m PRIMORSKI DNEVNIK ■sa—*tim«iiiBi ■ i c-—-———............m —m i ni■»iir—iiiiiiim GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE “Ho 2. Štev. 298 - Cena 4,- lire Poštnina plačana v gotovini ^———i—2i2£Li£L^S2iLJ£SiSl2» TRST, četrtek, 23. maja 1946 Uredniitvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-L Tel. St 93806 63807, 93808. Kokopiai se ne vračajo Ne more se od nas zahtevati, da bi se odrekli s vo)! domovini Jugoslaviji, ker Jugoslavija pomeni sa nas konec suženjstva in trpljenja, začetek človeka dostojnega življenja, svobode in blagostanja. Od tega ne moremo in ne bomo nikoli odstopili. uDokazi" jtalijonstvu Trsta Julijske krajine lJudta*’ ki 3ih začrtujejo tuji Sir,, 3a aašem živem telesu, v najeCE1S,k'mi Timorju in Istri je Iprei , ° takoj po objavi jelo z začudenjem. In ne *a-8 začudenjem. tore?^j5nji napadalec naj bi bil lj0 °br° Poplačan z našo zem-raj^ojomu mučitelju bi v roko ogenj in me6, i>lac-oh a zaauZojovalca bi govo °tno nag^-adill za vse nje- Ta ?The V zSodov!rli. nasn. . r^otna naklonjenost ltaliJl Je tem man3 ra" l(0m, a’ ker je razmejitvena 1» .^l8; imela na razpolago po-vse k drugih argumentov daiaiPodatlte, ki neovrgljivo po-Jul!i?.-S!iko ^ttniitva zemlje v krajini. 9'l!i1. rLPO<3atkOV' W ^lh k0_ ‘kaitnv d°l°6evanju jugoslovan-Maz nske moje imela na raz-'l^?0 v »Spomenici* Pokrajin-kora narodno osvobodilnega od-Ijjj ^ slovensko Primorje in razv’dao> na podlagi ita-ij j„?.e uPravne razdelitve iz le-v j, ’’ da je od vseh 34 občin Pokrajini 33 povsem riej _^klh in le 1 — mesto Go-~~ je mešano slovensko ita-1 tako da pripada 96% Izključno Slovencem in % je mešana slovansko- njf ,posest. Podobno stajo v tržaški provinci vzhod-objj,, , oarodncstne meje. Od 22 (T^ j® 29 izključno slovenskih, 2 Od t« Milje) pa sta mešani. 1 s;0,5a 3e 88% zemlje izključno kni askl Posesti in 12% v me-°vensko_italijanski posesti. Kn0 u Pošte vemo celotno pokra-(Pmt* ■^tro, Puljem in Reko kiseati, P-oka 98% slovanske Zerjii i« ’ 'Rodovitno, 'da Je 91% II *etl 1 V s'°ve n s k o-h rvaški po-oi, le 9% v mešani italijail- g^ki pose3ti. iT ...torel naj ne bi prebiva-llJske krajine občutil ne-:t krivico ob teh neživih io nesmiselnih razme- il» Ji' Črtah? Zakaj naj bi po %,.^’^rokovn jakov* prerezali ko zemljo ca dvoje? t« Pa se ji more za nje- vojno pustolovstvo ^ia. slovenska in hrvatska Va'V M je še skoraj sveže okr-tb)V/a In oskrunjena z nasil-S? od leta 1919. do osvo- ** taft* ,1921- so se sicer ko^'m silam za jugoslo-v-4 'Juli, - Vojna je torej lo- °d kita. Danes prav ti kSiij/ 'Judstva, ki so ga prej tlačili ln izžemali, ‘Italijanstvu» te po-B; J* se niso pozabili, da p..0* dj, daau fašizma «italijan-t]|0 JJo neomajeno oblast ter v^ti ’ Podprte s tržaškimi jv/^k&jL Posebno pa s pomočjo C^iiik01^’ne zamud€ no" dl. •»Oje ’ da ne bi .dokazova-s Vs«, . ;v,Iatl{nlh strank in 0drt„^ilt Ia,'???*kcm radiu so se D.s ,^nt predrznekl in ''Dih *e »°» lo «Giovinezzo», tllhi ^ trp-i Mussolinijevim du- ,‘td' ,td' m **■ ^to^OaRr, ,L iaPadi bo bili inse3e f01Ce3° Hali«* po3avl dane* 6 PogQ,,J pri določanju V1' Njemu torej ni N t>i ilh a3aJo, ni mu na K*0 -tr* ali preprečil, Sti,** tij? 1 le v toliko, v ko-3o ZunnnU u-lliil.. ^ ta?0 PaTh? Zunanje politike, tf^t nel bi'° torej jamstvo 11 Prisl anske države, ki ni *kirkl rMOfc, bi bnelLaUjanekeea naro-S ‘taUja^^1-'811!«!* živeti iNab^dar . ' -•—»«, m m ^llji Maom*P°sobna človeško W ^vjanam? ^nes se v ista politične IS ? Prh? *>rvt svetovni voj-v??11- kai°rSko ