, standarde za njegovo uresničevanje ter realno ceno, hkrati pa z zakonom določi in zavaruje vire potrebni!1 sredstev za financiranje nacionalnega programa. Roki za izpolnitev zahtev so dolgoročni in kratkoročni. Do 15. junija zahtevamo izpolnitev naslednjih zahtev: 1. redni priliv valoriziranih materialnih sredstev za redno poslovanje in valorizirana sredstva za najnujnejša vzdrževalna dela v letu 1989. 2. Uskladitev OD delavcev vzgoje in izobraževanja občine Ptuj z ravnijo gospodarstva občine Ptuj (za delavce v vrtcih, glasbeni šoli, osnovnih šolah); za delavce v srednjem izobraževanju pa tudi z dogovorjeno rastjo v republiki; 3. Sprotno usklajevanje OD delavcev v vzgoji in izobraževanju z delavci v gospodarstvu občine Ptuj in z dogovorjeno rastjo v republiki. Rok za izpolnitev drugih zahtev: jesen 1989. Če zahteve ne bodo izpolnjene, bomo o tem poročali 15. junija 1989 ob 8; uri na zboru delavcev v vzgoji in izobraževanju. Če z odgovornimi ne bom« dosegli sporazuma, se bomo še naprej upirali in stavkali. Sklepi iz razprave 1. Delavci v vzgoji in izobraževanju izražamo svoje zahteve že več deset let na svojih zborih, v političnem, predvsem pa v skupščinskem sistemu. Ostro smo jih povedali tudi 9. januarja 1989 v pismu Izvršnemu svetu SO Ptuj; Komiteju za družbene dejavnosti SO Ptuj in skupnim službam SIS družbeni!1 dejavnosti SO Ptuj, v katerem smo kot prioriteto nakazali tudi racionalizacijo SIS in drugih institucij. Zahteve sindikalnega članstva so bile uresničene k delno. 2. Vedno in na vseh ravneh priznavajo upravičenost naših pobud in zahtev, vendar učinka ni. Še več, vedno bolj se naša dejavnost oddaljuje od začrtan« in proklamirane dejavnosti posebnega družbenega pomena v Jugoslaviji. Vedno bolj se odmikamo od razvitih držav. 3. Kratek stik med pedagoškimi delavci, financerjem in zakonodajalcem s« nadaljuje in poglablja. Zato zahtevamo: - da zakonodajalec izoblikuje tako zakonodajo, ki bo omogočila, da bo vzgoja in izobraževanje resnični narodov prosvetitelj in da bo imela vse sodobne možnosti za izobrazbo kadrov, ki nas bodo popeljali v 21. stoletje; - da strokovni organi in institucije, kot sta Zavod SRS za šolstvo io Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, postanejo resnični in odgovorni subjekt načrtovanja vsebine, organizacije in financiranja vzgoje in izobraževanja; - da financer nemudoma zagotovi toliko sredstev, kot je potrebno za izvedbo kvalitetnih vzgojno-izobraževalnih programov, ali pa da pove, kakšno drugačno vzgojo in izobraževanje hoče in koliko je pripravljen nameniti zanjo narodnega dohodka. 4. Ne pristajamo več, da zaradi objektivnih okoliščin in izgovorov na trenutne razmere ni mogoče rešiti problemov v vzgoji in izobraževanju. Potrebno je zasnovati programe in omogočiti njihovo izpeljavo v občini Ptuj. SR Sloveniji in vztrajati na jugoslovanski ravni. 5. Ne pristajamo na stališče, da za rešitev teh vprašanj ni dovolj denarja. Denar je, in to znova tudi dokazujemo - organizacija manifestacij, proslav, kongresov, shodov, mitingov, vedno večji proračuni... da naštejemo 1« nekatere. Sredstva je potrebno le na novo razporediti. 6. Zahtevamo od odgovornih, da se vrneta v pedagoške vrste pedagoški mir in občutek socialne varnosti kot pogoj za dobro pedagoško delo. 7. Podpiramo prizadevanja in akcije delavcev v vzgoji in izobraževanju po Sloveniji, menimo pa, da bi te akcije imele večji odmev, če bi bile usklajene ii> načrtovane z dogovorjenimi skupnimi cilji vseh delavcev v vzgoji in izobraževanju Slovenije. Koordinacijo, cilje in akcije naj opredeli in izpelje Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja v sodelovanju z občinskim odboron1 Sindikata vzgoje in izobraževanja. NATEČAJ FESTIVAL KURIRČEK Maribor razpisuje za leto 1989 literarne nagrade za krajše prozne sestavke, pesmi in dramski prizor na teme, ki zajemajo našo zgodovinsko preteklost (boj za svobodo, neodvis-, nost), narodno in kulturno identiteto, domoljubje, kakor tudi veS| splet razgibanega družbenega dogajanja našega časa. 1. PESEM ZA OTROKE 2. PROZNI SESTAVEK (črtica za otroke) 3. KRATEK DRAMSKI PRIZOR (oziroma skeč - primeren za otroke) 1. nagrada 500.000 din 2. nagrada 400.000 din 1. nagrada 500.000 din 2. nagrada 400.000 din 1. nagrada 500.000 din 2. nagrada 400.000 din Razpisa se lahko udeleži vsak državljan SFRJ. Razpis je anonimen. Pisne prispevke je treba opremiti z geslom, popolne naslove pa priložiti v zaprtih ovojnicah. Žirija bo upoštevala le tiste prispevke, ki jim bo priložena zaprta ovojnica z rešeno šifro. Zaželeno je, da avtorji pošljejo vsaj tri kopije. Rokopisov ne vračamo. Žirijo bodo sestavljali književniki in predstavniki Festivala Kurirček. Prispevke pošljite do vključno 15. novembra 1989 na naslov: FESTIVAL KURIRČEK Tomšičeva 45 Maribor itran 5_________________________________PROSVETNI DELAVEC - 12. junija 1989 - št. 10 r SKUPŠČINA IN STROKOVNI SVET POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERITEV PROSVETNI DELAVEC št. 10 Ljubljana, 12. 6.1989 OBJAVE Permanentno izobraževanje učiteljev po programih Vsebina: • Analiza • Metodologija permanentnega izobraževanja vzgojiteljev in učiteljev v SR Sloveniji • Razpis programov za permanentno izobraževanje za leto 1989/90 BESEDA O DANAŠNJIH BJA VAH V objavah, ki so pred vami, telimo predstaviti PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE. V Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev smo pripravili Metodologijo permanentnega izobraževanja vzgojiteljev in učiteljev v SR Sloveniji, z njo pa tudi ustrezen sistem. Pedagoški delavci so namreč od naše skupnosti vse pogosteje zahtevali tovrstno obliko organiziranega izpopolnjevnja, seznanjanja z novostmi v strokah, z didaktično-metodičnimi novostmi in dopolnjevanje znanja. Zadnje čase smo si prizadevali zbrati čimveč informacij o tej vsebini, da bi vam jo lahko ponudili v organizirani in sklenjeni obliki. Zato smo zbirali informacije tudi v tujini in pripravili nekaj manjših posvetovanj s strokovnjaki doma. Skušali smo združiti natančnost in samoiniciativnost ter strokovnost in znanje in tako narediti letos na tem področju prvi, morda majhen, vendar odločen korak. Tako sta o sistemu (metodologiji in razpisu) razpravljala ter ju sprejela strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev, in sicer 18. aprila letos, in Skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev, 23. aprila. Gradivo, ki je pred vami, objavljamo z Željo, da bi ga v naslednjih letih skupaj dopolnjevali. Objavljamo tudi izide ankete, s pobudami in predlogi, ki smo jih dobili od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, zavodov, domov in drugih. Tako vam želimo podati vpogled v problematiko, hkrati pa se zahvaliti tistim, ki so odgovorili na vprašalnike te ankete. Kako so odgovarjali, kaj opažali in svetovali, pa presodite sami. V uvodu naj vas posebej opozorimo na Razpis. Tega bomo objavili predvidoma vsako leto spomladi in sicer za naslednje šolsko leto Z vsemi podrobnostmi, kot jih predpisuje Metodologija. Tako bi se ustalila praksa razpisovanja in izvajanja organiziranega permanentnega izobraževanja. V letošnjem prvem razpisu sodelujejo fakultete, ki programe že imajo. Prepričani smo, da bo sčasoma programov še več, to pa pomeni, da bo tudi večja tekmovalnost med izvajalkami, in bo torej nujno dopolnjevati sistem, pa tudi izbor. Zavedamo se, da permanentno izobraževanje v različnih oblikah že poteka, le strniti ga skušamo in zbrati v razpisu na enem mestu. Zato smo v letošnjem prvem razpisu dali možnost različnim ustanovam, Zavodu SRS za šolstvo, društvom in drugim, da postopno odprejo svojo zakladnico znanja in sposobnosti tudi še za pedagoške delavce praktike. Ker predvidevamo, da se boste prijavljali v programe iz različnih krajev Slovenije, svetujemo, da se povežete z izvajalci ter si tako približate izobraževalne oblike. Predvidevamo, da bodo te potekale v dislociranih enotah na srednjih šolah, zlasti v Celju, Novem mestu in Novi Gorici. Oblike permanentnega izobraževanja naj potekajo v takih okoljih, kjer imajo primerne materialne možnosti (laboratorije, telovadnice, stroje, muzeje - arhive, ipd.). Metodologija in Razpis programov temeljita na vsebini programov in objavljeni literaturi. Ta način smo uporabili z Željo, da bi se kandidati pred predavanji lahko temeljito pripravili na delo. Tako bi se ognili mnogim nevšečnostim materialne in vsebinske narave, to pa tudi pomeni višjo kakovost izobraževanja in možnost za izmenjavo mnenj med predavateljem in poslušalci. V začetku predvidevamo, da bi se na razpisani program prijavil po en učitelj iste stroke^ kasneje pa bi se jih postopoma prijavljalo več, kandidati pa naj bi se menajavali. Že v samem začetku bomo posebej spodbujali permanentno izobraževanje v deficitarnih strokah in tistih, ki so ob spremembah visokošolskih programov v zadnjem obdobju preraščale iz višješolskih programov v visokošolske in v metodike. Kandidate praviloma prijavijo vzgojno-izobraževalne organizacije. Zato smo na koncu objav natisnili tudi vzorec prijavnice; to naj šole pošljejo na naslov izvajalca. S skupno prijavnico smo se skušali ogniti nepredvidljivim tehničnim težavam. JOŽE ŽLAHTIČ Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško umeritev se ob pripravi sistema Permanentnega izobraževanja za slovenske pedagoške delavce iskreno zahvaljuje Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, vodstvu Izobraževalne skupnosti Slovenije, vodstvu Zavoda SR Slovenije za šolstvo in visokim šolam ter fakultetam, ki so nas pri delu podpirali in spodbujali. Za Predsedstvo Piša za pedagoško usmeritev JASNA DOMINKO BAL JH Uredniški odL or: Jasna Dominko Baloh, dr. Vinko Skalar, Alenka Vitman in Jože Žlahtič Uredil: Jože Žlahtič S V Analiza Kaj menijo učitelji o organizaciji, vsebini in financiranju stalnega izobraževanja Posebna izobraževalna skupnost za pedagaSko usmeritev pripravlja na pobudo vrste institucij s področja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji Metodologijo sistema permanentnega izobraževanja. Za usmeritev pri našem delu smo naredili anketo, s katero smo povprašali 5 odstotkov vzgojno-izobraževalnih organizacij o načinu in vsebinah permanentnega izobraževanja. Anketni vprašalnik je obsegal 11 vprašanj, poslali pa smo ga vzgojno-varstvenim organizacijam, osnovnim in srednjim šolam, domovom za učence, glasbenim šolam, zavodom za usposabljanje, delavskim univerzam, visokim in višjim šolam ter svetovalnim centrom. Vrnjenih je bilo 78,9% vprašalnikov, to pa pomeni tudi v mednarodnih okvirih izjemno velik odziv. Veliko zanimanja za tovrstno problematiko potrjuje tudi 99,3 odstotni pritrdilni odgovor na vprašanje: ali ste v preteklosti čutili potrebo po permanentnem izobraževanju. Na tak odgovor so vplivale tele alternative, ki jih navajamo, tako kot so jih razvrstile anketirane vzgojno-izobraževalne organizacije: - Znanje hitro zastari, zato ga morajo učitelji neprenehoma dopolnjevati z novimi spoznanji (87%). - Ugotovili smo, da potrebujejo učitelji vsaj občasno spodbudo s predavanji in seminarji, da ne bi postalo njihovo delo preveč rutinsko in stereotipno (66%). - Zavod SR Slovenije za šolstvo je pripravil izobraževalne seminarje, ki so se jih morali udeležiti nekateri naši učitelji (67%). - Zadnja leta je bila pedagoška praksa postavljena pred številne nove naloge, zato je bilo treba poskrbeti za dodatno usposabljanje učiteljev (58,7%). - Zaradi sproščenih demokratičnih odnosov v šoli in nenehnih reformnih gibanj so se porajali novi problemi; zato smo morali za učitelje organizirati razne oblike permanentnega izobraževanja (44%). - Kadrovske šole (26,1%) in delavske univerze (14,5%) so ponujale svoje izobraževalne programe. Iz teh smo odbrali nekatere teme, ki bi lahko koristile pedagoškim delavcem. - Zavod SR Slovenije za šolstvo nas je opozarjal, da morajo šole za organizacijo predavanj in seminarjev ali za udeležbo na predavanjih na seminarjih uporabiti denar iz sklada za izobraževanje (7,2%). - 28,2% je bilo drugih pobud, ki so utemeljevale potrebo po permanentnem izobraževanju. Analiza odgovorov na vprašanje, kateri učitelji so dali največ pobud za permanentno izobraževanje, in od kod so prejeli največ ponudb za tovrstno izobraževanje, kaže na veliko korelacijo odgovorov na prvih dveh mestih lestvice, pri naslednjih pa opazimo neskladje med t.im. ponudbo in povpraševanjem. Največ potreb in pobud za permanentno izobraževanje so dajali vzgojitelji predšolskih otrok (16,6%), razredni učitelji in učitelji strokovnote-oretičnih predmetov (15,9%), učitelji slovenskega jezika (11,3%), matematike (8,3%), glasbene vzgoje (6,8%), angleščine in nemščine (6%), fizike (4,5%), biologije (4%), samoupravljanja s temelji marksizma 2,2% in telesne vzgoje 1,5%. Največ ponudb za tovrstno izobraževanje je bilo za predšolsko vzgojo in za razredne učitelje, sledijo vzgojitelji v domovih, učitelji glasbene vzgoje, angleščine in nemščine, kemije, slovenskega jezika, fizike, matematike, biologije, kemije, STM, zemljepisa, likovnega pouka, telesne vzgoje. Čeprav so nekatere vzgojno-izobraževalne organizacije pripominjale, da o tem nimajo natančnega pregleda in so podatki le približni, pa iz njih lahko razberemo, da bodo matične stroke morale učiteljem strokovnoteoretičnih predmetov nameniti več pozornosti. To potrjujejo tudi odgovori na vprašanje, od kod je bilo največ ponudb za posamezna področja. Večina jih je bilo iz Zavoda SR Slovenije za šolstvo, precej manj iz kadrovskih šol, sledijo delavske univerze in nato drugi (strokovna društva, svetovalni centri...) - Vzgojno-izobraževalne organizacije so same pripravile izobraževanje za tele predmete ali področja: slovenski jezik (23,2%), za učitelje razrednega pouka (17,4%), za vzgojitelje predšolskih otrok (16,6%), za glasbeni pouk 14,5%, telesno vzgojo 13,7%, matematiko 12.3%, likovno vzgojo in za druge teme. ki niso vezane na posamezni predmet 10,8%, kemija in biologija 7.9%, fizika, angleščina in nemščina 7,2%, zgodovina in vzgojitelj v domovih 5,8%, zemljepis 4,3%, STM 2,9%, računalništvo, umetnostna vzgoja 2,2%. Tovrstno izobraževanje je potekalo predvsem v obliki predavanj, na kadrovskih šolah, povečini kot seminarji, prav tako tudi na delavskih univerzah in na Zavodu SR Slovenije za šolstvo. 