GLASILO ObO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE
MOŠČANSKA
SKUPNOST
1. SEPTEMBER 1963, LETO IV., ŠTEVILKA 10
NOV REŽIM UPRAVLJANJA Z GOZDOVI
V NAŠI OBČINI
Intenzivno gozdarjenje doslej ni bilo mogoče zaradi razdrobljenosti gozdov
Največ gozda v naši občini je na vzhodu, kjer ravninski svet prehaja v hribovitejšega. Gozdnih površin v občini Mo-ste-Polje je 8.054 ha ali 53 % celotne površine. Ta podatek nas opominja, da tudi gozdarstvo, čeprav danes še ni izkoriščeno, lahko v prihodnosti
predstavlja pomemben činitelj v našem gospodarstvu. Potrebe po lesu v prvotni predelavi, posebno pa v razširjenih in novih kapacitetah celulozne in papirne industrije so vedno večje.
• NADALJ. NA 10. STRANI
ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO GRADI OB ŠMARTIN-SKI CESTI NOVO PEKARNO KATERE ZMOGLJIVOST BO 40.000 KG KRUHA DNEVNO. S TEM BODO ZADOVOLJENE VSE POTREBE MESTA LJUBLJA-
KONFLIKT NA PREŽGANJU
NE. VZPOREDNO Z GRADNJO, KI HITRO NAPRE-DUJE, V SAMEM OBJEKTU ŽE MONTIRAJO STROJE. POLEG BODOČE PEKARNE ŽE S POLNO KA-PACITETO DELA OBRAT, KI MESEČNO PROIZVEDE 300 TON TESTENIN. V PRIHODNJE BO KOM-BINAT NA TEM OBMOČJU ZGRADIL SE VELIKO
skladišče in silos, živilski kombinat sodi
V OKVIR ŠIRŠEGA NAČRTA, KI NAJ BI ZAGO-TOVIL ORGANSKO RAST CELOTNEMU MESTU IN PO KATEREM NAJ BI V PRIHODNJIH LETIH V
Mostah zrasla industrija, ki bo zaposlo-
VALA PRIBLIŽNO 15.000 DELAVCEV.
Klub gospodarstvenikov!
v (^'/Inunisti gospodarstvei
So fi i LJubl}ana Mosto-P
a'i iniciativo za ustan« nbfin	Rospodarstvoni
bili c-Liani t-CRa kluba na fleln... v°dilnl in stroko nje,,,1..' ki bi » svojim z Ht©t„ C 111 ve^ Prispevali h k bju '< mu in ažurnemu rcše Kospotiarskr problema!
c|k klubu naj bi delovale s
2»r*tven«kl zdruicvale lf>s 2a zdli c D° specializai J-a oi-Ban?0 videne sek hhi<W :faclJ« in vodenje, ha, V ,, “Uomsko-komerc-Bruvnf>_,, rovsko ‘ socialna Na “Pravna sekcija.
hTeviatlovaTU komunistov ^aia “ mnt*nje, da “ll* osnovna ce
klul>skega življenja v aktivih gospodarstvenikov po delovnih organizacijah.
Naloga kluba bo med drugim tudi organizacija raz.prav in predavanj kot eno od pomembnih oblik sodelovanja pri razčiščevanju konceptov gospodarskega razvoja komune, posameznih gospodarskih panog, delovnih organizacij in posameznih služb.
Posebni iniciativni odbor ima nalogo sklicati do konca septembra občni zbor kluba, na katerem bosta sprejeta statut in program ter izvoljeno klubsko vodstvo.

GLOBOKE KČRENINE ODPORA PREZGANJSKIH OBČANOV ZOPER REORGANIZACIJO ŠOLSTVA V NJIHOVEM KRAJU. STRAN 4 IN 7
KOLIKO SO PLAČANI SLOVANOVGI
GOVORICE IN DEJSTVA O »MOŠCANSKIH PLAČANCIH« STRAN 10
POMOČ NAŠE OBČINE SKOPJU IN SR MAKEDONIJI
AKCIJA RK OBČINE LJUBLJANA MOSTE-P^LJE
DOSLEJ 1,639.512 DIN
23. avgusta je izpred centralnih obratov podjetja Gradis krenila proti Skopju kolona težkih tovornjakov. Kolono, ki je peljala 100 ton raznega gradbenega materiala, je spremljala ekipa 40 delavcev. To so najboljši gradbeni strokovnjaki, ki bodo skupaj s kooperanti Edilitom, Tehniko, Jelovico in Marlesom pripravili betonske podstavke za montažne hišice v porušenem Skopju. Temu transportu bo v prihodnje sledil vsakih pet dni podoben konvoj.
PRI GRADITELJU NAD 250.000 DINARJEV
Iz tajništva gradbenga podjetja Graditelj so nam sporočili da je prispevek enodnevnega zaslužka delavcev za pomoč Skopju znesel nad 250.000 dinarjev, torej 80.000 dinarjev več, kot so prvotno predvidevali. Za tako majhno podjetje s 170 delavci zelo pohvalno!
POMOČ ŽIME VEČJA KOT SMO PRIČAKOVALI
Kolektiv »žime« je za Skopje prispeval precej večjo pomoč kot smo natisnili v naši posebni številki: — daroval je namreč tapetniško žimo za žimnice v vrednosti 500.000 din in enodnevni zaslužek v vrednosti 500.000 dinarjev. Krvodajalski akciji se je odzvalo 92 oseb, kar je skoraj polovico kolektiva.
Občinski odbor RK Moste-Polje je doslej v osnovnih organizacijah RK, društvih in ustanovah na območju naše občine zbral denarni prispevek v višini 1,639.512 dinarjev. Posamezne terenske organizacije RK, ustanove in društva so darovala takole:
RK Moste-Vodmat 299.765 din, RK Kodeljevo 247.590, RK Jarše 152.050, RK Polje 190.305, RK Zalog 137.200, RK Sostro 147.480, RK Zadobrova 67.300, RK Stepanja vas 51.832, RK Hrušica 67.450, RK Bizovik 45.600, RK Dolsko 24.860, RK in SZDL Lipoglav 20.100, Gasilsko društvo Lipoglav 5.000, KO SZDL Besnica 5.000, KO SZDL Zalog 40.000, Sind. po-druž. org. Moste 25.660, KO SZDL Javor 20.250, Krajevna org. ZVVI Zadvor-Dobrunje
10.000, NK Slovan 12.250, Društvo upokojencev podružnice Moste 25.000, Učiteljstvo osn. šole Jarše 13.500, Sostanovalci pok. Steiner Jožice 1.600, Pod-mladkarji RK iz osn. šole Jarše Zajc Janez in Marjan 29.307.
O KONČNI VREDNOSTI POMOČI, KI SO JO ZBRALI MO-ŠCANSKI KOLEKTIVI, ŽAL ŠE NE MOREMO POROČATI. PRVIČ ZATO, KER ORGANIZACIJA ZBIRANJA POMOČI ŠE ZMEROM TRAJA, DRUGIČ PA ZATO, KER STA NA POZIV OBČINSKEGA ODBORA ZA POMOČ SR MAKEDONIJI POSLALI DO ZDAJ TOČNEJŠE POROČILO SAMO DVE USTANOVI: ZAVOD ZA SOCIALNO DELO IN MINERAL. KONČNI REZULTATI TOREJ PRIHODNJIČ.
PEDAGOGI IZ POLJA SO PREVZELI DESETDNEVNO SKRB ZA VZGOJO EVAKUIRANIH OTROK
Ne bodo pozabili dneva, ko so jim naenkrat umrli oče, mati, bratje in sestre, vsi njihovi. Ne bodo mogli pozabiti, da je umrlo njihovo mesto. Želimo pa, da izgine groza trenutka, ki jih je tako usodno zresnil, kot to stori samo še vojna. Oboje je-enako nepojmljivo in nepotrebno, hudobno in ponižujoče: če človek uničuje človeka ali*če se zahoče zemlji, da bi stresla s sebe in pokopala pod seboj tiste, ki jih je rodila.
Od prvega trenutka Jim zagotavljamo, da bodo dobili lepše mesto. Dajemo jim in razkazujemo jim svoje, da bi jih navdušili ,da bi začeli upati, da bi nam verjeli. Bolj ko rase naša skupna skrb, hitreje in laže otroci pozabljajo tisto jutro.
Učitelji se vračajo z dopustov, prilagajo kovčke, se predstavijo in že skušajo dati vsakemu od teh otrok več, kot so morda leta prej komu v šoli. K armadi tistim prvim požr-
tvovalnim ljudem v Skopju so se zdaj pridružili neimenovani vzgojitelji, zdravniki in medicinske sestre, ki jih pregledujejo, brivci, ki jih strižejo, kuharice, ki jim kuhajo, neznani tovariši in tovarišice, ki odpirajo vrata skladišč, prinašajo obleko, žoge in igračke in vsi delajo sporazumno, zarotniško ljubo in skrivnostno za te otroke.
Ko sem govorila s tov. Plesničarjev©, učiteljico s šole Ketteja in Murna, ki je od 10. do 19. avgusta bila pedagoški vodja v tehnični srednji šoli, kjer je imela nadzor nad 90 skopskimi otroki občine Moste-Polje, sem se zavedala, da je skupnost dobra in plemenita, ker ima mnogo takih požrtvovalnih ljudi.
Najmlajši deklici je v domu 6 let, najstarejšim je 16 let. Bila sem tam, ko je odhajalo 25 otrok s končano osemletko. Hoteli so vedeti kam, in eden je kar naprej govoril, da bi želel v šolo na Bled. Pomislila sem.
da bi si naši otroci, če bi se jim zgodilo to, kar se je tem, kje v Skopju želeli v Ohrid. Skopski in ljubljanski otroci vedo, kje je lepo, oboji poznajo svojo domovino od Karavank do Ohrida. Skopski otroci si zdaj ogledujejo Ljubljano. Vse je lepo, zanimivo in čudovito, a so vendar to zelo krute počitnice. Tega tako ne občutijo, to pa je tudi namen. Zvečer si navijejo magnetofon, poskušajo zaplesati. Ogledujejo si filme in se nad Kekcem navdušujejo prav tako kot naši otroci. Že prisluškujejo, če se vzgojitelji med seboj pogovarjajo in tudi že razumejo. Jezik sploh ni ovira!
Otroci so razdeljeni na 6 čet. V vsaki je 15 otrok in vodi jo vzgojitelj. Vsak dan je ena četa dežurna; ta tega dne ne zapusti doma. Z dežurnim vzgojiteljem prinaša hrano, jo dedi in potem pospravlja.
Delo v domu Je organizirano. Ustanovili so že domsko skupnost, kjer je iz vsake čete za-
stopan po en otrok in izvolili so si tudi svojega predstavnika domske skupnosti. Začeli so ustanavljati krožke za namizni tenis, likovni krožek, imajo plesne vaje in dramski krožek. V soboto so priredili »-Pokaži, kaj znaš«.
Vstajajo ob 7 .uri, toda dnevni red se prilagaja razpoloženju in vremenu: lepi dnevi so namenjeni obiskom mesta. Peljali jih bodo tudi k Ux-hu in na Pugled in jih kak dan zadržali v zavetišču na Gmajni.
V Skopju zemlja še podrhtava ,toda ljudje tam se je ne boje več. Kdor je pokopal svoje drage, tudi ne utegne zgolj žalovati, ker je ostala podvojena skrb za ostale.
Tako je bilo tudi na sestanku, kjer so se dogovarjali o programu dela z otroki med 21. in 31. avgustom, ko bo Imela pedagoško vodstvo šola Polje, nenehno slišati: »-Kaj bi še stotrill za te otroke!«
M. L.
AKTUALNO
Statuti in 42-urni delavnik
Dne 23.avgusta so sc sestali predsedniki komisi.) sindikalnega sveta naše občine. Tema sestanka: pripravo za občne zbore strokovnih sindikatov, pregled opravi,jenega dela pri izdelavi statutov delovnih organizacij in priprave za skrajšanje delovnega časa.
Večina vodstev sindikalnih

vdiiui. vuuarav mucu iv «**»»*— podružnic je še dopustniško razpoloženih. Potemtakem Je popolnoma razumljivo, da so se priprave za strokovne občne zbore in občni zbor ObSS precej zavlekle. Zato bo sedaj treba kar se da pohiteti in zamujeno nadomestiti. Kakovost dela pa pri tem hc bi smela trpeti.
Udeleženci so sklenili, da bodo strokovni občni zbori septembra, občni zbor ObSS Pa oktobra meseca letos.
Kako pa kaj statuti v naši občini? Nič kaj prida! Teže ali osnutke imajo v okrog 20 delovnih organizacijah. Kaj mislijo v ostalih — mogoče tudi nič —, je veliko vprašanje. CaS beži in vse kaže, da se bo marsikje ponovila stara praksa, ho vse stvari , delajo zadnji biP-Kje so vzroki, je težko reči-Vsaj za sedaj. Verjetno bo slika jasnejša, ko bo ObSS org*” niziral širše posvetovanje s predsedniki sindikalnih P^ dmžnic in s predsedniki komi' sij za sestavo statutov. Posvetovanje bo septembra mesce9-
Skrajšanje delovnega časa J® predmet vsakdanjih pogovorov med ljudmi, so ugotovili udeleženci. Ti razgovori pa za zdW še nimajo uradnega značaj®-Odgovorni delavci dostikr®’ kar ad boe izjavljajo, tla so ’ njihovih kolektivih možnost za skrajšanje delovnega čas_ ali pa jih ni. O analizah f°' spodarskega položaja posante« nih kolektivov in o ukrep*1” ki bi jih bilo treba podvzri1' ni da bi govoril.
42-umi delovnik ni več sa*Jdj ustavno določilo, ampak jo postala stvarnost v razmisli" nju naših delovnih ljudi. so predsedniki komisij skici* takoj začeti z akcijo za ten*., Ijiteje priprave za skrajš®*1” delovnega časa.
P. S*’
NOVE JARŠE 154.000 ZA SKOPJE
Terenska organizacija Nove Jarše je dokaj usPc' ^ zaključila nabiralno akcij® ^ Skopje. Denarna sredstva od prvotnih 76.000 din PP ,, gfl la na 154.000 din: razen trg® ju zbrali nekaj parov prijavilo se Je 14 krvod cev. Po posameznih ull^ui)' bili nabrani tile zneski:	pj)
čeva in Cilenškova 8 jjrf' 40.000, Kajuhova 39.100-ška 20.770, Križna 12-80% o«0' drova 9.740, Vzajemna Slovenska in Stražarjev® 0« tor Avsecova 300 dinar je,’potega je tov. Babič iz ve ulice sam prispeval o-narjev, po 2.000 dinarjev r jP io 8, po 1.000 dinarjev* fri
prebivalcev. Akcija J® vsekakor uspela.
KOLiEKTIV TEOL-OLJA1^
Je prispeval za Poino^$!t\0^ znesek 2,800.000.— je tudi s precejšnjim & jjl' članov pri krvodajalski
A in B plan in še marsikaj
DELO IN NAČRTI KOLEKTIVA MOŠCANSKIH GLASBENIH PEDAGOGOV
KONEC JULIJA JE BILO V MOSCANSKI GLASBENI SOLI ŠE VSE ŽIVO. OD 12 STALNIH PEDAGOGOV — POLEG NJIH DELA NA SOLI SE 23 HONORAKNIH — JE IMEL VSAK SE KAKO DELO: V ENI SOBI SO UREJALI KNJIŽNICO, V DRUGI PREGLEDOVALI INSTRUMENTE, V PISARNI DELO SPLOH NE PRENEHA, V ENI IZMED UČILNIC JE DELALA KOMISIJA ZA STATISTIKO, V DRUGI PA JE ZASEDALA KOMISIJA ZA PRAVILNIKE. TU SMO POVPRAŠALI TOVARIŠICO DRAGO SVETINOVO, KLAVIRSKO PEDAGOGINJO NA TEJ SOLI IN ČLANICO UPRAVNEGA ODBORA ter Šolskega sveta, naj nam kaj pove o notranjem življenju
IN NAČRTIH ZA DELO V NJIHOVI USTANOVI.
— Zadnje čase je precej slišati o reformi glasbenega šolstva. Kako daleč ste z njo na vaši šoli?
Kompleks vprašanj o reformi glasbenega šolstva ni nov in smo že v prejšnjih letih storili marsikaj, da bi čimbolj približali glasbo našemu delovnemu človeku. O tem je vaš list že nekajkrat tudi pisal in bi teh dejstev ne ponavljala. Seveda pa glasbeno šolstvo in vzgoja še vedno nista urejena in prav tu želimo na jesen pošteno poprijeti. Gre za sistematično reorganizacijo navznoter in np cven.
Navznoter se bo odražala reforma našega dela v čimveč-jem približevanju naše glasbene šole razmeram in potrebam na terenu. Zato bomo izboljšali in razširili učni načrt v smeri tako imenovanega A in B plana, kar so začeli — uspešno — izvajati že v mariborskem glasbenem centru, na jesen pa bodo s takim delom pričeli tudi v ljubljanskem glasbenem zavodu. Gre za tole: A plan predstavlja izrazito zahtevno strokovno vzgojo učencev predvsem na klasičnih inštrumentih; teh se mora otrok lotiti že zgodaj, če hoče dandanašnji doseči vidnejše
uspehe. Da potrebujemo tudi visoko sposobne glasbenike, o tem najbrž ni treba posebej govoriti. B plan pa predvsem bogati mladega človeka, ga vzgaja kot konsumenta glasbenih umetnin, ga nauči vrednotiti glasbo in spodbuja k sodelovanju pri ljudskoprosvetnem in kulturnem delovanju, torej ga tako ali drugače aktivizira. Seveda nikakor ni tolmačiti A in B plana kot tako dvotirnost: prvi da bi bil za nadarjene, drugi za nenadarjene. Sodobna psihologija je namreč ugotovila, da je odstotek nemuzi-kalnih otrok morda le tolikšen, kot je odstotek defektnih otrok
in da torej lahko govorimo le o večji ali manjši razvitosti muzikalnosti. Vedno bodo torej obstajale možnosti prestopanja učencev iz enega v drug plan. Seveda bo prehod, iz B v A plan težji — toda prav na ta prehod kaže najbolj računati. Možnosti prehajanja po letnikih bodo neomejene, ker bi tako marsikak učenec še vedno lahko toliko dosegel, da bi zanj odpadlo dostikrat pereče vprašanje ob kojicu osnov-neg*' šolanja: Kam sedaj? Potrebe jo poklicnih glasbenikih, posebej po pedagogih, pa so še vedno zelo velike, saj opravlja v SRS ta poklic še 77% nekvalificiranih moči.
Tako navznoter. Navzven pa bomo poleg že tradicionalnih nastopov naših učencev po tovarnah in na* najrazličnejših prireditvah predvsem težili, da se bodo naši pedagogi vključili tudi v delo na osnovnih šolah, in sicer prodvsem z dobro pripravljenimi nastopi o naših in tujih glasbenikih, kar bi seve-
da podprli s skladbami, ki bi jih izvajali naši učenci (ali pedagogi sami) na inštrumentih, za katere so pisani. Z Orffo-vim intšrumentarijem bomo skušali prodreti preko vzgojno-varstvenih ustanov tudi med predšolske otroke; rešiti pa je še vprašanje nabave inštrumentov, posebno na osnovnih šolah.
— Vi ste tudi članica komisije
za pravilnike na vaši šoli.
Kaj vse ste že do sedaj storili in kaj imate še v načrtu?
Naša komisija je letos pripravila izboljšani pravilnik o delitvi dohodka — seda je že sprejet —, v katerem smo dali največjega poudarka na oceno dela. Zato smo pri stalnem delu dohodka upoštevali delovno mesto, delovne izkušnje, teoretično izobrazbo in povečani obseg dela pa kvaliteto pouka, pedagogov odnos do učencev, doseženi uspeh, organizacijo javnih in internih nastopov ter proslav in gostovanj, strokovno pomoč kolegom z vzornimi nastopi ter razpravami in predavanji, pedagogov delež k izboljšanju dela na šoli, sodelovanje z drugimi šolami in zavodi ter organizacijami in končno dejavnost za afirmacijo šole (predvsem publicistika).
Komisija je tudi izdelala osnutek pravilnika o oblikovanju in delitvi dohodkov, da bi kolektiv čim gospodarneje rabil svoja sredstva; dalje osnutek pravilnika o delovnih razmerjih na šoli, ki se v njem urejajo pravice in obveznosti med člani kolektiva in ustanovo; ter osnutek pravilnika o sestavi in delu upravnega odbora šole, v katerem je razmejeno delo med kolektivom, odborom in svetom in direktorjem. Te osnutke bo komisija predložila kolektivu v obravnavo in sprejetje ter svetu šole v potrditev. Čaka p>a nas še veliko delo: statut šole! Lotiti se ga nameravamo takoj jeseni, da bo lahko takrat delo na šoli vsestransko steklo.
Tovarišici Svetinovi prav Je-pa hvala za odgovore. Reorganizacija nekega dela ni lahka. V tem primeru pa gre še za kompleks vprašanj, ki se tičejo tako mladine kot odraslih, predvsem pa tudi reformiranega dela glasbenih pedagogov, ki naj kar največ upoštevajo vedno nova ali poglobljena psihološka, pedagoška, metodična in estetska raziskovanja ter dognanja. In ob uresničevanju teh zahtev bodo lažje uresničljive tudi nove zahteve po fonoteki, arhivu, knjižnici itn. V vsem tem želimo glasbeni šoli v prihodnosti kar največ uspehov.
AM
Tretja najboljša godba na pihala
Konec junija je bilo v Križankah I. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. Pobudo zanj je dala in izvedbo je organizirala republiška zveza Svobod in kultumo-prosvetnih društev SRS. Na tem tekmovanju je v prvi težavnostni stopnji nastopila tudi mladinska godba na pihala glasbene šole Moste pod vodstvom Rudolfa Stariča. Ocenjevalna komisija ji je Prisodila TRETJE MESTO (prvo mesto je zasedla godba iz Trbovelj, drugega pa godba iz Raven). K temu lepemu uspehu velja samo čestitati, želeč da bi mlhdinski godbi bilo to še spodbuda za nadaljnje delo.
MOSCANSKA SKUPNOST TE VABI K SODELOVANJU! O VSEH PROBLEMIH, S KATERIMI SE SRE-£UJES NA SVOJEM DELOVNEM MESTU ALI NA TERENU NAM PIŠI NA NASLOV MSK, OB LJUBLJANICI 42. LAHKO PA NAM TUDI TELEFONIRAŠ JN SICER VSAK PETEK OD 11. DO 13. URE NA TELEFON 37-990.	•
mam
Klicaj, ki ga bomo odslej gs vsak mesec posvetili kratki, HI kritični obravnavi aktualnega problema, naj tokrat velja J občnemu zboru občinskega -j društva upokojencev.
Kakor poročamo na drugem ~J mestu, so imeli tudi moščanski HI upokojenci svoj občni zbor in '' so ob tej priložnosti poslali va-j bilo predstavnikom domala j vseh družbenopolitičnih orga-I nizacij v naši občini. Toda — | nihče od povabljenih se njiho-\ vega občnega zbora ni udeležil. Verjamemo seveda, da je I bil marsikateri od povabljenih | predstavnikov prezaposlen in j da ni utegnil priti med upoko-I jence v dvorani ob Ljubljanici H; verjamemo tudi, da se je ka-] tero od vabil izgubilo v kopici i administrativnih papirjev, pre-| den je prišlo naslovljencu v ! roke; toda problem zaradi tega ; ni čisto nič manjši — zlasti še | ne zato, ker ne mislimo obso-I jati posameznikov in družbe-j nopolitičnih organizacij, am-I pak je naš namen opozoriti
predvsem na nič kaj razveseljiv simptom našega družbenega razvoja.
Izbojevali smo proletarsko revolucijo in namesto navidezne meščanske enakopravnosti vzpostavili dejansko enakost ljudi v konkretnem družbenem življenju, namesto razrednih puhlic o človekoljubju in usmiljenju smo postavili temelj brezrazredni, delovni morali, ki človeka vrednoti po njegovem aktivnem odnosu do družbe. Toda pri tem neredko pozabljamo na humani odnos do ljudi, ki so svoje delo v družbi že opravili in so samo še člani društva upokojencev. Sklenili smo izboljšati svet in se lotili predvsem gospodarske rasti, ki je temelj za vsakršni človeški napredek, toda medtem ko se v svojem humanizmu ženemo za višjo proizvodnjo, včasih skoraj tehnokratsko pozabljamo na človeka, ki je dal stroju slovo in nič več ne proizvaja.
Zavedamo se, da so podobni
paradoksi nujnost našega hitrega družbenega razvoja, vendar se nam zdi, da še pravočasno nanje tudi opozorimo — zlasti še, ker se pojavljajo dokaj vztrajno in tudi v drugačnih oblikah.
K
raMputasapr*

v
> *■
KONFLIKT NA PREŽGANJU
Globoke korenine odpora prežganjskih občanov zoper reorganizacijo šolstva v njihovem kraju
V NEDEUJO 30. JULIJA OB 3. URI DOPOLDNE JE BIL V OSNOVNI SOLI NA PREŽGANJU SESTANEK, NA KATEREM NAJ BI SE PREDSTAVNIKI OBČINSKEGA ODBORA ZA DRUŽBENE SLUŽBE, PROSVETNI DELAVCI IN OBČANI IZ PREŽGANJA SPORAZUMELI, KAKO BI NJIHOVIM IN OKOLIŠKIM OTROKOM ZAGOTOVILI CIM UDOBNEJŠE IN POPOLNEJŠE ŠOLANJE. LETO DNI PREJ SO V HRIBU NAD BESNICO ODPRLI SPLOŠNO IN ZOBNO AMBULANTO, s Čemer so prežganje postale ena redkih hribovskih vasi z zobarskim STOLOM, VENDAR K OTVORITVI NI BILO SKORAJ NOBENEGA DOMAČINA; TOKRAT PA SO SE PROTI PRIČAKOVANJU ZBRALI DOMALA VSI. PRIŠLI SO TUDI TISTI, KI NIMAJO ŠOLOOBVEZNIH OTROK, TAKO DA JE BIL MALI RAZRED OSNOVNE SOLE NA PREŽGANJU NABITO POLN. TODA KAKOR JE BIL NEPRIČAKOVAN OBISK, TAKO JE BIL ZA MARSIKOGA NEPRIČAKOVAN TUDI REZULTAT SESTANKA:	PREDLOG, DA BI
UKINILI ZASTARELO ŠOLO NA PREŽGANJU IN POSKRBELI ZA POPOLNEJŠE ŠOLANJE PREŽGANJSKIH OTROK V BESNICI OZIROMA V POLJU, SOPREŽGANJCANI SKORAJ ENOGLASNO ZAVRNILI. TUDI NISO HOTELI NIC SLlSATI O TEM, DA BI SE VSAJ OTROCI IZ VIS JIH RAZREDOV, KI ZAHTEVAJO TEHNIČNI POUK ITN. VOZILI V SOLO V POLJE. Z ENO BESEDO: SESTANEK JE TRAJAL POLNE 3 URE, TODA PREŽGAN.ICANI NISO POPUSTILI; NASPROTNO, SOGLASNO SO SKLENILI, DA BODO SVOJEGA OBČINSKEGA ODBORNIKA ANTONA BIRKA RAZREŠILI NJEGOVE DOLŽNOSTI, KAKOR HITRO BO V OBČINSKI SKUPŠČINI GLASOVAL ZA KATERIKOLI OD OMENJENIH PREDLOGOV. SOLA NA PREŽGANJU JE NJIHOVA IN BO NJIHOVA TUDI OSTALA.
Toda začnimo od začetka, s prvimi ukrepi o reorganizaciji našega šolstva, ki so nazadnje pripeljali do'burnega sestanka na Prežganju.
PAMETNI ARGUMENTI ZA UKINITEV
Reorganizacija našega šolstva traja že dalj časa. Tako je na podlagi zakona o osnovnih šolah in priporočila sveta za šolstvo LRS, ki naj bi zagotovil času primerno šolanje naših otrok, tudi občinski ljudski odbor Ljubljana — Moste-polje sprejel na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev 15. marca 1963 odločbo o reorganizaciji mreže osnovnih šol.
Prva točka te odločbe se glasi takole:
Z namenom, da se dvignejo kvaliteta osemletnega obveznega šolanja, administrativno in finančno poslovanje ter kadrovska služba na obstoječih nepopolnih in nižje organiziranih osnovnih šolah, se na območju občine Ljubljana — jVloste-Polje reorganizira mrežo osnovnih šol tako, da se nižje organizirane osnovne šole kot podružnice priključijo najbližji razviti šoli.
Temu določilu sledi v odločbi spisek priključenih podružnic in osnovnih šol, v katerem je odločeno tudi to, da se k osnovni šoli v Polju priključi tned drugimi tudi osnovna šola Prežganje. Toda prvo točko odločbe dopolnjujejo še številne druge, ki skušajo določila konkretizirati. Tako je na primer razvidno, da je komisija za šolstvo ObLO Ljubljana — Mo-ste-Polje za vsako od omenjenih ukinjenih ali priključenih šol izdelala še poseben reorganizacijskt načrt oziroma predlog. Po tem konkretnejšem predlogu naj bi se učenci osnovne šole Prežganje prešolali delno na osnovno šolo
Besnica, delno pa na osnovno šolo Polje, točneje: 65 učencev nižjih razredov iz Prežganja in bližnjih vasi v Besnico, 60 učencev višjih razredov pa v Polje. Starejši letniki naj bi se vozili v šolo v Po-
ZALKA ŠKULJ, POŠTNA USLUŽBENKA
Ne strinjam se s tem, da bi otroci hodili v Besnico k pouku, šola na Prežganju je 75 otrokom bližja kot 20, ki so bliže besniški. Tudi pouk v Besnici ni bistveno drugoten, saj sta tako kot na Prežganju tudi v Besnici samo dva učitelja. Upoštevati bi morali tudi to, da bo ta sprememba za starše pomenila nov strošek, saj bodo morali biti otroci lepše in boljše napravljeni.
Svojega sina pustim, da bo v višje razrede hodil v Polje, tam se bo res več naučil, razumem pa tudi kmete, ki v besniški šoli ne vidijo rešitve in koraka naprej. Kmetje bi radi otroke zadržali doma na posestvih, saj tako vse sili v mesto. Vedno slišimo in govorimo, da moramo kmetijstvo razvijati. Brez ljudi pa to ne gre.
Ije, ki je dolžna organizirati varstveno delo in poleg mlečne malice poskrbeti še za dnevni obrok enolončnice, s Sapovimi avtobusi, z odhodom iz Besnice ob 7. uri zjutraj in z vrnitvijo iz Polja ob 13. uri popoldne.
Tako torej odločba, priporočila in reorgani zaci j skl načrti. Na prvi pogled se zdijo vsa ta določila ne-
kako papirnata, nasilna in nič kaj življenjska, toda odločba je pač odločba — tudii tedaj, kadar stoji za njo tehten preudarek in dober namen. Mnenje predstavnikov ObLO je, da je šolsko poslopje na Prežganju staro in že zdavnaj ne ustreza svojemu nekdanjemu namenu, kaj šele zahtevam novodobnega šolanja. V zadnjem šolskem letu so ha primer v enem samem šolskem proštom na Prežganju životarili kar štirje šolski razredi. Tako je povsem razumljivo, da je lahko še tako prizadeven učitelj posvetil vsakemu otroku samo četrtino časa, ki ga je otrok presedel v šoli, prav tako pa tudi to, da je lahko presedel z njimi samo četrtino učne snovi. Skratka: otroci na Prežganju niso bili deležni tiste vzgoje in izobrazbe, ki bi jo lahko dobili na organizirani šoli, zlasti pa so bili prikrajašni še učenci v višjih razredih, ki se zanje zahteva za marsikateri predmet še predmetnega učitelja. V takih razmerah so bili prežganjski otroci pomanjkljivo izobrabraženi in so celo kot vajenci v meščanskih tovarnah naleteli na nepremostljive težave, da ne govorimo o tem, kako jih tudi podjetja niso bila niti najmanj vesela. Navadno so morali po osemletnem šolanju na Prežganju, ko so stopili na prag življenje, opravljati še vsakovrstne dopolnilne izpite in so se le stežka zaposlili, oziroma izučili. Njihova pomankljiva izobrazba je na vsakem koraku prihajala do. izraza kot njihov osebni in družbeni primanjkljaj. Ukinitev šole na Prežganju oziroma reorganizacija In prešolanje prežganjskih otrok ni bilo torej papirnata odločba, ampak stvar tehtnega premisleka, človekoljubne skrbi in družbenega napredka.
Toda na sestanku na Prežganju se je kljub temu zataknilo.
TUDI PREŽGANJCANI IMAJO SVOJ PRAV
Sestanka so se udeležili številni občinski družbenopolitični in prosvetni delavci. Med drugimi so v nedeljo 30. julija prišli na pre-
JOŽE CVETKOVIČ, PREDSEDNIK ObO SZDL
Sklep za šolstvo, ki je sledil razgovoru s predstavniki ObO SZDL in ObS se mi zdi umesten, ker zagovarja najbolj možno varianto. Zavedam se, da je prehod novost, toda večina šol v Sloveniji je podobne probleme že prebrodila. Ta sprememba nedvomno terja zlasti od staršev več razumevanja in — v določeni meri — tudi več materialnih sredstev.
Prebivalci in organizacije bi morale sodelovati s svetom za šolstvo in šolskim odborom, da bi laže premostile vrsto stranskih problemov, ki jih je sprožila organizacija.
Ta ukrep je samo eden izmed posegov v višinske predele, sledili pa bodo še ukrepi v davčni politiki, sodelovanje v proizvodnji, zlasti v gozdarstvu in kmetijstvu, vključevanje prebivalcev v produkcijo in drugo.
■ V prihodnjih letih bo tej akciji sledila tudi akcija v predelih Lipoglava in Dolskega, kjer se prebivalci že zdaj zanimajo zanjo.
žganje tudi Marjan Moškrič, sekretar ObO SZDL, Fani Tomiče-vič, načelnik občinskega oddelka za družbene službe, Mira Hladnik, občinski sekretar za šolstvo Avgust Vižintin, član sveta za šolstvo, Miro Šlajpah, pomočnik upravitelja centralne šole v Polju, Janez Rolih, predsednik občinskega sklada za šolstvo, in profesor Mazi, pedagoški svetovalec zavoda za pedagoško službo. Toda niti oni niti dosedanji prežganjski učitelj Bojan Fertin, ki je med tamkajšnjimi občani zelo priljubljen, niso s predlogom o ukinitvi uspeli. Prežganjčani se niso hoteli ločiti ne od šole ne od svojih otrok. V obrambo so mimo dema-goških dokazov, da je šola na Prežganju ustanovljena že leta 1887, da so jo torej dobili od av-stro-ogrske monarhije, medtem ko jim jo današnja oblast hoče vzeti* našteli tudi nekaj tehtnejših ugovorov. Mednje seveda ne sodi njihova trmoglavost in prestižni odpor do Besnice, ki se je
iz majhnega šele zadnji čas
obcestnega
razvila v
stojnejšo vas in da torej re soliti pameti« prežgani ^ otrokom, kakor tudi ne tisukjj kaj glasov, pod vplivom žuFtj ki so izražali strah, da bi n^jj! vi otroci s prešolanjcim v jj izgubili še tisto malo do cerkve. Toda kakor so ari,v di ti ugovori po svoje razuri*.^ tako je tudi res, da so Ph čani zoper ukinitev svoj® znali povedati marsikaj umr.
ga kar reformatorji niso ^ ja*
6
upoštevali. Njihova želja šolo na Prežganju, ki ima 0 letno tradicijo in stalen ^ učencev, vendarle ne ukinut več rajši popravili in razšli-1 ’ ko da bi bilo v njej prost0 J di za predmetni pouk in z® metnega učitelja. Toda vejši je njihov strah za °J. g# naj bi po novem hodili a° jt bušne postaje tudi poldruS daleč in pozimi zmrzoval' jiii gu, kakor tudi njihov občuteni terialne ogroženosti: v nejših in migracijskih 'krni' 'fi^ kršni so Prežganje, VolavUri,^ •' beljevo in vsa bližnja ek01 > otroci dragocena delovna jo domačije le stežka P°jfL 1 Prežganjčani si torej bi bili, njihovi
otroci čim1^ V
doma; bojijo se tudi tega, do imeli z zahtevnejšim in vsakodnevnim potovanj v hovih otrok v Polje yel :\p. izdatkov za obleko, učila ^ Skratka: Prežganjčani pustili in sestanek se ie *
IVAN GALE, PREDSEDNIK^ PODRUŽNICE KO ^
PREŽGANJE ji Strinjam se s tem, p reba pouk izboljšali- . $ ndim pa pametne reš J em, da naše najmlaD ^ jemo v Besnico. P'v pfC ■edi naj ostanejo 71(1 . f;l iganju. Vsi tisti wclo pokazali vcselje f0-eni pri učenju, Pa n em obiskujejo bolj- ^r j Polju. Tisti ki aešol0 t’ tajo in propagirajo '^li-3esnici, ne poznajo r ^gf(r Nekateri otroci bodo ^ i hoditi samo do ai> j/ ooldrugo uro,	M'
10 km vožnje z av ^ rt1 diti pa jo treba 7

Glavni trg je drag, moščanski še dražji
V sredo -4. 3. se moščanski gospodinji za kilogram fižola in kilogram paradižnika ni samo izplačalo peljati na glavni trg, temveč je celo prihranila 20 dinarjev. Torej’ je le res, da je naša meščanska tržnica občutno dražja, kot smo slutili. Da je dražja gospodinje tako že vedo; ne dvomim, da vedo tudi prodajalke. Večkrat so nas ob pritožbi, da je dražje kot v mestu, odpravile: »Ce računate avtobus, ste pa na istem!« Res je. Ce na izgubo časa nisem pomislila in računala le avtobus tja in nazaj, sem dostikrat molčala in kupila. Najbrž so tako premno-gokrat storile tudi ostale gospodinje. V sredo pa sem si premislila in temeljito pregledala cene obeh tržnic.
