' .J /V£iČA/CAJTE TATOV ODLOČITE SE ZA: m P AUTO ALARM -CENTRALNO ZAKLEPANJE -ORIG. ELEKTRIČNI POMIK STEKEL -DALJINSKO CENTRALNO ZAKLEPANJE (A4, A6, BRAVO, BRAVA, MONDEO) AVTODELI -AVTOELEKTRIKA RIMSKE TOPLICE Tel.: (063) 736-118 VELIKA PRODAJNA AKCIJA od 29.2. -14.3.96 avtoradio BLAUPUNKT MILANO RCR45 (avtoreverse, 4 izhodi, RDS, snemljiva plošča, loudness) soofUDOs^m/ KUPITE: mobitel DELTA že za 165.000 SIT+p.d. FORTE že za 115.900 SIT+p.d. ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o., 61411 Izlake Izlake 40 tel.: 0601 73 696 fax: 0601 74 024 Zagorje ob Savi Blagajna IZLAKE odprto 7.30-14.30 73-696 sobota ZAGORIE odprto 7.30-14.30 64-058 sobota 8.00-11.00 DOL odprto 6.00-14.00 41-016 sobota Spoštovani UPOKOJENCI, obveščamo vas, da lahko prejemate POKOJNINO preko HRANILNO KREDITNE SLUŽBE. PRINESITE LE ZADNJE OBVESTILO SPIZ-a O PREJEMU POKOJNINE, OSTALO UREDIMO Ml. Na vašo željo vam lahko uredimo prejem pokojnine na - tekoči račun ali - hranilno knjižico. VAŠE PREDNOSTI: - Denar laho dvignete TAKOJ na izplačilni dan oz. kadarkoli boste denar rabili. Na pismonošo vam ne bo treba čakati. - V primeru, da vsega denarja ne potrebujete naenkrat, ga lahko VEŽETE in s tem povečate njegovo realno vrednost. - Denar se vam OBRESTUJE ob dnevu nakazila dalje. Nudimo vam POSEBNE UGODNOSTI: V vseh trgovinah KZ IZLAKE lahko plačate s hranilno knjižico HRANILNO KREDITNE SLUŽBE. Pri nakupu nad vrednostjo 5.000 sit vam nudimo POPUST v višini 4% od vrednosti nakupa. DVIGATE LAHKO na vseh poštah v Zasavju, vseh HKS- ih v Sloveniji in Slovenski zadružni kmetijski banki. VESELILO NAS BO, ČE NAM IZKAŽETE VAŠE ZAUPANJE! ».turnim. timnm. aukmi I VVIND0VVS 95 SLOVENSKI WIND0WS 95 UPDATE SLOVENSKI W0RDF0RWIND0WS 95 SLOVENSKI W0RD F0R WIND0WS 95 UPDATE SLOVENSKI EXCEL F0R WIND0WS 95 SLOVENSKI EXCEL F0R VVINDOVVS 95 UPDATE SLOVENSKI PROJECT FOR VVINDOVVS 95 ANGLEŠKI PROJECT FOR VVINDOVVS 95 UPDATE ANGLEŠKI P0VVERP0INT FOR VVINDOVVS 95 ANGLEŠKI P0VVERP0NT FOR VVINDOVVS 95 UPDATE ANGLEŠKI MS PLUS! FOR VVINDOVVS 96 ANGLEŠKI 43.200 24.080 74.760 23.240 74.760 23.240 106.400 33.600 75.040 23.240 10.640 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje pc 4860X4/100 VLB Hi.....lil* SMO VAM VSAK DAN sisStitlsiiOsi mr PC 4860X4/120 PCI PC PENTIUM 75 PCI PC PENTIUM 90 PCI PC PENTIUM 100 PCI PC PENTIUM 120 PCI PC PENTIUM 133 PCI 127.200 134.900 136.500 178.100 197.100 202.600 214.700 250.000 v.;.;.;, v. v; v. :::::::::: / 1 • UVODNIK • Brezposelnost marsikoga prisili v delo, ki ga sicer ne bi opravljal. Tako se pojavljajo razne ponudbe po akviziterjih in nekateri si rečejo, da bodo pač poskusili - zaslužiti kak tolar tako, da bodo v nedeljo, pa ravno ob času kosila, zmotili družinsko ozračje in razlagali, kako je skoraj neizogibno, da družina kupi to ali ono medicinsko, kuharsko,... bukvo. Nekateri na tak način prodajajo tudi brinjevec in to na zelo "prefrigan" način. Preberite v kolumni. V pogovoru smo tokrat nasproti postavili bivšo in sedanjega predsednika trboveljskih social demokratov. Da boste sami presodili, kdo ima bolj prav. Novic in zanimivih tem res ne manjka, le čas si morate vzeti in se lotiti branja. Pa lepo se imejte. NASLOVNICA: 2 avtomobila tejma foto: Joie Raminfer jr. oblikovanje: Slavko 6arantini Zmanjkuje prostora Proetcontra: SDS Trbovlje Hloralkalna elektroliza THI Podatki o pokojninah Filmske novice Takoj se dajo dol Sneg m blato ITlorilca iz Radeč Janez Drnovšek® moja resnica KOLEDAR DOGAJANJ 20. februarja - Pust, pust, širokih ust - letos jih je na pustni dan bolj kot ne zaprl, saj večjih prireditev v torek ni. Le malčki se našemljeni veselijo v vrtcih, na vrata pa maškare, vsaj mestne, ne zvonijo več. 21. februarja - Počitnice so in šolarji jih preživljajo, kot pač finančno zmorejo njihovi starši. Smučarija je bila in je še drag šport. Prav nič poceni niso zimski užitki v tujiniali v domačih smučarskih centrih, vendar jih nekateri še zmorejo. Drugi pa se zadovoljijo s tem, kar ponujajo okoliška smučišča- letos zavoljo obilice snega tudi polna. A nekaterim so tudi ta predraga, zato si šolarji v prostem času pomagajo na primer s kratkočasenjem v Domu Svobode, z dnevnimi družinskimi izleti, ali paz najcenejšim - ves teden so doma. 22. februarja - Iz toplarniškega dimnika se kadi in v spodnjih Trbovljah spet smrdi po sajah. Inšpekcije za okolje zahtevajo meritve rezervnih kotlov, zato je treba pokuriti 450 ton premoga. Na srečo občutljivih nosov, ki zaznajo dim, le en teden. 23. februarja - V Domu Svobode se predstavijo vse sekcije kulturnega društva Svoboda. Uradno objavijo, da pričenjajo boj za obnovo doma, ki jim v kulturnih prizadevanjih in zadovoljevanju kulturnih užitkov daje streho nad glavo. Že precej preperelo. 24. februarja - Najbrž je tega dne le redkokaj bolj odmevno od bronaste medalje slalomistke Urše Hrovat. 25. februarja - Sončen zimski dan, ko je greh poležavati doma. V hribih sonce greje planince, izletnike in smučarje, vsi pa prav tako, kot listi doma, izvejo, daje Jure Košir odstopil. Le da so doma vsi jezni in nervozni, v hribih pa hitro potolaženi. 26. februarja - Pouk seje pričel, prav tako so polno zasedena tudi delovna mesta v podjetjih. Dopusti so mimo in spet se bodo vsi oglašali na telefon. Tega smo najbolj veseli novinarji, ki smo prejšnji teden poslušali samo: "Ga ni, je na dopustu, pride v ponedeljek." Mateja Grošelj ....... ............ JjUhja-CA------o--o....... ......... - - . .. v , ::::. . . . Prancj Kadunc. Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik. Jože Ranzinger ml. (»lavni urednik: Jure Nagode. Odgovorna uredi.iva: latjana Polanc. Tehnični urednik: Slavko (fnrnntini. Uredniški odbor: Anita Cesar (Društveno. Upokojenska). Jaša Drnovšek iZdrav duhj, Rado I ek* 10||!!:S^||i!||!i!||||||!!!!|i||||||§||l!||S!!!|!!!l!l||!!|§!!!!!!|||||64|||ii AilMAirad.ao. (tel.:061 125-07-45:tirx: Q(Š:JŽ: Broopsko lete rasrtva nMNtve "Varovati okolje, ohranjati naravo, ni misticizem ali le poezija. Moralno se moramo zavedati svojih dolžnosti do prihodnjih rodov," je bila vodilna nit ob zaključku Evropskega leta varstva narave (ELVN) 1995. Na pobudo Sveta Evrope se ELVN odvija v 42 evropskih državah, ob sodelovanju 690 milijonov Evropejcev. Na tej celini ni sodelovalo le deset milijonov prebivalcev Srbije in Bosne. Zaključek ELVN v Sloveniji je bil 20. februarja v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Daje zanimanjeza okolje v Sloveniji veliko, so pokazali tudi številni udeleženci, ki so se udeležili zaključka ELVN. Slavnostni govorniki tega dne so bili predsednik Milan Kučan, minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, predsednik slovenskega organizacijskega komiteja za ELVN mag. Radovan Tavzes in predsednik organizacijskega komiteja za ELVN pri Svetu Evrope profesorMario Pavan. Nazaključnem večeru so si obiskovalci ogledali film "Od kod so vse te rož'ce". Koncept filma je zasnovan tako, da seznanja s posebnostmi slovenske narave. Za bogat kulturni večer je poskrbel komorni kvartet Enzo Fabiani. Po končanem uradnem delu prireditve so si obiskovalci lahko ogledali zvočno filmsko delo avtorja AndrejaZdraviča, z naslovom Skrivnosti Soče. Med udeleženci zaključka so bili tudi člani ekoloških društev iz Zasavja, Predsednik društva EKOS Trbovlje Aleš Matko je ob tem poudaril, kako so v sklopu Evropskega leta varstva narave tudi v Zasavju marsikaj postorili. Med drugim so februaija lani organizirali ekološki seminar za srednješolce na tematiko Škocjanski zatok, ekološka obalna služba, problematika onesnaženih voda, naravni parki. Prav tako so organizirali delavnico za srednješolce ob svetovnem dnevu Zemlje. Pripravili so štiri številke infonnati vnegabiltena Okolje Zasavja, sodelovali pri projektu Agenda 21 zaSlovenijo terse udeležili strokovne ekskurzije v Avstriji. Navezali so tudi prve stike z okoljevarstveno organizacijo Greenpeace in z njo pripravili multimedij sko projekcijo o Atomu - pretresljivemu pogledu na svet. Ob koncu leta so se s SEG-ont udeležili tudi mednarodne ekološke konference v Freiburgu. Pregled dejavnosti in dogodkov ob koncu Evropskega leta varstva narave potijuje raznovrstnost. Pestrost zamisli seje pokazala že prijavnem razpisu ob začetku leta 1995. Takega mnenja je bil predsednik slovenskega organizacijskega komiteja za ELVN. mag. Radovan Tavzes, kije poudaril: "Najpomembnejši cilji varstvanarave, kot so ohranitev samoniklih rastlinskih in živalskih vrst, naravnih ekosistemov, posebnosti nežive narave in značilnih krajinskih tipov, morajo temeljiti na spoštovanju vseh oblik življenja." "Prednostna naloga, ki si jo je zastavilo ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, v letu 1996," je povedald r. Pavel Gantar, "je izdelava naci onalnegaprograma varstva okolj a in strategije varstva narave. Na Ministrstvu za okolje in prostor pripravljamo strokovne in zakonske podlage za razglasitev nekaterih novih zavarovanih območij. V parlamentu čaka na obravnavo gradivo o ustanavljanjuin delovanju takih parkov in rezervatov. Pred vladno proceduro je zakon o podzemnih jamah, za območja večjih parkov pripravljamo spremembe državnega plana, v delu pa je še nujno potrebni zakon o ohranjanju narave in varstvu naravnih vrednot." Predsednik organizacijskega komiteja za ELVN, pri Svetu Evrope, prof. Mario Pavan pa je pohvalil uspešno mednarodno sodelovanje ter preudarno ravnanje in upravljanje okolja. Eno leto je po njegovem mnenju prekratko za razrešitev vseh okolskih problemov. "Lahko jih naštejemo, evidentiramo, lahko osnujemo politiko varstva okolja," je dejal," zatem lahko začnemo izvajati tri zlata pravila praktične ekologije. Prvoje, daje potrebno rešiti, kar se rešiti da Potem je treba zmanjšati obstoječo škodo in preprečevati novo. Tretje pravilo pa je obnoviti poškodovana okolja Sloveni) aj e glede naštetih pravil na pravi poti." Predsednik Milan Kučan, pokrovitelj EVLN v Sloveni ji, ................................... pokroviteljstvo nad ELVN v Sloveniji v čast. 'Z naravo . 'avuamo, kako, da se „c /a\ -damo. da smo uidi Slovenci na lem prelepem delil našega planeta samo gostje. Najava nam ....................... vsemu življenju, človeštvu in »ISSalEe nekaznovano, naravnih virov in (jjjjj jjjjj _ Rudarska oprema tudi v Bosno? ' ' ' ' ■ ■ : \... ' ■ Iz, slovenskih rudnikov Rudniki bi poslali zahtevano rjavega premoga so že Ioni opismdBosnizadohav&dekitičiie odpremi!* nekaj stare opreme, energije, kjer hoda kmalu tudi tudi motorjev, za potrebe tamkajšnje TL začcledclati/večjo srednje!) osenskih premo- zmogljivostjo. Vprašanje pri lem rsarsrs siiinasBiR«* sc dogovarjali o prodaji pri nas bodo prevzeli tudi v Trbovljah: nepotrebnih ali bolj ali manj žc pravzaprav so je že nekaj, s so iztrošenih naprav oziroma o dtugo.ki pride v poštev, bodo še. podaritvi vsega tistega, kar v V programu zapiranja mdnika Zasavju niso več potrebovali. Zagorje ob Savi, piše, tla bodo Ker omenjenim premogov- motali dvktrosttojuo opremo iz trikom v Bosni primanjkuje scpamcjc odpeljal, nhpoprejšnji kronično vsega, so bili po izdelavi odprtin v zidovih in na znižanih cenah tolpi etuijem Trebi, po končam deinomaž) pa ,, pošiljke, vzcmln.0 nekaj predvideno rušenje objekta /. motorjev iz zagorskega rudnika, mmiraujcuri Ruš e vitje bodo več kot veseli. odpeljal, na rudniško jalov,see. ITcdkiatk,mpasvv zagorskem kerje v:reparaciji t/|vumoveliko ' /,uu“ ' 'mle,udarni, oporne ho opuščanje o/in.mm likvidaeija po dokončjli opustitviproi/vodnje. čaka di obrtnim premogu; njeno To opremo bodo morali v Bosni opremo bodo predati, nekaj mdi dtmovoui. Bo vsej verjetnosti bi Bosno. * prišla v poštev tudi menjava ali bolje rečeno mešana ligbviuu, M. V. ...................... ..dobrin tli ..mogoče izrabljati..j neomejeno. Prijetno me jc prosenetrla iskrena navezanost otrokna naravo in njihova visoka naravovru knllnra. Otroci hi kdraj lahko bili nul Ij) m vzgled odraslim, kako je trelsa Skrbeti/rum,avo,n okolje." Sklep zaključnega dela ELVN za Slovenijo paje bil, daje treba sestaviti program za razvoj že uresničenih in novih pobud v desetletju, ki bo posvečeno varstvu narave. Prav tako bo potrebno več pozornosti nameniti okoljski vzgoji, ne le v šolah, temveč tudi med odraslimi in tudi nekaterimi državnimi službami. Vloga nevladnih organizacij in fondacij za varstvo narave je na tem področju nepogrešljiva. Romana Benko Mario Pavan, Milan Kučan, dr. Pavel Gantar, Ivo Bizjak... na zaključni prireditvi ELVN. Telefonsko omrežje Litija - Te dni bodo v krajevni skupnosti Šmartno pričeli z § napeljevanjem glavnega voda telefonskega omrežja. Pričakujejo, da bodo s priključevanjem gospodinjstev pričeli konec maja, najkasneje pa v juniju. Takrat naj bi priključili večino od 751 gospodinjstev, ki so podala vlogo za telefonski priključek. Marca bodo na novo telefonsko omrežje (postavljeno lani jeseni) začeli priključevati tudi občane mesta Litije. Vloženih je bilo tristo prošenj. R.F. Preveč za podhod Litija - V litijski občini so pred kratkim sprejeli osnutek občinskega proračuna. Računajo, da ga bodo na marčevski seji tudi dokončno sprejeli, težkega osemstopetdeset milijonov tolarjev. Po besedah tajnika občine Litija Martina Hosnika pa bo takrat zelo vroče. Velik problem je namreč v tem, da so v proračunu namenili stopetdeset milijonov v štirih letih za gradnjo nujno potrebnega železniškega podhoda v Litiji. Ker njegova realizacija za okoliške krajevne skupnosti ne bi predstavljala pomembne pridobitve, bodo (oziroma so že) predvsem svetniki iz teh krajev nezadovoljni s sedanjim osnutkom prorčuna. R.F. Z modernizacijo cest nadaljevali Na področju občine Trbovlježe nekaj let postopoma v skladu z razpoložljivimi sredstvi modernizirajo nekatere odseke regionalnih cest. Predvsem gre za cesti iz T rbovelj čez Pod mej o in Prečno do Prebolda ter za cestni odsek iz Trbovelj čezOstcnk v Hrastnik. Modernizacijo teh dveh cest financira Republika Slovenija, medtem ko obnovo in modernizacijo raznih cestnih odsekov v Trbovljah financira Občina Trbovlje. Z deli modernizacije ceste iz Trbovelj do Prebolda bodo nadaljevali tudi letos. Ta cestna povezava je še posebno pomembna, saj se bo mogoče priključiti na avtocesto, ki jo grade skozi Savinjsko dolino, prav pri Preboldu. Vprašanje je le, kdaj bo cesta iz Trbovelj do Prebolda čezPodmejo dokončno modernizirana v celoti. Idealno bi bilo, če bila ta cesta lahko hkrati dograjena z avtocesto skozi Savinjsko dolino, vključno s priključkom pri Preboldu. Lani so na trboveljski strani te ceste modernizirali cesto v dolžioni 1 kilometer v vrednosti okoli 40 milijonov tolaijev. Letos pa naj bi cesto uredili in modernizirali do Prečne oziroma do občinske meje s Preboldom. Zelo pa zaostajajo z modernizacijo ceste na savinjski strani. Za trboveljski del ceste bo letos na voljo 46 milijonov tolarjev. Po vsej verjetnosti pa bodo na voljo tudi sredstva za nadaljevanje del na savinjski strani skozi Marijo Reko. Nadaljevali pa bodo tudi gradbinci z deli pri modernizaciji ceste Trbovlje - Ostenk oz. Čeče do Hrastnika. V načrtu je, da bi ta del ceste, kijev zadnjih letih povzročal toliko težav zavoljo nenehnih zemeljskih plazov, dokončali do Čeč iz trboveljske strani. V ta namen jepred videnih 117 milijonov tolarjev, pri čemer je vključeno tudi asfaltiranje ceste. Upajmo, da bodo načrte lahko uresničili. Nele zavoljo potrebnih sredstev, pač pa tudi zaradi mirovanja naravnih sil. T. L. Priprave na volitve Zagorje - V krajevni skupnosti Jože Mani, katere predsednik je Marko Glavač, se pripravljajo na volitve v krajevne svete. Sicer še ne vedo, kdaj bodo, predvidevajo pa, da jih bo župan razpisal v maju. Največji problem za krajevne skupnosti je predvsem iskanje ustreznih kandidatov. Po veljavnem statutu jih v KS Jože Marn, naj večji skupnosti v zagorski občini, potrebujejo enajst. Njihova imena zaenkrat še niso znana. R.F. Most ostane Zagorje - V decembru je potekal zbor krajanov krajevne skupnosti Jože Mam. Ti se niso strinjali z nameravanim zaprtjem mostu pri Svei in s tem ceste za Dolenjo vasjo. Sedaj je že jasno, da mostu ne bodo m šili. Sveapa se bo morala v primem širitve odločiti za področje proti IGM-u. R.F. Skrbijo jih odpadki Čemšenik - Ta petek bo zopet zasedal svet krajevne skupnosti Čemšenik. Na seji bo obravnaval in pregledal bilanco finančnega poslovanja v lanskem letu. Seznanil se bo tudi s planom del in nalog za to leto. Slišati je, da ga bodo morali svetniki, spričo manjše finančne zmožnosti, nekoliko okrniti. Hkrati naj bi na seji sveta razpravljali o pripravah na volitve v krajevni svet, ki šteje petnajst članov. Svetnike bodo ob tem seznanili z novostmi teh volitev, o katerih so se predstavniki krajevnih skupnosti včeraj pogovarjali z občinskimi organi. Zadnja točka seje pa naj bi zajemala tekoče probleme. Eden največjih v tem trenutku je neurejen center Čemšenika. Ta je navzlic košem za smeti poln odpadkov. Do sedaj so za njihovo odstranjanje skrbeli predvsem šolarji, toda krajevna skupnost se zaveda, da čiščenje okolice ne more in ne sme biti izključno skrb šole. Zato bodo na seji predlagali, naj svet določi nekoga, ki bo zadolžen za urejanje okolja v Čemšeniku. R.F. Adaptacija sindikalnega doma Trbovlje Trbovlje - V letošnjem letu načrtujejo adaptacijo notranjosti tako imenovanega sindikalnega doma v Trbovljah. V ta namen so iz republiških virov zagotovili potrebna denarna sredstva. Iz obstoječih prostorov, pretežno so to samske sobe, vse pa je v mizemem stanju, bodo uredili 22 stanovanj. Za izvedbo adaptacijskih gradbenih, obrtniških in instalacij skih del so pred nedavnim razpisali natečaj. Prijavilo se je pet izvajalcev. Z deli bodo pričeli potem, ko bodo pristojni organi izdali gradbeno dovoljenje in ko bo izbran izvajalec del. Vsa dela naj bi dokončali do konca oktobra letos. Stanovanja bodo neprofitnega značaja. T. L. Čakajo prizidek Zagorje - V prihodnjem šolskem letu bodo učenci na OŠ Toneta Okrogaija obiskovali pouk samo dopoldne, saj bo na razredni stopnji matične šole oddelek manj in tako bo prosta učilnica za bodoče Gradnja m,»tov š.atoi&ffl MlllEi, d,,,*,,:,, ,,, „„l, Črni potok in reko Reko. Delit, kijih izključno limmeira država. ..............¥. . .