1. preglednica Seminarji in predavanja, ki so se jih udeležili pedagoški delavci v zadnjih dveh letih (1986/87, 1987/88) seminaiji predavanja drugo vzgojitelji (domski) 82 65 25 razredni pouk 274 179 54 slovenski jezik 204 91 127 matematika 374 88 42 fizika 180 56 62 kemija 121 50 36 biologija 69 18 20 zgodovina 107 54 27 zemljepis 38 63 39 angleščina, nemščina 181 87 37 francoščina, italijanščina 22 7 7 STM - DMV 74 65 6 glasbena vzgoja 135 47 48 likovna vzeoia 65 27 35 t telesna vzgoja 111 50 31 SLO 38 24 5 umetnostna vzgoja 22 10 2 strokovnoteoretični predmeti 87 48 29 vzgojitelj predšolskih otrok 252 212 103 gospodinjstvo 3 1 - računalništvo 2 - _ praktični pouk 6 - - specialni pedagog 16 - - 2. preglednica Število pedagoških delavcev, ki so se zadnje dve leti (1986/87, 1987/88) udeležili predavanj in seminarjev v sklopu permanentnega izobraževanja seminaiji predavanja drugo vzgojitelj predšolskih otrok 1126 2835 712 razredni pouk 846 745 125 slovenski jezik 350 206 27 matematika 205 114 16 fizika 113 61 6 kemija 115 49 4 zgodovina 108 89 - zemljepis 103 83 1 angleščina, nemščina 148 118 16 francoščina, italijanščina 18 9 - STM 33 20 2 glasbena vzgoja 206 66 9 likovna vzgoja 94 34 139 telesna vzgoja 112 78 36 SLO 26 22 5 umetnostna vzgoja 149 171 22 strokovnoteoretični predmeti - - - vzgojitelj 164 408 50 biologija 76 32 5 računalništvo 27 2 _ specialni pedagoški predmeti ■ 8 27 - Vzgojno-izobraževalne organizacije posameznih področij navajajo tele najpomembnejše teme, obravnavane pri permanentnem izobraževanju. Predšolska vzgoja: Komunikacija v vzgojno-varstveni ustanovi; Plesna, likovna, glasbena, telesnozdravstvena vzgoja predšolskih otrok; Spoznanja iz razvojne psihologije; Zgodnje uvajanje otrok v naravoslovje; Razvijanje predstav in pojmov; Celostnost otrokovega estetskega doživljanja; Govorna vzgoja predšolskih otrok; Novejši pediatrični pogledi na prehrano predšolskih otrok; Potrebe današnjega otroka; Seminar priprava otrok na opismenjevanje. Osnovne šole: Novi učni načrti in učbeniki za osnovno šolo; Slovenščina kot učni jezik; Naravoslovne dejavnosti; Individualizacija in diferenciacija pouka; Delo z bistrimi učenci; Drugačen otrok v osnovni šoli; Otrok v stiski; Odkrivanje govornih motenj; Učenci s specifičnimi učnimi težavami; Obremenjenost našega šolarja; Preverjanje in ocenjevanje znanja; Bioritem učencev; Kako se učimo; Uvajanje novih oblik poučevanja; Motivacija in razvijanje učnih navad in tehnik; Miselni vzorci; Sodobna šola; Integrirani pouk v osnovni šoli; Skupinska dinamika; Dinamika vzgojnega dela; Uporaba računalnika; Uspešnost učiteljev v razredu; Inovacije v osnovni šoli; Eksperiment v osnovni šoli. Srednje šolstvo: Prenovljeni učni programi in učbeniki ter njihovo izvajanje oziroma uporaba; Sodobna tehnologija v učnem procesu; Prehrana srednješolske mladine in povezava s šolo; Prehod iz osnovne šole v srednjo; Vzgojno delo v razredu; Izostajanje srednješolcev od pouka; Mladoletno prestopništvo; Razvijanje učnih in delovnih navad; Družbenopolitična gibanja; Tečaji tujih jezikov. Glasbeno šolstvo, domovi za učence ter organizacije in zavodi za usposabljanje prizadete mladine: Metodika pouka strokovnoteoretičnih predmetov na področju glasbe; Sodobne učne metode pri pouku instrumentov; Načrtovanje dela v glasbeni šoli. Seminar o avtizmu; Uvajanje individualnih programov o modifikaciji vedenja, o totalni komunikaciji; O alternativnih oblikah življenja in dela prizadetih otrok; Neverbalna komunikacija; Novosti v predmetniku in učnih vsebinah v prilagojenih programih; Terapevtske skupnosti za vzgojitelje v domovih; Zasvojenost pri mladih; Agresivnost mladih; Psihološki, sociološki in pedagoški vidiki dinamike skupinskega dela. Dozdajšnje financiranje permanentnega izobraževanja: - iz lastnih sredstev vzgojno-izobraževalne organizacije (68.1% odgovorov) - občinske izobraževalne skupnosti (7,2% odgovorov) - Zavod SRS Slovenije za šolstvo (6,5 % odgovorov) - Drugi viri; lastna sredstva pet agoških delavcev; kulturne, telesnokul-turne in raziskovalne skupnosti; družbenopolitične organizacije; posebne izobraževalne skupnosti; sredstva, ki jih organizacije dobijo s stransko dejavnostjo; občinske skupnosti otroškega varstva; strokovna društva. Povzetek predlogov za vsebine, metode, organizacijo, načrtovanje in financiranje permanentnega izobraže vanja v prihodnje Glavna vsebina permanentnega izobraževanja učiteljev naj bi bila spoznavanje novih informacij iz posameznih predmetnih področij in pedagoško-psihološke znanosti ter njihov ustrezen prenos v odbrane in didaktično oblikovane programske sklope. Ob tem naj bi se udeleženci seznanili z novimi Stran 6___________________________________PROSVETNI DELAVEC - 12. junija 1989 - št. 10 Stran 7 _________________________________PROSVETNI DELAVEC - 12. junija 1989 - št. 10 oblikami, metodami in tehnikami dela ter z njihovo uporabo. Posebno pozornost bi morali nameniti tudi slovenskemu jeziku v javni rabi. Navajamo nekaj tem, ki so jih predlagale vzgojno-varstvene in vzgojno-izobraževalne organizacije: Novejša spoznanja iz dela s socialno ogroženimi otroki; Uporabnost ali neuporabnost zavodske vzgoje glede na vrsto motenosti otrok; Teoretična spoznanja predšolske vzgoje v povezavi s prakso; Delo vzgojiteljic oziroma medicinskih sester v jasličnih oddelkih vzgojno-varstvenih organizacij; Delo v predšolski ustanovi z računalnikom; Delo z otroki s posebnostmi (nadarjeni otroci, težje vzgojljivi otroci...); Uresničevanje vzgojno-izobraže-valnih smotrov; Problemi sodobne odprte šole - njene prednosti in slabosti; Trening večje učinkovitosti za učitelje; Osnove računalništva. Teme s poudarkom na odnosu učitelj učenec, o identifikacijskih modelih, za vodstvene delavce, teme o uspešnem vodenju; seminarji za poenoteno uresničevanje novih učnih načrtov za strokovnoteoretične predmete; delo s starši (govorilne ure, roditeljski sestanki, razrednikova vloga), z vsebinami, datumi in trajanjem seminarjev. Za to morajo poskrbeti institucije, ki vabijo k udeležbi. Tako bodo lahko vzgojno-izobraževalne organizacije pravočasno uskladile to dejavnost in jo uvrstile v svoje letne programe dela. Izobraževalne potrebe naj bi ugotavljale kadrovske šole, Zavod SR Slovenije za šolstvo, strokovna društva in diruge institucije, pa tudi posamezni strokovnjaki iz vzgoje in izobraževanja in drugih družbenih dejavnosti (zdravstva, kulture, prava itn.). Glede financiranja permanentnega izotiraževanja so se vprašani strinjali, da je to treba urediti v okviru Izobraževalne likupnosti Slovenije, in sicer tako, da se kadrovskim šolam in Zavodu SR Slovenije za šolstvo nameni denar za izvedbo tega izobraževanja na podlagi ovrednotenih programov. Prispevke (kotizacijo), ki jih plačujejo vzgojno-izobraževalne organizacije za udeležence seminarjev, bi tako lahko odpravili. To zahtevo pa je zapisala tudi večina vprašanih v svoje odgovore. Analiza odgovorov iz vprašalnika o permanentnem izobraževanju učiteljev nam daje dragocene podatke o izkušnjah vzgojno-izobraževalnih organizacilj, o vsebini, metodah, organizaciji, načrtovanju in financiranju tega izobraže v anja. Ti podatki bodo prav gotovo v pomoč vsem, ki se bodo v prihodnje ukvarjali s tovrstnim izobraževanjem učiteljev v SR Sloveniji. Metodologija permanentnega izobraževanja vzgojiteljev in učiteljev v SR Sloveniji Opozorimo naj, da so bile Metodologija in sestavine programov sprejete na Strokovnem svetu Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev, dne 18. aprila leta 1989 in skupščini posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev dne 23. maja 1989. S tem gradivom želimo poenotiti pripravo in izvajanje programov med kadrovskimi šolami in drugimi izvajalci programov. 1. METODOLOGIJA določa 8 najnujnejših točk za sistem permanentnega izobraževanja. V njej so opredeljeni izvajalci, sestavine programov, ki so splošna določila za pripravo programov. Metodologija deli programe v temeljne, to so tisti, ki so nujni in katerih naj bi se udeležilo največ vzgojiteljev in učiteljev, in fleksibilne, ki naj bi dodatno v ciklih nadgrajevali in dopolnjevali že pridobljeno znanje udeležencev. Metodologija predvideva skupen razpis; tega naj bi objavili enkrat na leto, in to v spomladanskem času za naslednje šolsko leto. V razpisu morajo izvajalci upoštevati naštete prvine, zaradi šolskega koledarja pa tudi ustrezen čas izobraževanja. To naj bi potekalo pred začetkom šolskega leta, ali potem, ko bo le-to končano, med zimskimi počitnicami ali ob koncu tedna. Programi v razpisu morajo biti zelo natančni (zgledovali smo se po tujih sistemih). Tako želimo ustvariti enoten sistem in omogočiti poprejšnjo pripravo udeležencev. Zaradi zahtev, da si morajo vzgojitelji in učitelji dopolniti, obnoviti in izpopolniti znanje, spoznati novosti svoje stroke in dopolniti didaktično-metodične izkušnje, se bomo s permanentnim izobraževanjem približali tudi ciljem, ki jih določa Zakon o usmerjenem izobraževanju z dodatnimi predpisi. Ti predvidevajo, da bi udeleženci programa skupaj s predavatelji v ustnem pogovoru ali krajšem pisnem prispevku ugotovili uspešnost udeležencev; ta bi se izkazala s potrdilom ali drugače. Skupščina je sklenila, da se danar za pripravo in izvedbo programov nakaže neposredno izvajalkam, kadrovskim šolam v skladu z razpisanimi in le glede na normative izpeljanimi programi. Nabavo literature in potne stroške morajo poravnati ustanove, ki pošiljajo kandidate na izobraževanje. Da bi permanentno izobraževanje približali delovnim okoljem, se odpirajo tudi dislocirane enote tovrstnega izobraževanja po Sloveniji, tako se omogoča množičnost. Metodologija določa tudi pogoje za izvedbo programov, ki opredeljujejo oblikovanje skupin, čas izvedbe programa, trajanje, kraj izvajanja, kakovosti izvedbe programov ter usklajevanje vseh dejavnosti za permanentno izobraževanje. Opozorimo naj na novosti v točki d - o potrdilu o opravljenem programu, ki naj bi ga sčasoma nadomestil indeks za permanentno izobraževanje. Novost je tudi vzpostavitev informacijskega sistema, ki naj bi ustvarile kadrovske šole v povezavi z osredotočenim spremljanjem permanentnega izobraževanja učiteljev v Sloveniji. Programe permanentnega izobraževanja sprejemajo pedagoško-znanstveni sveti višjih in visokih šol ter fakultet. Za dodelavo sistema permanentnega izobraževanja učiteljev in vzgojiteljev v Sloveniji skrbi poseben odbor pri Izobraževalni skupnosti Slovenije oziroma Strokovni svet Skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. Njegova naloga je tudi, da izoblikuje merila, usklajuje programe in jih razpisuje, ter financira, in druge skupne naloge. METODOLOGIJA permanentnega izobraževanja vzgojiteljev in učiteljev v SR Sloveniji. 1. Izvajalci: Kadrovske šole za svoja strokovna področja v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za šolstvo 2. Programi: a) sestavine programov so sestavni del metodologije SESTAVINE PROGRAMOV: I. Splošni podatki o programu 1.1 Vrsta programa: program za izpopolnjevanje (IZP) 1.2 Naziv programa: program za strokovno izpopolnjevanje učiteljev predmeta oz. področja 1.3 Naziv usmeritve: pedagoška 1.4 Naziv posebne izobraževalne skupnosti: Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev ' 1.5 Naziv programa oziroma smeri, ki je podlaga za oblikovanje programa za strokovno izpopolnjevanje 1.6 Trajanje izobraževanja po programu: v urah 1.7 Pogoji za vključitev v program in za dokončanje programa (Zakon o usmerjenem izobraževanju ter pogoji, določeni s programom). II. Vsebina programa: 1. Zap. št. Teme Število ur ped. vaje., ped. praksa, hospitacije, nastopi 01 02 03 SKUPAJ Skupaj vseh ur: 2. Opombe in pojasnila za izvajanje programa: III. Vsebina programa z opredeljenimi smotri in literatura: Obveznost udeležencev:--------;----------------------------------------- Obveznosti se lahko določijo pri vsakem tematskem sklopu posebej, ali pa v celoti za ves program. IV. Izvajalec programa: 1. Visoka šola: —;---------:----------------------------------------- 2. Kadrovske možnosti: . _____________________________________________ 3. Materialne možnosti:_________________i------------------------------ 4. Drugo: ___________________________:-----------—-------------:------- V. Opombe: Strokovne podlage za pripravo modela programov izpopolnjevanja izobrazbe učiteljev 1. Priporočila za sestavljanje VIP izpopolnjevanja: dr. Bariča Marentič Požarnik 2. Priporočila za pripravo osnutkov vzgojno-izobraževalnih programov v visokem šolstvu - Center za razvoj Univerze 3. Smernice Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov. b) Programi se delijo na: TEMELJNI IN FLEKSIBILNI del. (Ob tem je nujno upoštevati sestavo udeležencev in možnost za izbiro različnih programov ter dodelavo programov) 3. Razpis: a) skupen enkraten letni razpis, ki vsebuje tele prvine: - ime oddelka katedre - ime programa, fakultete - vsebina programa - čas trajanja v urah (število ur) - teme in predavatelji - literatura za pripravo udeležencev na sodelovanje v programu - kraj izvajanja - cena programa na udeleženca - prijavo pošlje udeleženec ali njegova ustanova izvajalcu programa. 4. Obveznost udeležencev: - v skladu z zakonom in predpisi, ki določajo obveznost udeležbe oziroma napredovanje vzgojiteljev in učiteljev; - preverjanje znanja s pogovorom ali krajše seminarske naloge 5. Financiranje: neposredno kadrovskim šolam za pripravo in izvedbo programov in financiranje strokovnih predavateljskih skupin 6. Pogoji za izvedbo programa: a) Število udeležencev in oblikovanje skupin (v skladu z veljavnimi visokošolskimi non-nativi, vendar najmanj 30 slušateljev) b) Čas trajanja in pogostnost: 1, 2 ali 3 dni na leto za udeleženca c) Kraj izvajanja: - na matični fakulteti (če je manj prijav) - v osnovni šoli, srednji šoli, vzgojno-varstveni organizaciji, zavodu, srednješolskem domu - v delovni organizaciji (za programe, ki morajo izhajati iz delovnega procesa ali tehnologije) - v dislociranih enotah permanentnega izobraževanja (Celje, Nova Gorica, Novo mesto) č) Kadrovski pogoji: - univerzitetni učitelj - zunanji sodelavci, priznani strokcivnjaki za svoje področje - strokovnjaki iz tujine d) Kvalitativni pogoji: - oprema kot jo določi program - priprava pisnega in drugega (AV sredstva ipd.) didaktičnega gradiva - udeleženci morajo preučiti potre bno literaturo - uporaba najsodobnejših metod h samostojnim sodelovanjem udeležencev - potrdilo o opravljenem programu - indeks za izobraževanje e) postavitev informacijskega sistema programov in udeležencev. 7. Sprejemanje programov - pedagoško-znanstveni sveti višjih šol in fakultet (pobude za vsebine v programih dajejo tudi kandidati). 8. Usklajevanje permanentnega izobraževanja učiteljev: - poseben odbor pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, ki skrbi za formalno in vsebinsko izvedbo programov; - osredotočeno vodenje podatkov o programih in njihovih izvedbi - informacijski sistem (postavitev sistema). OPOMBA: Navedene sestavine predvidevajo permanentno izobraževanje v stroki in na področju pedagoško-psihološkega znanja. Seznanjanje z novostmi v izobraževalnih programih in učne tehnologije pa ostaja v pristojnosti Zavoda SR Slovenije za šolstvo. Razpis programov za permanentno izobraževanje za leto 1989/90 A I. FILOZOFSKA FAKULTETA V LJUBLJANI Naslov: Aškerčeva 12, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 332-611 I. 1 ODDELEK ZA ZGODOVINO Vsebine: NOVA SPOZNANJA NA PODROČJU ZGODOVINSKE STROKE Kraj izvajanja: Ljubljana, Filozofska fakulteta Datum izvedbe: september 19889 in februar 1990 Trajanje v urah: 8 x 6 ur = 48 ur (6 skupin) Predavatelji so z oddelka za zgodovino na Filizofski fakulteti v Ljubljani: prof. dr. Vasilij Melik, prof. dr. Ignacij Voje, prof. dr. Tone Ferenc, prof. dr. Mirko Stiplovšek, prof. dr. Dušan Nečak, prof. dr. Peter Vodopivec, doc. dr. Janez Peršič, doc. dr. Rajko Bratož in doc. dr. Vaško Simoniti. Seminar je namenjen učiteljem zgodovine v srednjih in osnovnih šolah organizacijskih enot Zavoda SR Slovenije za šolstvo: Ljubljana Kranj Maribor Novo mesto Celje Nova Gorica OŠ 176 učiteljev 55 učiteljev 98 učiteljev 66 učiteljev 70 učiteljev 35 učiteljev SI 69 učiteljev 22 učiteljev 44 učiteljev 21 učiteljev 21 učiteljev 20 učiteljev I. 2 ODDELEK ZA GEOGRAFIJO V šolskem letu 1989/90 bo Oddelek za geografijo Filozofske fakultete organiziral več seminarjev permanentnega izobraževanja učiteljev geografije. L Dvodnevni seminar za osnovnošolske učitelje geografije celjskega, novomeškega in goriškega območja o temi POZNAVANJE DOMAČE POKRAJINE IN TERENSKO DELO: - Celje, 6. in 7. oktobra 1989, - Novo mesto, 20. in 21. oktobra 1989, - Nova Gorica, 23. in 24. marec 1990. Seminar bodo vodili učitelji Oddelka za geografijo in bo trajal 15 ur. Terensko delo bo potekalo v manjših skupinah (5 do 8 skupin). 