Take so bile: fižol I. vrste v
čine itn. Med desetimi ženami, ki sem jih vprašala na glavnem trgu, pa so kar štiri bile iz Polja. Nisem mogla razumeti. čemu vozijo mimo nas, pa pravijo, da imajo tricikle in jim nekoliko večja razdalja ne predstavlja večjega problema. Baje so že od nekdaj navajene voziti na glavni trg. Pravijo tudi, da tam laže, več in skoraj vse prodajo. Vsekakor pa je najzanimivejša izjava, češ da jih meščanske prodajalke niso nič kaj vesele.
►►Aha, konkurenca!« se mi je posvetilo.
►►Tako je,« so se namuznile. One se res lahko smejejo, imajo svoje prevozno sredstvo, prodajajo laže in več — kaj bi se prerivale tam kjer jim pravijo, da jim odžirajo. Nam pa ni do smeha: ob manjši izbiri
kam teh prodajaln ni bati. Primer: paprika je bila v prodajalnah podjetij z zelenjavo in sadjem po 70 din. Prodajalke na stojnicah je niso imele. Breskve pa smo po ogromnih kupih izbirale: po 50 din za kilogram!
IN KAKO JE Z JUS?
Prodajalke trg. podjetij Teh-nograd in Sadje-zelenjava so povedale, da še nikdar niso dobile prvorazrednega blaga. Verjamem! Nekdo je celo menil. da pri nas prvorazrednega sadja sploh ni. Kdor pa je bil - kdaj v nasadu breskev, videl vrtne jagode, rabutal pri sosedu hruške — ta ve, da tako sadje nekje je! No, toda po JUS tudi II, kvaliteta ni skoraj nič manj zahtevna. Tako
MOSTE-
MOSTE
TOVARIŠ UREDNIK
Večkrat se vozim z avtobusom mestnega prometa od moščanske tržnice proti Savskemu naselju ali obratno. Pri železniških zapornicah imajo ti avtobusi postajo. Včasih se jih nabere tudi po več skupaj, toda potnik mora nadaljevati vožnjo le z avtobusom, s katerim se je pripeljal do sem. Ce se mu mudi in stopi v avtobus, ki prej odpelje, mora plačati še enkrat. Res da prestopnih kart ni več, toda to ni prestop, temveč nadaljevanje vožnje in ne razumem, zakaj potniki tu izjemoma ne bi mogli nadaljevati vožnje z avtobusom, ki najprej odpelje. Saj potniki niso krivi, če je tam nekaka koordinacijska postaja!
Zgodi pa se tudi, da se potniku mudi. Prestopi na prvi avtobus — odpelje pa drugi ali tretji, stoječ za prvim! Ali je vozni red tako skrivnosten?
Pisma
firalcev
In končno še nekaj: Ceste, ki po njih vozijo avtobusi mestnega prometa na progi Moste—Ajdovščina, so vse v redu, le podaljšek Pokopališke od Šmartinske do Zal je tak, da je vožnja po njem dostikrat podobna ježi na kameli. Kaj ni nikogar, ki bi poskrbel za teh 100 metrov cestišča?
Milan Prijatelj, Klunova 3, Moste
UREDNIŠTVO JE POSLALO DOPIS PODJETJU LJUBLJANA TRANSPORT IN DOBILO NASLEDNJE POJASNILO:
Vse proge v mestnem prometu imajo začetno in končno postajo; to velja tudi za progi II. in IV., ki se končujeta v Mostah in zato ne moremo spreminjati režima, ki velja na ostalih linijah. Prestopne vozovnice v mestnem prometu ne obstajajo; te bi onemogočile kontrolo, in bi bila s tem tudi omogočena malverzacija s starimi vozovnicami in podobno.
Potniki, ki imajo mesečne vozovnice z določeno relacijo, se lahko poslužujejo predloga, ki ga navaja potnik.
Na vprašanje skrivnosti menimo, da vodstvo mestnega prometa nima nobenega namena prikrivati svojega poslovanja. Ce pa pride na končni postaji v Mostah do eventualnega nereda, je to vsekakor odvisno od operativnega organa, ki je za te proge odgovoren oziroma na tem mestu res opravljamo razne zamenjave vozil, popravila in podobno, ker ta dela ne moremo ali pa težje opravljamo izven tega sektorja.
Vsekakor je umestna pripomba potnika, ki omenja podaljšek Pokopališke ceste oz. od šmartinske ceste do Zal. Tudi nam je nerazumljivo, da ni mogoče ta del ceste urediti, čeprav smo že mnogokrat intervenirali in prosili občinske organe za popravilo omenjene ceste, saj je to v splošnem interesu, predvsem pa za naše podjetje, ker ima velike stroške na vozilih zaradi slabo vzdrževane ceste.
Tovariško vas pozdravljamo! Direktor
potniškega prometa: Branko Gregorin
Mostah 150 din, glavni trg 100 dj-n; rdeča pesa tu 80, tam 50 do 00; krompir 30—35, tam 25 do 30; solata 140 (le ena jo je Prodajala po 80 din, ker se ji Je mudilo domov), tam 100, 90, “0; paradižnik tu 90—80, tam «0, 00; čebula 80—90, tam 60 (Večina po 70—80 din). Papriko kmetice tudi niso prodaja-Prodajal pa jo je nekdo iz orbije ali Makedonije po 50 ^lr>. lepo in po lastni izbiri. r°dojal jo je po isti ceni kot logovi tovariši na glavnem Ku. Pošteno, tovariš! Ohrovt 7n- i *"u P° v mestu 60 do ■ kumare za vlaganje 130, v ^ostu iso (toda lepše!); zelje 4n , ve 40> v mestu 50; buče tu’ tnm ^0; slive po 100—130 36—90 dm v mestu; jajca J5. v mestu po 30—34 din.
®UZNJE PRODAJAL Pn MOSGANSK! TRS
h°dajajo dražji:
moščanski tržnici Ijekf h,a žt'ne- od kod i
Vodmat2t° na trR- Bile Ra,	ulice, s Kode
hi tržni!la v nePosredni 1Cc- z vrtov naspro
kupujemo dražje.
Zakaj pa dražje? So morda obdavčene ali pa izkoriščajo pomanjkanje konkurence?
Zvedela sem, da zato ne plačujejo posebnega davka. Torej:
KAKO JE
S KONKURENCO?
Morda bi, če že privatne prodjalke nočejo konkurirati druga drugi, lahko to storil družbeni sektor? Z njim pa je tudi težava, ker dostikrat marsičesa, kar privatnik nudi, družbeni sektor nima. Kvaliteta je pri privatnih prodjalkah največkrat boljša in dovolijo, da si izbereš sam. Glavni trg je založen skoraj vsestransko in ima zadostne količine blaga, meščanska tržnica pa je enolično založena. Na glavnem trgu se lahko pogajaš in tudi uspeš, tu, kjer so vse prodajalke stisnjene ob nekaj mizah, je solidarnost pri cenah neverjetno trdna. Toda tudi tam, kjer bi družbeni sektor lahko konkuriral, je dostikrat ravno nasprolno še dražji. Ne, za zdaj se privatnim prodajai-
se glasi n. pr. za, breskve: »Plodovi breskev iste vrste, trgane z roko, dobro in pravilno razvite, približno enake velikosti, enako zrele in enake barve.« V priročniku o standardih sem našla tudi tretjerazredno kvaliteto; v prodajalnah takih oznak nisem videla, čeprav je med blagom JUS II. kvalitete dostikrat precej takega, kar gospodinja doma odvrže, če se ji znajde v vrečki. Prodajalke res zagotavljajo, da bodo na tisto stereotipno in že obrabljeno prošnjo: »Prosim, samo lepo' naberlte!« to tudi storile. Ampak to so samo prošnje in obljube, ki jih nihče več resno ne jemlje. V istem priročniku sem tudi brala, da plodovi, ki so oveneli, vlažni, ranjeni in razkopani, ne pridejo niti v oznako JUS III, Kupujemo pa vse, kar dobimo, ker se pač premnogokrat znajdemo pred dejstvom: Vzemi ali pusti. Ce se odločiš za drugo, si lahko tudi sredi sezone brez sadja. Seveda pa se lahko pelješ tudi v mesto in si izbereš pri privatniku, ki je sicer tudi drag. toda nabereš si vendarle lahko.	M. L.
MSK za vsakogar!
Tokrat nekaj besed tudi o Moščanski skupnosti. Kakor je verjetno že vsak bralec sam opazil, mu je to pot prišel naš list v roko v precej spremenjeni obliki. Uredništvo se seveda vse predobro zaveda, da še tako lepa oblika velja bore malo, če je ne spremlja tudi bogata in tehtna vsebina. Tako MSK kakor tudi vsak drug list ne more opravičiti svojega namena dokler ne posega naravnost v sredo življenja in dokler ni last slehernega občana, ki mu je namenjen. S tem seveda ne mislimo, da list doslej ni imel nikakršnega smotra, dozdeva pa se nam, da je le prevečkrat stal ob strani, da še zdaleč ni načenjal vseh zaostrenih družbenih vprašanj in — predvsem — da je aktiviral vse premalo ljudi. To še posebej velja za obrobnejše predele naše občine, s katerimi list doslej skoraj ni sodeloval, pa tudi oni so bili — sine ira et studio — kaj skromni naši sodelavci. Zato naj hkrati s kritičnimi ugotovitvami zapišemo še povabilo: k sodelovanju vabimo vse naše občane, ki želijo s tiskano besedo aktivno poseči na katerokoli področje našega družbenega življenja. Za vzpodbudo pa samo še kratka pripomba: prispevke seveda honoriramo!
e • moscanska skupnost
Sonce, voda, zrak in-apetit
77 OTROK PETE IZMENE V POČITNIŠKEM DOMU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Dež in sonce sta se lovila po zambratijskem nebu. Mali mo-ščani pa so pridno stali v vrsti in Čakali: na kos kruha -in jabolko. To -je bilo namreč tistega dopoldneva, ko smo jih obiskali, njih dopoldanska malica. Jedli so z velikim tekom, nekateri le jabolka, večina pa je segla tudi po kruhu.
Obe skledi sta bili v nekaj minutah prazni. Sedem vzgojiteljev je zbralo okrog .sebe žive kopice. Odšli so na kopanje — no, ne na kopanje, temveč na ribarjenje. Saj se v oblačnem vremenu ne smejo spuščati v morje, bolje je namakati trnek. Stali so z veliko potrpežljivostjo ob pomolu in čakali, čakali... Nobena riba se ni hotela usmiliti in nagraditi mladih ribičev 'za potrpežljivost.
»Pa nič zato,« so pravili, »nam bo jutri ribiška sreča bolj naklonjena.«
Vendar vsi niso imeli trnka; pač pa žoge, badminton in karte. Vse to jim je prišlo prav ,da so pregnali dopoldne •
otožen, z mamico sta zamudila odhod in sta prišla zato v Zambratijo kasneje kot ostali. Razen tega pa je bilo to njegovo prvo srečanje z večjo, druščino. Mamica ga je pustila prvič samega med tolikimi ljudmi.
Tak je košček dneva med 10. in 12. uro v Zambratiji pri mladih Moščanih. Tak je bil drugi dan letošnje pete izmene. Dan pa se od dneva razlikuje.
Za vseh 77 otrok in njihovo zdravje skrbi medicinska sestra Iva Bracuša. Takole je pripovedovala o svojih varovancih :
»Saj jih še ne poznam dobro. Najprej sem opazila, da zelo, zel O' radi jedo. Zjutraj so pojedli Vse, do zadnje mrvice, kolikor smo pripravili. Pa ne mislite, da je bilo premalo na mizah. Ne, v primeru s prejšnjo kolonijo je bil to dvojni obrok.