¥¥:¥¥. .. prvošolčke. Kakšno razbremenitev pomeni to za starše in učence, vedo vsi tisti, ki se leta in leta srečujejo s turnusnim poukom od prvegado petega razreda, in seveda starši. Sploh pozimi so skrbi za otroka še toliko večje, saj se otroci iz šole vračajo v trdi temi. Zaradi tega so se na OŠ Toneta Okrogatja še toliko bolj potrudili in trenutno obnavljajo še eno učilnico v kletiiih prostorih matične šole. Tako bodo prihodnje šolsko leto tudi učenci 5. razredov imeli pouk samo dopoldne. Najtežje pa na šoli •pričakujejo dan, ko se bodo začela dela na prizidku matične šole. Tako bodo pridobili sodobno knjižnico z medioteko, računalniško učilnico in učilnico za gospodinjstvo. Pričakujejo tudi dozidavo šole v Kisovcu, ki naj bi potem postala popolna devetletna osnovna šola. Tedaj bodo namreč dokončno odpravili tudi dvoizmenski pouk. Ravnateljica OŠ Toneta Okrogarja Majda Bivar ob vsem tem dodaja: "Ker trdno verjamemo v vztrajnost in sposobnost našega župana, upajmo, da ta dan ni več tako daleč." T.P. Za 60 milijonov škode Zasavje - Verjetno ni nikogar, ki mu niso ostale v spominu obilne decembrske in januarske snežne padavine. Te so med drugim povzročile tudi precej škode, ki sojo te dni tudi že ocenili. Januarska snežna ujma j e tako na srednjenapetostnem omrežju naredila za2.495.000 tolarjev škode, na nizkonapetostnem pa za 13.560.000 tolarjev. Posebej vrtoglave številke pa so nastale po oceni decembrskega sneženja in njegovih posledic, saj so dosegle polnih šestdeset milijonov. Na Elektru Trbovlje računajo, da bodo s sanacijo vseh posledic muhastega vremena končali šele v poletnem času, do takrat pa jih bo nemara vreme še kdaj presenetilo. Nekaj takšnega seje (sicer v manjši obliki) zgodilo zopet v začetku prejšnjega tedna. Na področju Trojan je namreč težak sneg podrl dva drogova visokonapetostne napeljave Trojane - Ožbolt. Uslužbenci Elektra so napako že sanirali, nastalo škodo pa približno ocenili na milijon do dva. R.F. Dela okrog sole Podkum - V krajevni skupnosti Podkumže nestrpno pričakujejo otoplitev. Tako bi namreč lahko končno pričeli z obnavljanjem tamkajšnje šole ter z gradnjo igrišča za mali nogomet. To naj bi se nahajalo na mestu, kjer je že obstoječe, bilo pa naj bi precej večje: približno štirideset dolgo in petindvajset metrov široko. Sredstva (okrog trinaj st milijonov tolarjev) za obnovo šole in gradnjo igrišča bo priskrbela občina. Z deli pa naj bi pričeli najkasneje okoli petnajstega marca. Asfalta še ne bo V Šmartnem zbirajo denar za gradnjo mostov. Praprotno - Krajani krajevne skupnosti Prapretno, katere predsednik je Igor Hrovatič, so si za to leto zadali precej nalog. Upajo, da jih bodo tudi uresničili. Najprej naj bi dokončali še lanski dolg na cestnem odseku od zadružnega doma proti Novemu Logu. Tu bodo morali, potem ko so lani položili asfalt, urediti še bankine. Nato načrtujejo, da bodo postavili za okrog tristo metrov cestne razsvetljave, letos na kraku iz vasi Prapretno proti naselju Lašč, drugo leto pa še od zadružnega doma proti vasi Plesko. Krajani se bodo lotili tudi posodabljanja cest. Sprva bodo skušali urediti okoli dva kilometra iz Novega Loga proti Prapretnem, kasneje pa še pol drugi kilometer iz Prapretnega proti Retju. Slednja cesta je edina povezava z občino Trbovlje, zato je za krajane življenjskega pomena. Omenjena odseka sta še makadamska, vendar v letošnjem letu za njiju še ne načrtujejo položitve asfalta. Oba bodo tako preplastili z gramozom in uredili prepuste. V krajevni skupnosti upajo, da bodo poleg vseh zastavljenih ciljev uspeli tudi adaptirati dvorano v zadružnem domu. V njej naj bi sanirali vodovodne napeljave in jo prepleskali. Hkrati pa bodo pred domom preuredili še večnamenski stadion (v velikosti košarkarskega igrišča) in okrog le-tega obnovili tudi ograjo. Ob vsem tem pa bodo veliko pozornosti namenili tekočemu vzdrževanj u in pripravam na zimsko službo. Za iztekajočo zimo so podpisali pogodbo s komunalnim podjetjem, ki je, kot ugotavljajo krajani, izpolnilo vsa njihova pričakovanja. Uresničitev vseh zastavljenih ciljev in nalog bo seveda v veliki meri odvisna od sredstev, ki jih bo krajevna skupnost prejela iz občinskega proračuna. Tabodo, takoj ko bo vreme ugodno za pričetek del, prejemali po dvanajstinah. Krajani pa upajo, da bodo tedaj, ko bodo dela na vrhuncu, prejeli še kakšen tolar več. Sicer pa bodo tudi sami s svojim denarjem (za ureditev glavnih cest prispevajo po trideset odstotkov) in delom prispevali k boljši podobi svojega kraja. R.F. ifiilt....... S®1"1 $$&%& Promocija otoka Rab Adria Kum Trbovlje, območna gospodarska zbornica in Občina Trbovlje bodo 12. marca v restavraciji Lovski dvorec v Trbovljah predstavili turistično ponudbo otoka Raba. Ta dan bo obiskal Trbovlje tudi župan občine Rab ter nekateri drugi predstavniki tegajadranskega otoka. Poleg poslovnega srečanja in srečanja zasavskih županov s predstavniki Raba, bodo ob 15. uri turistične agencije iz Slovenije in Raba predstavile svoje ponudbe letovanja v letu 1996. Od 12. do 16. marca pa bodo v tej restavraciji potekali tudi dnevi rabske kuhinje, kjer bo mogoče poizkusili kulinariko, ki izvira iz Raba. J.N. Ribarnica Charly V 6. številki Zasavca smo pisali o ribarnici Charly Zagorje. Tokrat objavljamo še fotografijo ponudbe te ribarnice. Zasavci sicer ne slovimo kot veliki porabniki rib in morskih sadežev. Zato je še toliko bolj spodbudno, da imamo tudi v našem koncu kakovostno ponudbo rib. V tej ribarnici so tako kupcem na voljo različne vrste rib. Kupiti je moč celo ribe, ki pridejo na naše krožnike bolj redko. To so na primer morske žabe ter sveži škampi, lignji in losos. P.R. Zaključni računi Danes je zadnji dan za oddajo zaključnih računov gospodarjenja za prejšnje leto. Podjetja so jih dolžna oddati Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje Trbovlje. Zakon o gospodarskih družbah, veljati je začel pred tremi leti, je v marsičem spremenil prejšnje obveznosti. Gospodarske družbe so do 31. decembra 1993 vodile računovodske evidence po določilih zakona o računovodstvu. Od 1. januarja 1994 naprej pa v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, ki so začeli veljati 21. aprila 1993. Obvezna računovodska izkaza sta bilanca stanja in izkaz uspeha. Zakon o gospodarskih družbah opredeljuje letno poročilo za poslovne namene. Tudi termini oddaje teh poročil oziroma računov so različni, glede na nekatera zakonska določila. Za naše lokalno gospodarstvo so že znani vsaj osnovni rezultati, ki so bili doseženi v preteklem letu. Žal niso kdo ve koliko obetavni, prej bi lahko rekli, da niti približno niso v skladu s predvidevanji ali pričakovanji. Če velja ugotovitev, da smo lani v Sloveniji imeli za 30 odstotkov nižji obseg gospodarjenja, kot v letu 1986, veljalo za zasavsko gospodarstvo še veliko bolj. Proizvodnja je namreč znatno nižja, kot znaša slovensko povprečje. Najbolj je zdrsnila proizvodnja v trboveljskem gospodarstvu, za katerega velja prepričanje, da se še niti letos zaradi znanih razlogov ne bo povečala. Nasploh je obveljalo spoznanje, da se bo hiranje nadaljevalo še kar dve ali tri leta, odvisno od tega ali bo prišlo do odločitve o postavitvi nove TE in s tem tudi podaljšanja obratovanja obeh zasavskih premogovnikov. Dejstvo je, da niti pozitivna odločitev o novi TE ne more kdo ve kako vplivati na vnovičen zagon trboveljskega gospodarstva. Vprašanje je le kaj bo z Iskro, Strojegradnjo in še z nekaterimi drugimi družbami. In nenazadnje, kaj bo z razvojem malega gospodarstva. Nanj bo odpadlo kar precej bremena pri izvajanju novega gospodarskega ciklusa. M.V. Podjetništvo za dijake Študentsko združenje Management group iz Ljubljane bo tudi letos za dijake četrtih letnikov pripravilo Dijaške delavnice o menedžmentu. Letos bodo potekale te delavnice že drugič, potekale pa bodo 16. marca v Ljubljani in 23. marca v Mariboru. Na teh enodnevnih srečanjih bodo lahko dijaki pobližje spoznali teoretične osnove menedžmenta ter reševali praktične primere, na katere lahko naletijo podjetniki. Poleg tega nameravajo pri združenju Management group izdati tudi brošuro, v kateri bo gradivo, ki ga bodo dijaki uporabljali pri svojem delu. J.N. Strokovna ekskurzija Študenti 4. letnika, smer socialni management, se v marcu odpravljajo na študijsko ekskurzijo v Združene družave Amerike. Med njmimi bo tudi edina predstavnica iz Zasavja, Trboveljčanka Julija Franko. Pot jih bo vodila do Clevelanda, Miamija ter New Yorka, kjer si bodo ogledali tipične socialne ustanove, primer uspešnega podjetja, spoznali bodo tudi kako se pri njih rešujejo problemi kot so narkomanija, brezposelnost, alkoholizem ter mladinsko prestopništvo. To znanje bodo seveda s pridom lahko izkoristili pri svojem študiju in tudi v kasnejši praksi. M.B. ( " TELEKOM SLOVENIJE PE TRBOVLJE V __________ Ali ste vedeli? ^ Da smo imeli v OMS Trbovlje na dan 31.12.1995 vključenih 13736 telefonskih priključkov (28 telefonov na 100 prebivalcev), od tega je bilo 5813 ali 42,3% digitalnih. se nadaljuje... Združena lista aktivna 19. februarja so se v dvorani poslovno stanovanjskega objekta v Hrastniku sestali člani območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Hrastnik. Na zboru so se pogovarjali o delovanj uobmočne organizacije v preteklem obdobju ter obravnavali statutarni sklep, ki govori o organiziranosti območne organizacije. Isti dan so pripravili v tudi javno tribuno, na kateri je sodeloval Miran Potrč, ki je vsem prisotnim pojasnil razloge, ki so privedli do izstopa ZLSD iz vladne koalicije. Območni zbor ZLSD Trbovlje pa je sklican za četrtek, 29. februarja ob 18.00 uri, vrestavradji hotela Rudar. V predlogu dnevnega reda je izvolitev delovnega predsedstva, obravnava sklepa o organiziranosti OO Trbovlje, ocena delovanja v preteklem obdobju ter program dela za leto 1996. Tako kot hrastniški člani ZLSD, bodo tudi trboveljski spregovorili o nekaterih kadrovskih zadevah. Gost zbora v Trbovljah bo predsednik ZLSD Janez Kocijančič. J.N. Izobraževanje lastnikov gozdov na Svibnem Naloga Zavoda za gozdove Slovenije je med drugim tudi izobraževanje lastnikov gozdov. Izobraževalna dejavnost je zelo pomembna, predvsem tista, ki lastnikom neposredno pomaga pri njihovem delu v gozdu, saj vemo, da je le-to težko in nevarno. Zavod za gozdove Slovenije, krajevna enota Radečeje z društvom Podeželjske mladine Svibno in Kmetijsko svetovalno službo Laško v zimskem času organiziral tri seminarje. Prvi je govoril o gozdu v slovenskem prostoru in širše, o Pil GOSTINSKO.,. . _ PODJETJE RUDAR p.O. 33 trg revolucije 26 TRBOVLJE MOŽJE m FANTJE! nE VESTE KAM BI ZA 8. MAREC PELJALI SVOJE ŽENE OZIROMA DEKLETA. Ml POZNAMO ODGOVOR' Z AN5AM&Lin Vse za varnost vašiK otrok dokite v trgovini (čelade/ ledvični pasovi/ podkape, rola vice/,.,). k at 19,00 ||1 isSi dalje S; delovni čas: 8.00-13.00 in 15.30-19.00, sobota 8.00-12.00 PRODAJA RABLJENIH IN NOVIH AVTODELOV VB liliji mm. Ljudska knjižnica Hrastnik je splošnoizobraževalna knjižnica. Njen ustanovitelj je Skupščina občine Hrastnik in deluje kot enota zavoda Kulturno rekreacijski center 14. oktober. Povezuje se v mrežo šestdesetih splošnoizobraževalnih knjižnic v Sloveniji, ki s svojim knjižničnim gradivom in dejavnostjo zadovoljujejo potrebe svojega • območja po izobraževanju, informaciji, kulturi in kulturnemu razvedrilu. Z izposojo, obiskom in drugimi dejavnostmi, ki so se odvijale v knjižnici preteklo leto, so hrastniške knjižničarke lahko več kot zadovoljne. Srečevale pa so se tudi s težavami. Največji in najbolj pereči sta bili prostorska stiska in pomanjkanje strokovnih kadrov. Hrastniška knjižnica opravlja za svoje območje nalogo matične knjižnice. To pomeni, da v knjižničnem informacij skem si s temu skrbi za pretok strokovnih knjižničarskih informacij in gradiva med ostalimi knjižnicami svojega območja (šolskimi, tovarniškimi,...). V letu 1995 je knjižnica opravila obsežno delo. Njena dejavnost je bila zelo razvejana, knjižničarke so bile prizadevne in nemalokrat so bili uporabniki presenečeni, kje vse in kako jim lahko knjižnica priskoči na pomoč. Knjižnico je obiskalo kar 44.546 obiskovalcev. Sposodili so si 100.191 enot knjižničnega gradiva, kar je za dobrih 25.000 enot več kot prejšnje leto. Knjižnica je pridobila 1.820 enot knjižničnega gradiva in s tem prirastom v knjižnici nikakor ne morejo biti zadovoljni. Po izračunih bi se s takšnim številom prirasta temeljna zaloga knjižnice obnavljala kar enaindvajset let. Včlanjenih je bilo 1.823 prebivalcev, kar pomeni 16 odstotkov vsega prebivalstva, normativ pa je 20 odstotkov včlanjenih prebivalcev svojega območja. Da bi se v hrastniški knjižnici temu normativu približali in zadostili temeljnemu načelu manifesta o splošnih knjižnicah, to je dostopnosti do knjižničnega gradiva vsakemu ne glede na starost, raso, spol, vero, narodno pripadnost, jezik ali socialni položaj, so v letu 1995 ukinili članarino za predšolsko in šolsko mladino. Rezultat je bil presenetljiv, saj so pridobili kar 529 novih članov. V preteklem letu so bile v knjižnici zaposlene le tri strokovne delavke. Ena sama knjižničarka je sposodila preko 33.000 enot gradiva, normativ pa določa trikrat manjšo izposojo. Knjižnica je kadrovsko stisko reševala z občasno honorarno zaposlitvijo predvsem v času rednih letnih dopustov in v zimskih mesecih, ko je izposoja največja. Dosegli pašo tudi svojevrsten rekord, če bi lahko temu tako rekli: nekega dne v novembru si je 324 uporabnikov sposodilo ali vrnilo kar 1.294 enot gradiva. Knjižnica razpolaga s primerno računalniško strojno in programsko opremo, ki šteje dva računalnika, dva tiskalnika, programski paket MOLJ ter modem. Oprema je last Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, ki je zagotovilo finančna sredstva za nabavo najnujnejše nost do knjižničnega gradiva in informacij, ki so dostopne preko elektronskih omrežij. Za uresničitev tega pa bi bila potrebna finančna udeležba občine. Temeljna zaloga knjižnice znaša 32.368 izvodov, od tega štejejo 31.414 izvodov knjige. Obiskovalci pa se lahko poslužijo tudi 162 vrst časopisov, časnikov, tabloidov ter okrog 1.700 avdio ter videokaset. V preteklem letu so v knjižnici pogosto v hrastniški knjižnici lani v povprečj u tedensko organizirali 1,5 prireditve. Vsaka prireditev je privabila 30 obiskovalcev. Kljub temu, da sta bila izposoja in obisk tako velika, hrastniško knjižnico pestijo prostorske težave. Že nekaj let praktično ni več čitalnice, saj so mize prepolne knjižnega gradiva, ki sicer spadajo v police. V letu 1994so vzporedno z ureditvijoDoma starejših, kjer ima prostore knjižnica, sicer razširili prostore knjižnice, vendar je pri tem tudi ostalo. Le z razširitvijo knjižnica praktično ni pridobila še ničesar, ker dela še niso končana. Vendar knjižničarke kij ub prizadevnemu in vztrajnemu delu upajo, da se bo v letošnjem letu prostorska stiska rešila. Dosedanji pogoji za nemoteno in uspešno delo so nemogoči, knjižničarke pa si seveda želijo kar najbolj uspešno in prijazno pomagati svojim obiskovalcem. Za primerjavo mogoče še podatek, da sta se ob istem številu zaposlenih strokovnih delavk v petih letih obisk terizposoja knjižničnega gradiva podvojila. Knjižničarke se v zadnjih letih pogosto srečujejo z nepravočasnim vračanjem knjig ter s krajami, predvsem videokaset. V glavnem so s svojim delom lahko zadovoljne, saj so kljub težavam, ki sojih pestile in jih še vedno, privabile veliko obiskovalcev, ki so si želeli takšnih in drugačnih knjig ter drugega gradiva. Jerca Vučetič foto: Branko Klančar Zaradi prostorske stiske morajo obiskovalci tudi malo potelovaditi. komunikacijske in računalniške organizirali in razne prireditve, ki so opreme vsem splošnoizobraževalnim knjižnicam. Z razpoložljivo računalniško opremo lahko opravljajo le osnovno dejavnost, to je izposojo, nabavo, obdelavo knjižničnega gradiva, ne morejo pa se povezovati v enoten knjižnični informacijski sistem. Glavna naloga vseh splošnoizobraževalnih knjižnic je zagotoviti ljudem enako dostop- bile dobro obiskovane. Pripravili so sedem razstav, najmlajši so lahko enajstkrat poslušali pravljice ter trinajstkrat reševali nagradne kvize ter uganke. Organizirali so triindvajset ogledov, pripravili srečanje z ustvarjalci ter devetnajstkrat izvedli knjižno in knjižnično vzgojo. Če bi pogledali statistično, bi prišli do podatka, da so ffl Občni zbor Društvo gojiteljev malih živali iz Trbovelj je na letnem obenem zboru pregledalo svoje delo in ocenilo, da so bili pri izvajanju svoje dejavnosti uspešni. Povečuje se število različnih pasem kuncev in perutnine, razstava, na kateri so sodelovali tudi člani prijateljskega društva iz Kamnika, je bila dobro obiskana in kvalitetna, kar pričajo osvojeni pokali in priznanja, ki so jih podelili na občnem zboru. Priznanje tretje stopnje sta prejeli članici Ivi Vidicin Marinka Benetek, priznanje druge stopnjeRudi Strnad, republiški zvezi pa so poslali predlog za podelitev najvišjega priznanja - plakete Antona Lehrrnana, za katero je kandidat dolgoletni aktivni član Miha Benetek. M.B. Zimsko kratkočasenje Center za socialno delo Trbovlje je za zimske počitnice, od 19. do 23. februarja, pripravil program kratkočasenja v Domu Svobode. Udeleženci so izdelovali maske, v programu so imeli dvakratno kopanje v bazenu v Hrastniku, obisk Hermanovega muzeja v Celju. Program je bil namenjen učencem trboveljskih šol. T.L. Pestre počitnice Čeprav je letošnja pustna nedelja sodila v čas počitnic, nismo pozabili na maškarado. Kulturno rekreacijski center je dal na voljo dvorano (brezplačno), vzgojiteljice iz vrtca so pripravile kulturni spored, OŠ V. Pavliča je poskrbela za organizacijo, OŠ N. heroja Rajka pa za plakate in nekaj priboljškov. Otroke so bodisi privabile ustvarjalne delavnice - likovna, stekloslikarska in računalniška delavnici, prav tako so se lahko brezplačno kopali v prenovljenem bazenu pod skrbnim nadzorom učiteljice telesne vzgoje, si za polovično ceno ogledali film Mali milijonar ali se odpeljali smučati na Roglo. Vsak dan so v Ljudski knjižnici organizirali ure pravljic. Manja Goleč Smučanje na Smučarsko društvo TE Trbovlje je tudi za letošnje šolske zimske počitnice, tako že vsa leta doslej, pripravilo smučarsko šolo za šolarje, za približno štirideset tečajnikov. Tečaj je potekal na območju smučarskih terenov na Smrekovim, onkraj Podmeje, kjer ima TET žičnico ter športno-počitniški dom. Fotografija je nastala ob zaključku smučarskega tečaja. T.L - -------------------------------------------------------- Zamamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so od 16. do 22. februarja sredstva nakazali: Rudnik Trbovlje Hrastnik d.o.o. (prispevek delavcev Obrata Trbovlje) 103.000,00 SIT, Bojan Pirc, Hrastnik 1.000,00 SIT, Gimnazija-Ekonomska srednja šola Trbovlje (namesto venca za Radoslava Češnovarja) 5.000,00 SIT, Elizabeta Skočir -Zdravstveni dom Hrastnik (nkazilo namesto darovanega cvetja ob smrti očeta delavke Elizabete Skočir) 10.000,00 SIT. Do 22. februarja ste tako zbrali že 17,371.798,25 tolarjev. Splošna bolnišnica Trbovlje se zahvaljuje vsem darovalcem. S j Malokoga življenje prežema v tolikšni meri, da človeka pritegne s svojo dejavnostjo. Vsakdan Marje Sušnik je izpolnjen z dobro voljo in zadovoljstvom znajrnanjšim uspehom. Duhovno energijo izžareva iz sebe v svojih delih in pomoči prizadetim otrokom. Kot defektologinja se svojevrstno zavzema za drugačnost, kije tovrstnim otrokom ne smemo jemati. Mnenja je namreč, da nihče ni brezhiben ali pa je to le v nekem trenutku. Delo na oddelku vzgoje in izobraževanja na Osnovni šoli dr. Slavka Gruma s prilagojenim programom je njeno življenje svojevrstno obogatilo. Marsikatero iskrico je prižgala luč v očeh teh otrok, saj z njimi doživlja tudi stvari, ki niso lahke. Vsaka drobtinica, s katero popestri nov dan, doprinese čustveno toplino, ki jo neomajno razdaja. Tudi starše vključuje v svoje delo in s tovrstnim sodelovanjem se lahko pohvali. Kot tudi z razumevanjem v kolektivu. Na šoli je vodila tudi lutkovni in dramski krožek, kar je bila za vse enkratna sprostitev. .Sploh se je ukvarjala tudi z recitatorstvom in kulturno dejavnostjo. Pred le ti je za svojo dejavnost prejela Grumovo priznanje. Doslej se ni pokesala za svojo izbiro pokhca, čeravno terja dosti napora. Skrb za sočloveka pa je čut, ki ga marsikdo zanemarja. Sploh prisluhniti drugim, čeravno se z njimi ne strinjaš. Več stvari seji zdi pomembnih, od tega gotovo funkcija družine kot take, spoštovanje kulture človeka in venomemo vlaganje truda k lastni sreči. Le-ta je zanjo tudi v naporu in pomaganju drugim, saj je izredno usmiljen in razumevajoč človek. Pritegnejo jo letni časi s svojo živopisanostjo, saj neguje ogromno rož. To je posebno razkošje, da si spočije oči. Nekako tako kot z željami, visokoletečimi plezalkami mladostnih sanj ali palmami, ki jih je 'prizemljila' doma. Za branje ji skoraj zmanjka časa kot za sprehode, vselej pa jo razpoloži knjiga z romantično vsebino. Kot skrbna mati pravi, da graje ne koristijo, na pohvale pa pozabimo. Vendar jo hčerki navdajata z veseljem, saj bosta že doštudirali. Pač, dobro je, če človek uresniči svoja prizadevanja. Tudi tempo življenja seji zdi kar pravšnji, čeprav nam medsebojno spoštovanje in hrepenenje po miru vsebolj uhajata iz tirnic. Skoraj tako, kot da o modrosti prilagajanja nikoE ni dovolj povedanega. Kontakt z ljudmi, skratka, o katerem ji je toliko pripovedovala že njena mati, sicer Linhartova nagrajenka, čigar misel: "Eden drug'mu ogenj dajmo!" znovacitiratudi Marja Sušnik. Verjetno je svojevrstna sreča - podžiganje k razplamtevanju dobrega. Petra Radovič IB Rok Zahrastnik, študent iz Radeč: "Bil sem že ljubosumen, pa tudi kak drug je bil že ljubosumen name, tako da poznam to čustvo. Mislim, da je ljubosumje povsem sprejemljivo ob izgubi partnerja, ki ga imaš rad. Sicer pa je itak vse odvisno od človeka. Vendar jaz kakšnih scen ne zganjam, poskušam ostati razumen. Predvsem je potrebno narediti kompromis sam s seboj. Z ljubosumjem prav nič ne pridobiš." Milica Han, gimnazijski maturant iz Radeč: "Če partnerja ceniš in spoštuješ, menim, da ljubosumnost ne pride v poštev. Sicer lahko ljubosumje povzroči prepir. Osebno nimam podobnih izkušenj, saj poskušam zadeve reševati nalep način. Mislim, da je bolje, če se partnerja s situacijo čimprej sprijaznita, da ni treba nepotrebnih laži, sumničenj in podobno, ter da gresta vsak svojo pot. Verjetno ga ni človeka, ki ljubosumja ne pozna, pa naj bo osnovano ali pa ne." Jože Bukovec, upokojenec iz Trbovelj: "Ljubosumje je naj večje zlo in bolezen. Hudo je, če začne to čustvo razjedati človeka. Ker poznam nekaj primerov, lahko rečem, da si ljudje ne znamo zamisliti, kako pošastno je to čustvo tako za ljubosumneža, kot za tako imenovane "žrtve" ljubosumja. Trpijo žene, otroci, a se tepeži in prepiri ponavljajo. Ker sem živel v revščini, v veliki družini ter smo složno živeli, drug drugemu pomagali, smo zrastli v duhu, da si vedno privoščimo dobro." Barbara Matko, dijakinja iz Trbovelj: "Ljubosumen si lahko na prijatelja, če kaj narobe naredi. Ali na svojo mlajšo sestro, če ti nagaja in ji dajo potuho. Vedno iščeš vzrok svojega ljubosumja. Meni še nobena prijateljica ni rekla, daje name ljubosumna ali da bi jo jaz imela na sumu, daje. Vsekakor pa bi se o tem pogovorile in ne bi bila to tabu tema. Včasih so tudi starejši ljubosumni na mlajše, na mladost, zabavo, ker so že poročeni in imajo skrbi, družino. Vsekakor pa mislim, da se vsakršno ljubosumje lahko reši z lepo besedo, saj ta vedno lepo mesto najde. Treba je izmenjati mnenja, da ne pride do prepira." Aleksander Poglajen, samostojni podjetnik z Izlak: "Ljubosumje - kaj jč to? Osebno s tem nimam izkušenj, niti ne bi delal problema zaradi tega. Kolikor pa to opažam okoli sebe, mislim, daje to zelo negativno čustvo, katerega vzrok sta nezaupanje ali takšna vzgoja v družini. Če pa to prerašča mejo normale, je lahko tudi zasvojenost. Verjetno se da pomagati z dobršno mero samokontrole, odvisno tudi od tega, ali je človek bolj potuhnjen ali odkrit." Edo Grčar, mizar iz Gabrovke: "Če imaš koga rad, si tudi ljubosumen malce, mar ne? Sicer pa me 'razpali', če mi kdo laže. Sem tak človek, ki hoče vedeti, kakšna je situacija in to tudi odkrito povem. Vendar se zaradi ljubosumnosti še nikoli nisem skregal. Mnenja drugih me ne navajajo k ljubosumju, več mi pomeni pogovor in iskrene besede partnerja. Mogoče imam to srečo, da se mi z ljubosumjem ni treba toliko ukvarjati, pa tudi tak človek sem, da temu ne bi posvečal veliko časa." M Milan Vidic Prodaja na domu Zadnji čas si dobesedno podajajo kljuke bolj ali manj spretni prodajalci raznega blaga. Nekateri stanovalci vedo povedati, da bi utegnili kupiti celo lokomotive ali tanke. No, to je malce prenapeto, ampak po svoje odraža mnenje ljudi, ki čedalje bolj Ugotavljajo, daje v tej poplavi ponudbe marsikaj ali kar večina blaga, če že ne dvomljive kakovosti, pa vsaj vprašljivega izvora. Očitno je, da doslej nihče ni in ne more zajeziti tovrstne prodaje nad katero se spotikajo trgovci, ker jim odjeda promet. Žal v še ne sprejetem zakonu o trgovini ali potrošnikih sicer črno na belempiše, kdaj iti v kakšnih okoliščinah je dovoljeno prodajati po domovih. Žal, pravim še enkrat, pa se že zdaj ljudje vprašujejo: kdo pa bo nadziral ponudnike blaga in drugih dobrin, ko vedo, da inšpekcije temu še zdaleč ne bodo kos. Morda bi bilo drugače, če bi ljudje prijavljali te vrste trgovce in ponudnike oziroma prodajalce, ne pa da včasih še celo tajijo, da so kupili to ali ono kar doma. Prodajalci po domovih so več kot spretni in ni jih lahko odgnati. Namazani so z vsemi žavbami: So izjemno spretni govorniki, beseda jim gre bolje odust, kot profesionalnim igralcem. Tudi sicer so kos vsakršnim situacijam. Vzemimo primer: lep čas je prihajala v stanovanjske bloke v zagorskem mestnem središču, pa še malce naokrog, branjevka. Prodajala je brinjevec. Ker je imela pri tem precejšnje izkušnje, je največkrat postajala pred vhodi blokov. Brž ko je ugotovila, da so starejši moški odhajali ven, se jepovzpela po stopnicah v to ali ono nadstropje, pozvonila pri vratih in ko so se odprla, najprej vprašala, če sme naprej, ker da ima na prodaj stvar, ki jo bodo zagotovo kupili. Ko se je razgledala po stanovanju in ugotovila, daje zrak čist, se pravi, da je doma le gospodinja, je vzela iz cekra steklenico brinjevca in pohitela reči, da je gospodinjin mož spodaj dejal, naj nese žganje gor, ker da ga bo žena kupila. Največkrat se je laž obnesla. Gospodinje so segle V' denarnico in odštele po 10.000 tolarjev za liter brinjevca. Marsikatera se je sicer na vse pretege zoperstavljala nakupu, češ naj pride branjevka takrat, ko bo mož doma. Pa ni dosti pomagalo. Prodajalka je tako vneto navijala, da se slednjič popustile in plačale ponujeno žganje. Kajpak je bil kasneje, ko so prišli možje domov, rompompom. Ampak ničesar ni bilo mogoče ukreniti. Le sosedje so kmalu zvedeli za to vrsto očitne goljufije in prodajalka si je izbrala drug teren za svojo prodajo. Prav bo, da smo bolj previdni pri vsakršnih nakupih doma. Tudi plačevanje s čeki na zamik se je pokazalo za zgrešen posel. Kupci so verjeli, da bo prodajalec vnovčil čeke po izpisanem datumu. Kje pa: marsikateri imetnik tekočega računa se je hitro streznil, ko je ugotovil, da njegovo stanje na tekočem računu kaže minus, kajti prodajalci so čeke vnovčili takoj. Največkrat še tisti dan, ko sojih prejeli. Jure Nagode Konkurenca in prevod Konkurenca je zdrava stvar. To smo lahko zasvojenci s televizijo opazili takoj, ko je začela oddajati zasebna televizija POP TV. Sicer ni bilo opaziti nobene konkretne spremembe. Nastal je le nek občutek, da se tudi na TV Slovenija zadnje čase malo bolj trudijo. Na spored uvrščajo boljše filme, spremenili so podobo nekaterih oddaj. Pravzaprav skušajo narediti oddaje bolj evropske. Ko se je pojavila televizija Kanal A in MMTV se na nacionalki niso preveč sekirali. Zdaj se. Televizijski "rating", čarobna beseda ameriških producentov, postaja pomemben tudi v naši mali podalpski konkurenci. Trud te ali one televizije se čuti pri vsaki oddaji, pri vsakem filmu, pri vsaki reportaži. Senzacionalnost prodira tudi v naše domove. Vojna za gledalce se je začela. Vse lepo in prav. Konkurenca je zdrava stvar. Mene pa moti nekaj drugega. Kljub vsemu napredku in približevanju TV programov okusu povprečnega gledalca, ostajajo prevodifilmov bolj ali manj slabi. Ne v tem smislu, da bi bralec podnapisov izgubil rdečo nit pogovora ali da sploh ne bi vedel, zakaj se gre. Še zdaleč od tega. Prevodi so v tem smislu kvalitetni, v stari jugo vojski bi rekli, da so delani po pe esu (PS - pravilo službe, nekakšna standardizacija vseh postopkov). In ravno ti prevodi so moteči. Veliko bolj na primer v kakšni humoristični seriji pride do izraza geg, ki je prilagojen našim razmeram. Če Murphy Brown reče, da je v lica rdeč kot Bill Clinton, se v prevodu veliko lažje nasmejiš, če prebereš, da je nekdo rdeč v lica kot kakšen naš politik (konkretnih imen se raje izogibam). Takšen prevod je še bolj smiselen, če igralci (tuji, predvsem angleški) pokajo norce iz kakšne znane osebnosti, ki je nam tuja. Niso pa takšni prevodi Značilni samo za humoristične serije, temveč za filme nasploh. Še ena stvar zna biti pri gledanju filma precej moteča. Vidi se namreč, da so naši prevajalci zelo izobraženi in veliki poznavalci jezika, ki ga prevajajo. Pogostokrat pa zatajijo pri posameznih frazah, katerih dobeseden prevod je pravzaprav nesmiseln. Če odmislim kikse, do katerih prihaja pri tonskih prevodih, (ki so bržkone veliko težji) lahko trdim, da prevajalce včasih zvije pri prevodu fraz in izrazov, ki potrebujejo malo splošne razgledanosti. Sprašujem se, kdaj se bo televizijska konkurenca začela odražati tudi pri prevodih filmov. Upam in verjamem, da kmalu. Sicer pa je tudi slab prevod boljši kot najboljša sinhronizacija. Slovenski televizijski gledalec se težko prepriča, da bi gledal Mel Gibsona, Brad Pitta ali kateregakoli angleško govorečega igralca, ko odpira usta v prazno. Zraven pa te skušajo prepričati, da govori nemško. Pa še cvetka prevoda, ki sem ga zasledil še v času, ko so kraljevale piratske video kasete. V filmu Bom on 4th of july (Rojen 4. julija) Tom Cruise iz invalidskega vozička reče: "1 vvanna be man again," in pri tem očitno misli, da bi spet rad hodil. Prevod se je glasil: "Rad bi bil maneken." Alenka Petrič je bila predsednica OO SDS Trbovlje skoraj tri leta. Pod njenim vodstvom je stranka v prvih demokratičnih volitvah v Trbovljah dobila 220 glasov. V občinskem svetu sta stranko zastopala dva člana. Prav tako so bili člani stranke prisotni v vseh občinskih komisijah, odborih... Po zamenjavi predsedstva, ki po mnenju nekaterih, ni potekala demokratično, je iz OO SDS Trbovlje izstopilo več članov z bivšo predsednico na čelu. Ali: Na konferenci 23. januarja letos so social demokrati v Trbovljah izvolili novo predsedstvo. Nov predsednik strankinega občinskega odbora v Trbovljah je postal Slavko Kmetič, sicer bolj znan kot predsednik stavkajočega odbora slovenskih železničarjev. Je bila konferenca redna ali izredna? Jc bila mandatna lista kandidatov, ki jo je v Trbovlje prinesel Janša, vsiljena ali ne? Čeprav vse skupaj diši po strankarskih peripetijah, ki bi potemtakem zadevale le člane SDSS, je prav da zanje izvedo tudi potencialni volilci. Tako vam predstavljamo pogleda bivše predsednice in novega predsednica OO SDS Trbovlje. Presodite sami. Alenka Petrič, bivša predsednica: OO SDS T rbovlje je imel 23. januarja redno konferenco, katere se je udeležil tudi Janez Janša. Pravite, da ni šlo za redno, temveč izredno konferenco. Morda bi stvar malce razjasnila. 21. februarja lani smo imeli konferenco. Naša administrativna napaka je bila, da smo napisali, da gre za razširjen sestanek in ne za letno programsko konferenco. Točke dnevnega reda so bile seveda iste. Organizacijski sekretar pri SDSS je ugotovil to našo napako... Predvsem je šlo za to, ker še nismo predložili kandidata za državno zborske volitve. To bi morali storiti že do jeseni lani. In zakaj tega niste storili? Ker nam je gospod Kmetič povedal, daje Janez Janša za kandidata evidentiral njega. Naše predsedstvo se s tem ni strinjalo. Zakaj ne? Gospod Kmetič je na prejšnjih državnozborskih volitvah dobil najmanj glasov v Zasavju in takrat je kandidiral pri Slovenski ljudski stranki. Čeprav trdi, da je bil vseskozi pri SDS, vem, da sem ga imela na listi le kakšno leto in pol. Po mojem mnenju nekdo, ki pravi, da bi se dal raje izstreliti na luno, kot da bi živel v Trbovljah, res ni primeren človek za predsednika demokratične stranke. Prav tako izjava gospe Fortetove, ki je rekla, da nima v Trbovljah več nobenih ambicij. Zakaj potem kandidirati? Ste datum redne konference določili že prej? Odločili smo se, da pripravimo volilno konferenco, čeprav ta še ni bila potrebna. Programsko konferenco smo pripravljali za februarjaletos. Ampak potem smo od glavnega tajnika stranke prejeli vabilo, da se sestanemo. Tako se je 19. decembra lani naše predsedstvo sestalo z glavnim tajnikom in regijskim koordi- natorjem. Sestanka sta se udeležila tudi Aleksandra Forte in Slavko Kmetič. Na tem sestanku so padale zelo hude besede. Gospodje iz Ljubljane so si dovolili tolči celo po mizi. In o čem ste se pogovarjali? Dogovorili smo se, da bomo izpeljali redno konferenco 23. januarja letos. Naše predsedstvo je na to pristalo. Kljub temu, da je takrat odstopil naš podpredsednik in sicer zaradi žalitve gospe Fortejeve. So bili zapleti tudi z narodnimi demokrati? Ker narodni demokrati niso upoštevali določenih sklepov, sprejetih na kongresu, je naše predsedstvo predlagalo, da gospoda Cestnika izključimo iz stranke. V SDSS seje namreč včlanil v Ljubljani. Nazorna komisija v Trbovljah je ugotovila, da je gospod Cestnik kršil 17. člen statuta. Po 42. členu pravilnika nazorne komisije pa je lahko član, če ravna proti interesom SDSS in če s svojim političnim delovanjem povzroči večjo politično škodo, izključen iz stranke. Naše ljudi je namreč vabil v gostilno, kjer jih je snemal, in potem tisto želel predvajati na sestanku z vodilnimi iz stranke. Vodstvo SDSS se do danes ni odzvalo na našo ugotovitev naše nazorne komisije. Izvedeli ste, da namerava predsedstvo na svoji seji obravnavati programsko volilni del konference Trboveljčanov? Da, izvedela sem. da bo predsedstvo v Ljubljani obravnavalo Trbovlje kot kritično. Zdelo se mi je čudno. Gospodu predsedniku sem napisala pismo, da želi vodstvo SDS Trbovlje prisostvovati na tem sestanku, saj zahtevamo načelo demokratičnega dialoga. Na to nam je organizacijski sekratar stranke odgovoril, da predsedstvo ne bo obravnavalo nas in da ni potrebe, da smo zraven. Čez šest ur pa smo prejeli sporočilo po faksu, ki je bilo naslovljeno s Sanacija odbora in je vsebovalo šest sklepov. Kaj ste torej storili? Prvič se je zgodilo, da so vabila članom pošiljali iz Ljubljane. Kot bi našemu odbora več ne zaupali. To se nam je zdelo skrajno nesramno. V dogovoijenem času sem razposlala vabila članom, na katerem lepo piše, da bo sestanek v sejni sobi na Trgu revolucije 28. Prav tako sem v dogovorjenem času poslala predlog naših kandidatov za predsedstvo, za nazorno komisijo in posebej predlog kandidatov za predsednika. To je napravil pripravljalni odbor. Poleg tega smo poslali tudi spisek delovnih teles, ki naj bi vodih konferenco... Gospod Janša je to vabilo poslal z dopisom članom stranke, da ga je predsedstvo pooblastilo, da bo pomagal voditi konferenco. Nekaj ur pred pričetkom konference pa me je poklical skretar iz Ljubljane in povedal, da bo konferenca v hotelu, ker je tako organizirala gospa Fortejeva. In potem jc stekla konferenca... Uro pred konferenco se je z nami sestal gospod predsednik. Ponovno so bili prisotni Slavko Kmetič, Aleksandra Forte,... Na tem internem pogovoru mi je očital, ker se ne strinjamo s kandidaturo Slavka Kmetiča. Povedala sem mu, da je po našem statutu še 102 dni pred volitvami čas, da predložimo kandidata. Upali smo namreč, da bomo našli dobrega človeka. Vedeli smo, da Trbovlje rabi gospodarstvenika, ne politika. Gospod Janša se s tem ni strinjal. Poudaril je, daje prejel pisma, ki so bila naperjena zoper nas, vendar ni imel nobenega s seboj, da bi ga lahko prebrala. Rekel je, daje prišlo na stranko deset takih pisem, ki so, tako se je izrazil, tehtala kilogram in pol. Poleg tega nam Janša še takrat ni povedal, daje s seboj prinesel svojo mandatno listo. To je storil šele v hotelu. Tam je sedel za mizo, me poklical k sebi in pričel s konferenco. Po 18. členu statuta pomeni, da gre za izredno konferenco, kadar jo vodi predsednik. Slavko Kmetič vam je v pismih bralcem očital, da ne razlikujete med organi konference in organi odbora, sicer ne bi govorili o vsiljeni mandatni listi? Vem, da organe konference postavi občinski odbor, da pa mora kandidatno listo poslati v Ljubljano v potrditev. To smo storili, vendar odgovora nismo dobili. Potemtakem smo sklepali, da je naša lista potrjena. Nismo vedeli, da bo predsednik prinesel s seboj svojo mandatno listo, v kateri ni bilo niti enega našega člana iz bivšega predsedstva. Tudi glede članstva se govori, da se je 16 članov včlanilo v stranko čez noč. 18. januaijaje bilo v stranki 141 članov, 23. januarja pa 157. Med soboto, nedeljo in ponedeljkom so očitno sprejemali nove člane. Ponavadi je tako, da prijavo člana pošljemo v Ljubljano iz Trbovelj. Kmetič je tako od 157 dobil 32 glasov. Žal v statutu ni določeno, koliko glasov mora kandidat dobiti, da je izvoljen, in zaradi tega se nismo mogli pritožiti. Vseeno še enkrat poudarjam, daje bila konferenca izredna in mandatna lista vsiljena. Mislite, da so vas izigrali? To je dejstvo. Ampak, če bi izigrali samo mene, bi to prebolela. Izigrali pa so vse vodstvo. Mislite, daje Janez Janša vedel za to, ali so ga vaši nasprotniki tako spretno naščuvali zoper vas? Po mojem gre za slednje. Mu pa to zelo zamerim, saj sem ga trikrat prosila, da bi se sestala, pa ni našel časa. Poleg vsega bi me moral po vsem, kar so mu natvezli, sam vprašati, kaj je res in kaj ne. To bi pričakovala od nekoga, ki ima polna usta demokracije. Iz stranke ste izstopili? Z možem sva takoj izstopila in ob tem je izstopilo še 20 članov. Tatjana Polanc Slavko Kmetič, predsednik: Na redni konferenci stranke ste izvolili novega predsednika. To ste postati vi. Na začetku te konference je vodenje prevzel Janez Janša. Nekateri pravijo, da je tako iz redne nastala izredna konferenca. S seboj je imel menda tudi mandatno tisto. Ker sem sam tudi član predsedstva stranke, vam lahko te stvari širše razsvetlim. Naš statut je jasen. Zapisano je, da mora imeti vsak občinski odbor v tekočem letu programsko konferenco. Če te konference ni, ima po statutu predsedstvo dolžnost in možnost, da poseže v delo občinskih organov. Mi smo v tej fazi še mlada stranka. Neizkušenost je še velika, na občinski ravni je v večini primerov prisotno amatersko opravljanje funkcij. Opravljajo jih ljudje v svojem prostem času. V nekaterih občinah to deluje, v dmgih ne. Iz tega vidika to pomeni, da se je na nek način s tem v Trbo vij ah začela re sna organizacija. Dejstvo je, da v lanskem letu trboveljski social demokrati lani nismo imeli občinske konference. Zakaj, to lahko pove gospa Petričeva. Drži tudi dejstvo, da je več ljudi očitalo vodstvu, da ne deluje tako, kot bi moralo. Torej, konferenca je bila redna? Imam vse zapisnike. 19. decembra sta prišla iz Ljubljane organizacijski sekretar in glavni tajnik stranke, ki sta se z bivšim predsedstvom dogovorila za to konferenco, ki je bila 23. januarja. S tem, da je res, da je dal občinski odbor svojo kandidatno listo. Zagotovili so, da so vsi tisti, ki so predlagani, dali za to tudi soglasje. To pa ni bilo res. V bistvu smo mi, oziroma centrala stranke, sestavili novo listo, na kateri je bilo polovica kandidatov tistih, ki jih je predlagalo bivše predsedstvo, polovica kandidatov pa je bila novih. Vsi ljudje, ki so bili na listi, so dali svoje soglasje. Nasami konferenci je bila tudi možnost, da se predlagajo dodatni kandidati. Na ta način je bilo predlaganih 13 kandidatov, od katerih je bilo 10 tudi izvoljenih. Da je bil na konferenci prisoten Janez Janša, je torej normalna stvar? Po statutu ima predsedstvo stranke možnost, da vodi posamezno občinsko konferenco. Ta možnost obstaja predvsem zaradi tega, da se zagotovi neka avtoriteta vodenja konference, če je to potrebno. Petričeva je na tiskovni konferenci dejala, da vi niste človek, ki bi v Trbovljah dobil toliko glasov, da bi lahko zastopal to stranko. To je njeno subjektivno mnenje. Vsak ima svoje pristaše in nasprotnike. Samo volitve lahko pokažejo, kako je s tem. To je mnenje, ki ga sicer spoštujem, je pa čisto subjektivno. Petričeva je na tiskovni konferenci rekla, da je bilo 18. januarja letos v SDSS Trbovlje včlanjenih 141 članov. 23. januarja pa je Janša prinesel listo z 157 člani. Se je v stranko vključilo 16 novih članov, da bi glasovali za vas? Te ljudi nisem včlanjeval v stranko jaz. Ti člani so so se v stranko včlaniti direktno v Ljubljani. Nekateri so tudi rekli, da v stranko ne gredo, dokler je predsednica gospa Petričeva. In ko so videti možnost, da se vzpostavi novo predsedstvo, so se " včlanili in -začeli aktivno sodelovati. Sicer pa sem na tajnih volitvah dobil 32 glasov, Petričeva pa 13. Tudi če ne bi bilo teh novih članov, bi vseeno zmagal. Vi ste Petričevi očitali, da ne razlikuje med organi konference in organi OO SDSS, sicer ne bi govorila o vsiljeni mandatni listi. Če bi bila mandatna lista4 vsiljena, bi jo lahko ustavila že na sami konferenci. Vendar smo se dogovoriti, da je lista dobra. Glede tega smo bili vsi enotni. Bivša predsednica je na sami konferenci tvorno sodelovala, bila je tudi podpredsednica delovnega predsedstva in je aktivno sodelovala v debatah in razpravah ter pri evidentiranju. Torej je bila s tega vidika stvar urejena in jasna. Konferenca se je končala v konstruktivnem duhu in nihče ni slutil, da bo Petričeva reagirala tako, kot je reagirala na tiskovni konferenci, ki jo je sklicalo bivše vodstvo. Ko smo v časopisih prebrali njena stališča, smo začeti razmišljati, zakaj takšna reakcija. Po mojem mnenju zato, ker gospa Petričeva ni navajena kandidirati na listi z več kandidati. Demokracija že 200 let stoji na načelu, da se več kandidatov poteguje za določeno mesto, oziroma funkcijo. In vedno je samo eden izvoljen. Ne vem, zakaj gospa Petričeva iz tega dela afero, oziroma tragedijo. Bivšemu vodstvu so nekateri očitali' tudi nesposobnost, nestrokovnost. Kaj vi mislite o bivšem vodstvu? To vodstvo je bilo precej neizkušeno. Vendar je to mlada stranka in tukaj ni profesionalnih politikov. Prihajajo ljudje vseh profilov, ki prvič v življenju stopajo v politiko. Iz tega vidika je to razumljivo. Sam pa že sedem let vodim sindikate slovenskih železnic. Iz tega vidika sem malo večji profesionalec in gledam na te stvari dmgače. Ampak to ni kritika, temveč moje mnenje, da je bilo bivše vodstvo precej neizkušeno. Jure Nagode Ena najbolj sodobnih elektroliz v Evropi. 7pm: Potrebna, a predraga O novi kloralkalni elektrolizi so v hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov pričeli razmišljati že pred petnajstimi leti, vendar niso ničesar ukrenili. Resno pašo se o elektrolizi pričeli pogovarjati leta 1990. Z italijansko firmo De Noro se podpisali pogodbo o baznem inženiringu za kredit, kar ni bilo uresničeno, saj je v TKI leta 1991 primanjkovalo denarja. Vmes je razpadel tudi jugoslovanski trg in so se spremenile tržne razmere. Novo kloralkalno elektrolizo so v TKI potrebovali zaradi tega, ker je bil star obrat tehnološko in tehnično zastarel. Poleg tega je država zmanjšala emisijo živega srebra v okolje. V TKI Hrastnik pa so imeli dovoljenje za emisijo proizvedenega živega srebra le do konca leta 1995. Nenazadnje bi bila nova elektroliza tudi bolj ekonomična. Proizvodnja v novem obratu naj bi se povečala za 40 odstotkov, obenem pa bi se poraba energije na enoto proizvoda znižala za 30 odstotkov. Dejansko so se lotili investicije šele leta 1993. Sklenili so pogodbo s tujima dobaviteljema, italijansko firmo De Noro in nemškim podjetjemLurgi. Pogodbajepostala veljavna julija 1994, ko so bili plačani tudi avansi. Z gradnjo so pričeli že junija 1993. Po predvidenem roku naj bi bila elektroliza nared do septembra 1995. Nemalo težav Vendar rok za dokončanje se je zavlekel do februarja letos. V Tovarni kemičnih izdelkov so imeli namreč nemalo težav. Po besedah direktorja TKI Hrastnik Branka Majesa so se za naložbo odločili v času, ko je bilo podjetje v izgubi. Ni odveč poudariti, da gre za eno naj večjih naložb zadnjih let v Zasavju. Torej TKI Hrastnik je v letih 1993 in 94 poslovala z izgubo. Šele v lanskem letu jim je uspelo zagotovoiti tretjino potrebnih sredstev. Tudi z izvajalcem del novomeškim Pionirjem so imeli v TKI težave. Sprva ne, saj je Pionir ponudil najbolj ugodne pogoje in štiri mesece tudi normalno opravljal svoje delo. Potem pa je zabredel v težave in delavci so stavkali, ker niso dobili plač. V takem stanju Pionir ni bil zmožen dokončati projekta. V TKI so morali poiskati drugega izvajalca del. Odločili so se za Gradis, kije delo tudi speljal do konca. Da bi premestili težave in izvedli montažo obrata, so leta 1995 poiskali vmesnega partnerja podjetjeNovo tehna. Montažna dela pa je opravilo podjetje Hidromontaža. Zal so imeli težave tudi v Novotehni. lulija 1995 je prišlo v tem podjetju do prisilne poravnave, vendar v TKI zagotavljajo, da zaradi tega sami Montažna gradnja ima tako slabosti kot prednosti. niso izgubili nobenega denarja. So se pa zaradi tega zavlekla gradbena in montažna dela. Primanjkovalo j im j e materiala za montažo in zaradi tega so z njo končali oktobra namesto avgusta lani. Na vrsto so prišli t.i. "hladni testi", ki so jih izvedli strokovnjaki iz podjetja Lurgi. Testi, ki so jih zaključili 15. decembra, so pokazali, daje obrat pripravljen. Januarjaletos so pričeli poskusno obratovati. Takrat sta obrat pregledala spet oba tuja partnerja De Noro in Lurgi. Prišlo je do nesoglasij med njima, saj je italijanski sistem bojda bolj zakompliciran in so Italijani zahtevali nekaj sprememb. V TKI so menda šele tedaj spoznali, da sta tuji firmi navkljub partnerstvu konkurentki. Toda, kot pravijo, se bodo z njima še pogovarjali o odškodnini in stroških. Lurgi je namreč določene stvari v elektrolizi zamenjal. Poskusno obratovanje Poskusno je pričel obrat kloralkalne elektrolize delovati 1. februarjaletos, 18. februarja pa so v njem ob polni obremenitvi dosegli polno kapaciteto. Zdaj teče proizvodnja v obratu 72 ur neprekinjeno, čeprav so jo morali medtem nekajkrat prekiniti. Sicer pa teste še vedno izvajajo. Teoretični izračuni po besedah tehničnih strokovnjakov kažejo, da so dejanski parametri celo boljši kot pogodbeni. Bilo je sicer nekaj pomanjkljivosti, ki so jih bojda že odpravili, kot tudi napake v montaži. Zdaj proizvodnja teče. Tehnologija je drugačna, vendar jo delavci po besedah vodstva poznajo. Proizvodnja, kije bila prej vodena ročno, je zdaj vodena preko računalnika. Še vednoje človek tisti, ki odloča o večini stvareh. Težki milijoni Celoten projekt je stal okrog 22 milijonov nemških mark. Skoraj milijon in pol več, kot so načrtovali. Od tega so morali 85 odstotkov sredstev nameniti za opremo, 12 odstotkov pa za gradbena dela. Gradbena dela so toliko cenejša prav zaradi tega, ker so se odločili za montažno gradnjo. Seveda ima taka gradnja tako prednosti kot slabosti. V letih 1993, 94 in 95 so imeli v TKI visoke stroške pri pripravi vse potrebne dokumentacije. Stala jih je okrog 3,5 milijona nemških mark. Te stroške so krili iz tekočega poslovanja. "To, da smo se za naložbo odločili v nepravem trenutku, ne spremeni dejstva," pravi direktor TKI, "daobratdanes stoji." Vendar v TKI so najeli za 17 milijonov mark kr editov, kijih bodo morali odplačevati do leta 2000. Letos bodo morali odplačati za 5,5 milijona mark obveznosti, kar predstavlja skoraj desetino njihove realizacije. Menda bodo leta 1998 te obveznosti že za polovico nižje. Poleg kreditov so morali v TKI zagotoviti tudi lastna sredstva. Če hočejo plačevati kredite in tekoče dobro poslovati, se bodo morali zadolžiti še za najmanj 100 milijonov tolarjev. Načrti V letu 1995 so izdelali v TKI novo vizijo podjetja. Perspektivo vidijo v klorni in fosforni kemiji s tehnološkim napredkom in s poudarkom na kvaliteti in ne kvantiteti. Prav tako je za njih zanimiva tako imenovana malo-tonažna kemija po naročilu kupcev. Dosedanje meritve poskusnega obralo vanja elektrolize so pokazale do 28 odstotkov večji prihranek električne energije. Nova tehnologija brez uporabe živega srebra omogoča tudi za 40 odstotkov večje zmogljivosti in ekološko neoporečne proizvode. Sedaj v tovarni proizvajajo 40 ton čistega natrijevega luga in 35 ton klora dnevno. Gre za surovine in kot pravi direktor Branko Majes so že tudi sklenili pogodbe. Tako so za svojo povečano proizvodnjo našli tudi tržišče. Najboljši v Evropi Po tehnični plati je obrat kloralkalne elektrolize eden najbolj sodobnih v Evropi. Je izredno pregleden, ker je strnjen. Pri opremjanju so uporabili plemenite materiale. Tako so anode in rezervoarji naprimer iz titana, črpalke so kovinske s tesnilno vodo, zato izpusti, po besedah strokovnjakov, niso možni. Uporabili so tudi plastiko. In še informacija za tiste, kijih zanima: v objekt so položili 7 kilometrov cevovodov, 20 kilometrov kablov, 500 tehnoloških ventilov, več 100 pomožnih ventilov, na okrog 3,5 metra so spoj i. tako da je teh skupaj kar 3000. Zgodilo se je, da jih je nekaj tudi puščalo, vendar napake sproti odpravljajo. Kot pravijo, pri opremi obrata niso varčevali. Mani zaposlenih 21. februarja je bilo v TKI zaposlenih ,352 delavcev. Po Jjesedah vodstva ne bo bistvenega oziroma nasilnega zmanjševanja zaposlenosti vpodjetju.Gotovo bo prišlo do zamenjave kadrovske strukture. Potrebujejo več strokovnjakov. Nekaj mladih kadrov so v zadnjih letih pridobili tako, da so jih štipendirali. Kar se tiče dela v obratu kloralkalne elektrolize, vodstvo pravi, da je prej na izmeno delalo pet, zdaj pa potrebujejo le štiri delavce. Tatjana Polanc loto: Branko Klančar Strokovnjaki, monterji in delavci po zaključenih delih v elektrolizi. Vzponi na dvatisočake 17. in 18. februaija sta člana Alpinističnega odseka PD Trbovlje Sebastijan Jančič in Tom Frobe opravila nekaj alpinističnih vzponov ter pristopov na tri dvatisočake v področju Karavankah. 17. februarja sta najprej pristopila na2027 metrov visoki vrh Palec, ki je bil precej zahteven. Proti vrhu ju je dohitel dr. Iztok Tomazin, znani alpinist, kije imel namen smučati z vrha. Ob spustu se mu je odpela smučka in zdrsnil j e v bližnji kamin. Tiboveljčanastamu prihitela na pomoč, saj sta imela s seboj plezalno vrv in prvo pomoč. Na pomoč je prihitel tudi gorski reševalec, medtem pa se je ponesrečenec že rešil iz kamina. V nesreči sije zlomil prst na desni roki. Sicer pa je svoje prispevalo močno sonce in moker sneg. Še istega dne sta preplezala osrednjo grapo v Vrtači z oceno IV dolžine 300 metrov in naklonom 45°. Nato sta pristopila še na vrh Vrtače (2181 metrov). Ob sestopu po isti smeri ju je ujel snežni metež in močan veter. V nedeljo, 18. februaija, pa sta preplezala še osrednjo grapo v Begunjšici zoceno III+, dolžine 350 metrov in naklonom 45°. Razmere so bile zelo slabe. Kljub utrujenosti sta se povzpela šena vrh Begunjščice (2060 metrov), in sestopila po plazu ter se vrnila na Zelenico. T. L. Lokacije za tabore Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije je pred kratkim objavila pregled možnih lokacij za vzgojno-izobraževalne tabore planincev oziroma planinskih organizacij na območj u Triglavskega narodnega parka v letošnjem letu. Te lokacije so: Bohinj - Ribčev laz (taborni prostor Zveze tabornikov Slovenije), Pokljuka - Rudno polje '(ob smučišču vadbenega centra Slovenske vojske), Krnica (čez vodo pod Mihovim domom), Vrata (Andov rovt), Trenta (pri Markovem mostu) in Bavšica (vzgojno-izobraževalni center PZS). Prijave je potrebno poslati na MK PZS do 1. maja letos. Javni zavod Triglavski narodni park bo izdal skupno mnenje za planinske tabore le na podlagi izpolnjenih pogojev. Letna konferenca V petek, 1. marca ob 18. uri bo Planinsko društvo Trbovlje pripravilo svojo letno konferenco. Potekala bo v večnamenskem prostoru doma Društva upokojencev v Trbovljah na Ulici 1. junija 16. Na letni konferenci najstarejše telesno kulturne organizacije v Trbovljah, bodo odborniki poročali o opravljenem delu v preteklem letu. Govorili bodo o gospodarjenju z domom na Mrzlici, o delu mladine, alpinistov, marka-cistov, izletnikov, naravovarstvenikov, o vzgoji in izobraževanju članstva, pa tudi o kulturno-propagandnem delu. Tudi preteklo leto so prizadevni člani tega društva opravili veliko in pohvale vredno delo. Na konferenco vabijopravvse. T. L. Predavanje alpinista Planinsko društvo Trbovlje je v sredo, 28. februarja, ob 18. uri v predavalnici Delavskega doma Trbovlje pripravilo zanimivo planinsko alpinistično predavanje. Znani alpinist Miha Praprotnik iz Ljubljane je predaval na temo Kalifornija - plezanje v steni "El capitena" v Yosemithu, to je v ameriškem nacionalnem parku. Prikazoval je predvsem diapozitive iz plezanja v smeri Morje sanj, ki sta jo skupaj z Janezom Rogličem preplezala v sedmih dneh. T.L. C " invalidov u> srečanje bo peljal avtobus. Na izletih in v maškarah Planinska skupina pri DU Trbovlje je zelo aktivna, predvsem pri organiziranju in izpeljavi številnih izletov, posebej pa je treba poudari ti tudi njeno povezovalno in družabno vlogo. Zadnjega izleta od Terezije rova čez Nežo, Žrebljev hrib, Katarino do Jagra na Podmeji se je kljub slabemu vremenu udeležilo 29 udeležencev. Naslednji izlet bo izlet na Jelenkovo peč. Odšli bodo v četrtek, 29. februarja, v jutranjih urah od Doma Svobode. Na pustni torek, 20. februarja, so pripravili tradicionalno pustovanje v spodnjih prostorih Partizana v Trbovljah. Udeležilo se ga je okoli 40 članov planinske skupine. Seveda je bilo mnogo smeha in dobre volje, za kar so predvsem poskrbele številne maškare in harmonikar Božo. T. L. uJ B 3ud L« fd vft - ^7 - - Zakonik CZP Savinjski občan O« ’*M:dtiTP'nOVR WJA o cc cT> ec N X' :^ti- % ,y CMU^E < j/AtO, TciM]cv Hvala tabornikom za pozdrave. T. L. Srečanje kulturnikov V petek, 1. marca ob 10. uri, bo v dvorani Doma Društva upokojencev v Trbovljah potekalo srečanje kulturniških skupin iz treh domov oskrbovancev. Srečanje organizira literarna sekcija DU Trbovlje, ki jo vodi Marja Kužnik. Nastopili bodo skupina iz Doma Tišje iz Šmartna pri Litiji s pevskim zborom, igralska skupinaiz DomaPolde Eberle Jamski z Izlak z igrico Nedeljski obisk v domu ter skupina Komet iz Doma oskrbovancev Franca Salamona iz Trbovelj. S slednjimi bo nastopila glasbena skupina Duo Dom skupaj z nekaj pevci. Vseh nastopajočih bo okrog 40. Po prireditvi bo sledilo srečanje med nastopajočimi. Program bo vodila Marja Kužnik, vse prisotne pa bo pozdravil tudi predsednik DU Trbovlje Marjan Plevnik. T. L. Aktivnosti literarne sekcije Literarna sekcija pri DU Trbovlje je pred kratkim na svojem sestanku pripravila kratkoročen program svojih dejavnosti. V načrtu imajo literarno srečanje z Janezom Krajncem, literatom in likovnikom iz Kolovrata. Nameravajo vključiti tudi upokojence, ki pišejo pesmi ah prozo ter sodelovati s skupino Komet iz Doma Franca Salamona iz Trbovelj. Predvidevajo tudi, da bodo organizirali razna predavanja, predvsem zdravstvena, sklenili pa so tudi, dabodo pričeli zbirati gradivo - pesmi, črtice, povesti, spominske zapiske, ipd. zanaslednjo izdajo tega gradiva v knjižni obliki. Gradivo lahko zainteresirani upokojenci oddajo v pisarni DU Trbovlje ob uradnih dneh in urah. T. L. Dodatno pokojninsko prostovoljno zavarovanje Od L marca 1995 dalje deluje v okviru Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije dodatno pokojninsko prostovoljno zavarovanje, ki Čeprav še ničesar niste slišali o nas, je delo našega pododbora Društva upokojencev na Dolu pri Hrastniku pestro in bogato. Naše društvo šteje 630 članovlnimamo svojega predsednika, Ferda Deželaka. Društvo deluje že dvanajsto leto in v tem času smo razvili vrsto dejavnosti, ki članom omogočajo, da se vključijo glede na lasten Interes. Med najbolj uspešne dejavnosti spadajo: kegljanje, balinanje, ribištvo, strelstvo, šah in pletenje. Največji problem Krajevne skupnosti Dol je prav gotovo ta, da nimamo lastnih rekreacijskih prostorov. Kegljači in balinarji hodijo na svoje treninge v Hrastnik, kar društvo finančno močno obremenjuje. Kljub vsemu pa so se balinarji in kegljači v minuli sezoni udeležili kar 26 različnih tekmovanj in dosegli lepe uspehe. Pohvalo si zaslužijo tudi maloštevilni ribiči, ki so bili prisotni na občinskem, regionalnem in državnem tekmovanju v Mariboru, kjer so ekipno osvojili četrto mesto. Upokojenci z Dola si bomo prizadevali, da tudi v KS Dol čim prej pridobimo lastne rekreacijske prostore, zlasti kegljišče, oziroma omogoča zavarovanje za štiri vrste pokojnin: starostno, družinsko in invalidsko pokojnino terinvalidnino. Skladje organiziran na kapitalskem principu in pomeni odmik od sedanje medgeneracijske pogodbe, ki je veljaven v Sloveniji. Po tem principu se zbirajo sredstva na individualnem računu posameznega zavarovanca, ki se v celotnem zavarovalnem obdobju plemenitijo skozi naložbe in ob upokojitvi skupaj z obrestmi in pripisanim dobičkom predstavljajo vir za izplačilo dodatne pokojnine. Takšen kapitalski sistem je v svetu najbolj razširjen. V ta sistem se pri nas trenutno lahko vključijo le mlajši zaposleni. Sedanji sistem medgeneracijske pogodbe je v krizi iz več razlogov. T. L. prostor za balinanje, saj zemljišč v ta namen ne primanjkuje. Menimo in pričakujemo, da bo matično Društvo upokojencev iz Hrastnika imelo v prihodnje več razumevanja in volje za rešitev našega problema, enako pričakujemo tudi od KS Dol, saj bi pridobljeni prostori ne sluzih le upokojencem, ampak bi bih na voljo tudi vsem ostalim krajanom. Ko bi svoje napore združih vsi zainteresirani, prav gotovo tudi pozitivni rezultati ne bi izostali. Ob tej priliki naj samo spomnim, da so taki objekti na Dolu pri Hrastniku že bih, a so danes zazidani s stanovanjskimi bloki. Najštevilnejšo sekcijo sestavljajo upokojenke - pletilje, saj šteje njihov krožek 17 članic. Krožek deluje tedensko, ukvarjajo pa se z raznimi tehnikami - z vezenjem, pletenjem, kvačkanjem, šivanjem in vozlanjem. Izdelujejo kvalitetne praktične pletenine in okrasne izdelke, ki so ponos marsikatere upokojenke". Letos so proslavile 10. jubilej uspešnih in samostojnih razstav, ki jih prirejajo vsako leto v času praznika KS in Dneva državnosti. Razstavo obišče veliko število ljubiteljev ročnih del, ne le krajanov, ampak tudiobiskovalcevizsosednjih občin. Vse njihove pisne izjave navajo tudi estetsko vrednost razstavljenih izdelkov. Pletilje vsako leto obdarujejo pomoči potrebne otroke na Osnovni šoh Dol s pleteninami, ki jih same napletejo. Tako so tudi v minulem letu pred božičem obiskale šolo in obdarile 17 otrok. Podarile so jim tople kape, rokavice, nogavice, šale, naglavne trakove - vse skupaj 38 kosov pletenin. Otroci so bih daril zelo veseli, zadovoljne pa so bile tudi pletilje. Pestrost programa našega društva dokazujejo tudi literarni večeri v počastitev slovenskega kulturnega praznika, razgovori o zdravi prehrani, o uporabi zdravilni h rastlin, o vrtnarjenju... Omeniti velja tudi humanitarno dejavnost pododbora DU Dol. Vse svoje ostarele krajane, ki živijo po domovih za ostarele, so obiskali, jim podarili darilne pakete (59) in denarne bone (21). Društvoje minulo leto denarno podprlo organizacijo Rdečega križa Dol, Društvo prijateljev mladine na Dolu ter nekatere bolne in socialno ogrožene krajane. Božena Tušar Ureja Franci Lakovič Darko Pavšelj - Larix Dogajanje na nekem trgu v nekem mestu Nedaleč od mene so prepevali krišnovci. Sanje so postale resničnost in trenutek vsakdanjika beg, ki meje pregnal na ta trg. Predstavnik Jehovine priče je na svojem koncu trga prodajal in ponujal revijo Stražni stolp, na drugi konec trga pa je pravkar prišel s svojimi učenci novodošli guru in jih je učil o nekih višjih resnicah, v katere še sam ni bil popolnoma prepričan! Ostareli študent, ne vem več iz katerega faksa, je ob ne preglasni spremljavi Jethro Tull-a iz kasetofona prodajal ročno izdelane zapestnice, verižice, uhane... Za drobiž! Neki klošar, ki je že bil nepogrešljiv inventar na tem trgu, je vztrajno žical in prosjačil za svojo vsakdanjo pijačo, za kakšen čik in morda še za kakšen sendvič! Neka stara gospa, ki nikakor ni hotela priznati, da sojo leta in čas že zdavnaj povozila, urejena kot vedno, skrbno našminkana, napudrana in s svežo trajnojekrmila golobe in iz tedenske ženske revije brala ženitne oglase. In pri tem Sanjala, kakor takrat pri 18, 20... letih - o princu ha belem konju! Nekaj mladih paro v na stopnicah starodavne cerkve na drugem koncu trga seje šlo svobodno ljubezen in "meditacijo" poljubljanja in stiskanja (za njih seje čas ustavil in izginil). V sredini tega trga nad Prešernovim spomenikomjeklečala na pol gola muza; tista, ki ni nikoli hotela uslišati pesnikove neizmerne ljubezni do nje! In ironijastvarstvajehotela, daje bil spomenik postavljen ravno nasproti hiše, v kateri je "živela ta muza" - neuslišana pesnikova ljubezen! Če si bil tisti dan malo bolj pozoren, se tij e zdela še večja ironij a in v posmeh že zdavno umrlemu pesniku, da se je ravno takrat pod spomenikom nacejal star pijanček in pridno praznil steklenico, kakor je to počenjal sam pesnik, ko je še bil živ, daje lahko sploh pisal in živel...! A kakor so rekli stari Rimljani: "O mrtvih vse dobro...!" Krišnovi fantje in dekleta so svojim poslušalcem inposlušalkam s petjem poskušali prikazati vso lepoto Krišne-Boga, jim sporočiti, da njihovo dosedanje materialno-potrošniško življenje in vse tiste male radosti in strasti (ki začinijo lepoto življenja) - vodijo v pekel...! • Guru na drugem koncu trga je "vtepal" svojim privržencem in tistim, ki so ga hoteli poslušati, o neizmerni ljubezni; anebi dal roko v ogenj, daje zdaj ta ljubezen ob tem guruju in v njem. Tudi pripadnik Jehovine priče je našel svojo "žrtev". Innasprotnood Krišnovcev razlaga svoji žrtvi nebesa in pekel ter prečudovito pot brez skrbi, težav, bolečin, pomanjkanja, če se le popolnoma pred Bogu-Jehovi! Zaljubljencev je bilo še več, le ostarela gospa je odšla. Zmanjkalo jije golobje piče, pa tudi vse ženitne oglase je prebrala. Od nekod je prišel kantavtor srednjih let in s svojo stari kitaro in orglicami poskušal zaslužiti za kakšno steklenico piva, morda dve, začike... V bistvu je vsak na tem trgu zdaj poskušal "nekaj prodati" in za to spet nekaj dobiti in kupiti. - Kantavtor za pivo, čike; ostareli študent in klošar prav tako; pripadnik J eho vine priče in Krišnovci za odkup svojih duš pred strašnim peklom in večno temo, le guru še ni bil prepričan, kaj je hotel - ali denar in s tem ugodno življenje ali slavo, morda sije hotel pozdraviti frustracije in komplekse v, ki jih j e imel v svoj em težkem otroštvu in mladosti... Naveličal sem se vsega na tem trgu -predragegainpretoplegapiva, "prodajanja in kupovanja" vseh nebes in pekla ter nekih odrešitev! Enostavno sem hotel proč! Proč od ljudi in vsega, proč od samega sebe... Samo proč, ni važno kam... Za mlada peresa Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje 24. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Pogoji: Sodelujejo lahko avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih republiških srečanjih mladih pesnikov in pisateljev, in s prozo, poezijo in dramskimi deli. Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem ali računalnikom in poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Prispevkom naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnico s podatki: ime in priimek, naslov , izobrazba, poklic, starost in šifra. Dvočlanske žirije in republiški selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojegaobmočjaizbrali najboljše avtorje zanastop na območnem in republiškem srečanju. Območnih srečanj bo šest. Vseposlaneprispevkeodstopijoavtorji zamorebitno objavo brezplačna. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim. Prispevke je treba poslati do 20. marca 1996 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, (za24. srečanje), Štefanova5,p.p. 136, 61000 Ljubljana. Dodatne informacije dobite po telefonu: 061/126 20 83. 'M "Miti W m ..... mmm ZABEL/,0 smo ga doslej poznali kot televizijskega in radijskega novinaija, torej lahko ocenjujemo tudi v njegovih slikarskih stvaritvah, ki so plod dela v prostem času. T.L. Trbovlje organizirala ZKO Trbovlje skupno s posameznimi društvi in izvajalci prireditev, vseh je bilo po programu 12, je bila polovica teh prireditev izpeljana v prostorih Doma Svoboda. Zaslužijo si, kar so člani tega društva znova dokazali s svojim delom in uspehi, da bi Dom Svoboda kmalu obnovili po programu, ki so ga sprejeli. Letni koncert mešanega pevskega zbora Svoboda bo v petek, 1. marca ob 19. uri v dvorani Doma Svobode. Zbor se bo pod vodstvom zborovodkinje Alenke Ramšak predstavil s slovenskimi ljudskimi in umetnimi pesmimi raznih skladateljev, domačih in tujih. Na koncertu bo predstavnik ZKO Trbovlje v imenu ZKO RS podelil članom in članicam Gallusove značke. Bronaste dobe tisti člani in članice, ki delujejo v zboru do 15 let, srebrne za delo od 15 do 25 let in zlate za delo nad 25 let. Zlate % Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Ana Povše Metulj Bil si mlad in lep in sam od sebe ves prevzet. Letal s cveta si na cvet, se usedal nanje, pil njih med. Si oplazil me s pogledom rahlo se dotaknil s krilom, a že odvrnil si pogled in usedel si na drug se cvet. Morda ta imel je slajši med!? Uroš Zupan, pesnik, sicer pa trboveljski rojak in letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada, je v četrtek, 22. februarja, govoril navzočim v Društvu slovenskih pisateljev. Na tem večeru je predstavil svoje delo in ustvarjanje na pesniškem področju. Sekcije KD Svoboda so se v petek, 23. februarja ob 19. uri, v okviru meseca kulture predstavile v Dvorani Doma Svobode v zgornjih Trbovljah. V okviru tega društva delujejo mešani pevski zbor Svoboda, MGL Svoboda, ansambla Hiša in Sončna stran, knjižnica in TV Trbovlje - Kanal 10. Prav po zaslugi delovnih članov tega dmštva se je kulturno življenje v dobršni meri preselilo iz osrednjega kulturnega DD Trbovlje v zgornje Trbovlje. Od vseh prireditev v mesecu kulture - februarju, ki jih je Gallusove značke bodo prejeli pevci Župančič, Drugovič in Prosenc. Štajer'c u Lublan', komedijo Toneta Partljiča v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, organizira ZKO Trbovlje v četrtek, 29. februaija ob 19.30 uri. Predstava bo že tretja za večerni gledališki abonma in izven - na odrskih deskah DD Trbovlje, seveda. Bogdan Barovlč, ljubiteljski slikar, razstavlja v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja na Ulici 1. junija 19 v Trbovljah. Samostojna razstavaje na ogled do 2. marca. Vse slike so v oljnati tehniki. Skupaj enajst slik, z različnimi motivi: od krajine do ženskega akta. Avtorja, ki Zagorje MePZ Divača pod vodstvom dveh dirigentov Antona Baloha in Mirjane Gvozdenac bo v soboto, 9. marca gostoval v DD Zagorje. Koncert bo sestavljen iz štirih tematsko zaokroženih celot: nabožna zborovska glasba od renesanse do danes, tuja in slovenska umetna zborovska glasba, slovenske narodne pesmi in ljudske pesmi iz Istre. Primorja in Krasa. Koncert organizirata Občina Zagorje in rudarski pevski zbor Loški glas, katerega zborovodja je Igor Beuermann. T.P. Knjižne novosti Zagorje: 1. Morton: Diana; 2. Christie: Mirujoči umor; 3. Robertson: Pisma zaljubljene najstnice; 4. Jelinčič: Prazne sobe; 5. Kako preživeti z okni 95; 6. Hoffman: Vse o Internetu in WorlWide Webu;7. Koch: Dvojnaživljenja; 8. Almanah evropske unije; 9. Verdnik: Potop v modro; 10. Tolkien: Gospodar prstanov. Trbovlje: 1. Hay: Telo je tvoje; 2. Hay: Meditacije; 3. Kocijan: Zapiski o starejši slovenski povesti; 4. Jesih: Soneti I.; 5. Jesih: Soneti II.; 6. Jančar: Posmehljivo poželenje; 7. Debeljak: Temno nebo Amerike; 8. Goethe: Izbirne sorodnosti; 9. Stifter: Pozno poletje; 10. Štefančič: Filmski almanah. Hrastnik: 1. Boulad: Modrost srca-kamdušabeži?;2. Hočevar: Porka svet; 3. Pavček: Temna zarja; 4. Rotar: Slovenščina in slovenstvo; 5. Mencinger: Moja hoja na Triglav; 6. Rjavec: Hu-zarji na polici; 7. Kingsley: Povodni otroci; 8. Palčič: Pravljica o kotku, 9. Koch: Dvojna življenja, 10. Petdeset let Narodne univerzitetne knjižnice. ROKOMET Preveč napak Akripol - Rudis Rudar 23:20 (12:13) Trebnje, dvorana OS, gledalcev 1000, sodnika Babič (Domžale) in Čeak (Ljubljana). Akripol: Torlo, Longar, Višček, Bregant 2, Počervina 4, Šavrič 2, Vesli gaj 7, Zarabec 2, Dvornik 4, Špende2, Novak. Rudis Rudar: Lipovšek, Podbregar 1, Vrbnjak 3, Gričar, Kosec 1, Senčar 6, Čop 7, Voglar 1, Drobnič, Teržan 1, Šikovec, Randželovič. Trboveljski rokometaši so bili blizu uspeha v derbiju, žal pa so napravili preveč napak. To velja predvsem za nenatančne podaje, posebno poglavje pa je bila igra z igralcem več. Rudar je namreč kar tretjino zadetkov dobil ob številčni prednosti na igrišču! Igralci so se sicer borili na vso moč, tako da jim ni kaj očitati. Domačini so bili v sijajnem vzdušju v nabito polni dvorani (med gledalci je bil tudi prvak SKD Lojze Peterle) pač nekoliko bolj spretni, pa tudi srečni. Srečanje je bilo sicer vseskozi izenačeno. Dolenjci so si rahlo prednost ustvarili v prvih 20 minutah nadaljevanja, ko so "rudarji" dosegli vsega 3 zadetke. V zaključku tekme je vratar Randelovic, kijev soboto slavil 25. rojstni dan, branil izvrstno, toda v napadu so bili igralci z izjemo Senčarja in Čopa (pri sedemmetrovkah) nezbrani. Tekma se je tako končala s povsem enakim izidom kot jeseni v Trbovljah, le da je zmaga tokrat pripadla drugi ekipi. Rudis Rudar je tako padel na 10. mesto, da bi se izognil play-outu pa bi moral z zadnjih dveh gostovanj prinesti kakšno točko in kajpak zmagati v obeh domačih preizkušnjah. Nasprotniki pa niso prav nič lahki. Že v soboto j e na vrsti drugo zaporedno gostovanje, tokrat pri Preventu, nato v Trbovlje prihajajo Primorske novice, v zadnjih dveh krogih pa sta na sporedu še gostovanje v Ajdovščini in domač obračun s Slovanom. Škoda, da ni bila "rešilna" točka osvojena v Trebnjem. Priložnost je bila, toda znova se je izkazalo, da je glavna pomanjkljivost trboveljske ekipe premajhen izbor kvalitetnih! gralcev. Trener Jekoš na klopi namreč nima pravih zamenjav. Upajmo le, da to ne bo usodno. S.F. Poraz doma Inženiring Šarbek-Primorskc novice Pro mak 23:27 (12:16) Litija, športna dvorana Litija, gledalcev 400, sodnika Kalin in Korič, oba LJ. Inž. Šarbek: Ulčar, Dobravec 3, Bilbija, Privšek, T. Kogovšek 1, Papež 2, Gradišek, Lubej, B. Kogovšek 9, Verbajs 4, Sotenšek 1, Doblekar Primorske novice: Valenčič 1, Trošt, Ražem 3, Grandič, Božeglav 3, Makuc 3, Jovičič 7, Šiškovič 1, Kastelic D., Kastelic M., Likavec 2, Čemjauskas 5. V važnem srečanju za obe ekipi, seje domači trener Praznik odločil, da bo nastopil samo z igralci, ki redno obiskujejo treninge in izpolnjujejo njegove zahteve. Po srečanju je bil v komentaijih za to potezo samo nagrajen. Tako sta Lubej in Bilbija presedela celo srečanj e, Privšek pa je vsega skupaj nabral le dobre 3 minute igre. Od "tujcev" je nastopil samo Papež, pa še ta ni blestel. Domači so prvič in edinkrat na srečanju povedli v 45. sekundi z 1:0. Primorce so nato ujeli v 8. minuti, ko so izenačiti na 8. V začetku srečanja je domači trener poskušal z Verbajsem na Likavcu, vendar se to ni najboljšeizšlo. Gostje so vse prelahko prehajati do strelov z zunanjih pozicij (Božeglav in Jovičič), če pa ni šlo tu, je Likavec asistiral Makucu na črto, medtem, ko so domači dosegali zadetke skrila nedelje pa vse do Junija oh vikenih stiskali pesfi za Sudana in ^Tzsrzr+Tz*" ™E"== iT^TZk^ v 2tl,7, «7t T ■2Zz::^:(z^:zz,rz:z " ........... si.v‘j..lil.. . .... , D , , , .,1111 ^ 1*“ p" '''Tr-*"*"*"*'-*-**’-*’'.. .mm...lil......■■■lili ''l-l ":-H .Ilir: .... in s črte, kjer je bil zelo borbeni Dobravec. Prava uganka za Valenčiča pa je bil mlajši od bratov Kogovšek, Boštjan, ki mu je gostujoči vratar ubranil od 10 le en strel. Torej izvrsten izkoristek tega igralca, ki je bil najmanjši na igrišču, ob tem je celo dvakrat ukanil največjega na terenu. Gostje so si prednost 5 golov priigrali v 22. min uti (7:12), domači mladi igralci pa so se jimz delnimizidom4:0 približati na vsega gol razlike v 27. minuti. To je bil dovolj velik znak, da so novičarji malce bolj stopili na plin. Pred koncem prvega dela je Doblekar ubranil prvo, v nadaljevanju pa še dve sedemmetrovki. Zadnji gol v 1. polčasu pa je dosegel Valenčič, ko je ukanil vratarja domačih, ki je pričakovalpodajo v protinapad in je bil preveč v polju. V se do 46. minute 2. polčasa seje zdelo, da novičarji kontrolirajo rezultat in potek srečanja. S tem pa se niso strinjali domači igralci. Z borbeno in v tistih trenutkih navdahnjeno igro so se v 53. minuti BO 8V0K&A8O TOPB&Of Trbovlje - Pred tednom dni smo pisali, da seje trboveljska kegljavka Saša Burja uvrstila v državno reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu v Pragi. Bo to uspelo tudiUrošu Stoklasu? Kegljač Dadas Rudarja, ki se nahaja v izvrstni formi (v zadnjem času redno podira okrog 950 kegljev) se s Kranjčanoma Omanom in Štrukljem bori za zadnji mesti v reprezentanci. V zaključnih kvalifikacijah še naprej vodi, prednost pa ni velika. Odločila bosta zadnja nastopa. Prvi bo že danes (četrtek) v celjskem Golovcu .Stoklasu to kegljišče ponavadi leži in upajmo, da bo tudi tokrat uspešno opravil nalogo. S.F. gostom približali na dva gola-21:23 ter tako prisilili gostujočega trenerja, da je vzel minuto odmora. V tej minuti je bilo kar nekaj vroče krvi na klopi gostov, predvsem med trenerjem in Likavcem. Nato je na sceno stopil dvojec Likavec/ Valenčič. Slednji je najprej ubranil dva protinapada domačih, prvi pa je najprej dosegel gol, potem pa še izsilili prekršek za sedemmetrovko, ki jo je Jovičič spremenil v gol. Domači so se v 57. minuti približali novičarjem na gol razlike, vendar jim je za več zmanjkalo moči in pa tudi nekaj sreče. Gostje so zasluženo zmagah, to moramo zapisati, čeprav smo jih v Litiji videli igrati že veliko boljše. Tudi domači igralci so za trud in borbenost zaslužili aplavz s tribun, predvsem pa daleč najboljši igralec na igrišču Boštjan Kogovšek. S.K. Padla tudi Pomurka Pomurka - Dol 27:28 (14:15) Murska Sobota, dvorana OŠ 3, gledalcev 300, sodnika Benegalija in Kramar (oba SG). Pomurka: Božič, A. Vereš 1, T. Vereš, Kavaš 5, Husar, Bedekovič 12, S. Buzeti, B. Vereš, Okreša 3, Smodiš, Lovenjak 1, J. Buzeti 5. Dol: Sikošek, Hribar, Maček 7, Krajnc 1, Sedelšak, Plevnik 3, Kolar 6, Raušl4, Moljk 5, Pavlič, Špacapan, Selak 2. Odlična serija rokometašev Dola se nadaljuje. V 16. kolu prvenstva vzhodne skupine 2. državne h ge je padla tudi Pomurka iz Bakovec, edina ekipa, katero Dolani doslej še niso nikoli premagali. Po sedmih zaporednih porazih pa seje zgodilo tudi to. Tisto, o čemer so mnogi razmišljali na glas pa le redki spregovorili, seje zgodilo. Dolani so premagali bivšega prvoligaša in to v njegovi dvorani. Igra, katero so prikazali varovanci trenerja Anderluha, je navdušila tudi objektivno domačo publiko, ki je priznala zasluženo zmago gostov. Po začetni bolj ah manj izenačeni igri so pri rezultatu 5:5 v 13. minuti prevzeli pobudo gostje in si v pičhh šestih minutah priigrali prednost 5 golov - 10:5. Po obdobju odhčne igre so nekoliko popustili in polčas seje končal samo z golom prednosti v njihovo korist. V začetku 2. polčasa je najprej sledilo obdobje izenačene igre, v katerem so gostje vseskozi držah prednost 1 do 2j>glov. V 40. minuti so gostitelji prvič izenačih in takoj nato povedh z 19:18. Sledilo jele še 20:19, nakar so gostje ponovno prevzeh vse niti igre v svoje roke in kmalu povedh s 3 goh. Minuto pred koncem so jih domači ujeli in izenačih na 27. In ko je že kazalo, da bodo gostitelji o svojih točko, je Maček lepo stavil pravičen izid tega zanimivega in kvahletnega srečanja SPOT Rudar drugi ■Ji..: -'Isi: Sil . || v „ ................ LM : Prošt je pri pravi [ kadetski turni,. Poleg domačinov tunmja.Denis Artič jedosegei tO.DamjanBohorč “ «• r"=* “>* *> «™™> “»• * «*• V—« * 1W K]™™ 3. Jur. Igralci rojeni leta 1979in mlajši so prikazali veliko Podbregar (»Danijel Dobravcpa po 1 gol. Pohvaliti ameziiik.i turni rja šta bi la sicer člana zmagovalne L- •* a .. * SKIT Rudar (brezTeržana) je premagal Pivovarno Glavič Pa med igralci Laško s 1-1.13 m bile- z 1 UD. / Gutuijcm pa |e \ Celjani, Četrti pa Ribničani. vptojskePk.pcrRobiLato^knredvrata,,rAHmd ~ - w ,rv . , - „ , - S.F. dveh odličnih nasprotnikov. V naslednjem krogu bodo Dolani znova gostovali. V isti dvorani se bodo pomerili z ekipo Poleta iz Murske Sobote. Po 16. kolih imajo 17 točk in so na 6. mestu. J. P. KOŠARKA 2:1 v srečanjih Iskra Litus - Triglav 80:63 (45:37) Litija, športnadv orana, gledalcev 300, sodnika Strnad (Domžale), Povše (Lj). Iskra Litus: Kandžič 12, Bassin 3, Japič, Peterlin 2, Ivanovič 19, Vulič 8, Bošnjak 13, Stojakovič, Šetina 22 in Šiško. Triglav: Lojk, Pompe, Damjanovič, Eržen 17, Vidakovič, Hrvatin, Jankovič9,Z. Drobnjak9, Hafner 16, D. Drobnjak 6 in Troppan 6. Tretja tekma starih znancev v tej sezoni in rezultat medsebojnih srečanj 2:1 za Iskro Litus, pove vse. Lilijani, ki so se zavedali, da je pomembna samo zmaga, so srečanje odlično začeli. V 5. minuti so vodili z 11:2 in v 8. 22:8. Potem pa so Kranjčani delno uredili svoje vrste, bolje zaigrali in bili enakovreden nasprotnik že tako dobrim domačinom. igra nadaljuje vse do 30. minute (62:57), ko so se domačini razigrali. V zadnjih desetih minutah so dosegli delni rezultat 18:6, tako da jim tudi najboljši igralci gostujoče ekipe niso mogli več preprečiti zmage. K.Š. Visok poraz ROG Vrhnika-GD Hrastnik 86:63 (40:36) Vrhnika - Košarkarji hrastniške GD so v 3. kolu doigravanja za obstanek v B ligi doživeli 1. poraz. Na Vrhniki so po izenačenem 1. polčasu klonili proti gostiteljem, ki so na koncu zasluženo zmagali s prednostjo 23 točk. Poraz za Hrastničane ni tragičen, je pa zaskrbljujoč, saj so veijetno za dlje časa, če ne celo do konca prvenstva ostali brez Baloha, ki si je resno poškodoval gleženj, tako, da so Hrastničani večji deldrugegapolčasa igrali breznjegove pomoči. Ne glede na ta hendikep pa je bila igra hrastniških gradbincev v nadaljevanju srečanja tako slaba, da tudi z Balohovo pomočjo ne bi uspeli proti solidnim gostiteljem, ki so imeli v Gaberšku - 25 točk - najboljšega strelca in igralca tekme. Za Hrastničane sta največ točk dosegla: Isoski 21 in Leskovar 13. J. P. KEGLJANJE Še ena zmaga Hrastničanom Gradis Norik B - EHO Hrastnik 1:7(5192:5288) Križaj-J. Drame 864:890, Podrcberšek-Mijatovič 928:887, Susnik-Z. Drame 881:902, Košmrl-Šeško 854:881, Mirkič-Tomše 826:850, Močnik-Duh 839:878. Kegljači hrastniškega EH A, ki se krčevito borijo za prvo mesto v 2. državni ligi, kar bi jim omogočalo uvrstitev v prvo ligo, so na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani premagali B ekipo domačega prvoligaša z visokim izidom7:1, kar pa jim ne bo zadostovalo za uvrstitev v 1. ligo. Tri kola pred koncem imajo Lilijani še vedno 2 točki naskoka. J. P. Pomembna zmaga Adria Convent - Litija 2:6 (4972:5116) Kodarin - Poglajen (843:833) 1:0, Zotič-Lcbeničnik (874:842) 1:0, Umer - Jerič (805:887) 0:1, Konec - Tkavc (837:869) 0:1, Mezgec/Štefančič (385+388) -Šukšič/Ivančič (587+207) 0:1; Viskič/Ščulac (321+519) - Novak (895)0:1. Litijski kegljači so z gostovanja na Primorskem prinesli morda odločilne točke. V nenormalnih igralnih razmerah, kegljišče je bilo hladno, neogrevano, so popolnoma zasluženo premagali Primorce. Posledica hladnega kegljišča so tudi številne in pa tudi poškodba enega izmed domačih igralcev (strgana mišica). S. K. V drugempolčasu se enakovredna MALI NOGOMET Prvi poraz na domačem terenu Inženiring Šarbek - Carioce Žiga Stella3:4 (2:2). Litija, športna dvorana, gledalcev 300, sodnik Raukovič (Velenje),strelci: 0:1 Brunšek (8), 1:1 Kos (18), 2:1 Fele (20), 2:2 Brunšek (21), 2:3 Cipot (46), 3:3 Simič (48), 3:4 Stančevič -Drevenšek. Tudi to seje moralo enkrat zgoditi. Prvi 2 oddani točki na domačem igrišču, kjer so doslej vse zmagali. Tokrat pa morebiti ob naj slabši predstavi letos in neigranju v Celju izklj učenega Teska za kaj več ni bilo možnosti. Kljub dejstvu, in to je priznal tudi gostujoči trener, da so imeli domači pobudo v polju, vendar pa, ko je bilo potrebno realizirati pripravljene priložnosti, je zmanjkalo koncentracije. Poleg tega pa so imeli dvakrat v vratih še nerazpoloženega vratarja Majcna, ki je sokrivec za prva dva gola, naslednja dva pa si lahko popolnoma upravičeno pripiše na svoj konto. Edini, ki j e pri domačih tokrat zaslužil pohvalo, je Kos, ki je iz tekme v tekmo boljši, vendar je bil sam za zmago pač premalo. Pri gostih je bil najboljši reprezentant Brunšek. Trenutno so Šarbki na petem mestu in se bodo morali precej potruditi, če hočejo priti na 3. mesto. In za to bo potrebna zmaga v Lj utomerj u, ki je v tem kolu v derbij u premagal vodilno ekipo Mila Juventus. S. K. PIKADO Tesna zmaga vodilnega Trbovlje - S 16. krogom se je nadaljevalo prvenstvo v zasavski ligi v elektronskem pikadu. Kar štiri tekme so se končale z minimalnimi zmagami 9:7. V Senožetih so zmagali domačini, v Kisovcu, Zagorju in Trojanah pa gostje. Najbolj prepričljiva je bila to pot ekipa Jolly bara, ki pa za vodilnim Mojčinim hramom še vedno zaostaja za pet točk. Rezultati: Gostišče Rajka -Okrepčevalnica Zupan 7:9, Jo lly bar - Jevnica 13:3, Gambrinus - Mojčin hram 7:9, Čipo - Mane bar 10:6, Okrepčevalnica Viktorija - Condor 9:7,Bar91 - Amadeus 7:9. Na lestvici še naprej vodi Mojčin hram (30 točk) pred Jolly barom (25), Condorjem (23), Okrepčevalnico Zupan (20) in Okrepčevalnico Viktorijo (18). Pari današnjega (četrtek) 17. kroga: Bar 91 - Gostišče Rajka, Amadeus - Okrepčevalnica Viktorija, Condor - Čipo, Mane bar - Gambrinus, Mojčin hram - Jolly bar, Jevnica - Okrepčevalnica Zupan. S.F. Trbovlje - ŠZ Slovenije je s pomočjo ŠK Contrast organizirala prvenstvo mladih Slovenije zal. '96, tekmovanje je potekalo v dijaškem domu Drava v Mariboru. Igralo seje po starostnih skupinah posebej dečki in deklice. Pravicoigranjasoimeli najboljšiizregijskih prvenstev. Tekmovanje je potekalo od 17. - 23. februarja, iz Trbovelj se je tekmovanja udeležilo 7 tekmovalcev in spremljevalec, iz Zagorja sta se udeležila tekmovanja 2 tekmovalca. V skupini dečki do 10 let je zmagal Jure Škoberne iz Tolmina z 9 točkami, 13. je bil Žiga Ahac (A. Hohkraut, Trbovlje) s 5 točkami. V skupini je sodelovalo 35 igralcev. Dečki do 12 let-1. je bil Aleš Lazar iz Lendave, 7,5 točk, 6. je bil Luka Trebežnik, (OŠ I. Cankar, Trbovlje), 6 točk, lije bil Marko Žagar (OŠ T. Čeč, Trbovlje) s 5 točkami. Sodelovalo je 36 igralcev. Fantje do 14 let - l.Miha Gomboc iz Murske Sobote s 7,5 točkami, 4. je bil Aljaž Dušak (OŠ Trbovlje) s 6 točkami, 21. je bil Primož Vozelj (OŠ Trbovlje) s 4 točkami. Sodelovalo je 32 igralcev. Pri deklicah do 10 let je zmagovalka Mirela Ahmatovič iz Krškega z 8 točkami. 13. je bila Janja Gabriel s 4,5 točkami (OŠ Trbovlje). Pri deklicah do 12 let je zmagovalka Ana Srebrnič iz Grosupelj z 8,5 točkami .28. mesto j e osvojilaj asna Gabr ič(OŠ Trbovlje). Pri deklicah do 14 let je zmagovalka Maja Dogajnič iz Maribora z 8,5 točkami. 11. je bila Renata Anžur (Zagorje) s 5 točkami. Po pogovoru s spremljevalcem RadomBajdajepredsedstvoŠK Rudar Trbovlje ocenilo nastop na državnem prvenstvu. Izreden uspeh je dosegel Aljaž Dušak s 4. mestom. Na državnem prvenstu je igral brez posebnih priprav in ni bil uigran. Že nekaj časa ni igral počasnega šaha, tako daje imel težave z otvoritvami. Njegova igraje bila pasivna. Nepričakovano je Luka Trebežnik osvojil odlično 6. mesto, Marko Žagar pa z malce smole 11. mesto, saj j e imel 2 koli pred koncem 5 točk in ni vzdržal pritiska. Izgubilje obe partiji. Lukain Marko sta bila uigrana in dobro pripravljena. Odlično se je izkazal tudi Žiga Ahac, ki je v skupini dečki do 10 let osvojil 13. mesto. Žigi je bilo to šele drugo večje prvenstvo.Pri deklicah sejcjanja Gabriel prvič udeležila tako močnega turnirja. S 50% izkupičkom je presegla pričakovanja. Predsedstvo ŠK Rudar Trbovlje je z rezultati zelo zadovoljno. Glede na lanske rezultate seje delo v šahovskih šolah obrestovalo. Stekel je že načrt individualnih priprav za najboljše. V bodočnosti lahko pričakujemo najvišji rezultat. Razočarala pa sta Primož Vozelj in Jasna Gabrič. Oba obiskujeta šahovske šole v ŠK Rudar Trbovlje, Primož že več let. Upamo, da jima bo slab rezultat vlil nova spoznanja in da se bosta bolj potrudila spoznavati kraljevsko igro. u.z. 11 Gašper Križnik Gašper živi v Zagorju in bo junija dopolnil leto dni. Je živahen in nagajiv. Tudi norenje s hodalico mu ne dela težav. 12 Blaž Jerman Tudi Blažprihajai/,Zagorja. Aprila bo dopolnil dve leti. Te dni je kar doma in se vozi s kolesom in svojim tovornjakom. % 13 Rokec Šifrer Rok z Izlak je novembra dopolnil štiri leta. Rad piše in riše. Fotograf ga je ujel na morju, ko je po vseh vragolijah Rokec sedel, da bi si odpočil. 14 Kim Klančišar Kirn se najraje igra s svojo punčko Pio. Doma je v Podkumu in bo letos dopolnila 3 leta. 15 Aljaž Bastič Aljaž j e pred kratkim upihnil drugo svečko. Prihaja iz Trbovelj in se, kot priča fotografija, zelo rad zabava v družbi svojih plišastih prijateljev. 16 Klemen Petelin Klemen iz Trbovelj komaj čaka, da bo prišla pomlad in bo na dedkovem ranču igral košarko. Poleg tega bo marca slavil tudi peti rojstni dan. 17 Nadja Jančič Nadja je v teh mrzlih dneh kar doma in se igra. Prihaja iz Trbovelj in bo maja upihnila drugo svečko. 18 Benjamin Duh Benjamin prihaja iz Hrastnika V aprilu bo dopolnil štiri leta in pravi: " Ko bovazmojim psom Timom velika, bova šla skupaj na lov." Akcija Naj ciciban se nadaljuje. Odslej vam bomo v vsaki številki predstavili po osem nadebudnežev, da ne bo prišlo do zamere. Še vedno lahko pošljete fotografijo svojega cicibana, ki pa ne sme biti starejša od enega leta, S priloženim kuponom boste vsak teden lahko glasovali samo za tiste otroke, ki vam jih bomo tisti teden predstavili. Dvanajstim finalistom, ki bodo prejeli največ vaših glasov, bomo podelili nagrade. Nagradili bomo tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali za svojega cicibana. Sponzor akcije je trgovina Mojca, Partizanska 5, Trbovlje. Na kuponu obkrožite samo eno številko; vsak malček je označen s svojo zaporedno številko. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon prilepite na dopisnico ali pa ga pošljite v kuverti s pripisom za akcijo Naj ciciban Zasavja. Fotokopij ne upoštevamo. Naš naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta 20. julija 2/c, 61410 Zagorje ob Savi. 1 11 12 13 14 15 16 17 18 ■ i Mi i: i r 4 : f ■ »l: \ ; i ■ z • > a 8 i U | Vose ime mprnmefc oštir .u ^ Jlfoica ’ OOPfiTO: od 8.00-191», Jerebova 2, UMA tel.: 061/884 032 soMa8.x-13.ue ' OTROŠKA, ŽENSKA IN /JOŠKA KONFEKCIJA ^ ' OTROŠKI KOMPLETI ‘ŽENSKE BLUZE ‘ OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE * LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE Nq| KVALITETAM NAJNIŽJE CENE! a lil M Peking Peking je mesto nasprotij. Ob glavni ulici in v diplomatski četrti vidiš takšne poslovne zgradbe in hotele, da ti zastaja dih. V drugi, južnejši polovici mesta pa so ostale tiste ulice, zaradi . katerih je mesto še vedno kitajsko. Iz širše ulice sva s kolesaijem zavila v ožjo. Levo in desno so se stiskale male pritlične hišice, asfalt je bil poln lukenj in nekaj metrov naprej seje vila dolga kolona odprtih smetnjakov. Vonj po gnilem sadju in vse mogoče stvari naokrog, niso bili nič kaj simpatični. Izstopil sem pred majhnim hotelom, plačal z denaijem, ki se ponaša z imenom juan in stopil v klimatizirano recepcijo. Končno sem lahko dihal. Največji trg na svetu. Zadaj Prepovedano mesto. Zrak je zadušljiv in kasneje sem odkril, da imajo skoraj vse trgovine, uradi, restavracije klimatske naprave. Po namestitvi sem se podal v mesto. Kaj kmalu sem odkril, daje za hotelom trgovska ulica. To je bilo paše za oči. Naše inšpektorje bi verjetno kap. Na nekaj kilometrov dolgi ulici (imenovala seje Anlenin lu) so ljudje trgovali od zore do mraka. Gneča je bila nepopisna in avtomobili s kolesarji vred so si komaj utirali pot. Hupanja in zvenenja ni bilo konec. A to ni nikogar motilo. Po pločnikih so se vlekle majhne barake in pred njimi pulti. Tržnica seje širila tudi levijin desno v vse manjše ulične odcepe. Poleg obilice južnega sadja, arašidov, dateljnov in vse vrste zelenjave si lahko kupil tudi svilo, plastične izdelke, prtičke, skratka vse, od igle do slona. Najbolj meje pritegnil del, kjer so prodajah meso in ribe. Vse je bilo zloženo na prostem, prekajevanje v izpušnih plinih je bilo povsem naravno, da o muhah niti ne govorimo. Ribe so plavale v plastičnih posodah na pločniku in lovile zadnje vdihe življenja. Presenečen ne smeš biti niti takrat, če kakšna leži na robu pločnika, ko se pozno zvečer vračaš peš domov, ah pako ti kakšen pobegh rak preseka pot in ga mah Kitajček stlači nazaj v lavor. O tem, kje najti navdih za vegetarjanstvo, se nisem spraševal več. Sprehod gor in dol po ulici in vsega je bilo dovolj. Vsake tohko metrov je seveda restavracija, takšna z lesenimi mizami in zbitimi klopmi ali pa kar na kolesu. Ljudje brezskrbnojedo,kot da nekaj metrov stran niso ravnokar ubih ribo ah ulovih raka, ki si ga še prej skoraj pohodil. In ko to vse skupaj zabeh kdo še z izplj unkom, j e tek res dober. A to je že zgodba zase. V Pekingu imamo ambasado tudi Slovenci. Ambasadorje bil doma, zato me je sprejela prijazna atašejka. Nekaj navodil tako daleč od doma nikomur ne škodi. Tako tudi mojih vprašanj ni manjkalo, predvsem pa me je zanimalo vsesplošno pljuvanje. Menda si na ta način čistijo grlo -zdravje gor ah dol, prav nič okusno ni, če sediš s krožnikom pred seboj, pa nekdo za teboj prav pošteno pljune. A tako je. Tradicija je eno, kultura (vsaj za nas Evropejce) drugo. In če je vse skupaj povezano z zdravjem, se pač pljuva. Seveda so to lepo navado v bogatejših dehh mesta prepovedah. -Največji užitek je bila kljub vsemu kitajska hrana. Obroki so polni zelenjave, meso je razrezano na koščke, omake in Vhod v Prepovedano mesto. začimbe so zelo okusne, da o rižu ne govorimo. Že prvi dan sem ga lovil s paličkami, sreča pa, da juho servirajo z žhco. Odletela mi ni niti pekinška raca, iz terarja sem izbral prav simpatično kačo in glede na to, da še danes živim, je bila okusna in dobro pripravljena. Psov in mačk je na Kitajskem malo. Saj veste zakaj!? No ja, tu je moja pogum in radovednost ustavilo spoštovanje do domačih živalih. Nikoh pa ne veš, kaj pravzaprav ješ, saj smo se v glavnem sporazumevali z rokami in polomljeno angleščino, kjer se je dalo. Tako kot redki znajo kitajsko, kitajci bolj razumejo angleško, nemško ah italijansko. Vsakdo se znajde, kot se ve in zna. Peking ima tako kot cela Kitaj ska ogromne razsežnosti. Kolo je tako najboljši pripomoček za ogled mesta. Le na tatove je treba paziti, saj se je nemalo turistov vrnilo v hotel brez koles. Vehka črna kolesa so simbol Kitajske in gneča na uhcah je res nepopisna. A kljub temu promet normalno teče, nesreče nisem videl nobene in tudi sam sem se kaj kmalu privadil