HubJj^^^ naslov za denarne zadeve ___.----.,////S/////„.. K rani. sreda, 5. 1. 19 Ustanovitelji: obč\ konference SZDL |K=H3=£S ****** m*«m ^r^isKo - Odgovorni urednik Albin Učakar _ ZVEZE DELOV N E t» A ^V,,^^^^^^""1* GLASIL O S O C I ALlSnC^^^^^^^M^^^^ KRANJSKI KOLEKTIVI TITU ZA NOVO LETO Kranj, sreda, 5. 1, 1972 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od t. Januarja 1964 kot poltednik In sicer ob sredah In sobotah. Letos smo ponovno imeli srečo, da je predsednik republike In predsednik ZKJ tovariš Tito preživel dneve pred novim letom in tudi del novoletnih praznikov pri nas v Sloveniji na Brdu pri Kranju. S tem se je ponudila lepa priložnost, ki so jo delovni kolektivi tudi porabili, da so namreč tovarišu Titu prek posebne delegacije voščili srečno novo 1972. leto. Delegacijo so sestavljali to-varišice in tovariši: SLOBODAN DIMIC, preddelavec v pnevmatikami Save, MALČI DRAKSLER, preši valka v Planiki, ZLATA MARJANCIČ, tekstilni tehnik v Tckstilin dusu, ANDREJ OKORN, predsednik DS Industrije bombažnih izdelkov, ŠTEFKA VOLC, predstavnica podjetja PPT, upravnica pošte v Radovljici, ing. TONE CER-NE, vodja kmetijske kooperacije in sekretar organizacije ZK v Kmetijsko živilskem kombinatu, JELKA TOMAN. predsednica poslovnega odbora trg. podjetja živila, TONE M ALEJ, poslovodja v trg. podjetju Merkur, MOJCA BOGATAJ, učiteljica na osnovni šoli Lucijan Sellak, DANA PETRAC, vzgojiteljica v vzgojno varstvenem zavodu Golnik, STANE MIHA-LIC, sekretar organizaclle ZK Iskri, IVICA FRANCEL.I, natakarica v gostinskem ood-Jetiu Central ter EDO RES-MAN, sekretar občinske konference ZMS, STANE BOŽlC, predsednik občinska sindikalnega sveta, SLAVKO ZA LOK AR, predsednik skupščine občine, in FRANC ROGELJ, sekretar kom'*"'a občinske konference ZKS. Tovariš Tito in njegova soproga sta sprejela delegacijo v petek, 31. decembra, ob enajstih dopoldne. Goste sla pričakala v svetli sprejemnl-ci gradu na Brdu. V imenu vseh članov delegacije, vseh delovnih ljudi in vseh občanov kranjske občine je tovariša Tita pozdravil Stane Mihalič, sekretar organizacije ZK Iskre — Elektromehanike. (Nadali, na 16. str.) Dragi tovariš Tito, spoštovana tovarišica Jovanka Broz, Predstavniki delovnih organizacij smo počaščeni in zadovoljni, da vam lahko v imenu vseh delovnih ljudi in občanov kranjske občine zaielimo srečno novo leto 1972. Želimo obema predvsem zdravja, sreče in zadovoljstva. Dragi tovariš Tito, V tem našem socializmu, takem, kot ga mi vidimo in občutimo, se godijo dobre in slabe reči. Dobre jemljemo za socializem, slabe pa nas jezijo, še posebno takrat kadar mislimo, da bi se jim lahko izognili. Marsikdaj se telko znajdemo v vseh teh problemih znotraj in zunaj naših meja, saj jim je v tem zapletenem svetu tetko videti začetek in konec. Tudi zaskrbi nas včasih in razočarani smo, če vidimo okoli sebe stvari, ki po naši pameti ne sodijo v socializem. Največ tega pravzaprav lahko sami postavimo na pravo mesto, če to zares hočemo in če nas to dolgo, srečno in umirjeno iivljcnje ni preveč zazibalo v samozadovoljstvo. Mislim, da bomo tudi vnaprej uspešno upravljali naše tovarne in urejali življenje v naših vaseh in mestih, tako, da ne bomo zanemarili tiste čudovite dediščine revolucije, ki smo jo vsi sprejeli za svojo: solidarnosti, bratstva in enotnosti, prizadevnosti in nesebičnosti, predvsem pa neutrudljive delavnosti in poštenja v medsebojnih odnosih. Vaš osebni zgled nas uči in zavezuje, kako je treba delati. Navadili smo se, da se takrat, kadar se naša dežela in mi v njej, znajdemo na razpotju ali zgrešimo pravo pot, oglasi vaša beseda, ki z ostrino in zvestobo revoluciji loči resnico od zmote, odpira nove poti in kaže pravi obraz naših napak in popuščanj. Prav o tem smo v zadnjih dneh veliko govorili tudi v naših kolektivih in organizacijah ZK. Vaše besede, ocena dogodkov in napotila za nadaljnje delo vsi podpiramo, sprejeli smo jih za svoje, saj izražajo duha naše misli in akcije. V nas, tovariš Tito, imate svoje so-borce. Socializem in revolucija smo pravzaprav mi sami. Jutrišnji dan bo tak, kot ga bomo sami vredni. Vaša osebnost in besede nam v odločilnih trenutkih dajeta .moč in pogum, sta del te dežele in del nas. Če vam in tovarišici Broz ob tej priložnosti še enkrat zaželimo dolgo, srečno in plodno življenje med nami, smo samo izrekli to, kar mislijo vsi delovni ljudje naše dežele. Zavarovancem in delovnim organizacijam S 1. januarjem 1972 začne delovati nova organizacija pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, ki je samoupravna organizacija zavarovancev za to področje, si je v okviru skupnosti ustanovila lastno službo za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato s 1. januarjem 1972 neha delovati dosedanji republiški zavod za socialno zavarovanje, i/, dejavnosti komunalnih zavodov za socialno zavarovanje pa se izločijo pristojnosti s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Z istim dnem začne delovati v Ljubljani'direkcija službe skupnosti pokojnin skega ir. invalidskega zavarovanja, rrene podružnice pa na sedežih dosedanjih komunalnih zavodov, to je v Celiu, Kranju, Ljubljani, Novi Gorici, Novem mestu, Mariboru , Murski Soboti in v Ravnah. Podružnice rešujejo zadeve pokojninskega in invalidskega zavarovanja na prvi stopnji, direkcija pa na drugi, vsi pa imajo še dolžnost nuditi zavarovancem in delovnim organizacijam pravno in vsakršno drugo pomoč za zadeve pokojninskega ir. invalidskega zavarovanja. V nekaterih drugih krajih z večjim številom zavarovancem bodo ustanovljene tudi izpostave, ki naj bi skrbele zlasti za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov in vzdrževale čim tesnejše stike z zavarovanci in delovnimi organizacijami. Nova organizacija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter njene službe ima predvsem namen na eni strani razširiti in utrditi samoupravne pravice zavarovancev v njihovi skupnosti, na drugi strani pa izboljšati delo strokovne službe ter jo bolj kot doslej orientirati do zavarovancev in delovnih organizacij. Prosimo zavarovance in delovne organizacije, da v vseh zadevah pokojninskega in invalidskega zavarovanja poslej obračajo na skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer na direkcijo in podružnice njene službe. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Jeseniški mladinci o svojem delu V četrtek, 23. decembra, sta obiskala Jesenice Peter Bekeš, član predsedstva ZM Jugoslavije in Božidar Lakota, član predsedstva republiške konference ZM Slovenije. Dopoldne sta obiskala mladinski aktiv na gimnaziji in govorila o realizaciji stališč republiške konference o samoupravljanju na šoli, o položaju dijakov, predvsem pa sta razpravljala z gimnazijci o delu aktiva ZM na gimnaziji, o izvenšolski dejavnosti dijakov, mladinskih urah, statutu šole, samoupravljanju itd. Po tem razgovoru sta se sestala s člani predsedstva tovarniške konference ZM v Železarni Jesenice in govorila o organizaciji ZM v železarni, o realizaciji akcije 75, o sodelovanju ZM v železarni z mladinsko organizacijo v občini in z mladinskimi organizacijami v ZPSš. Razpravljali so tudi o samoupravljanju mladih v železarni in o polo-žaiu mladih, ki prihajajo v železarno iz drugih republik. Tovariš Bekeš je predlagal več sodelovanja z mladimi na terenu, po delovnih organizacijah in podjetjih. Opoldne sta se Peter Bekeš in Božidar Lakota udeležila političnega aktiva občine in razpravljala o sodelovanju mladinske organizacije z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini, poudarila pomen večjega sodelovanja z mladimi v zamejstvu in se zavzela za vključevanje mladih v interesne organizacije in nasnloh v družbeno dopajanje. Po tem so se na Jesenicah sestali tudi člani predsedstva občinske in tovarniške konference ZMS in predsedniki aktivov ter s Petrom Bekešem in Božidarjem Lakoto spregovorili o nalogah ZMS po 21. seji predsedstva ZKJ in podprli stališča in sklepe te seje, se dogovorili za sodelovanje z mladimi iz drugih republik in govorili o programu dela za prihodnje leto, o kadrovanju in drugem. D. S. ESENCE ® Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine so govorili tudi o financiranju osnovnega šolstva v občini, kajti obseg dejavnosti