»In zdravje otrok?"
»Do danes ni bilo treba storiti glede tega ničesar. Tu sem
»Vzgojitelji so zelo vestni. Radi imajo otroke in iščejo pestre oblike za 'čimprijetnejše življenje v domu. V koloniji je prijetno, vsi se trudimo, da bi bilo vsem kar se da lepo,« je pripovedoval upravnik oziroma vodja izmene, šolski upravitelj Maks Oblak.
»Kateri vzgojitelj je med otroki najbolj priljubljen?«
Pravega odgovora ni bilo, pokazalo pa se je, da je to študent ekonomije Tine Koman, ki ravna z otroki tako, kot da bi imel deset vzgojiteljskih šol. Vsako leto gre vsaj enkrat kot vzgojitelj v kolonijo. Pozna vse skrivnosti otroških in mladeniških misli. V začetku vsake kolonije malo zaropota, potem pa postane najboljši prijatelj vseh, od petletnih kratkohlačnikov do 15-letnih mladeničev. Rad se pošali in spravlja v smeh vse okrog sebe.
Tako on, tako tudi ostali vzgojitelji dn vzgojiteljice. Vsi so ena sama velika družina, ki si želi sonca in čimmanj dežja,
f)
in si kratili čakanje na košilo.
Ob 12. se je vseh 77 otrok zagnalo v jedilnico. Najmanjši, Darko, ki mu je komaj 4 leta in pol, je seveda h kosilu odšel v spremstvu vzgojiteljice Mgrcole. Nekoliko je bil še
že tretjič v koloniji in vem, dn je plaža takorekoč brez vsake nevarnosti. No, morda bo potreben kakšen obkladek na udarjeno nogo ali povoj na urezan prst ali podplat. To pa se kaj rado zgodi tudi doma ...
malo vetra in malo valov, pa mnogo veselih in nepozabnih uric ter prijetnih iger na lepo urejenem dvorišču in betonski plošči ob plitvem morju.
J. Vctrovec
Se tisoč neorganiziranih
PODPREDSEDNIK MOŽGANSKEGA DRUŠTVA UPOKOJENCEV ALOJZ BLAŽIČ GOVORI O PROBLEMIH IN DELOVANJU UPOKOJENCEV
PRED NEDAVNIM JE DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBLJANA MOSTE RAZVILO SVOJ DRUŠTVENI PRAPOR. OB TEJ PRILIKI SMO OBISKALI TEDANJEGA PREDSEDNIKA (SEDAJ PODPREDSEDNIKA) DRUŠTVA TOVARIŠA ALOJZA BLAŽIČA IN GA POPROSILI ZA KRA-
TEK RAZGOVOR:
— Kako ste zadovoljni z dosedanjim delom vaše organizacije?
Preko začetnih organizacijskih težav 1. 1950 so člani kmalu spoznali ,da jim je društvo potrebno. Dobili so neko možnost skupnega življenja izven domala edinega dotakrat-nega takega okvira — gostilne; toda o tem še kasneje. Dalje nudi odbor našega društva pravno pomoč, tolmači in pomaga sestavljati vloge v- zvezi z njihovimi upokojitvami, prevedbami ipd. Da, tu bi želel pripomniti še tole: Kmalu bomo dobili nov zakon o upokojencih. Želimo, da bi bila
razlika med starimi in novimi upokojenci ugodno zmanjšana, oziiroma pričakujemo približno izenačenje vseh vrst upokojencev ter Zagotovila, da se pokojnina avtomatično dviga s prejemki aktivnih delavcev. Najstarejša generacija je pretrpela dve svetovni vojni, sodelovala v revoluciji in pri prostovoljnem delu v povojni obnovi in graditvi nove socialistične družbe. Tudi delovni pogoji se ne dajo skoraj primerjati s prejšnjimi itn. Zaradi vsega tega apeliramo na nove poslance v zvezni skupščini, naj se zavzamejo za problem in pričakujemo ureditev pokojnin po zgornjih načelih. Preden bi zakon izšel, ga želi
naše članstvo dobiti v razpravo.
Pred leti smo začeli z organizacijo izletov za naše članstvo; drutšvo prispeva svoj delež k vožnji. Letno napravimo 3 izlete in smo že obiskali razne kraje v Sloveniji, znane iz NOB in po lepoti, bili smo že v Trstu in Benetkah, s Kompasom na Koroškem, pripravljamo izlet v Opatijo in v Titov rojstni kraj. Prijavi se vedno od 80 do 100 članov in potujemo v dveh avtobusih z eno- ali večdnevnim presledkom.
Leta 1901 smo prvič povabili nad 75 let stare upokojence na tovariško družabno prireditev, ki jo je finančno podprl Ob LO. Naši člani so bili zelo zadovoljni in smo zato naslednji dve leti želeli organizirati podobne prireditve po terenih. SZDL in RK terena Kodeljevo sta to tudi storila, želeti pa je, da bi tudi drugi tereni posnemali to akcijo.
Letno dajemo tudi zimsko pomoč ok. 40 upokojencem z
V DOMU ObSS LJUBLJANA-MOSTE V PORTOROŽU!
UGODNE CENE HRUPNI TUJCI
— O, tam je pa lepo! Jaz sem bil tam pred dvema' letoma. Lep dom, prijetne sobe, terasa in vrt, ugodna cena, dobra hrana, prijazno osebje, pa plaža, vsak večer ob morju ples, zabava ...
— Da, da, samo... Lep dom — res je toda ko smo doživeli nevihto, je skoraj pri vseh oknih zamakalo. V jedilnici so imeli kar malo poplavo in v nevarnosti je bila celo električna napeljava v zidu.
— Dobro, to se da popraviti. Mnogim je predlanskim bolj »narobe« hodilo, da je bilo v domu premalo sob s tremi in predvsem z dvema posteljama.
— To smo opazili tudi letos. Toda tak je bil dom pred leti kupljen in primerno sobo pač pravočasno rezerviraš. Težje pa je vprašanje podstrešnih sob; še ponoči je v njih taka vročina, da bi veljalo premisliti, ali naj bi v prihodnje te sobe sploh opustili In bi namesto njih raje postavili vikend hišice okoli doma.
— Vrt je pa res lep, kajne!
— Čudovit, vendar mu manjka skrbnejše roke. Treba bi bilo vsako leto obrezati lepotično grmovje, očistiti trato, urediti stezice in popraviti gugalnico za otroke. Toda že sam na sebi pomirja in blaži vročino.
— Ste imeli tudi vi letos toplo?
— Morje in vročina gresta skupaj. Zato so šle še kako v promet osvežujoče pijače, ki so jih lahko gostje dobili kar v domu. Tudi za kopanje je bilo praktično urejeno: za dvakratno dnevno kopanje ga vseh 10 dni si dobil abonmajsko kartico, ki je veljala le 500 dinarjev, in nakopal in nasončil si se lahko, da si bil svež in rdeč kot kuhan rak.
—Kaj pa osebje. Slišal sem, da so letos imeli neke težave z njim.
Da, ko sem bil jaz tam — vi. polovici julija —, je manjkala hajmanj še ena moč. To je sicer prehodna težava, vendar smo jo čutili najbolj pri čistoči. Tudi v jedilnici je stregla nekaj dni neka dopustnica.
— Boš imel tudi k hrani kaj pripomniti? Ko sem bil jaz tam, je bila zelo dobra.
— O hrani res ne more še tak izbirčnež reči drugega kot: odlična! Raznovrstna, kalorična, sveže pripravljena, vzorno servirana. Tudi tuji gostje so bili navdušeni.
— So bili letos v domu tudi tujci?
— Da, Belgijci in Avstrijci. Baje so bila razpisana mesta za nas domačine do nekega datuma; ker pa nismo zasedli vseh mest, so prišli v poštev tudi tujci - eni so imeli v domu vso oskrbo, drugi pa so prihajali samo na hrano. Prav. Upravnik je bil zelo prijazen z njimi — kot z nami —, celo pismeno jih je obveščal o zanimivostih kraja in okolice ter o možnostih izletov tja — nas domačinov ni —, le preveč je toleriral njihov način življenja. Oni namreč — kot kaže —- radi zjutraj čimdlje poležijo, zvečer pa so razživijo in so seveda prihajali veselo razpoloženi in temu primerno glasni v dom ob 23. uri ali opolnoči. Tu pa so seveda bile družine z otroki ali pa starejši ljudje, ki bi vsi radi počivali. Končno je dopust zato, da se vsestransko spočiješ. Ne bi želel pretiravati, toda prve dni do polnoči v domu ni bilo miru. Pa smo rekli upravniku: »Tako in tako,« — in drugega dne je bil razobešen še en razglas. Vendar tudi ta le v francoščini in smo potem lahko mi domači hodili mimo njega, kot da se nas ne tiče. No, razen enkrat nismo izrabljali svojega nepoznavanja tujih jezikov.
Omenil si še plažo, plese, zabave itd. — to so pa sicer povsod ob morju »slane« stvari in o vsem-je bilo že precej povedanega. Za konec samo tole: marsikaj v našem portoroškem domu je lepo in dobro urejeno, z malo dobre volje in z nekaj sredstvi pa bi se dale odpraviti tudi pomanjkljivosti, ki sem ti jih — upam veliko večino — omenil in bo tako postal ta dom res idealen dom oddiha in počitka. To pa — sem prepričan — je želja nas vseh.
minimalnim)!:	pokojninami.
Ssredstva je dalo zanjo predvsem socialno skrbstvo našega ObLO, sedaj pa bodo dajali ta sredstva krajevni odbori v stiku in ob dopolnilu z našim odborom.
— Da, kar samo nama je prišlo naslednje vprašanje: se-
daj imate nov odbor in kakšni so načrti vašega društva?
Na področju občine Moste-Poljc so 3 društva: Polje z ok. 1000 člani, Zelena jama z ok. 000 in Moste z ok. 1100 člani. To so predvsem upokojenci z nizkimi in srednjimi pokojninami. Vemo pa, da je neorganiziranih še Ok, 800—1000 upokojencev. Zato sl bomo razdelili delo na terene oz. sektorje in skušali vključiti vse upokojence v naše DU. To je naša prva večja naloga.
Druga važna stvar je klubski prostor. Upokojenci bi sc radi kje večkrat zbrali — predvsem pozimi. Pričakujemo, da bo skupnost našla nekje primeren prostor — v daljni prihodnosti dom upokojencev, kot 8a že imajo v nekaterih občinah-
PIŠI NAM KDAJ KOLI NA NASLOV MSK, OB LJUBLJANICI 42, TELEFONIRAJ VSAK PETEK OD U-DO 13. URE NA ST. 37-990
•rah končal brez rezultata. Edini PjpljivejSi zaključek sestanka je P ta, da Anton Birk ne bo več »ežganjski zastopnik v občinski Jfupščini, kakor hitro bo glasoval 13 ukinitev prežganjske šole.
problem je pravzaprav Globlji
. Medtem so se duhovi pomirili ® trenutno vse kaže, da se bo za-“•ti spor vendarle končal v vse-vlošno zadovoljstvo: nižji razredi
bodo še nadalje ostali v šoli na Prežganju, medtem ko se bodo učenci iz višjih razredov vozili v Polje. Toda že iz zavzetosti in upornosti, ki ju je sprožilo na Prežganju na videz nedolžno vprašanje o ukinitvi šole, je Sklepati, da je jedro spora pravzaprav precej globlje in da ima svoje družbenopolitične korenine.
Prežganje je hribovsko naselje, ki ima razmeroma bogato kulturno in gospodarsko tradicijo oziroma tradicionalen, ustaljen način življenja, katerega modernejši
razvoj naše družbe načenja z vseh strani in mu zdaj bolj škoduje kot koristi. Mlatiini stroj v dolini je izpodrinil njihov srp in kosilnica je izpodrinila njihovo koso, tako da s svojim načinom obdelovanja zemlje ne morejo več konkurirati na tržišču in so gospodarsko izgubili tisto veljavo, ki so jo nekoč kot kmetje imeli. Tako ni seveda nič čudnega, da marsikdo med njimi gleda na sodobni svet z nezaupanjem in se rajši vztrajno veže na svojo tradicijo. Konkretno: marsikdo ne
zaupa in ne more zaupati niti šoli, zakaj izkušnje mu kažejo, da se šolan otrok iz tega organiziranega in študiranega sveta prav gotovo ne bo vrnil na Prežganje, ampak se bo kot številni pred njim — odselil v mesto in zaposlil v tovarni, tako da bo doma še več neobdelanega.