na vse skupaj. Po deževni noči je bil zrak hladen in čist. Odločil sem se in naslednje dni izkoristil za intenzivne oglede mestnih znamenitosti. Središče mesta je največji trg na svetu. Po slovensko trg nebeškega miru, izza katerega se razteza Prepovedano mesto, po ostalih straneh pa vladne palače in muzeji. Na delu tega stoji tudi mavzolej največjemu možu kitajskega sociahzma Mao Zedongu in spomenik (obelisk) herojev ljudstva. Mitja Predovnik Kitajske pionirke VMM\ SE7EM (SE7EN, ZDA -1995, Art-video) požrešnost, pohlep, lenoba, nečimrnost, poželjenje. zavist, maščevalnost Morgan Freeman - Gime five more. Sedem je nedvomno eden od najbolj inteligentnih thrillerjev zadnjega časa. Detektiv William Somerset (Morgan Freeman) je po dolgih letih dela na umorih končno tik pred upokojitvijo. Mladi David Mills (Brad Pitt) bo zavzel njegovo mesto na oddelku in zadnji teden bosta delala skupaj. Somerset je samotar in Mili sa noče voditi za ročico naokoli po prizoriščih umorov, zato poskuša mladi & nadobudni detektiv dokazati, dani zelenec, ki ne bi imel pojma, kako se stvari streže. Kmalu mu... hja... usoda/Bog/karkoli že nakloni možnost, kakršne ne nakloni vsakomur. Pokličejo ju na prizorišče nadvse nenavadnega umora nekega debeluha. Možakar je utelešenje nepotešljive požrešnosti in položaj njegovega telesaje temu primeren. Z glavo naprej - v krožniku z omako za testenine. Sommerset posumi, da se za umorom skrivajo neobičajni motivi in zaprosi, da ga umaknejo s primera. Zaman, seveda. Ko naslednji dan najdejo umorjenega prestižnega odvetnika in na tleh sporočilo, napisano s krvj o žrtve (Greed=pohlep), sodni medicinci pa dodatne sledi o prvem umoru, se Sommerset vrne na prizorišče prvega umora in tam odkrije podoben napis: gluttony (požrešnost). Po povezavi obeh umorov jih napove še pet, ki bodo izvršeni v smislu, da bodo črpali inspiracijo iz sedmih smrtnih grehov. Morilca pa ne bo lahko ujeti. Odlična kamera, prestižna režija, več kot zadovoljiva scenografija in mračnjaška NAGRADNA IGRA Hej, odziv na nagradno igro je bil presenetljivo dober! Sevedaupamo, da bo tako tudi v prihodnje. Sicer pa so morali tokrat nagrajenci na žalost počakati na rezultate žrebanja malce več časa, kot smo predvidevali. Eh, začetniške težave. V prihodnje bo vsekakor bolj še. Nagrade so iste. Komplet vstopnic za ogled poljubnega filma v enem od kinematografov. Tako, da vam draga in/ali dragi ne bo mogla/mogel očitati, Brad Pitt. Nič vet sex simbol? dajo/ga nikamor (več) ne peljete Ta mesec bo v Zasavj u igral eden od najboljših filmov zadnj ih nekaj let - Sedem. Njemu v čast tudi nagradno vprašanje: Naštejte vsaj Iri Filme, v katerih je igral, igra ali bo igral Brad Pitt. Skoraj prelahko, kajne? osvetlitev. Zanimiv & precej nepredvidljiv scenarij in izrazito nadpovprečna igra obeh glavnih igralcev in morilca. Grehi so katalizator umorov NewYorškega sociopata, ob katerih lahko mirne duše okarakteriziramo Markiza de Sade kot humanista. Z dežjem, temo, tišino in zvokom kadri v tem filmu napadajo vse čute. Od začetka do konca preži na gledalce sencaasociacij na Iztrebljevalecain Jagenčke (Blade Runner in Silence of the Lambs), nikoli v smislu klišeja. Scenarij je delo Andrevva Kevina Walkerja, zasluge za režijo pa grej o Davidu Fincherju. Šokanten film, po katerem ne boste hoteli ničesar drugega, kot o njem razpravi j ati in ga komentirati do nezavesti. V endar poskusite razplet ohraniti zase. Tommy Halo? 988? A mi daste telefonsko številko serijskega morilca, prosim? FILMSKE NOVICE Zaradi neusklajenegaurnikaboEddia Murphya (Beverly Hills Cop III) v akcijskem filmu Sandblast, zamenjal Wesley Sni pes (Drop Zone, Rising Sun). Film govori o strokovnjaku zauničenje, ki so ga Zelene baretke najele, da bi ubranil jedrsko raketo pred iraškimi komandosi. Snemanje se bo začelo marca tegaleta, na lokacijah v delih Afrike in Srednjega Vzhoda. Krmilo bo prevzel David Carson (StarTrek: Generations). Videti je, da so vloge za Batinanovo četrto nadaljevanjekončnodoločene.Uma Thurman (Pulp Fiction) in Alicia Silverstone(Clueless)sebostapridružili Valu Kilmerju (Batman Forever, Heat) terChrisu 0'Donnellu (Balman Forever, Circleof Friends. MadLove).Thurmanova bo uprizorila zeleno boginjo Poison Ivy, medtem ko se bo Silverstoneova lotila mlade BaUnanove različice - Batgirl. Tako Juha Roberts, kot De mi Moore, ki sta se pred časom zanimali za vlogi, imata trenutno dmge obveznosti. Računalniško renoviranaVoj na zvezd (Star Wars) se bo po besedah Georga Lucasa pojavila v kinematografih naslednje leto. Na novo bodo posneti računalniški efekti, ki so od dalj nega leta 1977 neverjeUio napredovati. Leto kasneje (1998), pa je napovedan prvi del te klasične sage- Star Wars (Epizode 1). Za osvežitev spomina naj povemo, da seje obstoječa trilogija začela s tretjo epizodo. Lucas pravi, da bo režiral eno izmed novih trilogij. Nazadnje je režiral prav prvi del Vojne zvezd, kasneje pa seje pojavljal le v vlogi producenta in/ati pisca. f ' *> INavaIi, mrob! Točno na dan žena v petek - 8.3., bo vTrbovljahbrezplačna predstavaob 40. obletnici delavskega doma. Predvajati bodo slovensko dramo Metoda Pevca - Carmen. V glavnih vlogah nastopata Nataša Barbara Gračner in Sebastjan Cavazza <____________________________/ legendama Vojna zvezd Georga Lucasa Sandra BuHock (The Net, While You Were Sleeping) je združila moči zjoelom Schumacherjem (Batman Forever) v A Time To Kili. Tokrat igra ljubico Oskarji '96: Nominacije "Ob letu osorej," bi lahko rekli. Točno 31. decembra se konča nagradno leto, vendar morajo predlogi prispeti do 1. decembra. 13. februarja ob 5:30 zjutraj po ameriškem času so razglasili nominirance. 2. marca bodo predstavili zmagovalcev kategoriji znanstvenih in tehnoloških dosežkov... 25. marca 1996 ob lShpabo slavnostna podelitev 68-ih nagrad Oskar, kijih vsako leto podeljuje ameriška filmska akademija. Letošnji izbor je zelo pester, saj imamo vse od nadvse simpatičnega prašička(Babe), preko dveh biografij (Nixon in Braveheart), globoke romance med prostitutko in težko zasvojenim alkoholikom (Leaving Las Vegas), preprostega in odkritosrčnega poštarja (Poštar), zapornika pred smrtno kaznijo (Dead Man Walking), do uspešne vrnitve posadke Apolla 13 (Apollo 13) ter živopisne pripovedi o dveh osiromašenih sestrah (Sense and Sensibility). Z naj večjim številom nominacij se tokrat ponaša Braveheart(10). takoj za petami mu sledi Apollo 13 (9), malce dlje pa še Sense and Sensibility (7) in Babe (7). Naj omenim še peščico ostalih, ki jim število nominacij ni bilo naklonjeno: Casino Martina Scorseseja, s katerim seje Sharon Stone končno nasmehnila srečapri izbiri resnih vlog. The Bridges of Madison County je prinesel Meryl Stieep kar deseto nominacijo, Mr. Holland's opus pa Richardu Drayfussu drugo. Več kot Simpatični Babe. Po ogledu filma boste razumeli vegetarijance. enkrat so nominirani tudiSusanSarandon (5), Anthony Hopkins (3) in EmmaThompson (4). Poudariti je treba, daje to Emmina četrta nominacij a v štirih letih in daje nominirana tudi v kategriji za scenarij po že objavljenem delu. Tokrat zmagovalec ni tako očiten kot preteklo leto, ko je bil Forrest Gump očimi favorit. V sceno se ne moremo izogniti primerjavi z Apollom 13, kije izrazito ameriški, kar so očitali tudi Forrestu. Primanjkovanje ameriškega duha bo Braveheart verjetno stalo prestižnega zlatega kipca. Babe in Sense and Sensibility sta le zapolnila prazni mesti, namenjeni za nominacije. Nenazadnje ne smemo pozabiti na Poštarja, ki je edini, v katerem ne govorijo angleško in ni v kategoriji za tuji film. Oskarja si vsak po svoje zaslužijo, vendar bo počaščen le eden. Naj zmaga najboljši! Na koncu bodo itak vsi poraženci trdili, daje že nominacij a dovolj velikanagradazanjihovo delo. Vsačast tistim, ki to iskreno mislijo! Gotovo ste si že izbrali svojega lj ubljenca in potihoma (mogoče tudi na glas?) navij ate zanj. Čeprav oskarji niso, zaradi vse večje veljave drugih nagrad in festivalov, kar so včasih bili, še vedno ostajajo najbolj glamurna in pompozna nagrada filmskega sveta. Predvsem Hollywoodskega, ki kot filmska meka uživa določen ugled in spoštovanje. Še nasvet: Ne ženite si preveč k srcu, če bo vaš film, igralec, igralka ali režiser ostal/a praznih rok. Vi že veste, kaj je vam všeč in kdo je najboljši! Morda bomo zmagovalcem namenili nekaj kritičnih besed tudi na tej strani. Uri. S*bx se. Sedi in (So ui) Poštar (FtPostmb) Trbovlje 12.T-H3 Profcsio^A^^ 1 lrastmk:::i5.3,-17.3. sss&ssss Plitvi GmMSIraS^-G^ Zagorje Desperado (Desperado) TrbovUef« Carington Trbovlje Zagorje Don Juan-l)i Marcu F.... Trbovlje: 22.3.-25.3. Nora ljubezen (Mad Love) Hrastnik 2i>,3„22ČL Doipii.r— Zgodba i/ Li/Jroue^ ALlslron Story) ”rasUiik:fijee|Elti#.3. odvetnika,ki brani moža obsojenega umora napadalcev lastne hčerke. Med soigralci boste prepoznali šeSamuela L. Jacksona, ki nas je razveseljaval v Pulp Fiction in v zadnjem nadaljevanju Die Harda. Uradno je že potrjeno - v deluje novi film Jamesa Bonda! Saj ne, da bi kdaj dvomili, ampak Bruce Feirstein. kije delal nascenarijuzaGoldenEye, je privolil v sodelovanje pri osemnajstem Bondovem filmu. Glavno vlogo bo v trenutno nenaslovljenem filmu igral (kdo drug kot) Pierce Brosnan. Studio si prizadeva, da ga bomo lahko videli jeseni leta 1997. Letošnjo jesen se bomo znova vkrcali na vesoljsko ladjo Enterprise in se pridružili osmemu nadaljevanju Star Trek s podnaslovomResurrection. Do danes sta pogodbo podpisala le Patrick Stevvart (kapitanPicard)inBrent Spiner(Data). Brez skrbi, ostali del posadke se jima bo nedvomno pridružil, vendar za nekoliko manjši honorar kot 5 milijonov dolarjev, kolikor jih bo prejel Stevvart. KarieraDavida Fincherja seje skoraj končalain začela v istem trenutku s filmom Alien3.PoizjemnemuspehufrlmaSedem, ki prav zdaj uspešno kroži po naših kino dvoranah, se mu je sreča le nasmehnila. Fincher je pogled vrgel napsihološki triler The Game, katerega je spisal isti pisec kotkiberfilmThe Nek The Game senanaša napremožnegaprebivalcaSanFrancisca, zapletenega v skrivnostno igro, ki mu na koncu prevzame življenje. Uri. Pierce Brosnan - Novi (stari) Bond David fincher - (omeback v velikem stilu. ^mirei se d!,ai,|0j sel Pred časom sem se s presenečenjem odzval na novico, da so legendarni težkometalci Pomaranča po kakšnih desetih letih izdali nov album. Za mlajše bralce naj povem, da gre za dobrih petnajst let star ansambel, ki je bil svoje čase zelo cenjen tudi v tujini. Proslavili so se s ploščo Peklenska pomaranča iz leta 1982. Zanimivo je, da so bili na vrhuncu slave ravno v času punkovskega udara v Sloveniji. Za mlade punkovske upornike so bili stari prdci, ker so igrali "mačistično" glasbo, imeli so temu ustrezen izgled in scenski nastop. Kljub temu pa jih je na drugi strani nastajajoče pleme heavy metalcev vzelo za svoje. Dosegli so veliko popularnost po celi tedanji Jugosla-vijiinbili skupaj zDivljimijagodami in Atomskim skloništem eni glavnih protagonistov heavy metala na tem področju. Toliko o preteklosti. In zakaj sem bil presenečen ob izidu nove kasete in CD plošče Takoj se dava dol? Zanimalo meje namreč, kaj lahko bend, ki igra glasbo, katere množična priljubljenost je v grandžev-sko novopunkovskih devetdesetih naglo upadla, sploh še pokaže. Preden sem dobil kaseto, sem nekajkrat slišal AD/DCjevski naslovni komad. Tudi ostale skladbe so pretežno v tem stilu. Nekateri vzorci so skorajda dobesedno citirani od njihovih prej omenjenih vzornikov. Kakšna posebna inovativnost pa tudi gotovo ni bila njihov namen. Primerno vreščeč vokal nam servira hecno (pre)potentne moške tekste, ki pa se imenitno vklapljajo vmočnozvenečo glasbo. Tekstopisec, avtor glasbe in izvrsten kitarist Mijo Popovič je očitno precej obseden z nadnaravnimi silami, saj se z njimi ukvarja v večini izmed devetih skladb, ki so na kaseti. Vse skupaj je odlično odigrano ter zgledno studijsko posneto, zato izpade dovolj prepričljivo. Najsi bo ta glasba zdaj "in ali out", Pomaranča so kljub temu, da so sedaj dedci v zrelih letih, sposobni odpihniti vse kar leze in gre v tej glasbeni smeri daleč naokrog. Zaradi bojda zelo visoke vsote, ki jo zahtevajo za nastop, jih bo najbrž v živo precej težko uloviti. Hja, stari metalski borci bodo nagnali ženo k sosedi na kavo, otroke pa k stari mami. Nato si bodo z užitkom in obilo nostalgije navili Takoj se dava dol, pa bo! Simon Jurečič Res je, da je v primerjavi s prejšnjimi leti, različnih festivalov v Sloveniji vedno manj. Kljub temu nekateri so in zato si poglejmo, na katere se lahko v prihodnjih dneh prijavijo tudi Zasavske skupine. Izšel je razpis za letošnji Festival narečnih popevk Maribor '96. Prireditev bo (predvidoma) 5. oktobra, prijavite pa se lahko s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete. Besedilo mora biti seveda narečno. Posamezni avtorji bodo lahko nastopili z največ dvema skladbama. Pesmi pošljite kot demo posnetek, besedilo pa mora biti natipkano in sicer v treh izvodih. Šifriranim skladbam v posebni ovojnici priložite naslov, ime in priimek avtorja glasbe ter besedila. O nastopajočih oziroma finalistih bo odločala posebna komisija. Vse zgoraj navedeno morate storiti najkasneje do 15. marca 1996. Še naslov; Radio Maribor, Illichova 33, 62000 Maribor, s pripisom "Za festival". Prejeli smo tudi razpis za 5. festival narodnozabavne glasbe Slovenije Vurberg '96, instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko in večglasnim petjem. Prireditev bo v soboto, 15. junija, v Vurbergu, na grajskem dvorišču. Tako kot za narečni festival, tudi pesmi, ki jih boste poslali v Vurberg, pred tem ne smejo biti javno predvajane ali posnete. Priložite še demo posnetek ali pa note v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom ter podpisanim besedilom. O poslanih pesmih bo odločala strokovnakomisija. Podeljenih bo sedem nagrad strokovne komisije, ter tri nagrade občinstva. Ansambli se lahko prijavijo na naslov Turistično društvo Vurberg, 62241 Spodnji Duplek, Vurberg 85, s pripisom "Za festival", najkasneje do 15. marca. Bliža pa se tudi 3. mednarodni glasbeni sejem, ki bo med 20. in 23. aprilom 1996 v Celju. Če bi radi sodelovali ali se na sejmu predstavili, pošljite prijavnico na Dečkovo 1 v Celje, najkasneje do 8. marca 1996. Tomaž A. Štojs iv uri Hib ;;;:;!:::Xy::y;X::;:X>X;XX X;X;X;X;X;X;X;X;X;X;X;X; m Pret'A'Porter (PliEVA^pORTEIi/REAdy to Wear, ZDA -1994, ) Dve besedi: Robert Altman. Ime in priimek režiserja.ki je znan po neusmiljenem cinizmu in satiričnem obravnavanju tem, ki se jih loti. Pret-A-Porter ni izjema. Tokrat se je Altman spravil na svet mode. Za naslov filma si je izbral izraz iz modnega sveta, ki označuje obleke, premierno predstavljene na modni reviji v Parizu in revijo samo. Kot je pri njem že v navadi, skozi zgodbo splete več rdečih niti, ki se na koncu zlijejo v eno. Francosko in svetovno prestolnico mode opiše kot mesto polno hinavstva, postavljaštva in narejenih & priučenih nasmeškov, gosto posejano s pasjimi drekci, v katere glavni junaki zgodbe stopajo od začetka do konca. Modna oblikovalka (Anouk Aimee) se bori, da bi njeno podjetje ne padlo v roke teksaškega i i1 J|F Ih Sil lasifct «v, ji Livi in t vrv!, kritvs isB-i to lam NetltoH taivUis Or: i ti®G» tetra: Svv -v, v ,s-,. < i, , ‘ ,f : :Nvv, evBvtddvs a ruspecr 5ex.Greed.Befrayd. ii; v pCf l O- ihe VvOl :> mosl VtvriVr'., , , * ter CBEKT AiIMAN’S kavbojamode (LyleLovett). N jen sin ima zženino (Georgianna Robertson) sestro lj ubezensko afero. Priznan modni fotograf (Stephen Rea) se poigrava z urednicami treh vodilnih modnih časopisov (Linda H unt, Sally Kellerman, Tracey Ullman), ki ga želijo zaposliti v svoji firmi. Dva poročevalca (Juha Roberts, Tim Robbins) spremljata potek dogodkov objeta kar s pomočjo CNNa iz njune sobe, ambiciozna Kirn Basinger pa je vedno prisotna na pisti in v zakulisju. Vse skupaj je popestreno še s patetično zadušitvijo Jeana-Pierra Cassela in povezanostjo njegove žene (Sophia Loren) s skrivnostnim prišlekom iz Rusije (Marce llo Mastroniani). V Altmanovih filmih je vedno veliko znanih imen iz sveta filma in show businessa. Preveč prostora bi porabil z njihovim naštevanjem, zato naj omenim le, da jih precej nastopa tudi pod lastnimi imeni, ko igrajo sebe. Odbito. Ocena: ****_|_ Tommy ■17.: L7 S 7-V" v--7 2-2J5 VIDEOTEKA MAMO Sulldumiiies 8 tna bazenu) tel • 26-44.1 .... t ........./. I,/i... ■V..... i. Najnovejša V 1 plošča Lukov >A\N Kavhojei i,-----' iti rl:i i it. 7 ^ J imsmmmmmmi vmmmmmmmmm NuSanaskdlljanovičkahokvl Voij uveljavlja, je skupina -;rvr- r^sz.