2. Dvodnevni seminar za učitelje geografije srednjih šol na temo: NOVOSTI IZ iGEOMORFOLOGIJE IN GEOLOGIJE. Seminar bo v Ljubljani 10. in 11. novembra 1989 in bo trajal 15 ur. Predavali bodo učitelji Oddelka za geografijo in zunanji sodelavci. 3. V sodelovanju z Zvezo geografskih društev Slovenije bomo organizirali tretje Ilešičeve dneve za osnovnošolske in srednješolske učitelje geografije. Potekali bodo 23. in 24. februarja 1990 v Ljubljani. Teme so naslednje: - GEOGRAFSKI VIDIKI KRIZNIH ŽARIŠČ PO SVETU, 4 ure, 3 predavatelj«, - POVEZOVALNI PROCESI V EVROPI IN JUGOSLAVJA, 4 ure, 3 predavatelj«, - ZEMLJEPISNA IMENA IN TERMINOLOGIJA PRI POUKU GEOGRAFIJE, 3 ure, 3 predavatelji, - SLOVENCI PO SVETU, 3 ure, 3 predavatelji. OPOMBA: Predavatelji bodo znani pred začetkom seminarjev. 4. Položaj francoščine po 1. 1992. Učitelji: doc. dr. Vladimir Pogačnik, viš. pred. Elza Jereb in lektorji katedre za francoski jezik. B. Metodika L Alternativna shema pouka tujih jezikov 2. Nove pobude v metodiki pouka francoščine kot tujega jezika 3. Organizacija dela v razredu Učitelji: viš. pred. Elza Jereb in francoski lektor C. Književnost 1. Seminar iz francoske književnosti: udeležba in aktivno sodelovanje na (podaljšanem) seminarju za študente 4. letnika, kjer potekajo zagovori diplomskih in seminarskih nalog. 2. Kreativne delavnice: oblikovanje ustvarjalnih vzorcev poučevanja literature, uporaba in preverjanje že utečenih modelov ter odpiranje možnosti za samostojno delo. Izhodišče je poprejšnje temeljito delo na besedilih iz sodobne francoske in širše frankofone književnosti. 3. Prevajalske delavnice: prevajanje kot najnatančnejše branje z možnostjo poglobljene stilistične analize. Delo na manjših tekstovnih enotah z možnostjo preverjanja učinkovitosti skupinskih oblik delovanja. Učitelji: izr. prof. dr. Andrej Capuder, asist. dr. Metka Zupančič, asist. Miha Pintarič. Kraj in čas: Filozofska fakulteta; 3 dni (3 x 10 ur) I. 4 KATEDRA ZA ITALIJANSKI JEZIK IN KATEDRA ZA ITALIJANSKO KNJIŽEVNOST A. Jezikoslovje 1. Italijanski glagolski sistem: prikazi v slovnicah in dejanska raba v besedilih 2. Najznačilnejše in najpogostejše jezikovne napake pri študentih italiani-stike v L letniku Učitelji: izr. prof. dr. Tjaša Miklič in lektor. B. Metodika Novejše pobude v metodiki italijanskega jezika kot tujega jezika Učitelji: viš. pred. mag. Lucija Čok Književnost L Metode sodobne italijanske kritike 2. Delež Trsta in Istre v novejši italijanski književnosti 3. Vidnejši predtavniki sodobne italijanske književnosti 4. Vprašanja narečne književnosti 5. Sodobni knjižni trg in literarna produkcija 6. Problematika obmejne književnosti Učitelji: red. prof. dr. Atilij Rakar, asist. Franco Juri. Kraj in čas: Filozofska fakulteta; 2 dni (2x6 ur). I. 5 KATEDRA ZA ŠPANSKI JEZIK IN KATEDRA ZA ŠPANSKO KNJIŽEVNOST A. Jezikoslovje 1. Špansko-slovenske kulturne vezi 2. Prevajalska delavnica: pristopi, tehnike, kontrastivna analiza Španskega in slovenskega jezika Učitelji: red. prof. dr. Mitja Skubic, asist. mag. Jasmina Markič in lekt. Nubia Zrimec B. Metodika Novejše oblike poučevanja španskega jezika kot tujega jezika Učitelji: lekt. Nubia Zrimec. C. Književnost Sodobna španska in hispanoameriška književnost Učitelji: asist. Branka Kalenič-Ramšak Kraj in čas: Filozofska fakulteta; 1 dan (4x2 uri) OPOMBA: Datum izvedbe bo katedra sporočila naknadno. I. 3 KATEDRA ZA FRANCOSKI JEZIK IN KATEDRA ZA FRANCOSKO KNJIŽ EVNOST: A. Jezikoslovje 1. Minimalni fond nenormiranega besednjaka pri pouku francoščine 2. Novejši načini obravnave leksikografskih publikacij 3. Posamezna poglavja iz kontrastivne slovnice francoskega in slovenskega I. 5 ODDELEK ZA GERMANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI A METODIKA POUKA ZA ANGLISTE: L Marx Trimble: Vocabulary Actjuisition (področje pridobivanja besedišča pri pouku/tujega jezika je v zadnjih letih spet deležno posebne pozornosti in zato prinaša tudi pomembne novejsti) 2. Prnf VVilliair, w-—• rjQ7rnerie rneci osnovnim in-rit---Mim \p.7U +4 > < -j UJ Q > OT O E CL 00 c s 55 kom pri pouku tujega jezika (Kontrastivnno preučevanje napak omogoča pomoč pri pouku tujega jezika glede na posebnosti njegove materinščine. Rabi tudi za pojasnilo posebnih napak in načrtovanje pouka) 3. Prof. Meta Grosman: Novejši pogledi na pouk leposlovja in »uporabo« leposlovnega jezika (Razprava o možnostih pouka tuje književnosti in še posebej o različnih možnostih uporabe leposlovnega besedila pri pouku tujega jezika je v središču pozornosti tako s stališča pouka jezika kot tudi tuje kulture in književnosti) 4. Dr. Margaret Davis: A contrastive approach to English adverbial place-ment (Prikaz kako različni tipi besednega reda v angleščini in slovenščini vplivajo na položaj prislovov in težave, ki iz tega izvirajo) 5. Mag. Irena Kovačič: Obravnava časov z besediloslovnega zornega kota (Problematika časov kot elemenotv kohezivnosti in koherentnosti) Splošno izobraževalna predavanja 6. Prof. Mirko Jurak: Kanadska književnost 7. Dr. Jerneja Petrič: Ameriška književnost 8. Prof. Richard Burns: Poezija pri pouku angleščine (poetrv vvorkshop) B METODIKA POUKA ZA NEMCISTE: 1. V. p. Marjana Kordaš: Didaktizacija besedila (Različne uporabe besedila pri pouku nemščine) 2. Dr. Harry Ulrich: Izbrana vpraanja iz metodike pouka nemščine Splošno izobraževalna predavanja 3. Dr. Anton Janko: Srednjeveška nemška viteška lirika 4. Mag. Mira Miladinovič: Joseph Roth Vsako predavanje bo trajalo po eno uro, sledila mu bo razprava z udele-ženci. ____ <32J25§!13$: Čas in datum bo oddelek sporočil kasneje. Oddelek bo v šolskem letu 1989/90 pripravil tudi tri pedagoške dneve za profesorje angleščine in dva pedagoška dneva za profesorje nemščine. Poleg navedenih tem bodo pedagoški dnevi obsegali še 8-urno delo v pedagoško-didaktični delavnici. I. 7 ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Splošni podatki: 1. Vrsta programa: izpopolnjevalni. 2. Naziv programa: program IZP za diplomirane psihologe in druge svetovalne delavce, učitelje in vzgojitelje. 3. Naziv usmeritve: pedagoška. 4. Naziv PIS: posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev. 5. Naziv programa, ki je podlaga za oblikovanje IZP: VIP psihologija. 6. Trajanje izobraževanja po programu: 48 ur. 7. Pogoji za vključitev in dokončanje programa: VIP psihologija in drugi programi, ki usposabljajo za delo v vzgoji in izobraževanju. Predmetnik: Zap. št. Vsebine Št.i 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 12 13 14 15 16 17 18 Družina, šola in vrstniki kot dejavnik osebnostnega razvoja Osebnost v izobraževalnem procesu Uporaba psihodiagnostičnih sredstev v vzgoji in izobraževanju Ustvarjalnost in razvijanje ustvarjalnih otrok in mladine Odkrivanje nadarjenih učencev in pedagoško delo z njimi Diferenciacija in individualizacija pouka Komunikacijski procesi v malih skupinah (formalnih in neformalnih) Komunikacija kot kazalnik kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela Delo z malimi skupinami učencev, učiteljev in staršev Mišljenje in govor predšolskega in mlajšega šolskega otroka (razvoj in odnos) Igra kot vzgojna dejavnost - otrokovo doživljanje in izražanje v igri Delo z agresivnimi otroki Spodbujanje storilnostne motivacije Izboljšanje bralne učinkovitosti pri učencih OŠ Psihološki vidiki prometne vzgoje Ocenjevanje in preverjanje znanja Šolska svetovalna služba kot aktivna manjšina Nekatera novejša psihološka spoznanja pri obravnavi učencev OŠPP Skupaj ur 48 2. Opombe in pojasnila za izvajanje programa 2.1 Temeljni del programa: namenjen je vsem udeležencem in obsega vsebine pod številkami: 01, 02, 04, 05, 06, 07, 08, 10, 11, 12, 13, 14, 15 in 16. 2.2 Fleksibilni del programa: namenjen vsem strokovnim delavcem 03, 09, 17 in 18. Obveznosti udeležencev: določene so z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. Izvajalci programa: 1. Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo. 2. Kadrovski pogoji: 14 univerzitetnih učiteljev in asistentov. 3. Materialni pogoji: ustrezno opremljena predavalnica z avdiovizualnimi pripomočki. OPOMBA: Kdo bo predaval, bomo sporočili kasneje. I. 8 CENTER ZA PEDAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE FILOZOFSKE FAKULTETE 1. dva seminarja (v obliki dvodnevne pedagoške delavnice) za učitelje mentorje, ki sprejemajo naše študente na hospitacije, nastope in prakso, z namenom, da jih za tako delo bolje usposobimo. Predvidevamo 2 seminarja s 30 do 40 udeleženci: a) za mentorje pri jezikoslovnih predmetih (oktober 1989), b) za mentorje pri družboslovnih predmetih (februar 1990). Velikost vsake (strokovno heterogene) skupine: 30-40 mentorjev. Velikost (strokovno homogenih) podskupin: 6-8 mentorjev (4-5 podskupin, vsaka s svojim predavateljem) Izvajalci: učitelji pedagoško-psiholoških predmetov in specialnih didaktik. Trajanje: 2 delovna dneva (18 učnih ur) in sleditveno srečanje (eno popoldne ali 4 učne ure), od tega: - 10 ur (plenum) x 2 predavatelja - 20 predav. ur - 12 ur (skupine) X 5 (št. skupin) - 60 predav. ur SKUPAJ: 80 predavateljskih ur Drugi pogoji: pribl. 30 str, giradiva na udeleženca. Prostor (zaželena lokacija zunaj Ljubljane) in didaktična oprema (video oprema za snemanje in reproduciranje učnih poskusov), 2. Pedagoško delavnico kot pripravo izvajalcev z naslovom Izkustveno učenje v izobraževanju učiteljev (za visokošolske učitelje pedagoško psiholoških predmetov in specialnih didaktik na kadrovskih šolah). Čas: junij 1990. Trajanje: 3 delovne dni; 24 ur, s.kupaj 48 ur. J Dve vodji. v Drugi stroški: video kasete, gradivo. 3. Mednarodni seminar o permanentnem izobraževanju učiteljev (10-12 udeležencev iz raznih evropskih držav, ki so pripravljeni nuditi primerjalne ustne in pisne informacije o metodologiji in sistemu permanentnega izobraževanja). Trajanje: 3 delovni dnevi. Stroški: dnevnice oz. stroški bivanja za 12 udeležencev za 3 dni, torej 36 dnevnic. Drugi stroški: razmnoževanje gradiva. Predavateljici: dr, Bariča Marentič Požarnik in doc. Ana Tomič. OPOMBA: Natančne datume bomo sporočili udeležencem kasneje. I. 8 ODDELEK ZA PRIMF-RJALNO KNJIŽEVNOST IN LITERARNO TEORIJO Udeleženci: srednješolski učitelji slovenskega jezika s književnostjo. 1. Svetovna književnost Skupaj 12 ur. Predavatelji: prof. dr. Janko Kos, prof. dr. Evald Koren, doc. dr. Lado Kralj. 2. Literarna teorija Skupaj 12 ur. Predavatelji: prof. dr. Janko Kos, prof. dr. Evald Koren, doc. dr. Lado Kralj. Kraj: Filozofska fakulteta Čas: zimske počitnice v šolskem letu 1989/90. OPOMBA: Natančne datum«; bomo sporočili kasneje. SPLOŠNA OPOMBA: Informacije o natančnih datumih izvajanja programov, kraju, literaturi in vsebini boste dobili na oddelki1«! Filozofske fakultete v Ljubljani, A II. PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR Center za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje Naslov: Koroška cestsi 160, 62000 MARIBOR, telefon: (062) 27961; 212171 II. 9 VZGOJITELJ PREiDŠOLSKIH OTROK TEHNIČNA VZGOJA Izvajalec: mag. Amand Papotnik Naslov teme: Konstituiranje uporabnega in funkcionalnega predmeta Vsebina: Izhajali bomo b: politehnične vzgoje ter predstavili delovno-tehnično vzgojo kot posebno obliko te vzgoje. Pozornost bomo namenili zvrstem vzgojnega dela, opremi, orodju in analizi videokasete iz VVO. Pri tem bomo spodbudili razpravo po načinu pedagoške delavnice ter z miselnimi vzorci pripravili odbora izho dišča za učinkovito delo. Način izvedbe: Seminarska oblika v prostorih katedre za proizvodno-tehnično vzgojo Pedagoške fakultete v Mariboru, v skupinah po 20 udeležencev. Število ur: 4. BIOLOGIJA Izvajalka: Živana Ibraimov Naslov teme: Gozd - ogroženi ekosistem Vsebina: Najpomembnejše gozdne rastline (užitne, zdravilne, strupene) in živali ter povezava med njimi. Kroženje snovi v gozdu in nastanek prsti. Izmenjava energije in informacij v gozdu, skratka v naravi. Vpliv abiotičnih dejavnikov in različni tipi gozdov. Pomen gozdov za človeka in vplivi onesnaženega okolja na živa bitja. Sedanja uničenost gozdov in kam to vodi. Za izboljšanje stanja je nujno spremeniti miselnost ljudi in razvijati odgovoren odnos do okolja pri otrocih. Predlogi za dejavnost otrok v gozdu in v zvezi z gozdom v vseh letnih časil.i. Poudarek je na razvoju spoznanja, da je človek odvisen od zdravega okolja. Način izvedbe: Predavan je z vprašanji in ogled gozda v bližini, spoznavanje rastlin in živali, razvijanje: občutljivosti za opažanje pojavov in procesov v naravi. Število ur: .3 ure predavanj, 3 ure ogleda in spoznavanje gozda. FILOZOFIJA Izvajalec; mag. Bojan B orstner Naslov teme: Filozofski problemi za najmlajše Vsebina: Filozofija za majmlajše pomeni poskus zavestnega spodbujanja in usmerjanja otroške radovednosti in vedoželjnosti na način, ki je tipično filozofski, čeprav ni značilen samo za filozofijo. Vprašanja in ponovna vprašanja, ki se pojavljajo v kontekstu dialoga med usmerjevalcem in otrokom, naj omogočijo nova odkritja in spoznanja tako, da si otroci izoblikujejo svoje mnenje in načine razmišljanja. Otroci se veselijo, ko lahko skupaj iščejo odgovore na svoja in druga vprašanja - rešitve pa naj ne bi bile reprodukcija nekih dejstev, ampak naj bi bile dose&k gibljivosti, individualnosti mišljenja posameznega otroka. Pri tem je v ospredju neprestano spodbujanje k lastnim rešitvam (ne glede na to, da se zde usmerjevalcu velikokrat nesmiselne); te so prava podlaga za oblikovanje lastnega mnenja kot pogoja za razvoj ustvarjalne osebnosti. Otroci, ki so sodelovali v takih programih, so dosegli nato najboljše uspehe pri branju in računanju, in kar je še pomembnejše, bili so mnogo bolj strpni in sprejemljivi. Vse to je mogoče doseči le ob skupni dejavnosti otrok in usmerjevalca - dokazovanje in utemeljeno razmišljanje je mogoče le ob neprestanem poslušanju, spraševanju, razmišljanju in navsezadnje odprtosti ter strpnosti za poslušanje drugih. Osnova za dialog med usmerjevalcem in otroci ter med otroci samimi so krajše zgodbice, ki smo jih v delno spremenjeni in dopolnjd^ii obliki sprejeli iz del Matthetva Lipmana in njegove raziskovalne skupine na Institute for the Advancement of Philosophy Chil-dren na Montclair State College, New Jersey, ZDA ter Daniele Camhy, ki dela v okviru Osterreichische Gesellschaft fiir Kinderphilosophie v Gradcu, Avstrija. Usmerjevalci se na seminarju (dvakrat po štiri ure) seznanijo s temeljnimi oblikami dela in z gradivom (vzorci za zgodbice in možnosti za usmerjanje dialoga). Način izvedbe: Predavanje in odgovori na vprašanja. Število ur: 6. TELESNA VZGOJA Izvajalec: dr. Dolfe Rajtmajer Naslov teme: Razvijanje zahtevnejših oblik gibanja z žogo Vsebina: Analiza učne ure: - osrednje vprašanje telesne vzgoje pri predšolski telesni vzgoji (5 do 7 let) je problem razvijanja sestavljenih oblik gibanja. - definicija in vidiki koordinacije - sredstva za razvoj koordinacije - tipi učnih ur - »fiziološka krivulja napora« nasproti psihološki obremenitvi, če navaden tek zamenja »tek z žogo« - analiza prikazane vadbene ure - kaj je treba storiti, da bodo vzgojitelji in razredni učitelji sposobni izvajati zahtevnejše oblike vadbenih ur. Način izpeljave: Učna ura v telovadnici (2. razred) in teoretična razprava po uri v telovadnici. Naslov teme: Fenomen zgodnjega motoričnega učenja Vsebina: Definicija populacije in njene značilnosti: - kaj razumemo pod pojmom mlajše kategorije otrok - sposobnosti in akceleracijski procesi 6- do 7-letnega otroka - sposobnost opazovanja samega sebe - sposobnost učenja zahtevnejših oblik gibanja - povezanost lokomotoričnih gibanj z ravnotežnimi in manipulativnimi gibanji - razvoj senzorike: taktilnega, vestibularn.ega in kinestetičnega čutnega področja - sposobnosti otrok med 7. do 9. letom starosti (1. do 3. razred) Fenomen zgodnjega motoričnega učenja: - spoznavni proces in njegove sestavine - faze motoričnega učenja - vloga povratnih informacij - verbalna komunikacija v vlogi povratne informacije (na posameznih stopnjah učenja) - oblike spoznavanja motoričnih informacij (analitizna, sintezna, z igro) - gibalne igre - gibalna dejavnost kot sredstvo razvijanja otrokove ustvarjalnosti - posebnosti »mlajših kategorij otrok« z vidika motoričnega učenja (vpliv monotonije vadbe, opazovanja kot metoda dela. govor in gibalna dejavnost. miselni procesi in gibalna dejavnost, prehajanje iz učenja (izvajanje vaje) v igranje, afektivno področje, motivacijska struktura itn.). GLASBENA PEDAGOGIKA Izvajalec: mag. Branko Rajšter Naslov teme: Vzgojiteljica - zborovodkinja v VVO Vsebina: Predelava pesemske literature z vsemi elementi zborovskega petja. Število ur: 6 ur/40 udeleženk zborovodkinj. METODIKA JEZIKOVNE VZGOJE Izvajalec: Marjana Erženičnik-Pačnik Naslov teme: Komunikacija v VVO. Vsebina: 1. Socialna in funkcijska zvrstnost v predšolski vzgoji. 