Za zaključek lahko ugotovimo, da prežganjskega problema, ki se je sprožil ob ukinitvi šole, ni mogoče rešiti samo z ustreznim šolanjem prežganjskih otrok in izključno na kulturno-prosvetnem
področju.-Prežganje in še marsikatera naša hribovska vas predstavlja veliko kompleksnejši problem, ki ga bo treba slej ko prej reševati tudi gospodarsko. In v tej zvezi so redne davčne olajšave občutno premalo.
Že 3. septembra bo seja občin-ske skupščine, ki bo med drugim razpravljala tudi o ukinitvi višjih razredov na prežganjski šoli. Prav bi torej bilo, da bi ob tej priložnosti občinski odborniki spregovorili o Prežganju tudi bolj na široko.
f
j
f
;>
}
\
n

To je Prežganje
Prežganje je bolj hribovsko naselje kot strnjena vas, ki leži v zasavskem hribovju na skrajnem robu naše občine, med Volavljem in Trebeljevem, nekako 24 kilometrov od Ljubljane. Vsega je to 15 razkropljenih domov in gospodarskih poslopij s pošto, trgovino, splošno ambulanto, šolo, cerkvijo in župniščem, do katerih je preko Zadvora in Besnice speljana prav lepa cesta, ki popelje potnika do Litije.
Na Prežganju samem obiskovalcu najprej pade v oči visoka cerkev in še mogočnejše župnišče, ki mu že na prvi pogled da vedeti za nekdanjo idejno in gospodarsko moč cerkve. Tudi ostala poslopja na Prežganju sicer niso majhna ali revna in spominjajo na. nekdanjo trdnost hribovskih kmetov, toda očitno je, da jih je moderno življenje nekoliko načelo. Po številu hiš še zmerom toliko kot nekdaj, toda to je samo videz — prebivalcev je namreč v njih znatno manj. Težaško delo na polju in starodobni način obdelave razkosane zemlje se pač nista mogla upirati relativno lažjemu, a produktivnejšemu delu v neposredni bližini industrije Ljubljane, tako da je mnogo mlajših ljudi odšlo v mesto — dekleta najrajši v Lek ali v trgovino, fantje pa v Vevško papirnico ali v druge meščanske tovarne. Tako kmetijstvo, ki je bilo do nedavnega na Prežganju edini vir dohodkov in tudi edini način življenja, počasi zamira. Prežganj-čani seveda še zmerom obdelujejo zemljo in stiskajo tolkavec, vendar jim zemlja ne prinaša več toliko, da bi lahko mlajše ljudi zadržali doma, medtem ko tolkavca več popijejo kot prodajo. Z eno besedo: Prežganje je tipično hribovsko naselje, ki mu je sodoben način gospodarjenja in življenja odvzel prejšnjo veljavo in razkrojil njegovo stoletno patriarhalno trdnost.
Toda Prežganje vendarle ni zapisano propadu. Zemlja je tu pravzaprav bogata, sadja je tu kot malokje drugje, živina je zdrava in trava na Prežganju je sočna, tako da boljšega mleka ni najti daleč naokrog. Treba bi se bilo torej samo odločiti za eno izmed kmetijskih panog in začeti s smotrnim delom, tako da bi se lahko s pridelkom uveljavili na tržišču. Za zdaj še največ obeta sadjarstvo — zlasti gojenje jagod, s katerimi so Prežganjčani zadnja leta iztržili že precej denarja. Toda upravičeno lahko mislijo tudi na turizem. Kraj je zelo lep in spominja na višinski svet, tudi nedeljskih izletov je na cesti proti Litiji precej, vendar se za zdaj vozimo mimo, ker na Prežganju ni nobene gostilne niti primernejšega prostora, da bi lahko človek posedel. Res škoda, zakaj razgled je prekrasen — Zasavje, del Ljubljane, dolenjsko gričevje...
VALENTIN SKUBIC, PREDSEDNIK
ŠOLSKEGA ODBORA
Poleti bi še nekako šlo, da bi se otroci vozili v Besnico, pozimi pa si tega ne morem predstavljati. Nekateri imajo poldrugo uro do postajališča. Najmlajše pa bi morali starši spremljati. Tudi za starše bi moralo biti na avtobusni postaji zgrajeno zavetje.
V Besnici je res večja in boljša šola. V Besnici pa je
tudi za druge stvari naloženega več denarja kot na Prežganju. Zato sicer nimajo domačini posebnih zaslug. Z delom teh sredstev bi tudi mi na Prežganju lahko marsikaj ustvarili.
Prežganje ni tako brez pomena, kot bi kdo mislil. Velike možnosti so za sadjarstvo in živinorejo. Trava je odlična, takorekoč planinska in je tudi mleko prvovrstno. To so stiHiri, ki so vsaj tako važne kot šola.
'> ,; a
n ’
W£M '•bMjtem'
M
• "r
ri^SW l w ' jš
JM'.; 40?



>J'.

KONČNO!
Vse številnejši prebivalci Novih Jarš in dobršnega dela Zelene jame že leta in leta nimajo ustrezne trgovine in jim že najmanjši nakup povzroča obilo preglavic — zlasti gospodinje tega področja so skoraj stalno na nogah in štoje zdaj v tej, zdaj v oni vrsti... Toda kakor vidimo na posnetku, so iz temeljev za novi stanovanjski blok ob Pokopališki ulici končno le zrasli podporniki za vrsto težko pričakovanih sodobnih prodajaln. Jaršani in Zelenojamčani bodo pod tem stebrovjem, v katerem bo trgovsko podjetje Mercator odprlo samopostrežnico, že decembra založeni z vsem potrebnim, in bo tako odleglo številnim gospodinjam, ki morajo zdaj »za vsako poštene j šo figo leteti v mesto«. Zadovoljni pa bodo nemara tudi njihovi možje, ki bodo slednjič prišli do svoje trafike in okrepčevalnice, njih otroci pa do mlečne restavracije.
Po kdaj?
Kakor vidimo na sliki, »tunel« pod mariborsko-zagrebško progo v Zeleni jami še zmeraj kljubuje času in ljudem. Tako od pešcev kot od voznikov kamionov, osebnih avtomobilov in motornih koles zahteva dobršno mero sposobnosti in poguma, da se varno prebijejo iz Vodmata v Zeleno jamo.
Nekaj časa je sicer vse kazalo, da ta ozki in nevarni podvoz le ne bo več dolgo v spotiko. Urbanisti so namreč predvideli razširitev tega že v zvezi z gradnjo ljubljanske toplarne; toda ko so prestavili lokacijo zanjo, je tudi taka rešitev podvoza padla v vodo. Pozneje so predvidevali preureditev »tunela« v zvezi z rekonstrukcijo celotne Tovarniške ulice, ki naj bi povezovala mestno središče z novo tovorno železniško postajo v Mostah; toda tudi to pot je ostalo samo pri načrtih — promet do tovorne železniške postaje so speljali po šmartinski cesti in po Kajuhovi ulici. Moščani s tem nič kaj reprezentativnim »vhodom« v svojo občino res nimamo sreče in sprašujemo se, ali ne bo nazadnje ureditev sodobnejšega podvoza padla na breme občinskega proračuna. Od kod in kdaj bo za tako zahtevno delo dovolj denarja, je resno vprašanje, prizor na sliki in številni podobni prizori, ki se vrstijo tu iz ure v uro, pa zahtevam čim-hitrejši »klinični« poseg.
MOŠČANSKA
SKUPHOŽT
kronika
LETNI PRIHRANEK 42 MILIJONOV
V tovarni celuloze in papirja — obrat Vevče bodo letos in prihodnje leto zamenjali naprave za čiščenje odpadnih voda. Tako se bodo predvidoma znižale izgube vlaken od sedanjih 2,33% na 0,5% letno, izguba polnil pa od 31,75% na 5%. Letno bodo na ta način prihranili 42 milijonov dinarjev. Ker bosta stali nabava in postavitev naprav ok. 32 milijonov dinarjev, bodo vložene investicije v kratkem amortizirane.
NOV DELOVNI POSTOPEK
Upravni odbor delovnega kolektiva podjetja Intertrans — Globus je določil komisijo za izdelavo novega poslovnika, da bi poenostavili sistem poslovanja podjetja v vsej njegovi pestrosti in vsestranosti.
VZPODBUDEN PRIJEM
TOVARNIŠKEGA TISKA
Da bi bil vsem članom delovnega kolektiva tovarne Saturnus razumljiv obračunski list delovnega dohodka, objavlja njihov list Glas Saturnusa v zadnji številki primer, kako si lahko vsakdo izračuna mesečni osebni dohodek. Podobno analizo je objavilo v svoji številki tudi Naše delo, glasilo delovnega kolektiva tovarne celuloze in papirja Vevče-Med-vode.
POHVALNA SKRB ZA DELAVCA
Upravni odbor delovnega kolektiva tovarne celuloze in papirja Vevče — Medvode je sklenil nabaviti v tujini 30 glušnikov za osebje na delovnih mestih, kjer ropot presega 90 fonov; domači giušniki namreč ne ustrezajo.
OBISK IZ TUJINE
Pred časom je obiskala Intertrans - Globus carinska delegacija iz Francije pod vodstvom Philipa de Montremyja, predsednika sveta za carinsko sodelovanje GAT in direktorja francoske carinske administracije.
Štipendisti v emoni
Upravni odbor in delavski svet tovarne Emona sta odobrila razpis dveh štipendij za ekonomiste in tri za dijake ekonomske srednje šole. Odobrila sta plačilo šolnine 4 tovarišicam, ki obiskujejo tečaj pri šolskem centru za blagovni promet oziroma v šoli za pol-kvalifikacijo v trgovini. Istočasno pa sta sklenila, da morajo tisti, ki bi šol ne končali, šolnino vrniti podjetju.
SE VEDNO PREMAJHEN PORAST
Po 12 letih izdelajo v Saturnusu dnevno okoli 120—130 tisoč konservnih škatel (prej le okrog 2.000) za mesno in sad-no-zelenjavno industrijo — pa še ta preko 60-kratni porast ne zadostuje za vedno večje potrebe našega in tujega trga.
SODNIK ZA PREKRŠKE JE ZABELEŽIL
Dve tretjini prekrškov je bilo prometnih, takoj za njimi slede kršitve zakona o javnem redu in miru, nato pa se zvrstijo inšpektorske prijave tržnih, gradbenih, sanitarnih, delovnih in ostalih prekrškov.
'
SOCIALISTIČNO UVAJANJE NOVIH DELAVCEV
V Saturnusu so predlagali dvodnevni seminar za vsakega novega člana njihovega kolektiva. Tu naj bi spoznal pravice in dolžnosti iz delovnega razmerjia, se seznanil z varnostnimi napravami in ukrepi pri delu, s sistemom nagrajevanja in z medsebojnimi odnosi v kolektivu. Za zaključek pa naj bi se vsakdo neposredno seznanil z delom in kolektivom v tovarni sami.
DELEŽ KOMUNISTOV PRI UTRJEVANJU SAMOUPRAVLJANJA
Aktiv ZK v Saturnusu je na zadnjem sestanku sklenil še aktivneje sodelovali pri utrjevanju sistema delavskega samoupravljanja, pri prenašanju pristojnosti s centralnih organov na organe samoupravljanja po ekonomskih enotah ter pri izdelavi statuta njihovega podjetjta.
ODPRAVLJENO OZKO GRLO
V Saturnusu so dokončali montažo lakirnega stroja in 1®" lagalne naprave. Novo linijo ž* uporabljajo in je Liko odpadel marsikateri problem, ki ga Je dosedaj predstavljala tiskani* kot ozko grlo proizvodnje lit®' grafirane embalaže.
Redka izjema
Sredi julija so v kinu Triglav vrteli Viscontijev film Rocco in njegovi bratje. Skoda, da je reklamno okence s fotografijami iz kvalitetnega filma (naša slika) v programski politiki kina Triglav tako redka izjema. Pred tem in po tem filmu so v moščanskem kinematografu spet vrteli samo kavbojke, kriminalke, fantastične filme in osladne ljubezenske štorije, ki so jih večkrat reklamirali celo z izmišljenimi, zato pa privlačnimi naslovi... Skratka: v kinu Triglav že dalj časa skoraj brez izjeme prikazujejo filme, ki prinašajo v blagajno denar, nimajo pa nobenih umetniških kvalitet, tako da bolj kot resničnemu razvedrilu in vzgoji služijo poneumljanju gledalcev.