na posameznih šolah, materialni stroški so se močno povečali, ukrepi pa omejujejo porabo dodatnih sredstev. Temeljno izobraževalne skupnosti zato ne morejo šolam zagotoviti več sredstev, kot so jih že predvidevale. Zato so na seji iskali in se menili o možnostih, s katerimi bi šolam lahko zagotovili vsaj del potrebnega denarja. ® Po sklepu odbornikov občinske skupščine se je Finančno ekonomski servis Jesenice združil z Obrtnim podjetjem Komunalni servis Jesenice. Finančno ekonomski servis ni posloval z izgubo, vendar mu kot samostojnemu zavodu ni bilo mogoče napredovati. Zato so se odločili za pripojitev h Komunalnemu servisu Jesenice. Q Na zadnji konferenci občinskega komiteja ZKS Jesenice so ugotovili, da so lani odbori in komisije za splošni ljudski odpor zadovoljivo opravljale svoje naloge. V obrambne priprave so uspeli vključiti precej občanov, vendar pa bodo v prihodnje težili k temu, da se bo še več občanov odzvalo njihovim pozivom in pravilno pojmovalo delovanje in obstoj odborov ali komisij splošnega ljudskega odpora. -d O V petek, ob 9. uri dopoldne bo v prostorih kranjske občinske skupščine prva seja občinske konference zveze komunistov. Na seji bodo razpravljali o delu organov občinske konference v minulem mandatnem obdobju in o osnovah programa socialne politike v občini. Na dnevnem redu pa je tudi sprejem delovnega programa, volitve organov občinske konference in volitve delegata druge konference zveze komunistov Jugoslavije. A. 2. RADOVLJICA O Občinski sindikalni svet je ob koncu minulega leta sklenil, da ne bo pošiljal novoletnih čestitk. Denar so namenili za obdaritev najmlajših prebivalcev radovljiške občine. $ Pred nedavnim je bila v tovarni Vezenine na Bledu letna konferenca mladinskega aktiva. Na konferenci so izvolili novo vockstvo, ustanovili sekcije za športno in kulturno dejavnost ter se dogovorili za organizacijo različnih predavanj. Razpravljali so tudi o stanovanjski problematiki in o sodelovanju z drugimi mladinskimi aktivi v občini. — V poslovni enoti združenega transportnega podjetja Ljubljana — hoteli Bled pa so konec minulega leta ustanovili mladinski aktiv. A. Z. Med novoletnimi prazniki doma in posvetu ZAČNIMO DOMA 0 Predsednik republike Tito je pričakal novo leto v Sloveniji, in sicer med delavci Tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani. V petek dopoldne pa je sprejel predstavnike kranjskih delovnih kolektivov, ki so mu čestitali za novo leto in mu izročili darila. Tako kot vsako leto je dal predsednik novoletno izjavo, v kateri je poudaril, da stopamo v novo leto z otimizmom in pripravljeni na probleme, ki nas čakajo. Njegov govor je naletel v tujini na veliko zanimanje. 0 Naši najvišji državni organi so pred novim letom sprejeli nekaj novosti. Posebna komisija zveznega izvršnega sveta se je dogovorila o novi pariteti dinarja, deviznem tečaju, pravici razpolaganja z devizami in ukrepih, ki naj spodbujajo izvoz. Ta režim je le začasen in bo veljal do popolne liberalizacije blagovne menjave s tujino in konvertibilnosti dinarja. Realno pariteto dinarja bo določil ZIS skupaj z mednarodnim denarnim skladom. Rešitve bodo dolgotrajnejše. ZIS je na svoji zadnji lanski seji sprejel sklep, da v prihodnje na potni list ne bomo več dobivali deviz, ampak bomo v tujino nesli 500 dinarjev in jih zamenjali tako, kakor bomo hoteli. To je eden od ukrepov devizne varčevalne politike. Tisti, ki pa bodo devize prodajali, bodo imeli pri bankah ugodnejše kreditne pogoje pri stanovanjski gradnji, gradnji poslovnih prostorov, nakupu kmetijske opreme itd. Predsednik ZIS Džemal Bijedić je dejal, da smo lani veliko naredili, v prihodnjih mesecih pa bomo morali še več. Leto 1972 bo »delovno letos«. KAJ JE BILO NOVEGA NA TUJEM? £ Novi generalni sekretar OZN Kurt VValdheim je zasedel svoje delovno mesto v palači narodov. Dejal je, da bo njegova glavna naloga vrnitev zaupanja v OZN. Takoj po novem letu je spregovoril tudi ameriški predsednik Nixon. Dejal je, da bo spet kandidiral na letošnjih volitvah ter obljubil, da bo mesečno najmanj 25.000 ameriških vojakov odšlo iz Vietnama. Govoril je tudi o odnosih s Kitajsko in Kubo ter o krizi na bližnjem vzhodu. Predsednik Pakistana Ali Buto je obljubil, da bo brez pogojev izpustil vzhodnopakistan-skega voditelja Mudžibarja Rahmana. Švedska je ob tem obljubila, da bo njegovo vlado priznala takoj, ko na ozemlju Bangla deša ne bo več tujih čet. Malta je zahtevala, da morajo angleške čete zapustiti oporišča na otoku. Tudi kriza v Rodeziji je med prazniki dosegla vrhunec. Britanija se je odločila, da bo priznala nadvlado bele manjšine nad črnci. V Beogradu so prav tako sporočili, da je tečaj marke zdrsnil v primerjavi z vodilnimi zahodnimi valutami. Dolar in lira pa se krepita. Poročila tudi pravijo, da se Kitajska in Japonska zbližujeta, da Američani pogosteje napadajo Severni Vietnam, da je danski kralj Friderik IX. bolan in da Kitajska poziva ZDA, naj umaknejo svoje sile s Formoze. % Na novega leta dan je v 83. letu starosti v Parizu umrl znani filmski umetnik in pevec Maurice Chcva-lier. Na odrske deske je stopil z dvanajstimi leti. Nekatere njegove šansone pojejo še danes. V filmih pa je nastopal z znanimi filmskimi zvezdami. Bil je nosilec medalje francoske legije časti. Nekoč je dejal: Ko bom nekega dne odhajal, se bom z nasmehom zahvalil usodi, ki je bila tako dobra z menoj. In za konec še to. Novoletno slavje po svetu je zahtevalo številne žrtve, in to predvsem zaradi raznih petard in raket ter prometnih nesreč. Iz Argentine pa poročajo, da je v tej južnoameriški državi neznosna vročina. Živo srebro se približuje 40 stopinjam. Umrlo je že okrog 100 ljudi. Večina ljudi sveta je ob koncu lanskega leta zaželela, da bi na svetu zavladal mir, da bi bilo čim manj lakote in da bi čim več ljudi živelo boljše kot v preteklem letu! Zbral: J. Košnjek Stota poslovna enota LB na Gorenjskem Ljubljanska banka sodi med najaktivnejše poslovne banke v državi. Trenutno ima največjo mrežo poslovnih enot, kar je rezultat izvajanja sistematičnega razvojnega programa in različnih združitev. S pripojitvijo komunalne banke Celje In komunalne banke Nova Gorica Je Ljubljanska banka zajela več kot dve tretjini slovenskih bančnih zmogljivosti. S pripojitvijo Gorenjske kreditne banke pa le še močneje uveljavila svojo dejavnost na celotnem slovenskem gospodarskem področju. Gorenjska kreditna banka je bila ustanovljena konec decembra 1965. leta. Sklep o njeni ustanovitvi je takrat podpisalo 92 delovnih organizacij in vseh pet gorenjskih občinskih skupščin. Banka je poslovala kot komercialno — investicijska hanka, ker je imela dovolj sredstev v kreditnem skladu in zadostne vloge na vpogled. V času poslovanja je Gorenjska kreditna banka imela poslovne enote v vseh gorenjskih občinah, ekspo- ziture pa še na Bledu, v Kranju in v Železnikih. 19. novembra lani pa so se ustanovitelji na zboru banke odločili, da se z novim letom Gorenjska kreditna banka pripoji k Ljubljanski banki. Za pripojitev so se odločili zaradi večje finančne moči, dobrih izkušenj pri dosedanjem sodelovanju in zaradi drugih prednosti. Tako so pogodbo o pripojitvi podpisali 13. decembra lani. Od L januarja letos posluje Gorenjska kreditna banka pod imenom Ljubljanska banka, podružnica Kranj. To je zdaj stota poslovna enota Ljubi lanske banke. Z dosedanjimi podružnicami in ekspoziturami Gorenjske kreditne banke pa se je število poslovnih enot Ljubljanske banke povečalo na 108. Združitev bančnih zmogljivosti, tehničnih in operativnih možnosti bo imela za gorenjsko gosoodar-stvo pozitivne posledice, posebno še, ker si je Gorenjska kreditna banka ob priključitvi zagotovila samostojno poslovanje v okviru lastnih sredstev. A. ž. Nova skladišča trgovskega podjetja Kočna Štiri dni pred novim letom je trgovsko podjetje Kočna Kamnik slovesno izročilo namenu nova skladišča, ki zajemajo 4500 m2 uporabne površine in so sodobno opremljena. Slovesna otvoritev je bila po seji občinske skupšči-ne- ker so bili na otvoritev Povabljeni tudi vsi odborniki *>oleg predstavnikov gospodarskega, kulturnega in političnega življenja občine. Na °tvoritvi je o uspehu delovnega kolektiva govoril Danilo Vf'kvenik, direktor Kočne. Kl ie povedal, da so se pred desetimi leti združila tri kamniška trgovska podjetja v enotno podjetje Kočna. V Kočni je danes zaposlenih 235 oseb, upravljajo pa 41 trgovin v kamniški občini in drugih krajih. Skladišča je zgradilo SGP Projekt iz Kranja. Zgrajena so blizu nekdanje spodnje železniške postaje v Kamniku, blizu sadne plantaže, ki je tudi last Kočne. Kočna in občinska skupščina sta po razgledu skladišč v skladiščnih prostorih pogostili navzoče goste in jim zaželeli srečno novo leto. m Hotel varna zerski Transturist v škof ji Loki ima 46 sob s 96 ležišči. Restavracija, klubski prostori in imajo skupno 250 sedežev. Hotel ima bazen, urejena bo tudi sauna, kozmetični In salon. — Foto: F. Perdan kafri- sfvo na trdnejših temeljih Komisija za družbeno ekonomske odnose pri občin* skem komiteju ZKS Jesenice je pripravila pregled poslovanja gospodarskih organizacij s sedežem v jeseniški občini za leto 1971. V primerjavi s poslovnimi uspehi lanskega in predlanskega leta so ugotovili, da je celoten dohodek močno porasel, obenem tudi amortizacija in dohodek, ki sta naraščala hitreje kot osebni dohodki. Močno se je povečal ostanek dohodka, število zaposlenih pa se skorajda ni spreminjalo. Ti uspehi dokazujejo, da se je jeseniško gospodarstvo — zlasti železarna — izkopalo iz nekajletne resne stagnacije. Vendar pa kljub temu gospodarstvo zaradi inflacije in splošne nelikvidnosti še ne more računati na širjenje in večji razmah. Zato se na Jesenicah zavzemajo za dosledne in resne ukrepe za odpravo splošne nelikvidnosti. Glavni nosilec gospodarstva v občini je nedvomno železarna, kl lahko s čimtesnej-šim sodelovanjem spodbuja razvoj ostalih gospodarskih panog, zlasti trgovine in predelave kovin. Razen tega je lahko največji naročnik gradbenih in obrtnih storitev, kar lahko močno pospeši razvoj tudi teh dejavnosti. To vsekakor pomeni, da je najtesnejše sodelovanje gospodarskih organizacij v jeseniški občini življenjska in ekonomska nujnost. Poleg vidnega napredka In uspešnega gospodarskega razvoja železarne je opaziti viden napredek v gostinstvu in v turizmu, trgovini in v predelavi kovin, zelo uspešen je v sodelovanju z Železarno tudi promet s tehničnim] plini pri podjetju Vodovod Jesenice. Doseženi rezultati potrjujejo pravilnost programske usmeritve, zlasti v turizem in v predelavo kovin. V trgovini je treba čimboljc izkoristiti možnost za prodajo proizvodov železarne Jesenice in prednosti za prodajo blaga v turističnem in maloobmejnem prometu. Prav gotovo si bodo tudi v prihodnje prizadevali za čim-večji gospodarski razvoj -/ občini, saj se dobro zavedajo, da so trdni temelji gospodarstva obenem tudi osnova za učinkovitejše razreševanje številnih družbenopolitičnih vprašanj in problemov, -d Osebni dohodki v Tržiču V petek, 24. decembra, je bila v Tržiču seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Člani predsedstva so razpravljali predvsem o septembrskih osebnih dohodkih v občini. V nekaterih delovnih organizacijah so bili namreč prejemki za ta mesec nenormalni, in sicer v dveh podjetjih zelo nizki, v dveh pa precej nad povprečjem. Člani predsedstva so obiskali te delovne organizacije in se seznanili z vzroki teh nesorazmerij. Lete so obravnavali na predsedstvu. Glavno skrb so posvetili najnižjim osebnim dohodkom in pri tem ugotovili, da decembrski osebni dohodki delavcev nikjer ne bodo pod 800 di- narji. Ta razprava na predsedstvu je bila dobrodošla tudi zaradi tega, ker so se člani tega organa lahko podrobneje seznanili z gibanji osebnih dohodkov v občini in vzroki, ki vplivajo na to. Na petkovi seji predsedstva so se tudi dogovorili, da bo zasedanje sindikalnega plenuma v prvi polovici januarja prihodnjega leta. Na njem bodo obravnavali gospodarjenje v preteklem letu s posebnim poudarkom na zadnjih gospodarskih ukrepih. Razen tega bodo govorili tudi o uresničevanju akcijskih programov občinskega sindikalnega sveta in osnovnih organizacij sindikata. -jk 'iubljanska banka od 1. januarja 1972 na gorenjskem: kranj, radovljica, Jesenice, bled, škofja loka, Železniki, žiri, tržič Sekretar CK ZKS Andrej Marine v tržiškem Peku I Včeraj popoldne se je v triiiki tovarni Peko sestal politični aktiv kolektiva, na nterem so obravnavali naloge ZK v zvezi z notranjepolitičnimi problemi Jugoslavije. Seje se je udeležil tudi sekretar sekretariata CK ZKS (mŽ Andrej Marine, kl je imel .tudi uvodno besedo, f Marine Je na začetku po-yedsd, da Je bilo preteklo le io za ZKJ, ZKS in celotno družbo izredno dinamično, iaj smo bili priča gospodarski nestabilnosti in spremembam političnega sistema, kjer so na prvem mestu spremembe ustave. Posledica tega so bile mednacionalne zaostritve v Jugoslaviji, ki so bile se posebno ostre na Hrvatskem, pojavljale pa so se tudi v ostalih republikjah, zato smo Imeli povsod dosti dela s konsolidacijo razmer. Ko je Marine analiziral »hrvatski problem«, je dejal, da so ti problemi v tej republiki še bolj ostro izbili na dan, vendar se Jih ne da reševati z »metodo pritiska in ulico«. Podobne korenine je po Ma-rinčevih besedah imela tudi S seje skupščine občine Kamnik Graben v navzkrižnem ognju Na nedavni seji občinske skupščine so v »navzkrižnem ognju« z različnimi predlogi razpravljali o odloku o zazidalnem načrtu stanovanjsko poslovne soseske v Kamniku za Graben in del starega centra. O tem so prizadeti stanovalci na tem območju Kamnika razpravljali že leto dni in večkrat seznanili predstavnike občinske skupščine s svojimi pripombami na zazidalni načrt. Na seji občinske skupščine je v imenu stanovalcev Grabna sodeloval dr. in«*. Albert Čebuli, ki je predlagal drugačno rešitev za izpeljavo nove ceste kot arhitekti Ljubljanskega urbanističnega zavoda. »Zakaj naj bj na Grabnu šla nova cesta Čez vrtove, da nam vzame še tisto malo svežega zraka, ki ga imamo,« je deial dr. ing. Čebul j. Vendar odborniki ta predlog niso sprejeli, ker bi sicer nastale težave za stanovalce hiš ob sedanji glavni cesti, ki nimajo varnega izhoda z avtomobili na cesto. Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine, je pove- dal, da so arhitekti in strokovne službe občine upoštevale skoraj vse predloge prizadetih občanov kot npr., da je na Grabnu predvideno preveč novih potov, da je predvideno preveč hiš za rušenje itn. Sporna je ostala le trasa nove ceste in še ta le na dolžini okrog 20 metrov. Odborniki so po živalmi razprav] sprejeli odlok kot ga je predlagal svet za gradbene in komunalne zadeve. Območje zazidave Grabna in dela Starega centra, za katerega je izdelan in sprejet zazidalni načrt, obsega 10,92 ha zemljišča, na katerem je predvideno poleg že obstoječih stanovan jsko-poslovnih objektov še 38 stanovanisko poslovnih objektov, garažna hiša in garaže. V zazidalnem načrtu je predviden prosvet-nokulturni center z dvorano, hotel, avtobusna postaja, tri poslovno trgovske enote, 12 stanovanjskih blokov. 8 vrstnih hiš, garažna hiša s 66 boksi in rezervat za poslovno trgovski in kulturni center. J. Vidlc Nove delavke in milijoni Ni še dolgo, ko je Tovarna usnja Kamnik z lepaki Iskala 50 delavcev in delavk za novi obrat plastične obutve. Zdaj pa ta tovarna išče za zaposlitev še 35 delavk za obrat usnjene konfekcije. Vabijo izučene In priučene krolači-ce ali šivilie in vse, ki bi se rade priučile za delo pri Izdelavi usnjene konfckclj<*. Tci-na usr»?a bn v "'■»nfti konfeVc'le crn*.r\'- Ira a t?čaj I-—"'- Ni -'—Min. /.„i ------1 - m* JLlndustrijl - A1- P^embno ;,,llci ProslaviU Slovesi Plovno zmago varno *° ^P1*11 novo to BradnirT °b^ekt> 2a katerega »nladi I97°ft s,e od,oči,i SP°" »««ničii"i*,Ieta* Tako 80 °odo SIL ao,Boletni cilj, da v Rad^,f,Vodn3° lz obratov rtrSS0?«? ln v Lescah Po U na »stem kraju. dobjudodindvaisctle,ncm ob" je kolekt;UStanovi,vc Podjetja vojno n V tako k°nčal raz- v Podi??' V U>h 22 »et»> ™ in prešp • rcši,i veliko težav industrikJ? polindus«rijske v 2iranosH. P "v °oJ° °rgani' Je veljala . 12 milijonov tega io L , a investicija. Od 73 odstntvktiv moral zbra,i gradnjo • sredstev za nova tm 5nstalacije. Tako okrog c°Varna predstavlja bruto rtrvu° pctino celotnega sc?'i C 7^a' ki so *a d°-objekta n do8raditvijo tega nili tudi S° UspeSno izPo1-pr°gram &Cdcrnle,ni razvojni Po ustanovitvi so se v tovarni vrsto let srečevali z mnogimi težavami. Razdrobljena proizvodnja, pomanjkanje strokovnih kadrov, rezervnih delov, materialov itd. so povzročali mnoge zastoje v proizvodnji. Temu primerni so bili seveda tudi osebni dohodki. Vseeno pa so 1960. leta uresničili prvi investicijski program plctilnice. Od 1960. leta naprej so v Almiri začeli posvečati veliko skrb kvaliteti in oblikovanju izdelkov. Takrat so ustanovili tudi svojo barvarno in začeli opuščati proizvodnjo nogavic. Proizvodnjo nogavic so 1964. leta v celoti opustili, ker je bila proizvodnja modnih pletenin zanimivejša in predvsem donosnejša. Že 1966. leta pa se je Almira začela uvrščati v sam vrh jugoslovanskih proizvajalcev vrhnje trikotaže. Kaj je botrovalo tako skokovitemu razvoju? Odločili so se za programirano proizvodnjo vrhnjih pletenin, izbirali so predvsem kvalitetne materiale, vlagali so precejšnja sredstva v modernizacijo, s katero so dosegli še boljšo kvaliteto, nadalje so proizvodnjo specializirali, močno izboljšali kadrovski sestav zaposlenih, skrbeli za standard zaposlenih in izobraževanje članov kolektiva. Nazadnje pa so z otvoritvijo tovarne uresničili Se zadnji del obsežnega programa. Zadnja leta so imeli namreč v Almiri največ težav zaradi razdrobljenih proizvodnih prostorov. Nadaljnja modernizacija, ki je bila nujna, ni bila mogoča. čeprav vsi lanski poslovni rezultati še niso znani, pa enajstmesečno poslovanje kaže, da so lani za šestkrat povečali bruto dohodek v primerjavi z letom 1963. Za 4,5 krat so povečali količinsko proizvodnjo, za desetkrat so povečali amortizacijska sredstva in za devetkrat čisti dohodek. Poprečni osebni dohodki v 540članskcm kolektivu so lani znašali 1350 dinarjev. Prepričani pa so, da bodo v prihodnje beležili še boljše rezultate, saj ima prav pletilstvo danes še velike možnosti. Morali bodo le slediti zahtevam na trgu. Prav zato nameravajo v prihodnje po- svečati največjo skrb kadrom. Pred sedmimi leti je bilo na primer v Alpini le osem strokovnjakov s srednjo izobrazbo, zdaj jih je že prek 50 s srednjo, višjo in visoko. Naslednja naloga, kl j] nameravajo v prihodnje posvečati nič manjšo pozornost, je družbeni standard zaposlenih. V desetih letih so omogočili 160 članov kolektiva, da so rešili stanovanjski problem. Skratka, na začetku novega poslovnega leta imajo v Almiri v Radovljici prav gotovo veliko boljše pogoje za še uspešnejši start in za nove poslovne uspehe. V novi tovarni v Almiri imajo sedaj tudi več modernih tekočih trakov. Na Filipovo rahlo trkanje so se zadnje duri odprle, partizani so videli, da je vse urejeno, kakor pri kakšni dobri igri. V mraku so opazili Filipovo roko, ki jim je zdaj namignila, da je vstop prost. Vseh pet je utonilo v hiši na levo, kamor jim je pokazal že gospodar. Tam je bila trafika. Filip je ostal zunaj na straži. Gostilničar in trafikant je bil veselo vznemirjen, ko se je potiho pozdravil z mladimi, zagorelimi fanti, ki so dišali po dimu in smoli. Pokazal jim je visoke skladovnice cigaretnih škatlic in tobaka ter tiho rekel: — Zjutraj je prišlo. Nekaj tisoč cigaret in božje travice. Pohitite, čeprav nihče niti r,c sluti, da ste tu! Lahko pa se !c oglasi kar žandar! Potem je bilo slišati samo dihanje in šumenje zavitkov, ki so izginjali v nahrbtnikih. Fantje so vedeli, da morajo hiteti, zato so bili nahrbtniki hitro polni, omara pa prazna. Nato so se s stiskanjem rok toplo zahvaljevali možaku, ki se jim je zdel izredno pogumen. Žandarmerija je bila vendarle le nekaj hiš stran. Na dogovorjeno znamenje pa so začeli razmetavati opravo, polomili so nekaj stolov, strgali sliko s Hitlerjem, zlomili še nekaj druge lesni-ne. Hrup so slišali tudi gostje v pivnici. Zdaj so naglo pobrali nahrbtnike in se že gnetli pri vratih. Medved je v veži še trdo rekel: — Drugič bomo pobrali še vas. V opomin smo vam danes le malo razbili. Četrt ure ne sme nihče iz hiše! Obkoljena je in komur je za življenje, naj tega nikar ne pozabi! spodnesle tri fante. Obležal je Ris, blizu njega ■ Miki in po nekaj korakih še Perun. Iz cevi, ki so bile le nekaj metrov stran, so švigali dolgi, svetli zublji. Tudi vodnik Medved je klecnil, kot bi se spotaknil, vendar se je spet pobral in se po vseh štirih vlekel naprej, Majski pa je še vedno tekel. Z Medvedom sta bežala skupaj, in ko se je vodnik znašel na kolenih, je mimogrede pogledal k njemu. Ker se mu je spet pridružil in bil le nekaj korakov za njim, ni pričakoval kaj hujšega. Tedaj je Medved, ki je že čutil slabost, stisnil skozi zobe: — Ranjen! Majski ga je slišal in videl, ko je klecnil. Vmes je še vedno pokalo, prve rakete so dogo-revale, nove še niso bile zadosti razsvetljene. Filipa ni bilo videti nikjer. Zaradi pokanja je bilo razumljivo, vendar sta nehote iskala pomoč pri njem. Poznal je kraj in razmere. Tedaj se je Majski hitro pognal k Medvedu in izkoristil somrak. Vodnik je že čepel na tleh, zato mu je pomagal sneli in odvreči nahrbtnik, nato mu je še hitro odvzel brzostrelko, ga zgrabil pod pazduho in mu pomagal naprej. Preden so nove rakete spet razsvetlile vrt in breg nad njim, sta utonila za vogalom. Tudi tu bo lahko vsak hip počilo ali pa ju bodo zgrabili, toda sem sta se še lahko umaknila. Krogel tu ni bilo čutiti in tudi nihče ju ni zgrabil. Zajela sta sapo in se vlekla naprej. Prost tovora si je Medved vsaj malo pomagal sam, Majski pa ga je ivan jan • mrtvi ne lažejo! 33 I ■■■■■.......mi ii ■imiMi HiMuiiHiii m Mm%mmmmmmmmmmmmmmmmKmuJtmmammmm Gostilničar je razbijanje, ki je v drugi sobi dvignilo glave radovednim pivcem, gledal z dvojnimi občutki. Vendar pa je že poprej vedel, kaj se bo zgodilo in je še sam pomagal prestaviti to in ono. Temne, z velikimi, toda ne pretežkimi nahrbtniki obložene postave so se spet znašle zunaj ob zidu. Pred odhodom je vsakdo dobil od gospodarja še nekaj prigrizka. Potem so izginili v temo, kjer naj bi jih čakal in varoval Filip. Gostilničar se je zdaj ves vznemirjen in jezen naglo vrnil h gostom in zadihano, napol obupano vzdihnil: — Kaj takega. Ko sem šel ven, so me zgrabili gošarji, da nisem mogel niti zavpiti. Kaj vem, koliko jih je bilo. Veliko, to sem videl. Potem so mi pobrali vse do zadnje cigarete, za zahvalo pa vse skupaj še razbili. Saj ste slišali. Zdaj pa pojdite pogledat, samega me je preveč groza! Gostje so trdi od strahu poslušali gostilničarja, saj je žandarmerija le nekaj skokov stran. — To je pa predrznost, kaj! so občudujoče vzklikali in potem šli pogledat razdejanje. Ven pa ni stopil nihče. — Kaj bomo pa mi kadili? je zanergalo nekaj glasov. Zunaj pa je vodnik Medved šepetaje vprašal: — Je vse v redu? Mislil je na Filipa, čigar imena ni hotel izgovoriti. — Je! se je takoj oglasilo iz teme. Medved se je že prestopil za glasom, ko sta temo pretrgali dve raketi. Blisniii sta navzgor tako naglo, da so fantje komaj še skočili izza hiše. Presenečenje jih je zmedlo. — Hudiča, Nemci! Za menoj! je zavpil vodnik, ki je z glavo odgovarjal za ves potek. Medtem pa sta raketi, ki sta se lepo zapeljali čez vrt za hišo in so se jima potem pridružile še nove, razsvetlili okolico, da je bilo kakor podnevi. Videti je bilo vsak kamen, vsako drevo, še bolj pa bežeče ljudi, oprtane z nahrbtniki. Pokalo pa še ni, kakor da so tisti, ki so spuščali rakete, uživali v njihovem begu. Potem je usekal oster glas: — Halt! Oprtane postave se niso ustavile. To jih je še podžgalo, kajti poziv brez streljanja je pomenil, da jih kanijo dobiti žive ali pa se jih boje. Že je okolico napolnilo streljanje, ki je zaradi tihe noči odmevalo med hribi huje kakor po navadi. Preden so prve rakete zatonile, so krogle že vlekel navzgor, kolikor je mogel. Vedel je, da so ti trenutki odločilni za življenje. In kakor bi odrezal, je streljanje ponehalo. Okoli gostilne je bilo slišati zmešano vpitje. Majski se je z ranjencem rešil iz nevarnega kraja, toda Medved je naglo slabel. Iz rane na nogi je močno krvavel. To bo treba ustaviti, če se bo dalo. Pred seboj sta zagledala obrise starega kozolca. Medved ni mogel več naprej, njegove moči pa so bile preslabe, da bi ga nesel. Bal se je tudi, da mu bo izkrvavel v rokah. Zavlekel ga je h kozolcu, vendar tam nista ostala, skrila sta se v prvi grm. Majski je moral videti rano, če more ranjenca