2. Vrste govornih položajev v vrtcu (katere sestavine komunikacijske kompetence razvijamo v teh položajih), 2. Razvoj gramatične, semantične in pragmatične kompetence. 4. Opis govornih dejanj, s katerimi vzgojitelj usmerja otrokovo dejavnost. Način izvedbe: V predavalnici ali igralnici VVO. Najprej frontalna oblika, nato delo v dvojicah in plenarno poročilo. Število ur: 4. II. 10 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA TELESNA VZGOJA Izvajalec: dr. Jože Vauhnik Naslov teme: Sodobne oblike dela na področju telesne vzgoje na razredni stopnji. Vsebina: predstaviti nekatere bistvene prvine te sodobno zasnovane in programirane telesne vzgoje, upoštevaje smotre, naloge in sredstva novega učnega načrta. Posebej nekatere zahtevnejše: oblike (kot so posamezne športne itd '1 v elementarni izv*-?*-’ t*r metode in oblike dela. ki vodijo k večji individualizaciji, motivaciji in učinkovitosti pri pouku telesne vzgoje na razredni stopnji. Način izvedbe: Predavanje in seminarska oblika, uporaba videokasete. Število ur: 4 do 5. TELESNA VZGOJA Izvajalec: mag. Alojz Fridl Naslov teme: Igralne oblike z uporabo žoge pri uri telesne vzgoje na razredni stopnji (praktična tema) Vsebina: S praktično predelavo predstaviti različne igralne oblike z žogo pri uri telesne vzgoje na razredni stopnji, kot so: elementarne gibalne naloge z žogo, izvedene posamično in v skupinah, elementarne in štafetne igre z uporabo žoge in male moštvene igre z žogo. Način izvedbe: Praktična izvedba v telovadnici. Število ur: 4. SLOVENSKI JEZIK Izvajalka: mag. Marija Kolar Naslov teme: Besedilo in jezikovne zmožnosti učencev Vsebina: Obravnavali bomo probleme: Kako iz notranje (pomenske) zgradbe besedila (predvsem leposlovno oblikovanega). iz njegove sporočilne »gibljivosti«, razvijamo - z izrabo ustreznih metod- učenčeve zmožnosti sprejemanja in oblikovanja besedila. Zastavljeno vprašanje bomo razčlenili in ob izbranih besedilih preučili možnosti poimenovanja izbrane predmetnosti, opisane v besedilu, nato besedotvorne zmožnosti učencev, njihovo jezikovno inovativnost in razumevanje razmerja med jezikovno obliko in pomenom; s preoblikovanjem besedila bomo pokazali na možnosti razvijanja učenčevih skladenjskih zmožnosti. Način izvedbe: Predavanje in delo v skupinah. Število ur: 4. GLASBENA PEDAGOGIKA Izvajalec: mag. Branko Rajšter Naslov teme: Zborovodje - predmetni učitelji osnovnih šol. Zavod SR Slovenije za šolstvo, OE Maribor Vsebina Predelava obvezne literature za množične pesmi ob občinskih revijah. Osnove vokalne tehnike. Število ur: 6 ur v dveh skupinah po 35 predmetnih učiteljev. II. 11 UČITELJI PREDMETNE STOPNJE SODOBNA FILOZOFIJA / Izvajalec: mag. Bojan Borstner Naslov teme: Spoznavanje temeljev logike Vsebina: Uvod v argumentirano mišljenje, prepoznavanje argumenta, njegova zgradba, možnost izgrajevanja argumenta in tipične napake v argumentiranju. Način izvedbe:'Predavanje Število ur: 6 TELESNA VZGOJA Izvajalec: dr. Dolfe Rajtmajer Naslov teme: Razvijanje zahtevnejših oblik gibanja s pomočjo žoge (opisano že pri VPO) Naslov teme: Fenomen zgodnjega motoričnega učenja (opisano že pri VPO) Naslov teme: Mini košarka kot metoda dela v osnovni šoli Vsebina: - kaj je mini košarka za odrasle in kaj za otroke - naloge mini košarke: izobrazbene, vzgojne, trenažne - adaptacije naprav in pravil igre - promocija mini košarke - projekt razvoja mini košarke Naslov teme: Vrsta pouka smučanja Vsebina: - organizacijski in vsebinski vidik klasifikacije učnovzgojnih vsebin (sredstev) - otroci naj bi se praviloma učili smučanja (alpsko, teki. skoki) zunaj časa. ki je namenjen počitnicam (počitnice so namreč namenjene sprostitvi otrok) - pozabljene (oblike) vrste pouka smučanja: a) pri rednih urah telesne vzgoje b) dodatni in dopolnilni pouk smučanja c) smučarski krožki - klasični tečaji in zimovanja - smučarske vsebine se morajo dopolnjevati (poleg alpskega smučanja še tek, skoki in izleti na smučeh) Naslov teme: Novosti pri teku na smučeh Vsebina: - zniževanje standarda slovenske družine zaradi koristi teka na smučeh - novosti v tehniki teka na smučeh - problematika učenja nove tehnike - videofilm riprava prog v bivalnih naseljih tevilo ur: 2 uri za vsako temo TEHNIČNA VZGOJA Izvajalec: mag. Amand Papotnik Naslov teme: Struženje v osnovni šoli Vsebina: Slušatelji spoznajo teoretične in praktične osnove o vrstah struženja, pripravi obdelovanca, stroja in orodja za lesno in kovinsko struženje, specialno-didaktične in metodološke osnove, ki se nanašajo na izpeljavo učne ure ter spoznavanje in utrjevanje specifičnih spretnosti na lesni in kovinski stružnici. Naslov teme: Mehanika in toplotna obdelava kovin Vsebina: Slušatelji spoznajo teoretične osnove o mehanski in toplotni obdelavi kovin s poudarkom na tehnoloških procesih in preskusih, teoretične in praktične osnove o litju kovin (ekskurzija v Livarno v Mariboru) ter praktično delo pri spoznavanju in pridobivanju livarskih spretnosti in postopkov od začetnega do končnega livarskega izdelka. Stran 10____________________________________PROSVETNI DELAVEC - 12. junija 1989 - št. 10 Itran 11 PROSVETNI DELAVEC - 12. junija 1989 - št. 10 co Način izvedbe: Po skupinah 10 do 15 udeležencev v delavnici PF. Število ur: 8 BIOLOGIJA Izvajalka: dr. Ljerka Godicl Naslov teme: Obdelava določenega biotopa (močvirje, travnik, gozd. gorski svet...) na terenu Vsebina: Spoznavanje ekološke, floristične in fitocenološke problematike našega naravnega okolja; spoznavanje užitnih in strupenih rastlin v naravi. Število ur: 4 SLOVENSKI JEZIK Izvajalka: mag. Marija Kolar Naslov teme: Besedilo in jezikovne zmožnosti učencev Vsebina: Glej UČITELJ RAZREDNEGA POUKA Način izvedbe: Prevajanje in delo v skupinah. Število ur: 4 VEČ PREDMETOV Izvajalci: mag. J. Plemenitaš, prof. M. Tancer. prof. N. Kotnik, mag. R. Šifrer, mag. I. Gerlič. dr. Z. Zorko Naslov teme: Dodatni pouk kot sestavina za razvijanje sposobnejših učencev (glede na zanimanje po predmetnih področjih) Vsebina: Glej priročnik! Število ur: 4 ure na predmetno področje IZOBRAŽEVALNA TEHNOLOGIJA Izvajalec: mag. Štefan Požlep Naslov teme: Uporaba izobraževalne tehnologije v vzgojno-izobraževalnem procesu Vsebina: Kasetni film in kasetna izvedba kinoprojektorja. Videotop sistem kasetnega filma. Diaslika in polavtomatski diaprojektorji. Tonska izvedba diaprojektorja, sinhronizacija slike in tonskega zapisa, programiranje tonske projekcije. Posebna izvedba grafoskopskih aplikacij in adapterji za grafoskop-sko projekcijo. Nosilci tonskega zapisa, standardi magnetofonskih trakov in kaset. Kolutni magnetofoni, kasetni magnetofoni. Kopirni kasetofon. Radijski sprejemniki, električni gramofoni, gramofonske glave. Povezovanje elek-troakustičnih aparatov. Videorekorder in pomožna oprema. Način izvedbe: Po skupinah po 15 udeležencev v učilnici izobraževalne tehnologije. Število ur: 8 DRUŽBENO-MORALNA VZGOJA Izvajalec: mag. Milan Divjak s sodelavci Naslov teme: Splošno strokovno področje družbeno-moralne vzgoje Vsebina: Problemi sodobne slovenske družine. Mladi, svet poklicev, izobraževanje. Vrednote mladih in sodobni čas. Nekatera gibanja med mladimi. Prosti čas mladih in etično kultiviranje. Mednacionalni pojavi in odnosi pri nas. Novejši tokovi in težnje v katoliški cerkvi. Sodobni mednarodni pojavi in odnosi. Problem človekovih pravic. Ustavne spremembe in družbene reforme. Gospodarski problemi pri nas. Sodobni problemi socializma. Način izvedbe: Predavanje in seminarska oblika Število ur: 10 Metodične teme Vsebina: Analiza in interpretacija učnega načrta. Idejnost pouka in vzgoje pri DMV. Razvoj laičnega moralnega pouka v svetu in pri nas. Novejša spoznanja o otrokovem in mladostnikovem moralnem razvoju. Korelacije pri DMV. Metoda pogovora pri DMV. Mladinska literatura in • MV. Dejavniki, ki v plivajo na pouk DMV. Sredstva in viri za pouk DMV. Aktivnosti v šoli in zunaj nje in pouk DMV. Metode dela v klubih OZN in pri DMV. Preverjanje dela pri DMV - evalvacija. Način izvedbe: Predavanje in seminarska oblika. Število ur: 12 SRBOHRVATSKI JEZIK Izvajalec: dr. Mate Šimundič Naslov teme: Najsodobnejši način obravnave pravopisa srbohrvatskega jezika Vsebina: V obliki predavanja in seminarja bomo obdelali posebej vse pravopisne znake in njihovo mesto v praktični uporabi. Način izvedbe: predavanje in seminarji Število ur: 8 II. 12 PROFESOR V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU ZGODOVINA Izvajalec: Janez Marolt Naslov teme: Novejša dognanja svetovne historiografije o Starem Vzhodu -Hetiti. Stari Egipt. Mezopotamija. Stari Izrael. Feničani. Stara Indija. Stara Kitajska. Predkolumbove kulture v Ameriki. Kultura na Velikonočnem otoku Vsebina: Sinteza novejših dognanj svetovne historiografije. nekatera nova odkritja in prevrednotenja pri obravnavanju zgodovine Starega Vzhoda. Način izvedbe: Predavanje popestreno z diapozitivi. Število ur: 4 do 10. Naslov teme: Odkritja in prevrednotenja v historiografiji o Rimljanih na naših tleh - Slovenija. Jugoslavija v zadnjih dvajsetih letih. Vsebina: Sintezni prikaz novejših odkritij v slovenski in jugoslovanski historiografiji za obdobje Rimljanov. Način izvedbe: Predavanje, popestreno z diapozitivi. Število ur: 2 do 4. Naslov teme: Viri za zgodovino Rimljanov na naših tleh Vsebina: Besedilno-kritično predstaviti najpomembnejše literarne, epigraf-ske in numizmatične vire od začetka Rimljanov na naših tleh do pozne antike. Število ur: 2 do 4 Programi, ki dajejo novo znanje iz pedagoško-psiholoških predmetov II. 13 VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK PSIHOLOGIJA Izvajalka: Zlatka Cugmas Naslov teme: Otrokov odnos do sebe Vsebina: Omenjena tema zajema predvsem predstavitev mojega nragistr-skega dela s spremljajočo problematiko iz razvojne psihologije. Poudarek je na problemu otrokovega vrednotenja lastne kompetence, predvsem pa samo-vrednotenja kognitivne uspešnosti in sposobnosti. Sestavila sem lestvico samovrednotenja kognitivne kompetence za otroke, na podlagi te pa ugotavljam zakonitosti otrokovega samovrednotenja. primerjam ocene samovrednotenja z drugimi subjektivnimi in objektivnimi kazalniki otrokove kognitivne uspešnosti in sposobnosti ter razmišljam o vplivu neskladnosti v zaznavanju otrokove kognitivne kompetence - kakor je zaznava otrok in kot jo zaznavajo njegovi starši in vzgojitelji oziroma učitelji na otrokov razvoj. Tema je zanimiva predvsem za vzgojitelje predšolskih otrok in učitelje prvih in drugih razredov osnovne šole. Način izvedbe: Predavanje. Število ur: 2 II. 14 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA PSIHOLOGIJA Izvajalec: mag. Ivan Ferbežer Naslov teme: Študij nadarjenih otrok Vsebina: Predstavljena bo interdisciplinarna zasnova odkrivanja nadarjenih učencev in znotraj le-te posebna osvetlitev učiteljevega opazovalnega študija v vsakodnevnem vzgojno-izobraževalnem delu. Identifikacijska strategija bo prikazana v luči konvergentne celotne znanosti »pedagogika in psihologija nadarjenosti«, ponujena bo opazovalna lestvica za pomoč v praksi. Način izvedbe: Predavanje in razprava ob opazovalni lestvici. Število ur: 3. PSIHOLOGIJA Izvajalka: Zlatka Cugmas Naslov teme: Otrokov odnos do sebe Vsebina: Glej poglavje UČITELJ RAZREDNEGA POUKA Način izvedbe: Predavanje Številu ur: 2. II. 15 UČITELJ PREDMETNEGA POUKA a) Izvajalec: Si»tiadhHMi*&ogfl»r Naslov f' ne: Raziskovalni načini inoviranja šole Vsebin; Poudarek bo na prikazu nujnosti inoviranja postopkov, načinov in razmišljanja v osnovi šoli. pri čemer bodo te zahteve in trendi podprti z izkušnjami (praksa, raziskave) v Evropi. Način izvedbe: Delo bo potekalo plenarno in v manjših skupinah - pedagoških delavnicah. Število ur: 4. b) Izvajalka: Dora Gobec Naslov teme: Inovacije v osnovni šoli Vsebina: Prikaz bo osiješki model snovanja inovacij v osnovni šoli s poudarkom na poimenovanju inovacije, kjer gre za prenovo elementarnega pouka na otrokovih pobudah in socialnem učenju. Način izvedbe: Predavanje bo praviloma namenjeno učiteljem nižje stopnje osnovne šole. Število ur: 4. II. 16 PROFESOR V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU DIDAKTIKA Izvajalec: dr. Martin Kramar Naslov teme: Didaktična komunikacija v vzgojno-izobraževalnem procesu Vsebina: Razmerje med izvajalci (učitelji-učenci) in drugimi dejavniki vzgojno-izobraževalnega procesa (vsebina, sredstva). Vloga učencev v posameznih fazah vzgojno-izobraževalnega procesa. Medosebni odnosi med učitelji in učenci. Število ur: 4 ure predavanj. 2 uri razprave Naslov teme: Operativno načrtovanje in priprava učiteljev in učencev na izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa (pouka) Vsebina: Vloga učencev v fazi priprav na obravnavo novih vsebin in drugih dejavnosti pri pouku. Načrtovanje in priprava vsebinskih sklopov. Konkretizacija smotrov in ciljev pouka. Sodelovanje učiteljev z učenci. Način izvedbe: Predavanje, razprava. Število ur: 2 uri predavanj. 