Kino Triglav je podjetje s samostojnim financiranjem. Zatorej je razumljivo, da si tako vodstvo podjetja kot uslužbenci prizadevajo doseči čimvečji finančni uspeh oziroma skušajo svojemu kinematografu zagotoviti v prvi vrsti življenski obstoj. Toda resnica je tudi, da je marsikateri film tudi umetnost in da kinematograf — zlasti še v predelih, ki s kulturnimi ustanovami niso ravno bogati — lahko predstavlja tudi pomembno kulturno žarišče. Prav zato smo kino Triglav dolžni rešiti pretiranega lova za denarjem in mu z manjšo dotacijo iz občinskega proračuna za kulturo in prosveto omogočiti kulturnejšo programsko politiko.
Organizacija ZB NOV Nove Jarše je praznovala
PRAZNIČNI IN BORBENI ZBOR
USPEŠNA OBLIKA SAMOPOMOČI
V tovarni celuloze in papirja Vevče-Medvode je 133 varčevalcev, ki so do sedaj vplačali preko 12 milijonov dinarjev, izplačanih pa je bilo 1,800.000 dinarjev.
V OKVIRU PROSLAV OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČI- 15 LET ORGANIZIRANEGA NE LJUBLJANA MOSTE-POLJE JE IMELA TERENSKA »ELA
ORGANIZACIJA ZB NOV NOVE JARŠE 2. JULIJA SVOJ PRAZNIK — RAZVILA JE SVOJ PRAPOR, NEKATERI BORCI IN AKTIVISTI PA SO PREJELI ODLIKOVANJA ZA SVOJE SODELOVANJE V NOB.
RAZVITJE PRAPORA IN ODLIKOVANJA
Slovesnost je bila na vrtu osnovne šole ob Smartinski cesti. Bila je dobro obiskana, teren siki odbor pa je tudi skrbno pripravil celotni program.
Po uvodnih koračnicah godbe na pihala iz Vevč je spregovoril Bau, ki je poudaril pomen praznovanja občinskega praznika in namen slovesnosti, nato pa čestital vsem onim, ki so ob tej priložnosti prejeli odlikovanja. V kulturnem sporedu je sodeloval moški pevski zbor sind. podružnice Ljublja-na-transport, ki je izbrano zapel nekaj priložnostnih pesmi; nastopila sta tudi dva recitatorja.
Slovesni so bili trenutki ob razvitju prapora, ki ga je tov. Bau predal v varstvo prvemu praporščaku tov. Francu Pavliču z željo, da bi se terenska organizacija ob tem praporu še bolj krepila in razvijala
svojo patriotično dejavnost.
Ganljivo je bilo gledati odlikovance, ki so stopali k slavnostnemu odru in prejemali odlikovanja. Med njimi je bilo videti tudi osivele glave, 'pa invalide in druge, ki so se skromno zahvaljevali za prejeta priznanja. Prireditev je potekala v prazničnem vzdušju in bo vsem tam navzočim aktivistom in borcem ostala zapisana v trajnem spominu.
Ne bo odv^č, če zapišemo tudi besede predsednika ZB tov. Baua in sekretarja tov. Mirka Skoriča, ki sta dejala: »Veseli smo, ker nam je uspelo razviti svoj prapor, kar je bila naša dolgoletna želja. Veliko zahvalo pa smo ob tem dolžni delovnim kolektivom podjetij Graditelj, Intertrans-Globus, Indos in Mineral, ki so z razumevanjem podprla naše prizadevanje in nam nakazala zadostna finančna sredstva za nabavo novega prapora. Naj jim gre tudi po tej poti naša javna zahvala!
Menda ne bo odveč, če ob tej priložnosti podamo kratko zgodovino razvoja terenske organizacije ZB NOV v Novih Jaršah. Teren Nove Jarše je bil vseskozi od leta 1941, ko je vzniknila vstaja slovenskega naroda proti okupatorju, močno žarišče delovanja OF. Tu so delovali številni aktivisti, iz njega je izšlo precej aktivnih borcev partizanske vojske. Precej jih je padlo ali umrlo v internacijah, vsi preostali pa so se takoj ’ po osvoboditvi vključili v nadaljnje družbenopolitično delo na terenu.
Tako je nastala leta 1948 organizacija ZB NOV, ki je sprva štela okrog 300 članov. Spočetka so bili njeni člani vsi med vojno na terenu Nove Jarše delujoči aktivisti, oziroma oni, ki so se vrnili iz NOV. Kasneje se je začel močan preliv: nekateri so se odselili, drugi so na novo prišli. Osnovna naloga — združevati vse člane in aktiviste v organizaciji — ni bila lahka, ker se je struktura članstva menjala prav zaradi odseljevanja in priseljevanja članov.
Prvi predsednik organizacije je bil tov. Ivan Pirnat, sedaj pa jo že nekaj let uspešno vodi tov. Anton Bau in organi-
ODLIKOVANI BORCI IN AKTIVISTI IZ NOVIH JARŠ
TEMELJI ZA NOVO SOLO
zacija torej prav letos praznuje svoj 15-letni obstoj. Stanje članstva je približno enako kot v začetku, vendar evidenca še ni popolna, ker se nekateri, ki prihajajo, ne vključijo v redno članstvo.
In vendar je ZB NOV Nove Jarše doslej izpolnila vse svoje načrte, zlasti pa osnovno nalogo, skrbeti za one borce in aktiviste, ki so zaradi svojega dela med NOB kakorkoli zboleli ali postali invalidi in jih slabo zdravstveno stanje ovira pri njihovem delu; razen tega pa skrbi za otroke in družine padlih v NOV ali umrlih v internaciji.
Ob 15-letnici plodnega dela je treba torej prizadevnim članom in odboru izreči vse priznanje.
IN MEMORIAM
Milivoj
Tasič
Poznali so ga, zlasti v zadnjem času, športniki in teles-novzgojni delavci v občini Moste—Polje, med nogometaši ljubljanskih klubov pa menda tudi ni bilo nikogar, ki ne bi vedel za tega marljivega organizatorja in sposobnega športnega delavca. Ob koncu julija letos je žal zaključil, po 13 mesecih hudega trpljenja zaradi težke bolezni, svojo dokaj kratko življenjsko pot. Omahnil je sredi največjega dela, ves poln načrtov in želja. Milivoj Tasič je rojen 25. aprila 1. 1924 v Višegradu v Srbiji. Že v mladih letih je kazal veliko željo po izobraževanju in tik pred minulo vojno opravil malo maturo, nato pa se je vpisal na vojno akademijo.
Med okupacijo jie preživel dve leti v koncentracijskem taborišču v Grčiji in bil že tam zaveden pristaš osvobodilnega gibanja. leta 1944 mu je uspelo, da se je priključil graditeljem naše ljudske oblasti na tedaj osvobojenem ozemlju. Po osvol>oditvi je odšel ponovno v vojno akademijo, kjer je diplomiral in nato služboval v več krajih Slovenije. Kot poročnik JLA pa je moral zaradi zavratne bolezni v pokoj.
Na gradbišču ob Jarški cesti Postaja od dne do dne živahnejše. Zamisel o gradnji nove osemletke v Novih Jaršah, ki Predstavlja trenutno enega največjih problemov za to vse gosteje naseljeno naselje, postaja resničnost. Od besed smo Prešli k dejanjem ...
Ko je bil ob praznovanju 'theva mladosti vzidan temeljni kamen, je bilo ob tej slo-vesnosti kljub spodbudnim be-fpdam govornikov malo takih, •d so verjeli, da bodo z gradnjo nove šole na tem terenu Pričeli že letos.
In vendar je to sedaj postalo dejstvo. Buldožer je zarezal Prve brazde v zemljišče že 29. tnnja in odtlej nadljujojo z rabeljskimi deii) kj jim bodo tro sledila ostala dela pri k®dnji temeljev. Osnovni iz-28 gradnjo temeljev so iz-na gradbišču je že vi-. z deskami in koli »zari-g,. '1, Prostor, kjer bodo začeli bi kii temelje; le vreme naj Puo naklonjeno!
Gradnjo je prevzelo gradbeno podjetje Zidar iz Kočevja, ki je bilo pri razpisu najcenejši ponudnik. Po podatkih iz prve roke (od pravnega referenta tega podjetja tov. Andreja Arka), bo zgradba nove šole pod streho že letos jeseni, vsa dela pa bodo končana do pričetka šolskega leta 1964/65,
Sola bo zares sodobna, saj bo grajena po izpopolnjenih načrtih šole Ketteja in Murna na Kodeljevem. Imela bo tudi
prepotrebno telovadnico, ki pa bo dograjena — kot je sklenjeno v pogodbi — dva meseca po dograditvi glavnega poslopja. Kasneje nameravajo ob šolskem poslopju urediti tudi mali stadion in obdelovalni vrt za pouk.
Jaršani pozdravljajo to odločitev ObLO Moste-Polje; zlasti še zato, ker so bila zagotovljena vsaj najpotrebnejša sredstva, da bo gradnja smotrno napredovala.	T. B.
KORISTNO SODELOVANJE
V Emoni že 3 mesece obratujejo 4 novi stroji, in sicer dva sekljača mesa vertikalne izvedbe, specialni sekljač ležeče izvedbe in snemalec kože s slanine. Vsi stroji so del o-preme iz deviznega kredita, ki znaša 31.500 dolarjev in ga je dal tovarni na razpolago njen poslovno - komercialni partner Generalexport iz Beograda za
odplačilno dobo 3 let in z obveznostjo, da bo Emona poleg omenjenih sredstev izdelala za Generalexport devizni promet 2 milijonov dinarjev.
DOBRA POTEZA V EMONI
Letošnjo sezono je začel v Kopru poslovati počitniški dom tovarne Emona; v Kopru bo odprla Emona tudi ljudsko kuhinjo.
V letih bivanja v slovenskih krajih jte pokazal veliko zanimanje za slovenski živelj in prav rad s« jo lotil učenja slovenskega jezika. Čeprav načet s težko boleznijo, je začel študirati na pravni fakulteti, kjer je leta 1955 absolviral. V tem času pa si je naložil še ogromno nalog v športnih organizacijah, saj smo ga kmalu srečali v tedanji baraki športnih organizacij v Likozarjev! ulici kot sekretarja nogometne pod-zveze Ljubljana To dlclo je opravljal dolga leta uspešno in Je p od zvezi v mnogočem pomagal do afirmacije in ugleda Med drugim je urejal tudi njeno glasilo »Nogomet« in se pri tem zlasti dobro izpopolnil v slovenskem jeziku. Mnogokrat se je zatekel k temu ali onemu, dasi Je pilil znanje in lepoto našega jezika in prav. v tem tudi pokazal veliko povezanost s slovenskim narodom, z njegovo športno in drugo dejavnostjo.
Kasneje je jeseni leta 1961 prevzel posle tehničnega sekretarja DS D Slovan na Kode-
MLADI UPRAVLJAVCI MED SEBOJ
V medvoškem obratu tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode je imela mladina obeh obratov pred kratkim skupni mladinski sestanek. Pomenili so se o problemih, ki so pereči tudi za mlade upravljavce obeh obratov ter sklenili še tesneje sodelovati med seboj.
DS JE ZASEDAL
Centralni delavski svet v Saturnusu je na zadnji seji obravnaval mimo drugega problematiko izvoza, zahtevo po večji disciplini med člani kolektiva, stanovanjske težave itn.
Ijevem in tudi v tem društvu je bilo takoj začutiti njegove organizatorske sposobnosti. Se več! Njegovo delo je preseglo okvir samega društva, saj se je vneto vključil v delo občinske zveze za telesno vzgojo občino Ljubljana Moste-Polje, kjer je pripravil več prireditev za mladino pod naslovom »Pokaži, kaj znaš«, na katerih so lahko najmlajši Moščani pokazali svoje sposobnosti glede poznavanja športa nasploh. Poleg tega je organiziral (tudi v o-kviru te zveze) razne športne prireditve za pionirje in odrasle, skratka, vsepovsod je bilo čutiti njegovo roko. Pri tem si je pridobil velik krog prijateljev in sodelavcev.
Vendar ni zanemaril dela na svojem terenu, kjer je prebival. Tam je bil sekretar osnovne organizacije ZKS vse do zadnjega, dokler ni moral zaradi hude bolezni vse delo opustiti.