še rešiti. Rana na stegnu je bila grda in obvezal jo je z rutami in kosi blaga, kar je pač imel pri rokah. Spodaj, pri gostilni, so spet streljali. Kaj se je moglo zgoditi? So našli one tri? se je zdaj domislil Majski, ki doslej ni utegnil ugibati, kje so še drugi. Dva je sicer videl pasti, to pa še ni pomenilo, da sta smrtno zadeta. Medved je tudi vlekel na ušesa, toda zaradi rane je bil čudno otopel. Čakala sta, da bi se vse pomirilo. Ko je odjeknil le še kak posamezni strel, je Majski odstopil ranjencu vso obleko, kolikor je le mogel, kajti bila je že jesen. Potem je ugibal, kaj bi bilo bo'je. Ali čakati še na koga izmed onih treh, ali se vrniti z druge strani v vas po pomoč ali pa odriniti čim hitreje proti taborišču? Še bolj kot Majskega so ista vprašanja mučila ranjenega vodnika. Ta je zdaj za silo obvezan, tiho, a zelo prisebno svetoval: — V vas ne hodi! Zaseda tako blizu ni mogla biti naključna! — Tudi jaz sem že pomislil na to, je pritrdil Majski. Toda kaj je z onimi tremi? Bi jih čakala? Medved ni hotel lagati ne sebi ne Majskemu, kajti to bi lahko samo še bolj škodovalo. Ni prvič doživel in videl, kako pade in obleži tisti, ki se ne pobere nikoli več. Zato je z muko iztisnil: — Videl sem jih, kako so padli. Ne verjamem, da je kdo ostal živ! Majski je še ves zbegan od nenadnega dogodka in še posebej v skrbeh za ranjenega vodnika, dojel njegovo misel, zato ga je potem previdno vprašal: — Kako se počutiš? če ti pomagam, bova prišla do bataljona? Vodnik je hotel pokazati voljo, in bil je dolžan poskusiti vse, da bi se rešil. Tu ostati, je pomenilo prepustiti sc zasledovalcem, ki bod zanesljivo, če ne prej, zjutraj gotovo stikali t njima. Majski je nekaj časa ogledoval okolico » vlekel na ušesa, če se kje kaj premika, kaj' zdaj je moral bolj zaupati sluhu. Poskusil1 sta ... Oba sta kmalu videla, kako je, toda Majs> ni hotel odnehati. Zato je to moral storiti MC" ved. Težko je naročal: — Ne bo šlo. Tu me boš moral skriti, sam j pa hitro vrni. Povej komandantu Tigru, kaj * je zgodilo. Raziščite! Tedaj je v bližini spet počilo. Ranjenega vodnika je spravil nazaj v grm, 9 dogovoriJ z njim še o nekaterih stvareh in P°ral nal šibje, da je bilo čim manj sledov. Tu' Majski se je zbal, da ju iščejo. Vodnik ga je, * da bi govoril o nevarnosti, priganjal: — Pojdi že in pazi se! ■ Majski se je odtrgal od grmovja kakor dw in hitel, obložen bolj kot poprej, a le še v s raj ci, v nasprotno smer. Že daleč od Medvedove? skrivališča je legel in nekajkrat ustrelil v srne kjer je računal, da se potikajo Nemci. Potem t naglo skočil drugam in spet večkrat ustrelil ti vasi. Spodaj se je streljanje pomnožilo, on V je še enkrat napolnil puško in v temo oddal * tri strele. Nemci niso mogli biti daleč, to J' ugotovil po njihovem streljanju. Da bi jih del, je skočil spet nekaj korakov naprej in še 1 Medvedove brzostrelke, ki mu jo je odnes6 spustil kratek rafal. A le nekaj nabojev, kajN strelivom je moral varčevati. Nenadoma se je prestrašil. Medved ima safl^ bombo! Zase! Obrnil se je proti hribom. A taborišče je W daleč. Nahrbtnika z dragoceno vsebino pa ni Iio* odvreči. Še tega je bilo strašno malo. Večina f bila izgubljena in zdaj bodo težave še z e°si ničarjem. ' Dobro, da smo mu naredili tak nered! Sie£, se pa res ni mogoče več znajti! O tem ni hot^ več razmišljati, kajti poleg svoje puške je no« še Medvedovo, se pravi komandantovo brzostfe ko. Če dobe vse drugo, orožja Nemci ne smeJ dobiti, že tako so ob tri puške. Komandant bo besen! Kako bom stopil Pr? denj? ga je skrbelo, a je kljub temu hitjl. 0^ lico je slabo poznal, zato je hodil bolj po °". čutku. Večkrat se je razgledoval, če je na pf^f poti in ugotovil da se je dobro usmeril, kajti o gozdu, kjer so se ustavili, je stal star, vd' štor, ki si ga je bil dobro zapomnil. Okolica j bila videti mirna in le malo je bilo verjeti, ^ bi Nemci prišli že tako daleč. , Nenadoma pa je temo in tišino pretrd vzklik: — Halt! Hande hoch! . Še ni izzvenela zadnja beseda, že se je Majs^ kot splašena žival pognal vstran. Toda krog so bile hitrejše. Nekajkrat je počilo in zarezi^ tal je kratek rafal. Spodneslo ga je in zvrnil 5 je pod stezo. Kotalil se je nazaj proti vasi, pr* tja, kjer je bilo najbolj tvegano in vroče. ' ga je rešilo. Proti njemu se je stegnil še f, rafal, ki mu je prav tedaj, ko je padal, zala). le kak centimeter nad glavo. Tudi tisti, ki J streljal, ni mogel imeti mirne roke. Bil je ranjen, toda ne hudo. Krogla ga je S* mo oplazila. Še svojo kožo je komaj reševa* Prav nič ni bil prepričan, da bo živ prišel " taborišča, ranjenega Medveda pa je že skof* pokopal. Pravi čudež bo, če sc bo rešil. Zdaj je potreboval pomoč tudi sam, vend^ orožja ni odložil. Ne svojega ne Medvedovega A ko le ni mogel več, je sredi gozda skril nahrb1' nik in brzostrelko ter zaznamoval kraj. Če ott&, ga ali če ga kje prestrežejo, ne smejo dobi'' vsega! Komaj se je spet nekajkrat prestopil, je ug£ tovil, da bi bila brzostrelka lažja in če bi jo Vr treboval, tudi bolj učinkovita. Zato se je vrnil v zamenjal orožje. V taborišče je prišepal šele prihodnjega dflfj Napol mrtev. Vendar je še povedal, kaj se 1 pripetilo. , . Komandant je bil zelo v skrbeh. Ker se ms. vrnili, kakor je bilo domenjeno, je v doU1) poslal močno patruljo, da bi ugotovila, kaj se ig zgodilo. Da z akcijo ni moglo biti vse v redu, 1 bilo več kot razumljivo. „ V bataljonskem štabu so začeli ugibati, m se jc zataknilo. Pesem bo spet namenjena Selški do Bukovica je majhna vas v Selški dolini. Le šola, cerkev in nekaj trdnih gospodarskih Poslopij je razpostavljenih ob cesti. Na eni od kmetij si je uredil dom tudi znani pevo-vodja, skladatelj — skratka glasbenik — Franc Potočnik. Vsako prosto uro nameni Plasbi. Ni ga bilo težko najti. S fotoreporterjem Francelj-nom sva vstopila v eno od hiš. Klavir, harmonij, kitara, c'tre in magnetofon v prostorni kmečki izbi so povedali, da sva prišla prav. »Popoln samouk sem,« je začel Franc Potočnik. »V nobeno glasbeno šolo nisem hodil in tudi v bližini ni bilo človeka, ki bi me bil uči. še v družini sc pred tem nI nih-*e resneje zanimal za glasbo. mama Je že res rada zapela, oče pa še te žilice ni In»el. Na harmonij sem za-*el lgra«i že pred volno. Dolgo sem ieral le sam. Ve* sem začel vaditi, ko smo imeli ob spremljavi harmonija vaje * cerkvenimi pevci.« Po vojni je zanimanje za Petič po vaseh v Selški do-h'ni naraslo. Fantje so ob večerih urezali prenckatero Podoknico. »Močan zbor smo Imeli takrat. Na vaje so prihajali mrzle in fantie Iz vseh oko-1'šHh vasi. Od«čni glasovi so bili da v zboru. Zato nI čudno, so nas Hudie povsod radi Poslušali. Ve'lko nastopov ""o imeli, žal pa le zbor zaradi raznih nesoglasil kmalu razpadel. Po razpadu *em .treniral' naprej zda i dobro znane Fante s Praprotna. Kar *udlm se da držijo toliko **•» skupaj. Pa Se bodo prepevali, ee bodo imeli toliko VolJe kot doslej. Poslušalcem J* tako petje všeč.« Zd Pmo? aj spet vodite novo sku- »Pred dobrim letom je začel nastopati dekliški sekstet iz Bukovice. Z dekleti, vse so doma iz okoliških vasi, vadim zdaj enkrat tedensko kar pri nas doma, pred nastopi pa še večkrat, če bodo prepevale skunaj, lahko uspejo. Je pa tako, da so dekliški glasovi manj priznani in kaže, da je tudi pri dekletih začetno navdušenje že nekoliko upadlo. Za zbor pa za zda i nri nas nič ne kaže. NI mlajših moških glasov. Eno leto s°m že vadil z mladinskim oktetom, a je zaradi premijhne prizadevnosti razpadel.« Franc Potočnik ie pomagal na noge že precejšnjemu številu zborov in skupin. Se še snominin'c netia bratov Ploško iz Škofje Loke? Tudi te je imel Franc v rokah. Spregovorimo še o komponiranju. »Tudi s tem se moram spoprijemati, sai nam pesmi za različne pri'ožr»osti vedno primanjkuje. Večkrat se zgodi, da hočem nesem hitro .spraviti skupaj' in potem nI dobra. Prevečkrat delam v na-gMci. Zdal iih Imam nanisa-nih že kakih dvajset. Zdi se mi. dn lindie nairafe prisluh nelo .Selški dolini', čeprav je gotovo boliša pesem .