2 uri razprav BIOLOGIJA Izvajalec: dr. Bratko Filipič Naslov teme: Osnove genskega inženirstva in biotehnologije Vsebina: Biološke osnove genskega inženirstva in biotehnologije. Biotehnologija humanih in živalskih celic. Biotehnologija rastlinskih celic. Biotehnologija bakterijskih celic in kvasovk. Transformacija energije. Praktična uporaba biotehnologije. Potencialne nevarnosti pri uporabi genskega inženirstva in biotehnologije. . Praktikum: kultivacija celic; analiza celic; imobilizacija celic; zlitje (fuzija) celic; biotehnološka produktivnost celic. Način izvedbe: Predavanja in vaje. Število ur: 35 ur; ob skrajšanem tečaju 8 ali 12 ur. BIOLOGIJA Izvajalca: dr. Marjanca Markič, mag. Dušan Devetak Naslov teme: Metoda dela v limnologiji Vsebina: 1. Teoretični del: metode zbiranja vzorcev; obdelava materiala; saprobne stopnje, bioindikatorji; ribnik kot ekosistem. 2. Praktični del - delo na terenu: zbiranje, konzerviranje in prepariranje; delo s ključi; določevanje. Način izvedbe: predavanja in vaje. RAČUNALNIŠTVO Izvajalec: mag. Ivan Gerlič Naslov teme: Uporaba računalnika v izobraževanju Vsebina: Tečaji: BASIC, PASCAL, DBASET, Računalniške meritve. Način izvedbe: predavanja, vaje. Programi, ki dajejo novo znanje iz specialne didaktike II. 17 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA MATEMATIKA Izvajalka: mag. Ljudmila Rotar Naslov teme: Specialnosti sodobnega pouka matematike. Posodabljanje pouka matematike v nižjih razredih osnovne šole. Delo pri urah obravnave snovi (problemski pouk, programirani pouk, zgledi problemskega in programiranega pouka). Delo pri utrjevanju (ponavljanje, urjenje, preverjanje), individualno utrjevanje, priprava tekstovnega gradiva, matematične igre. Način izvedbe: Delo v skupinah po 30 udeležencev. Število ur: 4 II. 18 UČITELJ PREDMETNE STOPNJE ZGODOVINA Izvajalka: Ljubica Šuligoj Naslov teme: Specialna didaktika zgodovine Vsebina: Ob besedilu v učbenikih odkrivanje smiselnih povezav preteklih dogajanj s sodobnimi družbenimi procesi. Namen: razumevanje temeljnih razvojnih teženj v preteklosti in v današnjem času; odkrivanje vzročne povezanosti med družbenimi procesi in vrednotenjem le-teh; usposabljanje za znajdenje v sodobnem svetu. Možnosti aktualizacije ob uporabi prenovljenih učbenikov za zgodovino od 6. do 8. razreda. Število ur: 4. NEMŠKI JEZIK Izvajalka: mag. Romana Šifrer Naslov teme: Specialna didaktika nemškega jezika Vsebina: Učiteljeva priprava na komunikativno usmerjen pouk nemškega jezika s stališča treh kompetenc: didaktične, lingvistične in socialne. a) Uporaba splošnih didaktičnih načel, kot so: načelo nazornosti, kreativnosti, sistematičnosti, aktivnosti, postopnosti, trajnosti usvojenih učnih vsebin ipd.; aplikacija specifičnih didaktičnih načel, kot so: načelo komunikativne usmerjenosti pouka nemškega jezika, načelo povezanosti z materinščino, načelo kompleksnega povezovanja štirih jezikovnih dejavnosti (bralnih, slušnih, govornih in pisnih), načelo samostojnosti pri obvladovanju komunikativnih situacij, načelo racionalizacije jezikovnega znanja, načelo sistematičnosti glede na leksikalno, morfološko, sintaktično in drugo znanje ipd., seznanjanje z oblikami transfera in interference. b) Usposabljanje učencev za receptivne in produktivne jezikovne dejavnosti na vseh ravneh. Integracija gramatikalnih kategorij pri izvajanju govornih spretnosti. Avtomatizacija štirih jezikovnih dejavnosti za produktivno razvijanje komunikacijskih spretnosti (sposobnost analize konkretnega položaja, sposobnost za dojemanje partnerskih intencij v komunikaciji, sposobnost aktualizacije določenih jezikovnih sredstev, ki so potrebna za izvedbo komunikativno usmerjenega pouka. Usposabljanje za pomenske komponente leksikalnih enot, diferenciacijo, parafraziranje, simulacijo, reprodukcijo in produkcijo ipd. c) Emancipacija učenca ob sodobnih didaktičnih oblikah (igra vlog. delo v dvojicah, v skupini, individualni prijemi, polprogramirani pouk). Usposobiti učenca za enakovredno sodelovanje v interakcijskem procesu, da bo znal formulirati svoje interese in interese drugih. Izvajati simetrično komunikacijo, kjer ni prisile, kjer je skupina kohezivna. Povratna informacija pri preverjanju naj rabi za obveščanje o uspešnosti in vpliva na rast motivacije ipd. Način izvedbe: mala pedagoška delavnica. Število ur: 10 II. 18 PROGRAMI ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV 4.1 Mentorji v interesnih dejavnostih ŠAHOVSKI KROŽEK Izvajalec: Mladen Tancer Naslov teme: Šahovska dejavnost v osnovni šoli (za mentorje šahovskega krožka) Vsebina: Aspekti šaha kot družbeno-kulturne in miselno-razvedrilne igre. Vsebine, možnosti in načini uveljavljanja šaha v osnovni šoli. Šolski šah pri nas in v svetu. Razgledi po šahovski literaturi. Praktično delo ob šahovnici. Razstava aktualnega šahovskega slovstva (v vitrini avle). Izdaja številke Razstavišče Pedagoške fakultete - s popisom aktualnega šahovskega slovstva' za mentorje. Izdaja razmnoženega zapisa ter vsebine seminarja. , Način izvedbe: Enodnevni seminar. Število ur: 8. EKOLOGIJA Izvajalec: dr. Dušan Plut Naslov teme: Ekološko znanje za mentorje interesnih dejavnosti Vsebina: Ekološka problematika je pomembna sestavina pri delu in življenju vzgojno-izobraževalnih organizacij ter pomembna prvina pri ekološkem usposabljanju in oblikovanju zavesti, o varovanju življenjskih in bivalnih razmer vsake družbe. Novo znanje in nova spoznanja bodo koristili razrednim učiteljem pri njihovem rednem vzgojno-izobraževalnem delu, predvsem pa pri interesnih dejavnostih s poudarjeno ekološko problematiko. Način izvedbe: Predavanje. Število ur: 4 II. 19 PROGRAMI ZA VODSTVENE DELAVCE (v povezavi z Zavodom SRS za šolstvo) Kako vpeljati inovacije v osnovno šolo Izvajalec: dr. Norbert Jaušovec Vsebina: Predavanje se ukvarja s problemi, ki nastanejo ob vpeljevanju inovacij v osnovno šolo. Posebej bi poudaril: katera področja v osnovni šoli je mogoče spreminjati; metode, ki se uporabljajo za vpeljevanje inovacij (izkušnje projekta št. 8 CDCC); kritična analiza naših izkušenj v primerjavi z drugimi evropskimi izobraževalnimi sistemi. Način izvedbe: Predavanje. Število ur: 2 Pedagoška funkcija ravnatelja v osnovni šoli Izvajalec: mag. Tone Velikonja Vsebina: Nekatera aktualna vprašanja o delu in položaju ravnatelja osnovne šole: položaj ravnatelja osnovne šole; pojmovanje ravnateljevega dela; viri za delo ravnatelja in za vrednotenje njegove dela; usposobljenost in ustreznost ravnatelja za delo; potrebne lastnosti za pedagoško vodenje; vsebina funkcije vodenja; pravila za uspešno vodenje učiteljskega kolektiva; pomen dobrega poznavanja članov učiteljskega kolektiva; ravnateljeva vloga v zvezi z delom učiteljskih zborov oddelkov; postavljanje ciljev za uspešno strokovno in samoupravno delo; kaj mora spremljati ravnatelj; analiza vzgojno-izobraževalnega dela; elementi za analizo vzgojno-izobraževalnega dela; komponente osebnosti, ki so pomembne za pedagoško učinkovitost kolektiva. Način izvedbe: Predavanje. Število ur: 4. Pedagoška delavnica o pedagoškem vodenju šole Vsebina: Oblikovanje pedagoškega kolektiva. Vodenje pedagoškega kolektiva, oblike in metode dela, delo z razredniki, z učitelji, s starši in z okoljem. Opazovanje vzgojno-izobraževalnega dela. Evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela. Vsebina se dopolni na predlog udeležencev . Način izvedbe: Frontalna, individualna in skupinska oblika izvedbe. Število ur: 16 (2 dni po 8 ur) II. 20 PROGRAMI ZA SVETOVALNE DELAVCE Novosti iz psihoanalitične razvojne psihologije Izvajalec: dr. Peter Praper Vsebina: Razvoj psihoanalitične teorije (po (Rapaportu), EGO psihologije s tipičnimi predstavniki (Hartmann, Spitz, Mahlerjeva). Obdelava najpomembnejših del tem po separatih ob razpravljanju. Način izvedbe: Predavanja, seminarji. Število ur: 40. Naslov teme: Skupinska dinamika in prenos skupinskega analiznega dela v izobraževalni proces. Način izvedbe: Seminar, senzitivni trening, izkušenjske skupine, supervi-zija. Uporaba novejših izsledkov kognitivne psihologije v izobraževanju Izvajalec: dr. Norbert Jaušovec Vsebina: Spomin: pozornost, zaznava, mrežne teorije spomina: Tulving - epizodični in semantični spomin, Ouillianova teorija spomina TLC, Andersenova teorija spomina ACT, teorija spomina in razumevanje govora, besedil. Schankova teorija dinamičnega spomina. Tehnike in treningi za zboljšanje razumevanja, učenja, vplivanja na primarne strategije, ki so namenjene pridobivanju novega znanja, in na sekundarne strategije, ki so namenjene povečanju pozornosti. Seznanitev s programi: MOAN, CMLR/LS (Amiran, Jones Fridell. 1980, 1985, Chichago Board of education, 1980), Herberjev (1978, 1985) program za izboljšanje branja in razumevanja, Palinscarjev (1986) program metakognitivnih instruk-cij in recipročnega učnega dialoga. Reševanje problemov: vrste problemov, vloga znanja pri reševanju različnih problemskih tipov, hevristike reševanja (means-end analiza - oblikovanje vmesnih ciljev, vzvratno reševanje, vrednotenje in odločanje; preverjanje hipotez - analogije). Primerjava reševanja problemov ekspertov in novincev na področju fizike in političnih ved, meta-kognicija v procesu reševanja problemov, vloga čustev pri reševanju problemov, nevropsihološki izsledki in reševanje problemov. Treningi za izboljšanje reševanja problemov: Trening CoRT (de Bono, 1976. Program Rubinsteina (1980) in Wickelgrena (1973). Treningi, namenjeni intelektualno inferiornim učencem: Feurstein (1980) Program instrumentalnega obogatenja, Lipman (1985) Razvijanje mišljenja s filozofijo za otroke, Lochhead (1985) Parno reševanje problemov. Način izvedbe: Predavanja, seminarji. Število ur: 60 II. 21 SEMINARJI, TEČAJI IN USPOSABLJANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV IZ RAČUNALNIŠTVA Uporaba računalnika v izobraževanju (za učitelje in vodstvene delavce) Izvajalec: mag. Ivan Gerljč Vsebina: L Začetni tečaj za udeležence, ki ne poznajo dela z računalnikom (spoznavanje računalnika, osnove programiranja, programski jezik BASIC in osnove LOGO). Število ur: 20 - dvodnevni seminar. Vsebina: 2. Nadaljevalni tečaj za udeležence, ki obvladajo vsebine začetnega tečaja. Poudarek bo na spoznavanju izboljšanih verzij BAŠIČA (npr. LirmoLs Basic), osnovah LOGO, aplikativnih programih (urejevalniki besedila. ..) in uporabi računalnika v izobraževanju - možnosti, primeri, izdelava in prikaz programske opreme za pouk itn. Število ur: 20 - dvodnevni seminar. Način izvedbe: Predavanje z individualnim delom v računalniških učilnicah. Naslov teme: LOGO (osnove programskega jezika Logo) Vsebina: V šolskem letu 1987/88 se je začel v nižjih razredih osnovne šole (od L do 4. razreda) vpeljevati zelo zanimiv in visoko strukturirani programski jezik LOGO. Tečaj usposobi mentorje za vodenje interesnih dejavnosti računalništva (LOGO grafika) v nižjih razredih osnovne šole. Tečaj je primeren tudi za učitelje razredne stopnje. Način izvedbe: Predavanja z individualnim delom v računalniških učilnicah. Število ur: 10 - enodnevni tečaj. Meritve z mikroračunalnikom v naravoslovno-tehničnem predmetnem področju osnovne šole Stran 12 ________________________________PROSVETNI DELAVEC - 12. junija 1989 - št. 10 Stran 12 ________________________________PROSVETNI DELAVEC - 12. junija 1989 - št. 10 Izvajalca: mag. Ivan Gerlič in Mario Vetrih, dipl. inž. Vsebina: Uporaba A/D pretvornika na računalniku Commodore 64 oziroma 128: meritve električnih in neelektričnih količin, razni A/A pretvorniki, računalniški responder - elektronska učilnica s C-64... Tečaj je primeren za učitelje fizike, kemije in tehnične vzgoje. Način izvedbe: Predavanje z individualnim delom v računalniških učilnicah. Število ur: 10, enodnevni tečaj. Uporaba mikroračunalnikov IBM-PC in kompatibilcev Izvajalec: Borut Čretnik, dipl. inž. Vsebina: Operacijski sistem DOS. IBM-BASIC, osnove: WORDSTAR. LOTA 1-2-3. URNIK, PC kot aktivni terminal (možnost procesa na RCUM). šolska računalniška mreža (mreža ZOTKS: DC povezan s C-64...). Način izvedbe: Predavanje z individualnim delom v računalniških učilnicah. Število ur: 10, enodnevni tečaj. SPLOŠNA PRIPOMBA: Informacije o natančnem času in kraju izvajanja bo fakulteta sporočila prijavljenim kandidatom kasneje. A III. PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI — Center za strokovno izpopolnjevanje Naslov: Kardeljeva ploščad 16 Telefon: (061) 340-561 III. 22 SEMINARJI ZA RAZREDNE UČITELJE a) SEMINAR ZA RAZREDNE UČITEUE Vsebina: Uspešne oblike dela z učenci. Seminar z razpravo in izmenjavo izkušenj za homogene skupine učiteljev; 3. šolske ure Predavateljica: mag. Cveta Razdevšek Pučko Čas: Skupni teden semestralnih počitnic. Sreda, 9.30. do 12.30. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16. b) SEMINAR ZA UČITEUSKI ZBOR RAZREDNE STOPNJE Vsebina: Uspešne oblike dela z učenci. Seminar z razpravo in izmenjavo izkušenj za homogene skupine učiteljev. 3 šolske ure Predavateljicva: mag. Cveta Razdevšek Pučko Čas: Semestralne počitnice ali po dogovoru Kraj: Osnova šola, ki naroča seminar. Število udeležencev: največ 15 do 20. c) SEMINAR ZA RAZREDNBE UČITEUE Vsebina: Higienski minimum in vzgoja na razredni stopnji osnovne šole Predavateljice: dr. Ana Kraker Starman (4 P), mag. Marija Lap Drozg (1 P) in Stanka Stankovič - demonstracija Čas: Skupni teden semestralnih počitnic. Ponedeljek, 9.00 do 14.00 Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16. P038 č) SEMINAR ZA UČITEUE GLASBE V (. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE gorenjskega, dolenjskega in primorskega območja Vsebina: Glasbena vzgoja v 4. razredu osnovne šole. Pesemsko gradivo iz priročnika: Breda Oblak. Glasbena vzgoja, 4. razred. 4 ure vaj. Predavatelj: Jernej Habjanič. Čas: Skupni teden semestralnih počitnic. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16. predavalnica 302. Navodilo udeležencem: Uporaba Priročnika. d) SEMINAR ZA UČITEUE GLASBE V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE širšega ljubljanskega območja Vsebina: Glasbena vzgoja v 4. razredu osnovne šole, pesemsko gradivo iz Priročnika: Breda Oblak. Glasbena vzgoja 4. razred. 4 ure vaj Predavatelj: Jernej Habjanič. Čas: Skupni teden semestralnih počitnic. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16. predaval-, niča 302, Navodilo udeležencem: Uporaba Priročnika. III. 23 SEMINARJI ZA UČITELJE PREDMETNE STOPNJE a) SEMINAR ZA PREDMETNE UČITELJE MATEMATIKE Vsebina: Načrtovalne naloge (6 ur predavanj) Predavatelji: Ivan Pucelj, mag. Jože Malešič, Terezija Uran Čas: Skupni teden semestralnih počitnic. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, predavalnica 026. b) SEMINAR ZA UČITEUE TEHNIČNE VZGOJE Vsebina: Tehnologija železnih kovin: teorija in prenos v šolsko prakso; praktično delo: izdelava učila (4 P, 4 V) Predavatelji: dr. Janez Grum, 2 P, mag. Breda Mejak Vrišer, 2 P, Matjaž Jaklin, 4 V Čas: Skupni teden semestralnih počitnic. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16. prostori TV. c) SEMINAR ZA PREDMETNE UČITEUE FIZIKE, BIOLOGIJE, KEMIJE IN GOSPODINJSTVA Vsebina: Specialna didaktika naravoslovnih dni za predmetno stopnjo osnovne šole Predavatelji: Breda Novak: Uvod v didaktično pripravo naravoslovnega dne (1P); dr. Janez Ferbar: Fizikalna didaktična delavnica (4 V); mag. Jože Drašler: Biološka didaktična delavnica (4 V); Breda Novak: Kemijska didak- tična delavnica (4 V); mag. Marija Kodele: Prehranska didaktična delavnica (4 V); mag. Marija Lap Drozg: Evalvacija naravoslovnega dne (1P). Čas: Skupni teden semestralnih počitnic 1990 - sreda od 9. do 15. ure Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani. Kardeljeva ploščad 16; P038, P 006. P 021, P 051-053 č) SEMINAR ZA UČITEUE PREDMETNE STOPNJE Vsebina: Problemi preverjanja in ocenjevanja znanja v osnovni šoli, predavanje z razpravo, 2 šolski uri Predavateljica: mag. Cveta Razdevšek Pučko Čas: Skupni teden semestralnih počitnic. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16 d) SEMINAR ZA UČITEUE PREDMETNE STOPNJE Vsebina: Problemi preverjanja in ocenjevanja znanja v osnovni šoli. Predavanje z razpravo. 2 šolski uri. Predavateljica: mag. Cveta Razdevšek Pučko Čas: Semestralne počitnice ali po dogovoru. Kraj: Osnovna šola, ki naroča seminar. Število udeležencfev: Največ 30. OPOMBA K III. 22 in III. 23: Posamezni seminarji so že bili izvedeni, vendar jih je mogoče ponoviti. Ker so bili uspešni, jih priporočamo. III. 24 SEMINAR ZA RAZREDNE UČITELJE V OSNOVNIH ŠOLAH OBALNIH OBČIN IN ZA UČITELJE IZ ZAMEJSTVA PEDAGOŠKE AKADEMIJE - ENOTA KOPER, v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo, enota Koper a) Vsebina: Slovenščina kot učni jezik. Prvi sklop: Socialne in funkcijske zvrsti slovenskega jezika. Drugi sklop: Ustno in pisno sporočanje Predavatelji: Učitelji PA in svetovalci za slovenski jezik: 15 ur teoretičnih osnov. Učitelji slovenskega jezika (obalno slavistično društvo: 30 ur, dekr v skupinah) Vodja seminarja: Olga Bertok za PA, Silvo Fatur za ZZŠ OE Koper Čas in trajanje seminarja: Zimski semester 1989/90, 1 ura predavanj 2 uri vaj na teden. Kraj seminarja: Pedagoška akademija. Enota Zavoda SRS za šolstvo Koper b) SEMINAR ZA VZGOJITEUE IN UČITEUE, IZVAJALCE ITALIJANSKEGA JEZIKA V VRTCIH IN OSNOVNIH ŠOLAH OBALNIH OBČIN Vsebina: Jezik okolja - Didaktična delavnica ELLE. Teoretične ospovne usvajanja italijanskega jezika na predšolski stopnji in razredni stopnji osnovne šole, priprava učnih enot in gradiva za pouk italijanščine. Izvajalci: Ekipa strokovnjakov 1ARD iz Milana Vodja seminarja: Lucija Čok, predstojnica PA - Enota Koper. Čas in trajanje seminarja: november 1989. 2 dni. februar 1990 2 dni, maj 1990 3 dni Kraj seminarjat Pedagoška akademija - Enota Koper III. 25 SEMINAR ZA PEDAGOŠKE SVETOVALCE PREDŠOLSKE VZGOJE RAZREDNE STOPNJE IN NARAVOSLOVNIH PREDMETOV Vsebina: Naravoslovje - biologija, kemija, fizika 2 x 2P, 3 x 6V. Naravoslovje v naravi: okolica Zbiljskega jezera. Opazovanje neba. Predavatelji: dr. Janez Ferbar, mag. Jože Drašler, dr. Sašo Glažar in sodelavci. Čas: Po dogovoru z Zavodom SR Slovenije za šolstvo. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16. III. 26 SEMINAR ZA RAZREDNE UČITELJE a) DIDAKTIKA Vsebina: Učne metode in ustvarjalnost učencev - 1 ura P, 2 uri S Predavateljica: doc. dr. Miroslava Cencič Čas: Skupni teden semestralnih počitnic, januar 1990 - četrtek od 9. do 12. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16. Rok za prijavo: 20, 12. 1989 b) RAZVOJNA PSIHOLOGIJA Vsebina: Samovrednotenje učencev in šole, 5. ur P, 4 ure V; Sodobne psihološke teorije o samovrednotenju. Dejavniki, od katerih je odvisno pozitivno ali negativno samovrednotenje otrok in mladostnikov. Vpliv šole kot institucije. Kako spoznavamo značilnosti učenčevega samovrednotenja. Možnosti šole pri spodbujanju učenčevega pozitivnega samovrednotenja. Predavateljici: doc. dr. Marija Skalar, asistentka Alenka Kobolt. Čas: Skupni teden semestralnih počitnic 1990; sreda od 9. do 18. ure Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, predavalnica 12. Rok za prijavo: 20. 12. 1989. Priporočena literatura: M. Skalar: Samovrednotenje kot znotraj osebni proces. Sodobha pedagogika, 1986, Vol. 37, št. 5/6, str. 212-219; C. Peklaj: Kreativnost, sposobnost in vrednotenje samega sebe. Zbornik prispevkov. Dodatek str. 25-37. c) NARAVOSLOVJE Vsebina: Naravoslovje na razredni stopnji - 6 ur P, 12 ur eksperimentalnih vaj. 1. Izkustvene definicije, 2. Razvrščanje, 3. Urejanje. 4. Merjenje. Dejavnosti bodo predstavljene ob dovolj splošnih naravoslovnih temah, da je v njih' mogoče smiselno povezati prijeme iz vseh naravoslovnih ved. Nakazane bodo tudi povezave z jezikovno in matematično vzgojo. Ob praktičnem delu bomo večkrat prešli od zaznav in praktičnih dejavnosti do jezikovnih in matematičnih simbolov in operacij z njimi. Posebno bomo skrbeli za prilagoditev dejavnosti telesni in smiselni razvojni stopnji otrok. P-edavatelj: mag. Jože Drašler, dr. Janez Febar, dr. Saša Glažar. Čas: Skupni teden semestralnih počitnic 1990: ponedeljek od 9. do 18. ure. torek od 8. do 18. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani. Kardeljeva ploščad 16 (podpritličje) Rok za prijavo: 20. 12. 1989 Opomba: K prijavnici priložite potrdilo o nakazilu. Priporočena literatura, s katero naj se udeleženci seznanijo pred seminarjem: učbeniki in priročniki za SND in SN. č) DIDAKTIKA MATEMATIKE IN MATEMATIKA Vsebina: O pouku geometrije na razredni stopnji osnovne šole Predavatelja: Terezija Uran, 3 ure P. mag. Jože Malešič. 3 ure P. Čas: Skupni teden semestralnih počitnic, januar 1990, petek od 9. do 16. ure; 30 . 9. 1990, od 9. do 16. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani. Kardeljeva ploščad 16. Rok za prijavo: za januar do 20, 12. 1989, za september do 31. 5. 1990. d) SLOVENSKI JEZIK I Vsebina: Teoretične in praktične osnove slovničnega nauka o sklonih in sklanjanju. Pravilni in nepravilni samostalniki, 5 P Predavatelj: doc. dr. Milan Dolgan Čas: Skupni teden semestralnih počitnic, januar 1990. četrtek od 9. do 14. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani. Kardeljeva ploščad 16. Rok za prijavo: 20. 12. 1989. e) POGLABLJANJE ZGODOVINSKEGA ZNANJA TER DOMOVINSKE IN JEZIKOVNO-KNJIŽEVNE VZGOJE OB PRIMERU MOŠ-KRIČEVE MLADINSKE POVESTI DOMOVINA Število ur: 10 ur P. Predavatelja: dr. Milan Dolgan 5 P, Tomaž Weber 5 P. Čas: Skupni teden semestralnih počitnic 1990, sreda od 8. do 13. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16. predavalnica 048. Rok za prijavo: 20. 12. 1989. Priporočena literatura: Jože Moškrič. Pesmi 1987; Janko Pleterski: Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, 1971: Jože Moškrič: Venec slovenske dramatike. 1988; Učbeniki zgodovine za predmetno stopnjo osnovne šole. III. 27 SEMINAR ZA UČITELJE DEFEKTOLOGE a) MATEMATIKA Vsebina: O pouku geometrije v šolah s prilagojenim programom. Predavatelja: Terezija Uran, 3 ure P; mag. Jože Malešič 3 ure P. Čas: Semestralne počitnice, januar 1990, sreda od 9. do 16. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16. Rok za prijavo: 20. 12. 1989 III. 28 SEMINAR ZA VZGOJITELJE DEFEKTOLOGE ZA MOTNJE VEDENJA IN OSEBNOSTI a) TEORIJA INSTITUCIONALNE VZGOJE Vsebina: Šola (dom) kot dejavnik deviantnosti pri otrocih in mladostnikih, 5 ur P. Vzroke deviantnosti iščemo navadno v deviantu. ne upoštevamo pa vplivov okolja, ki pripomorejo k deviantnosti, jo ustvarjajo ali utrjujejo. Razčlenjeni bodo dejavniki, ki jih vsebuje šola in sistem in jih lahko identificiramo kot dejavnike tega pojava. Predavatelj: prof, dr. .Vinko Skalar. Čas: Semestralne počitnice ali po dogovoru. Kraj: Osnovna šola. srednja šola ali dom učencev, ki naroča seminar. Rok za prijavo: 20. 12. 1989. Priporočena literatura, s katero naj se udeleženci seznanijo pred seminarjem: Vedenjske potnje mladostnikov v sodobnem času. Družina in vzgoja, št. 6. ZPM Slovenije. Ljubljana 1987; Problem stigme v šolskem socialnem prostoru; Drugačnost otrok v naši šoli. Svetovalni center. Ljubljana 1987, str. 281-288. b) METODIKA VZGOJE V DOMOVIH UČENCEV Vsebina: Socialno učenje s pomočjo interakcijskih vaj. 3 ure P. 4 ure S. Podatki osnovne informacije o pomenu, teoretičnih izhodiščih, možnostih in pravilih uporabe interakcijskih vaj kot ene od oblik socialnega učenja pri otrocih in mladostnikih. Predavateljica: Alenka Kobolt Čas: Torek v skupnem tednu semestralnih počitnic 1990 do 13. do 18.30. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16. predavalnica 302 in 329. na samostojno uporabo te tehnike. Priporočena literatura: M. Tomori. Pot k odraslosti. ok za prijavo: 20. 12. 1989. . . . , osebni napotki: Težišče seminarja je poleg osnovnih teoretičnih informacij lejavni udeležbi pri vajah, na katerih se bodo udeleženci uposobih za lil. 29 SEMINAR ZA PREDMETNE UČITELJE MATEMATIKE NA OSNOVNIH ŠOLAH MATEMATIKA ^ Vsebina: 1. Učenci, ki imajo težave pri pouku matematike; 2. Geometrijske konstrukcije Predavatelji: dr. Egidija Novljan, 2 uri P; mag. Jože Malešič. 2 uri S; Ivan Pucelj. 2. uri S; Tetezija Uran. 2 uri S. Čas: Skupni teden semestralnih počitnic januarja 1990, četrtek od 9. ure do Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16. Rok za prijavo: 20. 12. 1989. Priporočena literatura: Vidav: Rešeni in nerešeni problemi matematike. Sigma. III. 30 SEMINAR ZA PREDMETNE UČITELJE FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE a) ELEKTRONSKO KRMILJENJE IN REGULACIJA V UČNIH NAČRTIH OSNOVNE ŠOLE (šolska delavnica) 7 ur P. 8 ur laboratorijskih vaj Predavatelja: mag. Aleksander Kregar, Peter Ramšak Čas: Semestralne počitnice januar 1990, torek in sreda od 9. do 15. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16. Rok za prijavo: 20. 12. 1989. Priporočena literatura: A. Kregar: Metodično-didaktično gradivo za elektroniko v osnovni šoli. b) ELEKTRONIKA V DODATNEM POUKU OSNOVNE ŠOLE (šolska delavnica) 8 ur P. 7 ur laboratorijskih vaj Predavatelja: mag. Aleksander Kregar, Peter Ramšak Čas: Skupni teden semestralnih počitnic, januar 1990 - četrtek in petek od 9. do 15. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani. Kardeljeva ploščad 16. Rok za prijavo: 20. 12. 1989. Priporočena literatura: A. Kregar: Digitalna elektronika. III. 31 SEMINAR ZA PREDMETNE UČITELJE GOSPODINJSTVA DIDAKTIKA GOSPODINJSKEGA IZOBRAŽEVANJA Vsebina: Izbrane teme iz didaktike gospodinjskega izobraževanja 2 uri P. 3 ure S. Metoda problemskega prijema in vpeljevanje v raziskovalno delo. Predavateljica: dr. Marija Lap Drozg Čas: Skupni teden semestralnih počitnic, januar 1990. torek od 9. do 14. ure. Kraj: Pedagoška akademija Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16. predavalnica P 037. Rok za prijavo: 20. 12. 1989. Literatura: M. Lap Drozg. Didaktične metode, tehnike in oblike pri pouku gospodinjstva. Pedagoška obzorja. Novo mesto 1987. Vol. 11. št. 9-10. str. 28-36: B. Kranjčev: Uvodenje učenika u istraživački rad. Školska knjiga. Zagreb 1985: B. Koželj. D. Vuk: Splošna ekologija z varstvom okolja. Obzorja. Maribor 1987. III. 32 SEMINAR ZA RAZREDNE UČITELJE OSNOVNIH ŠOL OBALNIH OBČIN TER ZA UČITELJE IZ ZAMEJSTVA DIDAKTIKA MATEMATIKE IN MATEMATIKA Vsebina: O pouku geometrije na razredni stopnji osnovne šole Predavatelja: Terezija Uran. 3 ure P. mag. Jože Malešič. 3. ure P. Čas: Semestralne počitnice januar 1990. ponedeljek od 9. do 16. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani - Enota Koper. Cankarjeva 5. Rok za prijavo: 20. 12. 1989. Posebni napotki: Prijave pošljite na PA - Enota Koper. Cankarjeva 5. III. 33 SEMINAR ZA UČITELJE, IZVAJALCE ITALIJANSKEGA JEZIKA V OSNOVNIH ŠOLAH OBALNIH OBČIN Vsebina: Didaktična delavnica ELLE. Teoretične osnove usvajanja italijanskega jezika na razredni stopnji osnovne šole. priprava učnih enot in gradiva za pouk italijanščine. Izvajalci: Ekipa strokovnjakov 1ARD iz Milana. Vodja seminarja: mag. Lucija Čok, predstojnica PA - Enota Koper. Čas in trajanje seminarja: november 1989. 2 dni. februar 1990. 2 dni. maj 1990. 3 dni. Kraj: Pedagoška akademija - Enota Koper. Cankarjeva 5. Rok za prijavo: 30. 6. 1989. Posebni napotki: Udeleženci prejmejo 3 pakete učnih enot po 60 strani. III. 34 PROGRAM ZA STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV OD JUNIJA DO AVGUSTA 1990 SEMINAR ZA RAZREDNE UČITELJE a) DIDAKTIKA Vsebina: Učne metode in ustvarjalnost učencev. 1 ura P. 2 uri S. Predavateljica: doc. dr. Miroslava Cencič. Čas: 29. 6. 1990 od 9. do 12. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani. Kradeljeva ploščad 16. Rok za prijavo: 31. 5. 1990. b) DIDAKTIKA SLOVENSKEGA JEZIKA Vsebina: Sporočanje v nižjih razredih osnovne šole (obnova, opis. doživljajski spis. domišljijski spis) 6 ur (P+S) Predavatelj: mag. France Žagar Čas. 28. 6. 1990 od 9. do 14. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani. Kardeljeva ploščad 16. Rok za prijavo: 31. 5. 1990. c) NARAVOSLOVJE Vsebina: Naravoslovje na razredni stopnji. 6 ur P. 12 ur eksperimentalnih vaj: 1. Izkustvene definicije. 2. Razvrščanje. 3. Urejanje. 4. Merjenje. Dejavnosti bodo predstavljene ob dovolj splošnih naravoslovnih temah, da je v njih mogoče smiselno povezati prijeme iz vseh naravoslovnih disciplin. Nakazane pa bodo tudi povezave z jezikovno in matematično vzgojo. Ob praktičnem delu bomo večkrat prešli od zaznav in praktičnih dejavnosti do jezikovnih in matematičnih simbolov in operacij z njimi. Posebno bomo skrbeli za prilagoditev dejavnosti telesni in smiselni razvojni stopnji otrok. Predavatelji: mag. Može Drašler, dr. Janez Ferbar, Dr. Saša Glažar. Čas, 27. 6. 1990. od 9. do 18. ure; 28. 6. 1990, od 8. do 18. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16 (pod-pritFČje) Itran 11 PROSVETNI DELAVEC - 12. junija 1989 - št. 10 Stran 10____________________________________PROSVETNI DELAVEC - 12. junija 1989 - št. 10 Rok za prijavo: 31. 5. 1990. Priporočena literatura, s katero naj se udeleženci seznanijo pred seminarjem: učbeniki in priročniki za SND in SN. č) NARAVOSLOVJE NA RAZREDNI STOPNJI Vsebina: 1. Izkustvene definicije, 2. Razvrščanje. 3. Urejanje. 4. Merjenje Število ur: 6 ur P. 12 ur eksperimentalnih vaj. Dejavnosti bodo predstavljene ob dovolj splošnih naravoslovnih temah, da je v njih mogoče smiselno povezati prijeme iz vseh naravoslovnih ved. Nakazane bodo tudi povezave z jezikovno in matematično vzgojo. Ob praktičnem delu bomo večkrat prešli od zaznav in praktičnih dejavnosti do jezikovnih in matematičnih simbolov in operacij z njimi. Posebno bomo skrbeli za prilagoditev dejavnosti telesni in smiselni razvojni stopnji otrok. Predavatelji: mag. Jože Drašler, dr. Janez Ferbar, dr. Saša Glažar. Čas: 29. 8. 1990, od 9. do 18. ure; 30. 8. 1990 od 8. do 18. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani. Kardeljeva ploščad 16 (podpritličje) Rok za prijavo: 31. 5. 1990. Priporočena literatura, s katero naj se udeleženci seznanijo pred seminarjem: učbeniki in priročniki za SND in SN. d) DRUŽBOSLOVJE Vsebina: Spoznavanje družbe na razredni stopnji. Obseg geografskih pojmov pri spoznavanju družbe 5 ur P. Preučevanje domačega kraja 5 ur S. Problematika krajevne zgodovine 5 ur S. Predavatelji: mag. Marija Košak. dr. Metod Vojvoda, dr. Olga Janša Zorn. Čas: 25. 6. 1990. od 9. do 18. ure in 26. 6. 1990. od 9. do 14. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani. Kardeljeva ploščad 16. Rok za prijavo: 31. 5. 1990. III. 35 SEMINAR ZA UČITELJE DEFEKTOLOGE MATEMATIKA Vsebina: O pouku geometrije v šolah s prilagojenim programom. Predavatelja: Terezija Uran, 3 ure P. mag. Jože Malešič. 3'ure P. Čas: 27. 6. 1990. od 9. do 16. ure. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani. Kardeljeva ploščad 16. Rok za prijavo: 31. 5. 