-.r »-■ s—i- ssr— '™'-č l™ '“i- Al-f .. Stiok- ^MUTETA za NAJNIZfe0 Maša bodočnost V trboveljski porodnišnici so se od 20. do 25. februarja rodili: Sonja Marciuš, Zagorje, hči Klavdija; Brigita Vočanec Zagoije, sin Jan; 22.2. Natalija Burgar, Kisovec, sin Jan; Jasmina Ašič, Hrastnik, sin Nejc; 23.2. Refika Haligagič, Zagoije, sin Arnes; Metka Štibernik, Zagorje, sin Vito; 25.2. Karolina Humski, Zagorje, hči Ines; Irena Gregor, Sevnica, sin Žan. Iskreno čestitamo! Grehi Lojze se spove : "Prejšnji teden sem dvaintridesetkrat grešil." Župnik: "Da te le sram ni. S kom pa?" "Z ženo." Spovednik: "Topani greh!" Košir: "Vem! Ampak enemu sem moral povedati!" Slovnica Učiteljica sprašuje slovnico: "Kateri čas je, če se stavek glasi: Mama nima denarja." "Desetega, ker je očka že prvega prinesel plačo," odgovori Janezek. Test Matematične ure jekonec. Pisali so test, sošolec vpraša Janezka: "A si rešil kakšno nalogo?" "Ne." Jaz tudi ne. To bo ta stara spet zmerjala, da sva prepisovala." Kavboj Kavboj pride v gostilno: "Kdo mi je ukradel konja?" Vse tiho. "Če ne bom tako naredil kot je moj oče," nadaljuje kavboj. Pa se eden izmed gostov prestrašeno oglasi: "Jaz sem ga. Oprosti, na, tukaj ga imaš, pa ne zameri mi... Kaj pa je naredil tvoj oče?" Kavboj: "Nič, peš je šel domov..." Streljanje Zagorjan in Trboveljčan sta se prepirala, kdo bolje strelja. Zagorjan reče: Glej tisto ptico, in ustreli. Trboveljčan noče zaostajati: Glej tistega komarja, in ustreli. Zagorjan pa reče: Vendar še vedno leti. Seveda, toda seksal pa ne bo nikoli več. Oni ležijo Trboveljčan se je odločlil, da se bo zaposlil. Dobil je službo v mrtvašnici. Njegova naloga je bila, da sedi zraven mrtvakov. Čez en teden pa pride Trboveljčan k direktorju in vpraša: "Gospod direktor, jaz odpovedujem službo. Preveč je naporna zame." Direktor odgovori: "Kako naporna? Saj morate le sedeti ob mrtvakih." Trboveljčan: "Saj ravno zaradi tega. Srce se mi para, ko moram jaz sedeti, oni pa lahko ležijo." Prepočasen Arabec je imel zelo lenega velbloda. Nekega dne se je odločil in ga peljal k mehaniku. Mehanik: "Kar na tire naj stopi." Velblod je stopil na tire, mehanik pa ga je s francozom uščipnil med nogami. Velblod je kot strela zbezlal stran. Čez nekaj sekund ga že ni bilo mogoče več videti. Arabec je bil ves nesrečen: "Kaj naj pa sedaj naredim, ko mi je velblod zbežal?" Mehanik: "Vi kar na tire stopite." Dobra novica Tiskovna agencija neke zaostale države sporoča: "Danes ob 13. uri je strmoglavil prototip našega najmodernejšega borbenega letala. Oba člana posadke, pilot in kurjač, sta nesrečo preživela." OVENPolni bostedomišljijein načrtov za prihodnost. Preplavljala vas bodo namreč čustva ljubezni. Tisti, ki imate stalnega partnerja, se boste ponovno zaljubili vanj. Št.: 7. BIK Delo vas utesnj uje, čeprav še sami ne veste, zakaj. Počakajte še malo. Pojdite med ljudi. Zadovoljstvo morate najprej najti v sebi, potem bo prišel tudi pravi partner. Št.: 3 DVO JČKA Spet ste naleteli na težave, ki so odraz vašega vedenja do vsega okrog vas. S partnerjem so možni prepiri, če ne boste spregledah, da je on ravno toliko vreden, kot vi. Št.: 9 RAK Zidanje gradov v oblakih, vam ne bo prineslo tistega, kar želite. Treba bo vstati in se podati načrtom naproti. V ljubezni vse dobro. Št.: 12. LEV Pri delu se boste izkazali in nadrejeni vam bodo za to čestitali. Pazite, da vam ne bo stopilo preveč v glavo. Do partnerja bodite obzirnejši. Tisto, kar zahtevate, morate tudi dajati. Št.:4. DEVICA Naenkrat se vam je nakopičilo toliko dela, da ne veste, kje bi začeli. Zaupajte in vse se bo prav izteklo. Do sodelavcev bodite strpni in jim zaupajte. Št.: 29. TEHTNICA Toliko stvari je, ki bi jih radi storili, da ne veste, kje bi začeli. Prijatelji vam stojijo ob strani. Partner tudi. Morda bi se mu enkrat za spremembo posvetili tudi vi. Št.: 6 Š KORPUON Spet se smilite sami sebi. To kar ste si zakuhali, morate pač pojesti. Drugič papazite. Poslušajte srce, saj razum ni vedno pravi svetovalec. Št.: 12. STRELEC Pred vami je resnično uspešen teden. Komunikativni boste in zadovoljni sami s sabo. Tudi na delovnem področju se boste z uspehom lotili novih izzivov. Št.: 30. KOZOROG Zdravstveno stanje se bo izboljšalo, odnosi s partnerjem prav tako. Morda bi se skupaj odpravila na sprehod in si spet povedala, kako rada se imata. Št.: 1. VODNAR Prijatelji vam bodo pomagali pri uresničitvi vseh vaših zamisli. Toda raztreseni ste. Kupite si beležko in si že enkrat pričnite zapisovati, kaj vse morate postoriti. Št.: 35 RIBI Svet se vrti v pravo smer, le vi ga včasih opazujete z napačne strani. Prav je, dapartnerjaljubite, vendar semu nikar ne podrejajte. Št.: 17. 7pmz Pisma bralcev Zasavc oBjszlja odmeve na prispevke v časopkirm mnenja bralcev o življenju in dogajanju v ZasavjufNepodpisanih pisem ne objavljaino. Dolžina pisepi^je zaradi prostora omejena na največ SO^tipkMib^vrstie^JJredništvo si pridružuje^pfavico skrajšatitokžt ali pa objavithdajjšega, če oc$nifda bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. Šele denes ■ (utrl DZ je 14. februarja '96 sprejel novo šolsko zakonodajo. Mnogim je o njej marsikaj nepoznano. Prav zaradi tega je OO SDSS Zagoije na javno tribuno, ki bo 1. marca '96 v DD Zagorje, povabil dve gostji. Na vsa vprašanja o novi šolski zakonodaji in šoli nasploh bosta odgovarjali gospa Angelca Likovič, ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani, in predsednica odbora za šolstvo pri SDSS ter gospa dr. Angelca Zerovnik s Pedagoškega inštituta in predsednica komisije za srednje šole pri odboru za šolstvo SDSS. Igor Gošte Gospod glavni urednik Jure Nagode Seveda ne morem presojati umetniške ali kakršne koli druge morebitne vrednosti vaše fotografije, objavljene v rubriki Foto tedna v 6. številki Zasavca dne 15. 2. 1996. Jasno pa mi je sporočilo, ki ga s to fotografijo namenjate nam bralcem: Kure vas gleda! Tudi vas gospod glavni urednik, čeprav se težko spustim na nivo takšne izjave. Gospod v. d. direktor Ravnikar Če so vam v uredništvu objavo omenjene fotografije podtaknili, si drugič le vzemite malo več časa in poglejte, kaj gre v objavo. Ali pa se vas vsebina časopisa morda ne tiče? Tudi hec ima svoje meje. Veste, nekateri bralci imamo pač drugačen okus kot vaše uredništvo in očitno tudi drugačno vzgojo. M. Škrinjar, Selo 76, Zagorje ob Savi P.S.: Pričakujem objavo tega pisma, opravičila bralcem pa ne pričakujem. Vaš komentar mojega pisma me ne zanima. 4vl;lvX m.... 1.-1. NORO-Zasavci (3) UJ 2,- 5. POGREŠAL TE BOM - Jan Plestenjak (2) CJ 3.- 2. ADIJO KNAPI - Orlek (4) 1 1 4,- 4. ONA - Babilon & D.J.time (5) n 5.-/. ONA NI ONA - MZ Hektor (1) liiSi Q 1 * 1 1.- 2. LOVE IS EVERYWHERE - Caught in the act (3) d 2,-1.VATRAI LED-Severina (5) s? 3.-4. DISCO 2000-Pulp (4) 4,- 5. OPEN ARMS - Mariah Carey (2) e 5.-/. RUN AWAY-Real McCoy(1) 8 Glasuj Moj naslov: Razstave Trbovlje - V galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja je na ogled do 2. marca samostojna razstava ljubiteljskega slikarja Bogdana Baroviča. Abonmajska predstava Trbovlje - Zveza kulturnih organizacij organizira v četrtek, 29.2. ob 19.30 uri v DD, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. Uprizorili bodo komedijo Toneta Partljiča - Štajerc v Ljubljani. Koncerti Trbovlje - V petek, 1. marca ob 19. uri, bo v dvorani Doma Svobode letni koncert Mepz Svoboda. Zbor se HRASTNIK 29.2. -3.3.: MREŽA (grozlj.) čet. in ned. ob 19. uri, pet. ob 17. uri;1.3.-3.3.: DEVET MESECEV (kom.), pet. ob 19., sob. ob 17. in 19., ned. ob 17. uri; 6.3.-7.3.: NIMAŠ POJMA (kom.), sre. in čet. ob 19. uri; DOL PRI HRASTNIKU 2.3.: MREŽA (grozlj.), sob. ob 18. uri; TRBOVLJE 29.2. -4.3.: DESPERADO (akc.), čet., sob. in ned. ob 17. in 19. uri, pet. bo pod vodstvom Alenke Ramšak predstavil s slovenskimi ljudskimi in umetnimi pesmimi. Ob tej priložnosti bo ZKO podelil članom in članicam Gallusove značke. Showi Trbovlje - V domu svobode bo 2. marca ob 16. uri pripravil Branko Kavšek Gala show. Vljudno vabljeni. Hrastnik - V športni dvorani bo 1. marca ob 20.00 uri večer športa, glasbe in razvedrila. V DD Zagorje bo v soboto. 9. marca oh 191 uri koncert MePZ Baloha in Mirjane (ivozdenac. Koncert bo sestavljen in isfinh tematskih zaokroženih čelut: nabožna zborovska glasba od pesmi in ljudske pesmi iz Istre, Primorja in Krasa. Z-igoijcm Rudniški pc\\ki zbin Lof1 Javna tribuna Zagorje - SDSS vas vabi na javno tribuno na temo Šola danes - jutri, ki bo v petek, 1. marca ob 18. uri v stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje. Gosta tribune bosta Angelca Likovič, ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani in predsednica Odbora za šolstvo pri SDSS, ter Angelca Žerovnik s PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA Slovenije in predsednica Komisije za srednje šole pri Odboru za šolstvo SFDSS. ob 17. uri. pon. ob 19. uri; S.3.-7.3.: CARINGTON (ljub.), tor. in sre. ob 17. in 19. uri, čet. ob 19. uri; 7.3.: CARMEN (slov. film), čet. ob 17. uri; ZAGORJE 29.2.-1.3.: POCAHONTAS (ris.), čet. in pet. ob 17. uri; 29.2.- 4. 3.: HVALA ZA VSE (kom.), čet., pet. in pon. ob 19. uri. sob. in ned. ob 17. uri; 2.3.-S.3.: PLITVI GROB (grozlj.), sob., ned. in tor. ob 19. uri; 5.3.: AMERIŠKI PREDSEDNIK (FILMSKO GLEDALIŠČE kom.), tor. ob 21. uri; 6.3.- 7.3.: LISJAK IN PES (ris.), sre. in čet. ob 17. uri:6.3.- 7.3.: ACE VENTURA, KLIC NARAVE (kom.), sre. in čet. ob 19. uri: IZLAKE 3.3.: HVALA ZA VSE (kom.), ned. ob 19.15 uri; ^ RTV TRBOVLJE K10 ______________________ ČETRTEK 29.2.1996 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 VRT ŽIVLJENJA (p),10.30 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ. 20.15 AVTO SVET - ODDAJA O AVTOMO-BILIZU PETEK 1.3.1996 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 AVTO SVET (p). 10.25 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ .20.15ŽEBLJIČKI (Razvedrilna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM 1EDNA (izbor gledalcev) SOBOTA 2.3.1996 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 REZERVIRANO - SNOOPV. 16.45 DOMAČA PESEM - ODDAJA O NARODNOZABAVNI GLASBI, 17.45 FILM TEDNA (p) PONEDELJEK 4.3. 1996 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI.20.00 PRELUDIJ, 20.15 BINGO BONGO - KVIZ ZA NAJMLAJŠE, 20.45 ŠPORT ZA ŠPORT - GREGOR KITA VAM PREDSTAVLJA ZASAVSKI ŠPORT TOREK 5.3.1996 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 ŠPORT ZA ŠPORT (p), 10.25VIDEO STRANI, 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ. 20.15 KONTAKTNA ODDAJA SREDA 6.3.1996 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 MLADINSKA ODAJA, 21.00 ETV STUDIO IZLAKE ČETRTEK 29.2. 1996 20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANJENE PETEK 1.3.1996 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 SOBOTA 2.3. 1996 10.00 VKLOP VIDEO STRANI. 16.00 TV KOPER NEDEUA 3.3. 1996 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER PONEDELJEK 4.3.1996 ZAMUDITE, 20.35 PRIJATELJ, 21.20 NE ZAMUDITE TOREK 5.3.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: ANDREJ ŠIFRER; 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ ZDOPOLNITVAMI TOREK 5.3.1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT SREDA 6.3. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV. 20.00 VIDEOBUM 40, 20.45 EPP, 20.48 NE ZAMUDITE, 20.50 ADIJO KNAPI: POSNETEK PROMOCIJE (ANSAMBLA HIŠ/** IN ORLEK); RADIO TRBOVLJE ČETRTEK 29.2.1996 SREDA 6.3.1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE x-x\‘x-x-x-x-x*x-x'x-x-x-x-x-x\- ETV ZASAVJE ČETRTEK 29.2. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 KNJIŽNI MOLJI (žrebanje, gostja oddaje Klavdija Kerin), 20.30 EPP, 2035 POZOR, SNEMAMO, 20.45 ZASAVSKI MAGAZIN,21.15 NEZAMUDITE; PETEK 1.3 1996 8.30 VIDEOSTRANI. 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 3-2-1-START (p), 21.05 KULT & URA (p); 21.50 NE ZAMUDITE SOBOTA 2.3.1996 8.30 VIDEOSTRANI NEDEUA 3.3. 1996 9.00 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.30 EPP, 9.35 POZOR, SNEMAMO (p), 9.45 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 10.15 NE ZAMUDITE, 10.20 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: DAMJANA GOLAV-ŠEK IN ČARLI NOVAK (p); 11.50 REPORTAŽA: POKOP PUSTA (p); 11.55 REPORTAŽA: LICITACIJA KRAČ V KOTREDEŽU (p); PONEDELJEK 4. 3. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1-START, 20.30 EPP 20.33 NE 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA,16.15 RADIO DW INZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 1.3.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 2.3.1996 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 PORO-ČILA.14.00 ČESTITKE,15.15RGL KOMENTIRA INOBVEŠČA.16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 3.3.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE. 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDELJEK 4.3.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA.15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 PO-ROČILA,19.00 NOČNI PROGRAM TOREK 5.3.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA.16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP.17.00 ŠPORT. 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA 6.3.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EFP. 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM Tepec Na sodišču "Priča, kje ste bili, ko vas je povozil avto?" "Pod avtom!" V knjigarni "Dober dan! Rada bi kupila knjigo." "AH bi radi kaj lahkega?" "Ni treba, avto imam pred vrati!" Pred ogledalom MaH Peter stoji pred ogledalom z mamino pudrnico v roki in si pudra obraz! Pri tem ga zaloti sestrica Tina in ga pokara: "Ne smeš se pudrati! Samo ženske se lahko pudramo, moški se morate umivati!!!" Nosečnost "Mami, noseča sem!" "Ja punca, kje si pamelaglavo!!?" "Pod volanom v ficku!" Obljuba dela dolg. In ker je Rdeči Revir mož beseda, nam je prinesel nekaj odtisov strani knjige Janeza Drnovška Moja resnica, ki bo sicer izšla šele v začetku aprila. Prijatelji Redakcijejetrnic se lahko tako ekskluzivno in prej kot drugi seznanijo z deli dolgo pričakovane knjige. Našemu sodelavcu je uspelo zvedeti še, daje Janezovim spominom dokončno podobo'izklesala za zdaj še manj znana kopi vrajterkalvanaBarlič, ki se podpisuje z imenom Mažorctka. Objavljamo povsem nepolitičen odlomek iz premierove mladosti, ki govori o njegovi pripravljenosti pomagati in nanj navezujoči odlomek iz drugega dela knjige, ki potrjuje modrost, da se dobro vrača z dobrim. Redakcija jetrnic Dolgo sem hodil v mraku po ulicah, zakaj mesto je bilo veliko. V zadnji ulici sem srečal starčka, ki je na majhnem vozu in z osličkom pripeljal v mesto več posod z mlekom. Starček je obstal pred trinadstropno hišo, prijel polno posodo mleka in jo hotel odnesti v hišo. Toda bil je slaboten, opotekel se je na prvi stopnici in malone da ni padel. "Dajte, očka, jaz vam odnesem mleko v hišo," sem se ponudil. "Od kod pa si?" je vprašal starček. Nisem želel pripovedovati o sebi, zato sem se pošalil: "Jaz sem Janez Kranjski. Kralj me pošilja, da ponosim njegovemu sinu škorenjčke, da bi ga ne ožulili, in če je komu pomoč potrebna, da mu jo ponudim." Menda mu je bil odgovor všeč in se je celo nasmejal. "V katero nadstropje je treba nesti mleko?" "V tretje." Pograbil sem težko posodo. Na stopnicah je bilo še temno. Pozvonim. Vrata odpre služkinja. Ko me je zagledala - ni bil stari mlekar, ki ga je bila vajena, pa še pisano sem bil oblečen - je glasno kriknila. "Kako čudno pisana stvar pa si! Ali si papagaj ali detel ali kaj si?" se je njeno presenečenje spreminjalo v smeh. "Motite se, gospodična. Starček je slaboten in ne more po stopnicah pa sem jaz mleko prinesel." Moj mirni odgovor, povsem drugačen od mojih oblačil, je stopil tisti njen malce porogljiv nasmeh. Vzela je mleko in me hotela pospremiti navzdol po stopnicah. "Če lahko spremljate mene, bi lahko tudi mleko sami nosili. Starec je šibak in težko nosi mleko v tretje nadstropje." Od poroga ni ostala več niti sled. Ko sem si ravno hotel tiho čestitati za zmago v dveh potezah, sem zaslišal pričakovano. "Saj me je kar sram, da me takle otrok opominja. Ampak res se nekako nikoli nisem domislila tega. Pa mi ni težko in poslej bom sama..." je drobila za mano. Obljubil sem ji rož, če se bom j potovanja tod vračal. Nato sem starčku raznosil še ostalo mleko. Osel se je sam usta vil pred vsako hišo, kjer je bilo treba oddati mleko. Da bi prekinil molk, sem starca vprašal, kako da so ljudje tako razumni živali dali ime osel. "Ko sem se rodil, so osli že imeli ime. Pa sem zelo star." "Če bi znal bolje pisati, bi napisal knjigo o tem, da je treba le razumne živali imenovati z lepšim imenom, a ime osel naj ostane tistim bitjem, ki ga zaslužijo." Voz je bil kmalu prazen. Bil je že beli dan, ko sva se s starcem poslovila. * * * Takoj sem spoznal visoko hišo. S šopkom v roki sem se povzpel v tretje nadstropje. "Gospodična, prinesel sem vam obljubljene rože," sem ji ponudil šopek. "O, kako si dober, mali. In morda srečen, saj imam pismo zate. Če bi ne prišel s cveticami, bi ga nikoli ne dobil." Podala mi je veliko pismo: "Prinesel ga je neki deček. Stari mlekar ga je spisal pred smrtjo." Marsikaj sem takrat že doživel, a pisma nisem dobil še nobenega. Že sem ga hotel kar služkinji podariti, kar bi bilo seveda brez smisla, saj je bilo pisano meni. Odprl sem pismo. Pisma so strašnejša, dokler so zaprta in ne veš kaj je v njih. In je pisalo v njem, da je stari mlekar umrl brez otrok in sorodnikov, da mi v zahvalo za izkazano dobroto voli voz in oslička, svoje edino premoženje. Takrat je iz svoje sobe stopila gospa in mi ponudila, ker da je slišala o moji dobroti, da me vzame za svojega, da me v dobre šole pošlje. "Hvala gospa, ampak jaz bom kar čevljar. Veste, veliko več je ljudi, ki trgajo čevlje, kot takih, ki jih delajo." Gospa se je nasmejala, sam pa sem zdirjal po stopnicah in že, ko se je njen smeh še valil po stopnišču, pozabil nanjo. Sedeč na vozu sem si požvižgaval neko novo popevko in zapokal z bičem nad modrim osličkom, ki je strigel s svojimi veliki ušesi. ™1 S¥ ...E p M Kisovec, Naselje na šahlu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 "s ........iSS S:SS......SSS: tii.. M.........i........./s......;ii.......ii.......li......ir.........m.......igr.......m....... PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13™ L ::::::: Ššš:..¥:¥ ..:v:;:.........ŠSS:...........SSS:..........iv::;- itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev \ - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov j nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket f- - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga posteljnina ■• • • • ... DESIDERIO DELLE TUB MANI NELLA PENOMBRA DELLA Ffl SAPEVANO Dl ROVERE EJDLRj Dl MORTE. ANTKfO INVERNO. HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK V SOMRAKU OGNJA; RISALE SO PO GARDNU IN PO ROŽAH; > PO SMRTI. DAVNA ZIMA. lFM 2, 358; tox. +386 60| J6 228 IN BOlBM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD * ,* . . /'RADIO TRBOVLJE 98.1 MHz. RENT - A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 I f|: 1 1 J 1 i ■ 1 1 I I | l l l I Celje - skladišče Z® Banka Zasai ^ Trbovlje 5000003469,8 r \j lil smo S PRGN090M POKOJN1NG Nk BkNKO Zk WJG 91 ZkGOTOUITG, Dk OPRklVIJO V Bf\riKI PLkČILO POLOŽNIC Zk l/k9 BR6ZPMČMO. COBISS O LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi i I ii 1 1 i I I! # | 1 is i|:s II tnkghthgnkktntkkkkkktk-:::-:-:-:-: :v:-:v:v:v:-:v:v:v:-:-:v:':y;-::X:X Zasavc omogoča bralcem < 10% popusta v vseh I lokalih GP Rudar. . Popust velja za vse > nnctinclfo ctnrihra Kupon velja za eno osebo. Vnovčljiv jedo datuma, ki je naveden na | kuponu. Vsi izkoriščeni kuponi bodo prišli v poštev za nagradno žrebanje, ki bo v mesecu marcu. Venem izmed lokalov GP Rudar I bomo izžrebali tri nagrajence. ’ 1.nagrada: bon v vrednosti 5000 tolarjev . 2.nagrada: bon v vrednosti 3000 tolarjev | 3.nagrada: bon v vrednosti 2000 tolarjev 33 C > PODJETJE GOSTINSKO RUDAR p.o. 33 trg revolucije 26 TRBOVLJE "«= Z««vr KoMvor ,jSobot«Ai»Mde(|skfcwil»S. GP RUDAR ZA ZASAVČANE!