čebelnjak'. Zlasti za deVleta bom moral s> kaj napisati. Prav zdal nekaj pripravljam. Pesem bo spet namenjena Selški dolini« Franc tudi pridno kmetuje. Preusmeril se je v rejo živine. Še pred kratkim je imel v hlevu dvanajst glav živine, zdaj jih ima že petindvajset. S tem pa ni malo dela. »Veliko prijetnih ur sem preživel med pevci in nobene mi ni žal. Glasba bo ostala v družini. Sin obiskuje zdaj tretji letnik na akademiji. Sicer pa ugotavljam, da gre petje navzdol. Na radiu imajo vedno prednost popevke. In poglejte primer. Pred kratkim je v Škofji Loki gostoval APZ Tone Tomšič iz Ljubljane. Iz naše hiše nas je bilo na koncertu pet, vseh poslušalcev pa komaj osemdeset. Res majhna udeležba. Pa tako dober zbor. Moram pa povedati, da je okrog nas za pelje še dovolj zanimanja. Na vsaki proslavi v dvorani na Bukovici nastopijo Fantje s Praprotna in obisk je vedno dober.« J. Govekar Franc Ravnikar iz Mlake pri Komendi je že 50 let lončar. Petdeset let mešam iSovico Zraven Lončarske zadruge v Komendi živi in dela Franc Ravnikar, zasebni obrtnik, lončar. Spoznala sva se na dvorišču njegove hiše. kjer so se sončili njegovi lončarski izdelki. Bil je tako nasmejan, domač in že po pr\ih besedah družaben, da sva brez težav zašla v klepet: »Torej konkurirate o:iim prek ceste,« sem se pošalil in s palcem prek ramena pokazal proti Lončarski zadrugi. »Kaj še niste nikdar brali, da je konkurenca vir zdravja za gospodarstvo. Večja konkurenca, nižje cene, boljša kvaliteta,« mi je vrnil milo za dragO. »Ni tako hudo,« je nadaljeval, »Če bi se vsi vaščani ukvarjali z lončarstvom, še ne bi krili vseh potreb tržišča.« »Torej nimate težav s prodajo izdelkov?« »Svoje izdelke prodajam sam na trgu v Kamniku in na Moravškem. Na zalogi nimam ničesar, pa tudi zadruga ima prazna skladišča.« »Je lončarska obrt tradicija vs še družine?« »Bo kar držalo. Tudi oče in stari oče sta bila lončarja. Družinsko tradicijo že nadaljuje sin Franc, ki pa rajSi dela v zadrugi. Sicer pa smo v tej okolici samo še štirje obrtniki, lončarji. Pred vojno Prazniki v smeteh pa so bili v petih vaseh okrog Komende v vsaki hiši lončarji. Razna Izkopavanja vedno znova potrjujejo, da so se s to obrtjo ukvarjali že naši davni predniki. Pred kratktm so v Komendi kopali temelje za neko hišo. V zemlii so dobili 1CKE. Lahovče 64 1 Prodam suhe DRVA. Vo-povlje 13 2 Ugodno prodam dobro dobro ohranjeno SPALNICO. B"nc, Tekstilna 4, Kranj 3 Lgodno prodam MIZARSKO STISKALNICO (7 kozlov z vsemi oblogami). Kranj, škofjeloška cesta 56 4 Prodam PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 30, Šenčur 5 Prodam SPALNICO, ŠTEDILNIK kiipersbusch in električni ŠTEDILNIK na štiri plošče — vse popolnoma novo. Naslov v oglasnem oddelku 6 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Možjanca 7 p -"'-.lanca / / Nja nm 13 lct starega KO-Uragojčana 10, Smled- nik PRAšTčkVCTSt tctlnov 8tare n*, KE- Luže 6 9 Prodai A , Prodam PRAŠIČA za zakol ln pol leta starega BIKA. Ra-kovec Franc, Zg. Duplje 40 Prodam štiri PRAŠIČE, Jeike r>0 60 kg in 160 kg težjega PRAŠIČA za zakol ter nov ŠTEDILNIK gorenje. Škofjeloška cesta 30, Kranj. Prodam kuhinjsko KREDENCO, 8-litrski BOJLER, stenski OBEŠALNIK, MIZO s stoli in POD - linolej. HrC. Tavčarjeva 41. Kranj. Ogled vsak dan od 11. do 18. ure 12 P. n. Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Primskovo, Krašnova 12, Kranj 13 Prodam plemenskega VOLA. Sp. Duplje 72 14 Prodam KRAVO z drugim teletom. Podrcča 23, Kranj 15 Prodam FIAT 600. Visoko 37, Šenčur 16 GOSPODINJSKO POMOČNICO ali dekle za dopoldansko varstvo otrok išče štiričlanska družina. Nudi sobo, hrano in plačilo. Ing. Hočevar, Ljubljana, Rimska cesta 25 17 AMD CERKLJE sprejema prijave za tečaj A, B kategorije in za prvo pomoč do 15. 1. 1972. Prijavite se v trafiki 19 PLESNA ŠOLA nadaljuje s poukom po novem letu v sredo, 5. januarja 1972. Plesni tečaji so v sredo, petek, soboto in nedeljo v delavskem domu v Kranju 20 GLAS Glasilo SZDL za Gorenjsko Trg revolucije 1 64000 KRANJ Naročam .GLAS za leto 1972. Pošiljati začnite takoj. Naročnino poravnam po prejemu položnice. Naročniki, bralci Glasa! 2*n* smo začeli pošiljati vsem naročnikom Glasa stenske kole-<*arje za leto 1972 z 12 barvnimi slikami. kažite ga vašim prijateljem in znancem. MpOfO^ počijo na Glas ali jim ga naročite kar vi po pntoMi^Jjg \* ki postanejo naročniki Glasa do konca januarja, dobijo brez-P»*no koledar za leto 1972. Mladi zdravnici JELKI KA DUNC-REP1C iz Sr. vasi pri Šenčurju Čestitajo ob uspešno končanem študiju na medicinski fakulteti mož Ivo in starši Uranič, Kadunc, Rcpič MARKLJU VALENTINU iz Kranja, Staneta Žagarja 34 čestitajo za 80-letnico domači in mu želijo še mnogo zdravih let 21 kino" Kranj CENTER 5. januarja nemški barv. film LJUBIM VSE ŽENSKE ob 16., 18. in 20. uri 6. januarja franc. barv. film NICOLAS PHILIBERT V VOJNI IN LJUBEZNI ob 15.30, amer. barv. film LETALIŠČE ob 17.30 in 20. uri 7. januarja nemški barv. film LJUBIM VSE ŽENSKE ob 15.30, amer. barv. film LETALIŠČE ob 17.30 in 20. uri Kranj STORŽIC 5. januarja franc. barv. film ZAČETNICA NA PLOČNIKU ob 16., 18. in 20. uri 6. januarja franc. barv. film ZAČETNICA NA PLOČNIKU ob 16., 18. in 20. uri 7. januarja frar.c. barv. lil m ZAČETNICA NA PLOČNIKU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 5. januarja premiera mehiš. barv. CS filma VELIKI UPOR ob 18. in 20. url 6. januarja mehiški barv. CS film VELIKI UPOR ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 5. januarja premiera amer. barv filma SMEŠNO DEKLE ob 17. in 19.30 6. januarja amer. barv. film SMEŠNO DEKLE ob 17. in 19.30 Radovljica 5. januarja amer. film NEKATERI SO ZA VROČE ob 18. uri, angl. barv. iflm DOKTOR V NEPRILIKI ob 20. uri 6. januarja angl. barv. film DOKTOR V NEPRILIKI ob 20. uri, amer. barv. Iilm VENEC POPKOV ob 18. uri 7. januarja amer. film NEKATERI SO ZA VROČE ob 20. uri Jesenice RADIO 5. januarja italij. barv. film DRAGO BOM PRODAL SVO-JO KOŽO 6. januarja itali j.-amer. barv. CS Iilm PETERICA ZA PEKEL 7. januarja amer.-angl. bar film PREKLETA SREČA Jesenice PLAVŽ 5. januarja Italij.-amer. barv. C S Iilm PETERICA ZA PEKEL 6. januarja amer. barv. film CRNI ŠERIF 7. januarja amer. barv. film CRNI ŠERIF Dovje Mojstrana 5. januarja amer. barv. film POZNO JE ZA HEROJE Kranjska gora 6. januarja italij. barv. film DRAGO BOM PRODAL SVOJO KOŽO Javornik Delavski dom 5. januarja amer. barv. Iilm CRNI SER1F Škofja Loka SORA 5. januarja amer. barv. film LJUBEZEN ČAROVNICE ob 18. in 20. uri 6 januarja itali j.-španski barvni iilm VOLK SI ERA BLANKE ob 20. uri 7. januarja italij .-španski barvni film VOLK SI ERA BLANKE ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 5. januarja amer. barv. film NAPAČNI STREL ob 20. uri 7. januarja amer. barv. film LJUBEZEN ČAROVNICE ob 20. uri Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista-Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči-ne. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135 — Telefoni: redukcija 21-835 21-860; uprava lista, ma looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna It din, cena za eno številke 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 0o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo Dalmacija vino Split filiala Ljubljana Dvofakova 12 razpisuje prosto delovno mesto poslovodje za prodajalno v Kranju. Pogoj za sprejem je, da je kandidat kvalificiran gostinski ali trgovski delavec. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Kandidati naj se zglasijo osebno v poslovnih prostorih podjetja v Ljubljani Dvofakova 12. Borec : Novo mesto 2:6 V nadaljevanju tekmovanja v slovenski šahovski ligi so Kranjčani spet izgubili. Posamezni rezultati: Matjašič : Pelko 0:1, Djordjevič : Spo- rar 0:1, Vojičič : Istcnič 1:0, Podgornik : Milic 0:1, Jovič : Sitar remi, Gavrič : Udir 0:1, Pire : Istenič remi, D. štagar : Poredoš 0:1. F. š. Dve pregledni tekmi kianjskih skakalcev Med novoletnimi prazniki so imeli mladi kranjski skakalci dve pregledni tekmovanji na 25-metrski skakalnici v Besnici, kjer bo 13. februarja slovensko prvenstvo za pionirje. Na prvi tekmi je bil pri pionirjih naslednji vrstni red: 1. Belančič, 2. Zelnik, 3. Jenko, pri mlajših mladincih pa 1. Košir, 2. Cimžar, 3. Zi-herl. Na drugi tekmi je bil pri starejših pionirjih naslednji vrstni red: 1. J. Galjot, 2. Belančič, 3. Zelnik; mlajši pionirji 1. E. Galjot, 2. šink, 3. Bešter; mlajši mladinci: 1. Cimžar, 2. Ziherl, 3. Košir. J. J. Trčenje v ovinku Na cesti drugega reda na Visokem je v nedeljo, 2. januarja, dopoldne voznik avtobusa Ivan Lombar vozil od Kranja proti Jezerskem. V nepreglednem ovinku se je srečal z osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Janez Flandcr s Hriba pri Preddvoru. Na ozki in poledeneli cesti sta vozili trčili. V nesreči so bili voznik Flandcr in sopotnika Marjan Luznar in Vera Zaje, oba iz Ljubljane, huje ranjeni in so jih prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na vozilih je za 20.000 din škode. Eksplozija peči V petek, 31. decembra, lani je okoli 20. ure v gostilni Rot na Boh. Bell eksplodirala plinska peč. Pol ure pred eksplozijo je gostilničar Martin Simončič v posebni gostinski sobi prižgal plinsko peč italijanske izdelave. Okoli 20. ure pa so v sobo prišli gostje Franc Drol ter Martin in Cilka Bernard, vsi s Kup-ljenika. Za njim je vstopil s prižgano cigareto še gostilničar. Takoj nato je iz peči bruhnil plamen, ki mu je sledila eksplozija. Gostilničarja in vse tri goste so z opeklinami in znaki zastrupitve z ogljikovim monoksidom prepeljali v jeseniško bolnišnico. Mirni prazniki Letošnji novoletni prazniki so minili brez večjih prometnih nesreč in brez večjih zastojev v prometu, vsaj za gorenjske ceste to velja. Med prazniki se je pripetila samo ena prometna nesreča. Zadnji dan praznikov, to je v ponedeljek, 3. januarja, je bil promet zelo gost zaradi vračajočih se izletnikov predvsem z Gorenjske proti Ljubljani. Na večjih klancih je sicer kolona avtomobilov zastajala, vendar pa so vozniki upoštevali spolzko cesto in gost promet, tako da se ni pripetila nobena prometna nesreča. Kranjski gasilci so med prazniki izvlekli cevi samo enkrat. V ponedeljek, 3. januarja, se je vnelo v nekem dimniku v Stražišču, vendar večje škode ni bilo. Med prazniki so gasilci imeli največ dela z vleko avtomobilov, ki so obtičali v snegu ali pa so bili zaradi manjših karambolov nesposobni za vožnjo. V kranjski bolnišnici za porodništvo in ginekologijo je prvega dne novega leta prvič zajokalo pet novorojenčkov, med njimi en deček in štiri deklice. V prvih petih minutah novega leta se je rodila deklica, težka 2550 g in 50 cm dolga. Srečna mamica je Majda Dobovšek iz Vogclj pri Šenčurju. SOJKL Urajvj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov potrebuje večje število delavcev v starosti od 18 do 35 let za delo v proizvodnih delovnih enotah Nudimo: OD v višini od 120.000 do 200.000 SD možnost napredovanja organizirano uvajanje in usposobitev Možnost zaposlitve takoj! Delo v treh izmenah. Zaželena zaključena osemletka. Prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati z odsluženim vojaškim rokoi*a» Podjetje krije stroške pj \,Va& na delo in iz dela v višini nad 24 N din. Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja najkasneje do vštetega 12. januarja 1972. Spolzka cesta je bila kriva za marsikateri karambol. Tole sliko, na kateri sta dva avtofl'' bila trčila na cesti v Bitnjah, smo posneli v tednu pred novim letom. Trčenje ni bilo tako do, vendar pa je odtrgalo prtljažnik z dvema gospodinjskima strojema. Eden od nj*J* menda je bil štedilnik, je zletel na prednji sedež drugega avtomobila. Na srečo brez huj$" posledic. — Foto: F. Perdan Zahvala Ob smrti naše ljubljene mame, sestre in stare mame Katarine Bodiaj smo hvaležni vsem za darovano cvetje, vence, izrečeno sožalje in vsem tistim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Sosedom, posebno Tomšetovim sc zahvaljujemo za pomoč. Posebna hvala dr. Žiliču in gospodu župniku ter pevcem. Žalujoči: otroci z družinami in drugo sorodstvo Radovljica, Ljubljana, Pristava, Kranj, Blejska Dobrava, Tržič, Miinchen, 1. januarja 1972 Zahvala Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta Janeza Gartnerja Torkarjevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom in znancem za darovano cvetje, vence in izrečena sožalja. še posebno se zahvaljujemo sosedovim za pomoč, gospodu župniku, kolektivu Iskra Železniki, osebju Dijaškega doma Kranj. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena, sinovi, hčerke, zeti, snahe, vnuki in drugo sorodstvo Torka, 25. decembra 1971 Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta Terezija Odar Odrova mama Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 6. januarja, ob 1J.30 iz mrliške vežice v Kranju na pokopališče. žalujoči: hčerka Marija z družino, snaha, vnuki in vnukinje z Kranj, 4. januarja 1972 družinami ter drugo sorodstvo Po stezah partizanske Jelovice Najbolj množična zimsko športna prireditev S V soboto in nedeljo se bodo v Dražgošah in drugih krajih Gorenjske že petnajstlč vrstile zimske športne prireditve poti »fcupnim imenom Po stezah partizanske Jelovice. S posebno-8lmi letošnjih tekmovanj, ki bodo prav ob 30-letnici legendar-dražgoskg bitke, so prireditelji seznanili novinarje y na tiskovni konferenci v klubu poslancev v Ljubljani. y Primerjavi s prejšnjimi leti bo letošnja prireditev manJ komemorativnega znanja in bo dan večji pouda- rek jubileju — praznovanju 30-Ietnice bitke. Poleg tega bodo vsa področna tekmovanja že v soboto, 8. januarja. Bohinj in Kranjska gora 52KAL V|TRANC COUPE D> EUROPE '72 KR^SKA V znamenju FIS obra£an a gora in BonmJ s,a pripravljena na letošnji prvi gah V a,Pskin disciplinah in tekih. Na standardnih pro-»vet na.Vitrancu se bodo najboljši veleslalomisti in slalomisti Prvič esv m Jutri enajstič pomerili za pokal VItranca in Tekanj23 *°^ke v na novo ustanovljenem evropskem pokalu. sm,.x> Dodo v četrtek in petek že osemnajstič zarezali tekaško Ob 1,8 TlSA Prireditvl- Praz n!*13 Pr,rediteljema je zagodlo vreme, saj je za novoletne prj ke nasulo kar precej snega, tako da imajo precej dela liene av' Pr°8- Upamo, da bodo jutri vse proge priprav- rlj^L^j^Jskl gori je že zbrana vsa smetana evropskih, ame-2a g. in kanadskih alpskih tekmovalcev, ki se bodo borili Da J"* boljšo uvrstitev v evropskem pokalu in za FIS točke. da ° Prireditev res na svetovni ravni, kažejo že podatki, tUro° Arr,erikanci in Kanadčani ter Švedi poslali prvo garni-r°Ps'kIWedleni ko je v italijanski reprezentanci vodilni v ev-* He t"* P°kam Schmalcl, Norvežani so s Tschudijcm, Nemci cozi ° mi,lerJem, Poljaki z Bachledo, Španci z Garcio, Fran-B0n^a * Augertom in zmagovalcem lanskoletnega slaloma ki pa*,' **ed 80 tekmovalci bodo na startu tudi Jugoslovani, ia u. maJo v močni mednarodni konkurenci lepe možnosti v ' in da si prismučajo olimpijske norme in FIS točke e^opskem pokalu. —■ Av f°!,,nlu hodo merili svoje moči tekači iz devetih držav srn l » Bo,KarlJe, CSSR, Italije, Madžarske, SZ, Španije, hinja , Ju8°slavije. Med letošnjo elito bo spet ljubljenec Bo-(ZR\\ " ^nagovalec zadnjih dveh prireditev Walter Demel tekmo , odlični ruski, bolgarski, italijanski in avstrijski mamili cl" ^_tl hodo poskušali, da ogrozijo primat nepre- AM h!?* V Bohinlu - DemIa-na jp/00*™^ uspel hac trlck, bomo videli v četrtek, ko so tlarodn U 55° tek* *lanov hi mladincev. Med vso to med-v BohhiidruŠC,no PB 8e bodo tako kot v Kranjski gori tudi SappCp *u 23 čhn boljšo uvrstitev in za olimpijske norme za najvei HPOtegovaH tudl JugosIovani- Tokrat strokovnjaki Al°lza v akuJejo od Gorjana Pavla Kalana in od Ratečana »erštajna in Janeza Mlinarja. sPored tekmovanja: KRANJSKA GORA: »reda ob llij prvI tek veleslalom ietrtek drUgl veIesIa,om ob I5'30 -prvi ^k slalom Ur» drugi tek slalom Bohinj. četrtek ob in*Uri štart mladincev na 10 km w. uri štart članov na 15 km Petek ob ivi i, ob 9*i< !tart Stafet mladincev na 3 X 5 km " Start štafet članov na 3 X 10 km Tu posebnosti ni. Kot prejšnja leta se bodo sankači zbrali v Selcah, mladi tekači na Lancovem, skakalci v Poljanah in Kropi ter alpski smučarji na nočnem slalomu v Železnikih. V Dražgošah bo v soboto le VIII. republiško prvenstvo v biatlonu in tekmovanje za jugoslovanski smučarski me-morialni pokal, ki ga je lani osvojila ekipa Slovenije. Poleg Dražgoš se v jugoslovanski smučarski memorialr.i pokal štejejo še tekmovanja: »Memorial 26 zmrznjenih partizanov« v Mrkpolju, »Igman-ski marš« in »Mavrovski me-morial«. Pokrovitelj nad vsemi tekmovanji za pokal je zvezni sekretar za narodno obrambo, general armade Nikola Ljubičič. Sodelovale bodo ekipe vseh