Ko se je porodila ideja o izdajanju Meščanske skupnosti, je bil Tasič med prvimi sodelavci. Ne samo-kot član uredniškega odbora, ampak tudi kot avtor mnogih prispevkov je Moščansko skupnost obogatil z izvirnimi problemskimi članki in reportažami. Njegovo plodno sodelovanje najbolj o-značuje to, da je marsikatera številka našega lista bila v veliki meri rezultat njegovega dela. Sodelavcev, kakršen je bil Milivoj, ni mnogo — bil je vsestranski in je bil zmožen pisati tako o gospodarski kot o kulturni ali športni problematiki. Meščanska skupnost je izgubila svojega najboljšega in nenadomestljivega sodelavca.
Ob njegovi izgubi bo nastala velika vrzel v marsikateri organizaciji; prav tako pa ga bosta pogrešali neutolažljiva žc» na in hčerka, ki sta izgubili zares skrbnega rednika. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, na kateri jc tako rad živel in zanjo tudi delal!
KOLIKO $0 PLAČANI SLOVANOVO!
NOGOMETAŠI, KOŠARKARJI IN ROKOMETAŠI SLOVANA ŽE POLDRUGO LETO TEKMUJEJO V NIC KAJ PRIJETNIH OKOLIŠČINAH. KAMORKOLI PRIDEJO, JIH DEL NAJBOLJ RAZGRETEGA OBČINSTVA SPREJME Z ŽVIŽGANJEM, TEMU UVODNEMU KONCERTU PA SLEDI ŠE ZMERJANJE S PLAČANCI IN PODOBNIMI ŽALJIVIMI VZDEVKI, VČASIH SE JIM PODOBNO DOGAJA CELO NA DOMAČEM IGRIŠČU IN PRED LASTNIMI NAVIJAČI — SEVEDA ZMEROM SAMO TAKRAT, KADAR JIM POSEL NE GRE DOBRO OD ROK. MNENJE NAJGLASNEJŠIH NAVIJAČEV V KODELJEVEM PARKU JE, DA BI MORALI IGRALCI, KI PREJEMAJO ZA SVOJ TRUD MASTNE DENARCE, POKAZATI VELIKO VEC KOT KATERIKOLI GOSTUJOČI ŠPORTNIKI.
Toda pečat plačancev ni neprijeten samo za Slovanove Športnike, temveč kar za vse moščanske občane — zlasti še zdaj, ko je že dlje časa v teku akcija, da bi se razmere v športu slednjič le uredile. Sleherni občan, ki ustvarja družbeno premoženje in tudi športno dejavnost plačuje tako rekoč iz lastnega žepa, upravičeno terja odgovor tudi na to vprašanje. Nesmiselno bi bilo namreč zapravljati denar za kakršnekoli cirkuške športne nastope, ki zadovoljujejo le ambicije in radovednost najmanjšega števila ljudi, dokler nimamo dovolj sredstev niti za rekreacijo naših delovnih ljudi in osnovno telesno kulturo naših otrok.
GOVORICE NISO IZ TRTE IZVITE
Zakaj in od kod govorice o plačancih, je nemara mnogim v Mostah že dlje časa jasno. Krivda za vzdevek, ki se je prijel Slovanovih športnikov in jim naprtil tudi dobršno mero nepriljubljenosti, zadene predvsem nogometni klub, ki je hotel v predlanski sezoni za vsako ceno v zvezno tekmovanje. Takrat se z denarjem ni varčevalo in nogometni klub se vsekakor ne more pohvaliti, da se je tisti čas držal vseh amaterskih pravil. Med drugim je najel drago plačanega trenerja Tomaševiča in poklical na pomoč še nekaj igralcev iz Beograda, ki v Moste seveda
niso prišli zastonj, ampak so celo zahtevali, da NK Slovan preživlja še njihova dekleta. Govorice torej niso iz trte izvite, toda prav tako je tudi res, da Slovan kljub visokim izdatkom v tekmovanju ni uspel in da so se plačani igralci razkropili vsak na svoj konec; nikakor pa ni prenehalo zmerjanje s plačanci. Nasprotno:	zadnji čas spremlja ta
vzdevek tudi vzpon Slovanovih košarkarjev in novejše pridobitve rokometnega kluba, tako da je treba za resnico o tem pobrskati tudi v sedanjosti.
TODA RESNICA JE DRUGAČNA!
Najprej smo se ustavili pri nogometaših, ki jim gre v zvezi s plačanci navadno največ očitkov.
Res je — sta nam dejala dva izmed voditeljev nogometnega kluba, tovariš Spetič in Funt-ner —, NK Slovan je tako kot vsi ostali nogometni klubi v SCL pripravljen plačevati igralcem dnevnice za prvenstvene tekme. Na to odločitev nas je pripeljala izkušnja iz preteklega leta, ko je zaradi tako imenovanega čistega amaterizma občutno padla kvali-
Sparemblek in Ackun v Slovanu
Rokometaši Slovana so sc v prehodnem obdobju močno o-krepiii. Iz vrst Olimpije je prišel mednje popularni Sparemblek, medtem ko se je iz Trbovelj preselil na Kodeljevo Ačkun, katerega imajo strokovnjaki za najboljšega slovenskega rokometaša. S tema dvema igralcema in Jankovičem, ki je prestopil k Slovanu od Krima, ter Virkom, ki se bo v kratkem vrnil iz vojske, bo RK Slovan startal v novo sezono vsekakor še z večjimi iz-gledi za slovensko prvenstvo kot lani.
Na sliki levo je Sparemblek, zgoraj pa Ačkun.
teta vseh moštev v slovenski ligi in se je to odrazilo tako na obisku tekem kot na razpoloženju naših gledalcev — od dobrih tisoč nam jih je ostalo le nekaj sto. NK Slovan je torej pred začetkom nove sezone Skupno z ostalimi klubi SCL podprl predlog, da se igralcem vsaj med prvenstvom plačuje manjša odškod-
nina; toda ostalo je samo pri predlogu. — Izvršni odbor NZS je namreč sugestijo klubov zavrnil. Tako zdaj igralcem vsestransko pomagamo, toda v strogih okvirih amaterskih pravil. Za Nikiča, Nikoliča in Viranta smo na primer poskrbeli, da so dobili štipendije v bližnjih meščanskih podjetjih in da lahko nemoteno študirajo, medtem ko vsem po vrsti »•plačujemo« hranarino, ki je športniku vsekakor potrebna. Štirje igralci prvega moštva jedo v šoli Vide Pregarčeve, vendar na račun Kemične tovarne, ki šolo brezplačno oskrbuje s premogom; ostali pa prejmejo po treningu blok v vrednosti stotih dinarjev, s katerim si lahko privoščijo juži-no v mlečni restavraciji na Zaloški cesti. Toda ko je že beseda o plačevanju — sta zaključila tovariša Spetič in Funtner —, potem lahko najzgovornejše odgovorimo s primerom Djaferoviča, Kneževi-ča, Popivode in Dermastje, ki so v prehodnem roku podpisali prijavnice za Slovana, vendar so jih kaj kmalu preklicali, ker se jim prestop ni izplačal. Ostali klubi — na primer Ljubljana in Svoboda — imajo za svoje igralce vsaj brezplačne menze, medtem ko ^ni našim fantom ne nudimo niti tega.
Kako pa košarkarji?
Po zagotovilu predsednice kluba tovariša Vlahija in kapetana prvega moštva Brišnika tudi pri košarkarjih ni moč govoriti o plačevanju, ker niti novodošli igralci niso dobili za prestop v Slovana doslej še nobenega dinarja. Škrjancu je klub pomagal do boljše službe, prizadeva pa si tudi, da bi mu preko žene, ki je zaposlena v meščanski občini, preskrbel primernejše stanovanje. Ostali prejemki igralcev so ui-av-nani približno tako kot v nogometnem klubu in se omejuje na hranarino. V začetku je sicer klub nekaterim igralcem plačeval hrano v restavraciji Cinkole, toda kakor hitro se je izkazalo, da so prav ti igralci na treningih celo malomarnej-ši od ostalih, je prešel na sti-mulativnejši način pomoči. Zdaj se hranarina deli po vestnosti na treningih in tekmah: — igralec, ki zamudi več kot polovico treningov, ne dobi ob koncu meseca ničesar, medtem ko se ostalim izplača znesek, ki je enak številu stoddnarskih blokov za vsak trening. Toda s tem so odpadle tudi običajne skupne večerje po tekmah na domačem igrišču. Skratka: poleg hranarine in službe za Škrjanca je košarkarski klub prav tako kot nogometni preskrbel še štipendije za Peter-mana in Slano, toda to je hkrati tudi vsa njegova pomoč igralcem.
O razmerah v rokometnem klubu nas je seznanil dolgoletni rokometni delavec tova1-riš Šturm, ki je bil obenem tudi najkrajši. — Vodstvo rokometnega kluba se je v stiku s posamezniki, družbenopolitičnimi organizacijami in ustanovami vedno zanimalo za socialne razmere in ostale težave klubskih igralcev. Tako je preko upravnika moščanskih gostinskih podjetij poskrbelo za brezplačno prehrano Dja-kiča, Kuneja, Jankoviča in Ta-Ijatove, tako je na podoben način poskrbelo tudi za Virkovo in Ačkunovo stanovanje, toda doslej igralcem še nikoli ni dalo niti dinarja.
Tudi zaključek je kratek. Slovanovim športnikom preostane samo to, da madež, ki sicer ni padel nanje čisto brez vzroka, vendar zdaj že dlje časa nima realnejše osnove, do kraja operejo tako pred samim seboj kot pred skupnostjo.
NOV REŽIM
• NAD ALJ. S I .STRANI
Glavna značilnost naših gozdov je razdrobljenost velikega dela gozdnih površin na malo kmečko posest. Lastniki iz svoje male gozdne posesti zadovoljujejo vse potrebe po lesu in stelji, poleg tega pa z donosom iz gozda popravljajo bilanco svojega v glavnem nerentabilnega kmetijskega poslovanja. Zato je sedanje stanje gozdov poleg klimatskih in rastiščnih pogojev tudi v veliki meri odvisno od posegov, ki so bili pogojeni od ekonomskih razmer posameznega posestnika. Posledica tega je nizka lesna zaloga v gozdovih, ki ne odgovarja proizvodnosti rastišča, nadalje pomanjkanje nezrelega drevja dobre kvalitete, medtem ko so gozdovi polni nekvalitetnega drevja.
Zaradi takih razmer približno 50 % gozdnega zemljišča ali 4,000 ha ni proizvodnih, kar narekuje sanacijo gozdov in vključevanje gozdnih površin v proizvodnjo.
Intenzivnost gozdnega gospodarjenja ni mogoče doseči pri razdrobljenosti gozdnih posestev, na katerih ni mogoče uporabljati sodobnih tehničnih sredstev in modeme tehnologije gozdne proizvodnje.
Glavni cilj gospodarjenja z gozdovi je čim večja proizvodnja več vredne lesne gmote v najkrajšem proizvodnem ciklusu. Zaradi tega so potrebna povečana načrtna vlaganja za obnovo, gojitev, varstvo in urejanje gozdov.
Sodobno intenzivno gozdno proizvodnjo je možno organizirano izvajati le na večjih gozdnih kompleksih, iz česar izhaja potreba po načrtnem gospodarjenju, ne glede na lastniške meje.
Pri dosedanji raztresenosti malih gozdnih površin ni bilo mogoče doseči večjih uspehov in so bila naložena finančna sredstva največkrat brez efekta.
Poleg vrste nalog, ki jih vsebuje gozdno gospodarski načrt za obdobje 1960—1970 je proces podružabljanja zasebne gozdne proizvodnje temeljnega pomena za organizirano družbeno proizvodnjo.
Podružabljeno gospodarjenje v gozdovih v državljanski lasti pomeni, da se začasno prenese gospodarjenje od lastnika ali posestnika na gospodarsko organizacijo, pri čemer ostaja zasebno lastništvo gozda nespremenjeno.
Prenos gozdno-gospodarske dejavnosti na specializirano Gozdno gospodarstvo Ljubljana ima torej za namen smotrno izkoriščanje gozdov in uveljavljanje režima gozdne proizvodnje.
Govorice o nacionalizaciji gozdov so brez osnove. To je akcija za skupno nego, čuvanje in smotrno izkoriščanje gozdov. Podružabljanje gozdne proizvodnje in upravljanja temelji na svobodnem kooperacijskem sodelovanju med lastniki gozdov in gozdno-gospo-darsko organizacijo.
PIŠI NAM KDAJ KOLI NA NASLOV MSK, OB LJUBLJANICI 42, TELEFONIRAJ VSAK PETEK OD Ib DO 13. URE NA ŠT. 37-990
MOŠČANSKA

Izdaja ObO SZDL Ljubljana Moste - Polje — Odgovorni , urednik Bogdan Sturm CZP »Kočevski tisk« Kočevj