1990. III. 36 SEMINAR ZA VZGOJITELJE DEFEKTOLOGE ZA MOTNJE VEDENJA IN OSEBNOSTI METODIKA VZGOJE V DOMOVIH Vsebina: Socialno učenje s pomočjo interakcijskih vaj. 3 ure P. 4 ure S. Podati temeljne informacije o pomenu, teoretičnih izhodiščih, možnostih in pravilih uporabe interakcijskih vaj kot ene od oblik socialnega učenja pri otrocih in mladoletnikih. Predavateljica: Alenka Kobolt Čas: 28. 8. 1990, od 13. ure do 18.30. Kraj: Pedagoška akademija v Ljubljani. Kardeljeva ploščad 16. predavalnica 302 in 329. Rok za prijavo: 31. 5. 1990. Posebni napotki: Težišče seminarja je na temeljnih teoretičnih informacijah in na sodelovanju pri vajah, s katerimi se bodo udeleženci usposobili za samostojno uporabo te tehnike. Priporočena literatura: M. Tomori. Pot k odraslosti. SPLOŠNA OPOMBA: Pedagoška akademija v Ljubljani, ki izvaja visokošolske vzgojno-izobraže-valne programe za pridobitev izobrazbe v pedagoški usmeritvi, je tudi nosilka stalnega strokovnega izpopolnjevanja za vzgojitelje predšolskih otrok, za učitelje razredne stopnje osnovne šole, za učitelje defektologe, za vzgojitelje defektologe za motnje vedenja in osebnosti, za predmetne učitelje matematike, fizike, proizvodnotehnične vzgoje in gospodinjstva ter za vzgojitelje in učitelje slovenskih osnovnih šol v zamejstvu. Center za strokovno izpopolnjevanje Pedagoške akademije v Ljubljani bo organiziral v študijskem letu 1989/90 sistematično in permanentno izpopolnjevanje diplomantov višješolskih programov, da bi jim prenesel raziskovalne izsledke in empirične dosežke temeljnih in aplikativnih disciplin in tako poskrbel za posodabljanje vzgojno-izobraževalnih vsebin in vzgojno-izobraže-valnega procesa. Časovno so seminaiji načrtovani za skupni teden semestralnih počitnic, januaija 1990, naveden je tudi dan v tem tednu. Rok za prijavo udeležencev je 20. december 1989. Poleg tega so načrtovani še seminaiji za junij in avgust 1990, Rok za prijavo teh je 31. maj 1990. Programi za izpopolnjevanje so pripravljeni v sodelovanju s strokovnimi skupinami in katedrami. Obravnavani in potijeni so na pedagoško-znanstve-nem zboru Pedagoške akademije v Ljubljani. A IV. FAKULTETA ZA TELESNO KULTURO V LJUBLJANI Oddelek za permanentno Izobraževanje Naslov: Gortanova 22, 61000 Ljubljana Telefon: 061/441-577 IV. 37 A SEMINARJI ZA UČITELJE IN PROFESORJE TELESNE VZGOJE 1. - V Brežicah od 3. do 7. julija z vodilno temo Športna gimnastika v šoli. Predavatelji: dr. D. Novak, J. Senica, mag. T. Bolkovič. - V Banjolah pri Pulju od 25. do 29. avgusta z vodilno temo Plavanje (novosti v plavalnih tehnikah, reševanje iz vode v šoli, plavanje kot sredstvo preventive pri zmanjšanju motenj in okvar v telesnem razvoju učencev). Predavatelji: dr. T. Veličkovič, dr. V. Kapus, I. Šink. 1.1. Na obeh osnovnih seminarjih bodo poleg vodilne teme na programu Še tele: . i - Motivacija učencev za pouk telesne vzgoje. Predavatelj dr. M. Cuk - Informacije o novostih iz raziskovalne dejavnosti na FTK. Predavatelj: dr. V. Kapus. - Informativno: Tenis in v Brežicah tudi kajakarjanje. 1.2. Osnovi 5-dnevni seminar v Brežicah bo v Srednji naravoslovnomate-matični in pedagoški šoli. Trg dr. Ivana Ribnikarja 14. z začetkom 3. junija ob 11. uri. Bivanje je organizirano v Dijaškem domu ob šoli. Osnovni 5-dnevni seminar v Banjolah pri Pulju bo v počitniškem domu Zveze borcev iz Ljubljane. Začetek: 25. avgusta ob 12. uri, Indije 1. Pulj. 2. Specialni seminarji: - Tenis v šoli. 23. in 24. junij, predavatelj dr. O. Kugonič. - Uporaba računalnika za potrebe telesne vzgoje. 29. junij, predavatelj: mag. F. Ambrožič - Telesna vzgoja za motorično motene učence v osnovni šoli - ciklus treh dvodnevnih seminarjev - 10.-11. novembra. 17.-18. novembra in 8.-9. de--cembra. Seminar je namenjen učiteljem in profesorjem telesne vzgoje, šolskim zdravnikom in šolskim psihologom. Predavatelji: mag. B. Kremžar Petelin, mag. I. Križna, dr. M. Čuk. dr. S. Tancig, dr. L. Vučetič. dr, U. Arko. - Poldnevni območni seminarji bodo za učenje plavanja za: Dolenjsko z Belo Krajino, Štajersko s Koroško. Pomurje - v jesenskem obdobju; za, Gorenjsko. Primorsko in ljubljansko okolico pa v spomladanskem obdobju šolskega leta 1989/90. Predavatelji: dr. V. Kapus. 1. Šink. mag. J. Bednarik. 2.1. Tenis v šoli - dvodnevni seminar bo na Fakulteti za telesno kulturo. Gortanova 22 v Ljubljani, začetek 23. junija ob 9. uri. Uporaba računalnika za potrebe telesne vzgoje - celodnevni seminar bo v prostorih Fakultete za telesno kulturo. Gortanova 22 v Ljubljani, začetek ob 9. uri. ,;u Prvi ciklus iz seminarja Telesna vzgoja za motorično motene učence v osnovni šoli bo 10. 11., začetek ob 13. uri na Fakulteti za telesno kulturo. Gortanova 22 v Ljubljani. Termini in datumi poldnevnih območnih seminarjev za učitelje in vaditeljei, plavanja bodo objavljeni kasneje. 3. Udeležbo seminarja je treba prijaviti Fakulteti za telesno kulturo. Gortanova 22. 61000 Ljubljana in sicer za: 'M - osnovni seminar v Brežicah do 16. 6. - osnovni seminar v Banjolah pri Pulju do 28. 7. - specialni seminar za tenis v šoli do 14. 6. - specialni seminar za uporabo računalnika v telesni vzgoji do 21. 6. - specialni seminar telesne vzgoje za motorično motene učence v osnovni šoli do 20. 10. 1989 - prijave za območne seminarje za učitelje in vaditelje plavanja se bodo zbirale po območjih. O tem bodo kandidati obveščeni kasneje. 4. Seminarji bodo organizirani, če bo prijavljenih za: - osnovna seminarja najmanj 30 kandidatov - specialne seminarje ze tenis v šoli 18 kandidatov, za uporabo računalnika pri telesni vzgoji 15 kandidatov, za telesno vzgojo za motorično motene,, učence v osnovni šoli 30 kandidatov: za seminarje za učitelje in vaditelje plavanja število ni omejeno. Seminar Tenis v osnovni šoli bo ponovljen 30. 6. in 1. 7.. če bo za prvi seminar prijavljenih več kot 20 kandidatov. Za udeležbo na seminarju (pedagoško delo. literatura: organizacija je treba, plačati kotizacijo najkasneje 10 dni pred začetkom seminarja na naslov), Fakulteta za telesno kulturo. Gortanova 22. 61000 Ljubljana. Žiro račun: 50100-603-45543. Višina kotizacije je: - za osnovni seminar v Brežicah 350.000 din - za osnovni seminar v Banjolah pri Pulju 500.000 din - specialni seminar za tenis v šoli 320.000 dip, - specialni seminar za uporabo računalnika v telesni vzgoji 180.000 dim - za specialna seminarja - telesna vzgoja za motorično motene učence v osnovni Šoli in vaditelje in učitelje plavanja - bo višina kotizacije določena kasneie. IV. 37B ZA UČITELJE RAZREDNEGA POUKA - razpisujemo teme za dvodnevne seminarje. Za seminar se lahko izbereta dve strokovni temi. Strokovne teme: Aktivnosti z žogo - predavatelj dr. B. Dežman; Predstavitev eksperimentalno preverjenega programa športne vzgoje za drugi razred osnovne šole - predavatelja mag. J. Štihec in mag. M. Kovač; Družabni ples, v osnovni šoli - predavateljica mag. M. Zagorc; Ustvarjanje z gibom - predavateljica mag. M. Zagorc; Mala košarka - predavatelj dr. B. Dežman, Prijave za seminar zbirajo do 15. 12. 1989 pri svetovalnici za telesno vzgojo na območnih enotah Zavoda SRS za šolstvo. Višina kotizacije bo določena kasneje. OPOMBA: Če bo prijavljenih premalo kandidatov za posamezni seminar, bomo sporočili odpoved seminarja pisno pa tudi v časopisu Delo. Vse informacije lahko, dobite na Oddelku za permanentno izobraževanje Fakultete za telesno kul-* turo, telefon: 061/441-577, A V. FAKULTETA ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO Naslov: Kardeljeva ploščad 5,61000 Ljubljana Telefon: 061/341-461 V. 38 STROKOVNO DOPOLNJEVANJE ZNANJA ZA UČITELJE SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA , POLITIČNI PLURALIZEM (vsebina) Predavatelj: dr. Stane Kranjc Trajanje: 8 ur. Datum: 15. 6. 1989 Kraj: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. b) POLITIČNI PLURALIZEM (didaktično-metodična obravnava tematike) Predavatelj: dr. Alojzija Židan Trajanje: 8 ur. Datum: 16. 6. 1989 Kraj: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. c) USTAVNE SPREMEMBE IN POLITIČNI SISTEM Predavatelja: dr. Boštjan Markič, dr. Bogomir Kovač Trajanje: 8 ur. Datum: 20. 10. 1989 Kraj: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. B VTOZD KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE IN INFORMATIKA VI, 42 PROGRAM STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV KEMIJE Splošni podatki o programu: 1.1 Vrsta programa: program za izpopolnjevanje 1.2 Naziv programa: program za strokovno izpopolnjevanje osnovnošolskih učiteljev kemije 1.3. Naziv usmeritve: pedagoška 1.4 Pis: Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 1.5 Naziv programa, ki je podlaga za oblikovanje programa za strokovno izpopolnjevanje: kemijsko izobraževanje - dvopredmetno; predmetne vezave: kemija in (biologija ali fizika ali tehnična vzgoja). 1.6 Trajanje programa: 32 ur 1.7 Pogoji za vključitev v program: -- diploma Pedagoške akademije ali Pedagoške fakultete ustrezne predmetne vezave: kemija in (biologija, fizika, tehnična vzgoja, gospodinjstvo), - diploma Fakultete za naravoslovje in tehnologijo ali diploma Biotehniške fakultete - dvopredmetne pedagoške usmeritve kemija in (biologija ali fizika ali tehnična vzgoja), - zaposlitev v pedagoškem poklicu. 11. Vsebina programa 1. Zap. št. Tema p Število ur V 1 tjovi dosežki na področju naravoslovnega raziskovanja s posebnim poudarkom na kemiji 8 2 Informacijske metode in tehnike ter evalvacija dosežkov izobraževanja 4 4 (računalniška učilnica, skupine po 24) 3 Pomen eksperimentalnega dela za pouk naravoslovja 4 4 (laboratorij, skupine po 30) Skupaj ur 16 8 Seminar za mentorje mladih raziskovalcev: 8 ur Skupaj: 32 ur programa 2. Opombe in pojasnila za izvajanje programa Program izvajajo visokošolski učitelji Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, Pedagoške akademije v Ljubljani in vabljeni zunanji predavatelji iz Jugoslavije in tujine. Za uspešno izvajanje programa so na voljo ustrezni prostori: predavalnica, seminarski kabineti, računalniška učilnica, laboratoriji in specializirana računalniško vodena knjižnica z videoteko. Za uvajanje novih prijemov v kemijskem in širšem naravoslovnem izobraževanju so zagotovljeni poleg običajnih avdiovizualnih sredstev tudi interna televizija in mikroračunalniki s programsko opremo za gradnjo bibliografskih ter faktografskih, relacijskih baz podatkov in ekspertnih sistemov. III. Teme in vsebina programa z opredeljenimi smotri 1. Novi dosežki na področju naravoslovnega raziskovanja s poudarkom na kemiji - izbrane teme iz temeljnih vej kemije - interdisciplinarne teme (tehnologije, varstvo okolja) 2. Uvajanje informacijskih metod in tehnik v pouk naravoslovja, zlasti kemjje Informacijske metode in tehnike: - viri informacij (pisne informacije in računalniško dostopne informacije) - zajemanje informacij in gradnja bibliografskih in faktografskih baz podatkov za potrebe izobraževanja - strukturiranje informacij, opredeljevanje relacij med podatki in gradnja relacijskih baz podatkov - tehnike predstavitve znanja, pravila, semantične mreže, spoznavanje šolskih ekspertnih sistemov Uporaba informacijskih metod in tehnik: - gradnja map znanja - snovanje problemsko usmerjenih učnih enot - evalvacija dosežkov izobraževanja 3. Pomen eksperimentalnega dela za pouk naravoslovja - razvijanje novih eksperimentov in eksperimentalnih sklopov - povezovanje eksperimentalnega dela z računalniško obdelavo podatkov - usmerjanje in vodenje mladih v raziskovalno delo Za mentorje »mladih raziskovalcev« bo ta program poglobljen in dopolnjen. č) USTAVNE SPREMEMBE IN POLITIČNI PLURALIZEM (didaktično metodična obravnava tematike) Predavateljica: dr. Alojzija Zidan Trajanje: 8. ur. Datum: 21. 10. 1989. Kraj: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. V. 39 STROKOVNO DOPOLNJEVANJE ZNANJA ZA UČITELJE DRUŽBENO-MORALNE VZGOJE a) PODROČJE DRUŽINSKE VZGOJE IN FEMINISTIČNA PROBLEMATIKA Predavateljica: dr. Maca Jogan Trajanje: 8 ur. Datum: 29, 9. 1989, Kraj: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, b) USTAVNE SPREMEMBE Predavatelj: dr. Boštjan Markič Opomba: Fakulteta bo sporočila druge informacije kasneje. V. 40 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV OBRAMBE IN ZAŠČITE Program izpopolnjevanja bo Fakulteta začela izvajati predvidoma novembra 1989. OPOMBA: Druge natančne podatke bomo sporočili kandidatom kasneje. A VI. FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO A VTOZD FIZIKA Naslov: Jadranska 19, 61000 Ljubljana Telefon: 061/265-061 B VTOZD KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE IN INFORMATIKA Naslov: Vegova 4,61000 Ljubljana Telefon: 061/214-326 A VTOZD FIZIKA VI. 41 STALNO STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE ZNANJA ZA PROFESORJE FIZIKE Kraj: VTOZD Fizika, FNT, Jadranska 19, Ljubljana (predavalnica, seminar. laboratorij, knjižnica). Datum izvedbe: Studijska srečanja, ki obsegajo predavanja z vajami, seminar in raziskovalni praktikum, bodo vsako drugo soboto v mesecu, od septembra 1989 do junija 1990 po 6 ur. Cilj in potek študija: S pridobljenim sodobnim znanjem bodo profesorji sposobni pojasnjevati nova dognanja, razlagati fizikalne osnove novih uporab ter spodbujati zanimanje za fiziko in inovacije. Študijski program obsega: Serije predavanj s posameznih problemskih področij, ki bodo potekala skozi več let. Občasna predavanja, ki bodo obravnavala pomembne aktualnosti z dopolnjevanjem potrebnega temeljnega znanja. Osrednjo vlogo ima seminar, na katerem bodo udeleženci sodelovali s svojimi referati o sodobnih problemih, obravnavanih v revijah za fiziko in fizikalno didaktike. Udeleženci bodo ob mentorskih kpnzultacijah pripravili ^isne referate, ki jih bodo predstavili in pojasnjevali na seminarjih. Laboratorijske vaje in raziskovalni praktikum so vezani predvsem na predavanja 1, 3 in 4. V šolskem letu 1989/90 bo 12 strokovnih srečanj po 6 ur. skupaj 72 ur. Od tega bo približno po ena tretjina ur za predavanja in vaje, za laboratorijske vaje in za seminar. Med srečanji bodo udeleženci doma reševali naloge iz obravnavane vsebine in pripravljali referate. Vsako leto bodo dobili potrdilo o stalnem izobraževanju. Program: Serije predavanj in vaj: 1 Lastnosti in uporaba polprevodnikov (P. Gosar, T. Kranjc) 6 ur 2 Kozmologija in osnovni delci - nove teorije v štirih in večdimenzionalnih prostorih (M. Rosina, N. Mankoč Borštnik, B. Golli) 6 ur 3 Senzorika in obravnava izmerkov (A. Moljk, J. Pahor) 4 ure 4 Računalniško podprta didaktika in simuliranje pojavov (M. Hribar, A. Kodre) 4 ure Občasna predavanja: 5 Superprevodnost (P. Prelovšek) 3 ure 6 Radioaktivnost in ekološki aspekti (F. Cvelbar idr.) 3 ure 7 Fizika novih energijskih virov (J. Strnad) 3 ure 8 Razvoj elektrooptike (M. Čopič) 3 ure 9 Teorija katastrof (R. Blinc) 2 uri 10 Narava v luči kvantne mehanike (P. Gosar) 2 uri Prvo leto skupaj: predavanj in vaj 36 ur, seminarjev 6 ur, laboratorija 20 ur. OPOMBA: Kandidati lahko dobijo dodatna pojasnila na fakulteti. Vsa litaratura za navedene teme se sproti zbira v računalniško vddeni knjižnici in je na voljo učiteljem. Razviti sta tudi dve specialni bibliografski bazi z arhivom primarnih dokumentov za področje eksperimentalnega dela in evalvacije znanja v kemiji. Obveznost udeležencev: skupinsko preverjanje znanja. Izvajalci programa: 1. Visoka šola: Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, VTOZD Kemija in kemijska tehnologija, VTOZD Kemijsko izobraževanje in informatika, Pedagoška akademija v Ljubljani 'an 8 _______________________________ PROSVETNI DELAVEC - 12. junija 1989 - št. 10 2. Kadrovske možnosti: so zagotovljene. V programu bodo sodelovali visokošolski učitelji in sodelavci ter vabljeni habilitirani učitelji iz proizvodnje. 