republik in pokrajine Vojvodine. Velika želja prirediteljev, da bi bilo tekmovanje v biatlonu mednarodno, se tudi letos ni izpolnila. Jugoslavija še vedno ni članica mednarodne zveze za biatlon, velike težave pa so tudi I orožjem. Obstaja še majhno upanje, da bo na tekmah v Bohinju nastopilo nekaj reprezentantov CSSR v biatlonu in bi ti v soboto tekmovali v Dražgošah. Spominske prireditve sc bodo začele v nedeljo ob pol devetih pred osnovno šolo v Dražgošah. Pri osnovni šoli bo tudi start in cilj vseh tek movanj. Poleg petih prog različnih dolžin so letos pripravili še tretje strelišče. V smučarskih tekih bodo tekmovanja posameznikov in patrulj športnih ter družbenih organizacij, patrulj v okviru odprtega prvenstva ljubljanske armadne oblasti, patrulj partizanskih enot Slovenije in veteranov. Na tekmovanju za odprto prvenstvo enot ljubljanske armadne oblasti bodo sodelovale erote iz Bohinjske Bele, Tolmina, Škofje Loke, Maribora in drugih krajev. Po be- D. 11 amer Po stezah partizanske Jelovice Športni spored Po stezah partizanske Jelovice v letu 1972, ob 30. obletnici dražgoške bitke in 15. obletnici prirejanja množičnih tekmovanj v spomin na ta dogodek. Sobota, 8. januarja SELCA: ob 8. uri — meddruštveno tekmovanje s tekmovalnimi sanmi za starejše člane, članice, mladince in mladinke LANCOVO: ob 9. uri — tekmovanje učencev in učenk gorenjskih osnovnih in srednjih šol v smučarskih tekih in veleslalomu POLJANE: ob 10. uri — meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih za mlajše in starejše pionirje na 15- in 30-metrski skakalnici KROPA: ob 13. uri — meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih za mlajše in starejše mladince ter člane na 40-metrski skakalnici ŽELEZNIKI: ob 18. uri — medruštveni nočni slalom za člane, članice, starejše mladince in mladinke Nedelja, 9. januarja DRAžGOSE: ob 8.30 zbor vseh udeležencev tekmovanj, preživelih borcev, svojcev padlih žrtev, gostov in vaščanov pred osnovno šolo. Otvoritev in svečani del proslave ob 30-obletnici dražgoške bitke in 15 obletnice tekmovanj Po stezah partizanske Jelovice. Po končani proslavi: —smučarsko patruljno tekmovanje za prvenstvo enot SLO (teritorialne enote) Slovenije, — odprto smučarsko prvenstvo v patruljnih tekih ljubljanske armadne oblasti z udeležbo Zagreba, Sarajeva, Skopja itd., — smučarska patrolna tekmovanja športnih in družbenih organizacij Slovenije, — smučarsko patruljno tekmovanje ekip iz naših republik (Slovenije, BiH, Hrvatske, Srbije, Makedonije in drugih), — solo teki Članic, starejših in mlajših mladink in — solo teki veteranov: od 45 do 50 ter nad 50 let starosti. sedah majorja Petra Djordje-viča starešine kažejo za šport premalo razumevanja. Zato naj bi bilo letošnje tekmovanje nekaka zasnova prvenstva JLA v smučanju in vzpodbuda starešinam za delo v bodoče. O tekmovanju partizanski enot je spregovoril zastopnik štaba za splošni ljudAi odbor Jože švi;vij. v Dražgošah bodo sodelovale osemčlanske patrulje iz vse Slovenije —• razen Primorske. Tekmovalci bodo morali osem kilometrov preteči s smučmi, dva kilometra brez njih (s smučmi na ramah), poleg lepi pa bo za uspeh odločilna tudi orientacija in streljanje. Ce katera od patrulj ne bi zadela nobene prsne tarče, bo diskvalificirana. Po pričakovar ju naj bi tekmovalo trinajst ekip. Po dosedanjih prijavah kaže, da bo letošnja prireditev še bolj množična. Dosedanjim 10.000 tekmovalcem se bo pridružilo še vsaj 1000 novih. Pokroviteljstvo nad letošnjim tekmovanjem so prevzeli: gorenjske občine, odbor SRS za splošni ljudski odpor, Jelovica iz škofje Loke in Plamen iz Krope. J. Govckar Nova sankaška proga v Sori Člani sankaške sekcije TVD Partizan Sora so te dni zaključili obsežna dela na novi sankaški progi. Po načrtih bi proga sicer morala biti nared že do prvega snega, toda izredno težaven skalnat teren jim je prekrižal načrte. Celotno progo so morali izravnati z buldožerjem, člani sekcije so opravili nad 1000 ur prostovoljnega dela, z denarjem pa jim je pomagala ObZTK Ljubljana-šiška. Polumctna proga je speljana po strminah Brsnika nad vasjo Sora ter je dolga 700 metrov s 14 odstotnim padcem in 13 zavoji, člani tehnične komisije Sankaške zveze Slovenije so že opravili pregled proge, s katero so zadovoljni. Imeli so pripombe le glede varnosti nastopajočih na hitri progi. -fr Šah Na vrhu Požar in Lazar Neresnost v tekmovanju za pridobitev II. šahovske kategorije v Kranju se nadaljuje. Rezultati: Vidali : Marko 0:1, Rabič : Nadižar 1:0, Požar : Marko 1:0, Rabič : Vidali 0:1, Po 10. kolu sta v vodstvu Požar in Lazar, ki imata po 9 točk. ' F. S. CLrAS SREDA — 5. JANUARJA 1972 V imenu delegacije In vseh delovnih ljudi in občanov kranjske občine je tovarišu Titu izrekel novoletna voščila tov. Stane Mihalič, sekretar organizacije ZK v Iskri. — Foto: F. Perdan Delegacija je Izročila tovarišu Titu in njegovi soprogi Jovanki spominska darila. — Foto: F. Perdan Kranjski kolektivi Titu za novo leto (Nadalj. s 1. strani) Tovariš Tito je z zadovoljstvom sprejel dobre želje, ki mu jih je prinesla delegacija. V odgovoru vo?či'a je dejal, da ga veseli, da lahko predstavnikom delovnih kolektivov Kranja, kot enega glavnih industrijskih centrov Slovenije, prek njih pa vsem delovnim ljudem naše domovine zaželi srečno novo leto. želi in upa, Je dejal tovariš Tito, da bi bilo prihajajoče leto bolj srečno kot minulo, predvsem da bi Imeli manj težav, s katerimi smo se ubadali in kl so v veliki meri subjektivnega značaja. Te težave so nas v mnogočem ovirale, da nismo dosegli še večiih uspehov. Uspehe smo seveda imeli, saj je narasla proizvodnja za 10%, produktivnost za okoli 5% Ud. Naloga zveze komunistov in delavskega razreda v novem letu bo, da uredijo nekatere politične zadeve, da bi se vsi narodi razvijali svobodno in enakopravno v skunnostl jugoslovanskih narodov. Po izmenianih voščilih so člani deleča''* I« izročili tovariša predsedniku In njegovi soprogi novoletna darila. Tovarišu Titu so dali Iskrino kombi garnituro ročnega orodja in gorenjsko cedro, tovarišici Jovanki pa knjigo o Ikebani — o aranžiranju cvetja na japonski način in namizni prt iz klekljanih čipk. Po uvodnem delu je tovariš Tito povabil svoje goste 1 lovski salon, kjer je stekel prisrčen in sproščen pogo-vor. Tito je bil zelo dobro razpoložen. Med drugim je < veseljem ustregel nekaterim članom delegacije, ki so ga prosili, da se podpiše v barvno monografijo o Titu, ki sO jo prinesli nalašč za to s seboj, čas je hitro potekal i« vodja protokola je dal diskre-ten znak za zaključek pogovora. Tovariš Tito je to op«' zil in ko so vsi vstali, da hi se poslovili, je dejal: »Ampalf priganja vas on (šef protokola) ne jaz.« Sledil je pri' srčen stisk rok, na koncu p* še skupinski posnetek v spre-jemnicl — članom delegacije za spomin. Tovariš Tito Je sllvestroval v Ljubljani v delovnem kolektivu Tovarne dekorativnih tkanin, po polnoči pa je obiskal še dom JusosIovan.sk« ljudske armade, kjer se Je V veselem razpoloženju zadržal skorji pno uro. Tovariš Tito je s soorogO .Tov.nnko ostal v Sloveniji ŠC do nedelfo. nato pa je odpotoval z leta'om na Brione« kl^r bo preživel del z'-^kega oddiha. T. M. [ Na podlagi Pravilnika o podeljevanju občinskega Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda, žirija za podeljevanje priznanj pri Občinski konferenci SZDL Radovljica objavlja, da je odprt rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF v letu 1972. Ob 30-letnici OF bodo podeljena Priznanja OF zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Predlog za podelitev lahko podajo organizacije SZDL, druge družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti in njihovi organi ter posamezniki. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke ir. obširno utemeljitev razlogov in pogojev, zaradi katerih naj predlagani kandidat sprejme Priznanje OF. Zadnji rok za prijavo je 30. januar 1972. Kasneje podanih predlogov žirija ni dolžna upoštevati. Predloge sprejema žirija za podelitev Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Radovljica. ŽIRIJA ZA PODELITEV PRIZNANJ OF PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL RADOVLJICA V lovski sobi je stekel piisrčm ii, sproščen pogovor. — Foto F. Perdan