3. Materialne možnosti: prostori so zagotovljeni, urediti pa je treba financiranje dela. A VII. BIOTEHNIŠKA FAKULTETA VTOZD BIOLOGIJA Naslov: Aškerčeva 12,61000 Ljubljana Telefon: 061/332-611 VII. 43 PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV BIOLOGIJE I. Splošni podatki 1. Vrsta programa: Program za izpolnjevanje učiteljev 2. Naziv programa: Program za strokovno izpopolnjevanje učiteljev predmeta biologija in bioloških vsebin 3. Naziv usmeritve: pedagoška 4. Naziv posebne izobraževalne skupnosti: Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 5. Naziv programa oziroma smeri: Metodika biološke vzgoje in izobraževanja - Metodika dela z naravnimi objekti 6. Trajanje izobraževanja po programu: tri dni (2x8 + 1x9) =25ur 7. Programje namenjen: profesorjem biologije, ki so absolvirali Študij pred letom 1985; profesorjem biologije in kemije, ki so absolvirali študij pred letom 1985; diplomiranim biologom, ki si pridobivajo dopolnilno pedagoško-andra-goško izobrazbo; diplomantom višješolskega študija Pedagoške akademije, smer biologija-kemija. V program se lahko vključujejo tudi učitelji razrednega pouka in vzgojitelji v vzgojno-varstvenih organizacijah ter drugi zainteresirani. II. Vsebine programa: Metodika dela z naravnimi objekti 1. Izbor organizmov (kriterij pedagoške vrednosti organizma, kriterij atraktivnosti, ogroženosti in ogrožanja) 2. Priprava organizma za predstavitev (gojenje organizma, spodbujanje življenjskih manifestacij, delo z organizmom v naravnem okolju in v umetnem okolju) 3. Predstavitev organizma (vključevanje različnih čutil pri spoznavanju organizma, stopnjevanje motivacije) 4. Pridobivanje povratne informacije o učinkih vzgoje in izobraževanja. Po enaki shemi bo potekalo delo z rastlinskimi in živalskimi objekti. Izvajanje programa: Program vsebuje 5 ur teoretičnega dela (predavanja, povzetki), 20 ur laboratorijskega dela. Program bo potekal v zimskih počitnicah in po potrebi tudi v letnih počitnicah študijskega leta 1989/90. V program lahko sprejmemo v eni skupini le 15 udeležencev. Glede na zanimanje učiteljev bomo program ponavljali. Pii tem bomo razvrstili prijavljene glede na njihove potrebe in želje. III. Smotri programa Usposobitev učiteljev in vzgojiteljev za delo z živimi organizmi. Literatura: literaturo, ki je na voljo, in tisto, ki je posebej pripravljena za program, bodo udeleženci prejeli mesec dni pred izpeljavo programa. Literaturo bomo prilagodili potrebam in ravni udeležencev. Obveznosti udeležencev: Seznanitev z literaturo ob vstopu v program. IV. Izvajalci programa L Izvajalec: VTOZD za biologijo, Aškerčeva 12, Ljubljana 2. Izvajalci - univerzitetni učitelji in asistenti: prof. dr. Tatjana Verčkov-nik, mag. Dušan Vrščaj, asistent, mag. Jelka Strgar, asistentka, viš. teh. sod. Rudi Ocepek. 3. Materialne možnosti: Laboratoriji VTOZD za biologijo, posebne enote: Botanični vrt, Vivarij. OPOMBA: Kandidati lahko dobijo vsa dodatna pojasnila o organizaciji in vsebinah na VTOZD za biologijo, na katedri za Metodiko biološkega izobraževanja. B Vlil. ZAVOD SR SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO Naslov: Poljanska cesta 28,61104 Ljubljana Telefon: (061) 319-066 STROKOVNO USPOSABLJANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV DO KONCA LETA 1989 Vlil. 44 Seminarji za vodstvene delavce a) Snemanje učne ure in vodenje pogovora Vsebina: problemi ob snemanju učne ure, opazovanje učne ure in analiza, pogovor z učiteljem oz. z učiteljskim zborom. Kraj in čas: Različni kraji v Sloveniji; oktober, november. Trajanje: 16. ur. Št. skupin: 6. M Skuninsko-dinamične Vsebina: Skupina, možnosti za uspešno delovanje skupine, vodja in stil vodenja. Odnosi med vodjem in posamezniki ter skupinami v vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Reševanje konfliktov. Kraj in čas: Različni kraji v Sloveniji; oktober, november, december. Trajanje: 16. ur. Št. skupin: 6. c) Andragoško vodenje šol in enot za odrasle Vsebina: Splošna izhodišča za vzgojno-izobraževalno delo z odraslimi. Nekatere psihološke osnove. Didaktične osnove. Organizacija. Kraj in čas: Različni kraji v Sloveniji; november, december. Trajanje: 16 ur. Št. skupin: 3. Vlil. 45 Seminar za učitelje pripravnike Vsebina: Dokumenti, ki urejajo življenje in delo vzgojno-izobraževaine organizacije. Zakoni in drugi predpisi s področja vzgoje in izobraževanja. Poglabljanje in aplikacija nekaterih vsebin iz didaktike. Priprava na strok-kovni izpit. Kraj in čas: Različni kraji v Sloveniji; september, oktober, november. Trajanje: Dvakrat po 14 ur (drugi del seminarja bo v prvi polovici leta 1990). Št. skupin: 8. Vlil. 46 Seminar za učitelje mentorje Vsebina: Pravni temelji usposabljanja pripravnikov. Program usposabljanja. Psihološki vidiki dela s pripravniki. Izhodišča za izdelavo individualnega programa usposabljanja, programiranje in načrtovanje dela pripravnikov. Metodika individualnega usposabljanja. Spremljanje in vrednotenje pripravnikovega dela; strokovni izpit. Kraj in čas: Ljubljana, jesen 1989. Trajanje: 14 ur. Skupini: 2. Vlil. 47 Osnovne šole RAZREDNA STOPNJA - Slovenski jezik Vsebina: Šporočanje na razredni stopnji, začetno opismenjevanje. Udeleženci: učitelji razredne stopnje. Kraj in čas: po OE; avgust 1989. Trajanje: 19 ur. Skupin: 40. Vlil. 48. PREDMETNA STOPNJA - Slovenski jezik Vsebina: Sodobne metode dela pri slovenskem jeziku v povezavi z drugimi predmeti. Udeleženci: učitelji slovenskega jezika. Kraj in čas: po OE; od septembra do novembra 1989 Trajanje: 1 dan. Skupin: 12. Vsebina: Učni jezik v osnovni šoli Udeleženci: Učitelji slovenskega jezika. Kraj in čas: po OE; od septembra do novembra 1989. Trajanje: 1 dan. Skupin: 12. - Zemljepis a) Vsebina: Oblikovanje pojmov in učna priprava Udeleženci: učitelji zemljepisa. Kraj in čas: po OE; junij, jesen 1989. Trajanje: 2 dni. Skupine: 4. b) Naravoslovne dejavnosti (OŠ+SŠ) - pedagoška delavnica Vsebina: Onesnaženost zraka, preučevanje tekočih voda, izraba tal Udeleženci: učitelji zemljepisa Kraj in čas: po OE; junij, jesen 1989 Trajanje: 2 dni Skupine: 4 - Biologija - jjMološka delavnica Vsebina: Priprava lastnih vivarijev, predstavitev in raba novih presojnic in slik. VIDEO v šoli, botanične in zoološke ekskurzije Udeleženci: učitelji biologije. Kraj in čas: Ljubljana. Maribor; junij, jesen 1989. Trajanje: 2 dni. Skupini: 2, - Likovna vzgoja a) Vsebina: Oblikovanje prostora - novi prijemi za izvajanje novosti v korelaciji s drugimi umetniškimi področji Udeležene*: učitelji likovne vzgoje Kraj in čas: po OE; od avgusta do decembra 1989 Trajanje: 1 dan. Skupin: 8. - Prva pomoč in zaščita Vsebina: Vsebine obrambe in zaščite, vgrajene v druge predmete Vsebina: Življenje in gibanje v naravi. Udeleženci: učitelji, ki izvajajo vsebine v OŠ. Kraj in čas: Poljče; september, oktober 1989. Trajanje: 2 dni. c^rinini • 9 - Gospodinjstvo a) Vsebina: Projektno delo pri tečajni obliki gospodinjstva v 7. in 8. razredu. Udeleženci: učitelji gospodinjstva. Kraj in čas: po OE; avgust 1989. Trajanje: 1 dan. Skupina: 1. Vili. 49 Narodnostno mešano območje Na koprskem območju bo organiziran seminar ELLE Vsebina: Zgodnje poučevanje italijanskega jezika kot drugega jezika. Udeleženci: učitelji tega predmeta. Kraj in čas: Koper, jesen 1989. Trajanje: 2 dni. Skupina: 1. Vili. 50 Srednje izobraževanje SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PREDMETI a) Nemški jezik Vsebina: Tehnike branja - osvežitev znanja o različnih pristopih k pisnim besedilom. Udeleženci: učitelji nemškega jezika Kraj in čas: Maribor, jesen 1989 Trajanje: 1 dan Skupina: 1 !>) Geografija Vsebina: VIDEO pri pouku geografije Kraj in čas: Poljče, do konca leta 1989. Trajanje: 2 dni. . Skupine: 4. c) Fizika Vsebina: Fizikalna merjenja Udeleženci: učitelji fizike v naravoslovno-matematični usmeritvi. Kraj in čas: Ljubljana, september 1989. Trajanje: 1 dan. Skupine: 3. č) Matematika Vsebina: Uporabna matematika z računalniško podporo v statistiki, teorija Hgrafov, računski primeri iz fizike, kemije, geodezije. Udeleženci: učitelji uporabne matematike v naravoslovno-matematični dejavnosti Kraj in čas: Ljubljana, september 1989. Trajanje: 2 dni Skupina: 1 d) Obramba in zaščita Vsebina: Metodika poučevanja. Varstvo kulturne dediščine. Udeleženci: učitelji predmeta. Kraj in čas: Poljče, avgust 1989. Trajanje: 3 dni. Skupina: 1. e) Šolsko svetovalno delo in poklicno usmeijanje Vsebina: Poklicno usmerjanje, diferenciacija, tehnike za razvijanje ustvarjalnosti. Udeleženci: šolski svetovalni delavci. Kraj in čas: Ljubljana, Maribor; od septembra do decembra 1989. Trajanje: 2 dni. Skupine: 4. Vlil. 51 ZA UČITELJE V SKRAJŠANIH PROGRAMIH Vsebina: Pedagoško-psihološka (psihološke značilnosti adolescenta, specifični problemi, odnos učitelj-učenec). Kraj in čas: Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto; avgust, september 1989. Trajanje: 1 dan. Skupin: 10. Vlil. 52 Domovi za učence - Pedagoška dokumentacija v funkciji razvoja in rasti kvalitete vzgojnega dela Vsebina: Usposabljanje vzgojiteljev za smotrno vodenje vseh delov pedagoške dokumentacije. Udeleženci: vzgojitelji in ravnatelji domov za učence srednjih šol. Kraj in čas: Izola, september 1989. Trajanje: 2 dni. Skupine: 3. V skladu z zakonskimi predpisi je Zavodu SRS za šolstvo naloženo usposabljanje vodstvenih delavcev v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, učiteljev pripravnikov in mentorjev. Vse učitelje in vzgojitelje pa usposablja ob vpeljevanju novih učnih načrtov in učbenikov ter nove učne tehnologije. Seznam seminarjev je oblikovan po vrstah vzgojno-izobraževalnih organizacij, pred tem pa so navedeni seminarji za ravnatelje, učitelje pripravnike in mentorje, ki bodo izvedeni za delavce v osnovnih in srednjih šolah Navedena je le temeljna vsebina posameznega seminarja, zavod pa bo nadrobnejši program poslal šolam pred samo izvedbo. Tudi kraj in čas navajamo le okvirno. Pri večini seminarjev je trajanje navedeno v dneh (1 dan - 7 ur). Obvestilo o seminarjih, ki jih bo izvedel zavod, je zgolj informacija šolam o izobraževalni dejavnosti, ki jo v tem letu še načrtujemo. Šole bodo o posameznih seminarjih še nadrobneje obveščene. Tedaj bomo tudi zbirali prijave za udeležbo. OPOMBA: Za vse druge informacije se obrnite neposredno na Zavod SR ln rodnim standardom, prilagojenim izobraževanju; lahko odpremo našim otrokom možnosti in pot v razviti svet. Zaradi dolgoletne »podhranjenosti« zp Šolskega področja v delitvi narodnega dohodka so možnosti za spoznavanje dosežkov drugih dežel in za izmenjavo znanja na področju vzgoje in izobraže- __. * vanja zelo majhne. Zato je letošnja priložnost še toliko pomembnejša. Po 12. mednarodnem kongresu šolske psihologije v Ljubljani (18.-22. avgust 1989) bomo nekatere profesorje zadržali, da bodo predavali v tridnevnem seminarju z naslovom: Cognitive Developmental Psvchologv for Educational Practice. Seminar organizirajo: Pedagoški inštitut. Filozofska fakulteta in svetovalni center iz Ljubljane, potekal pa bo na Filozofski fakulteti od 23.-25. avtusta 1989. [K. m> cof a ? Vsa predavanja bodo v angleškem jeziku. Za uspešnejše sodelovanje v seminarju in lažji prenos spoznanj iz kognitivne razvojne psihologije v prakso bomo: - že pred seminarjem poslali prijavljenim zbornik pomembnejših del predavateljev, hkrati pa omogočili seznanitev z angleškim izrazjem, ki ga uporabljajo predavatelji. -zagotovili, da bodo predavanja čim bolj nazorna in hitrost prilagojena znanju angleškega jezika udeležencev, , - predavanja komentirali in povezovali z znanjem, ki o nekaterih problemih že obstaja na Slovenskem. Od plesa v Podutiku do šolskega odbora Med kolegicami na šoli je bila profesorica Vlasta Tominšek, ki je tožila vrhovno šolsko oblast zaradi premajhne plače. Prej je namreč poučevala ruščino na univerzi in ker je čez noč postala ruščina politično narobe, je nato poučevala angleščino na tej šoli. Zahtevala je prejšnjo plačo, ker je brez svoje krivde premeščena, na Goli otok je pa tudi niso poslali. Na sleherni konferenci se je ravnateljica sklicevala na naravni zakon, da njej podrejeni ne more imeti večje plače, toda kolegica je pravdo dobila in doživeli smo lepo presenečenje, ko nam je v zbornici povedala: »Ves denar, ki sem ga dobila za nazaj, podarjam kolektivu, in ga vabim na večerjo v Podutik. Velja za vse, razen za tovarišico ravnateljico!« Denar smo torej pojedli in zapili, ravnateljico užalili in razjezili. Srčkano se me je lotila! Na dvorišču je ujela štiri, ki so ušli od moje zadnje ure. Vpisal sem jih v dnevnik in ker je bila ta ura nadura, me je čakala pred vrati razreda. Ko sem izstopil, mi je izvlekla dnevnik izpod pazduhe in prečrtala mojo uro, češ da ni bila efektivno izvršena in mi honorar zanjo ne pripada. Poseg se mi je zdel dovolj humoren in sem ga objavil v Pavlihi. Pozvala me je v pisarno, mi pokazala Pavliho in me vprašala: »Zakaj ste to naredili?« »Zato, da sem namesto 70 dinarjev dobil 300 din nazaj!« Nato si je izmislila ples 24. decembra, mene je določila za nadzor in ko sem prišel tjakaj, me je Že čakala. Presenetilo jo je, ker je najela šestčlanski orkester, na ples sta pa prišla samo dva para, ki sta kmalu tudi odšla. Godci so nama godli, ona me je pa spraševala, če vem, zakaj ni nikogar, ko so viseli vsepovsod plakati. »Nekaj sem ujel med vožnjo semkaj, da je danes nekakšen čič, rič, mogoče sič...« »Mislite Božič?« me je grdo pogledala. »Oh, vi pa to veste!« sem se čudil kolikor se je le dalo in je napodila godce, da so plačani in presrečni odšli, midva pa za njimi. Nekega popoldneva sem pravil o zadregah, ki sem jih doživljal v prejšnji službi in ko sem povedal, da je nekakšna komisija ponoči vdrla v mojo omaro na VIII. gimnaziji za Bežigradom, je kolega Gregorič za matematiko, na vsak način želel zvedeti nadrobnosti. Povedal sem, da so pregledovali šolske zvezke z nalogami sedmošolcev in osmošolcev, odkrili pa niso ničesar. O tem me je obvestila snažilka, nato še ravnateljica. Gregorič je kar brez mene sestavil nekakšen triumvirat: O Žabkar, Ahlin in on. Vsi trije so šli na MLO, nakar me je k sebi poklical predsednik za šolstvo in prosveto Franc Peterlin. Najprej me je obvestil o prijavah: »V Cankarjevih Hlapcih ste prisodili najboljši značaj učitelju Hvastji, češ da edino on ni bil natič, kamor obešamo zastave po ukazu časa. Celo Jerman je po vašem nazadnje odpovedal, češ da je utrujen. Za Mateja Bora ste porabili dobre pol ure, za Finžgarja štiri ure. Župančiču ste očitali, da je v pesmi Z vlakom prispodobo - Jutranja zarja! Kličem te sredi polnoči, kličem te z glasom stražarja, ki šteje ure, ko noč leži, ukradel to iz Svetega pisma. .. itn.« Hitro in hudomušno sva se pogovorila o vsem tem očitanju, nato pa me je presenetil: »Tisto branje vaših šolskih nalog ponoči so pa organizirale te-renke, matere vaših dijakov. Na svojo roko namreč. Ne boste več na Rakovniku, ker bodo v.vŠč b proizvodov metu). in storitev v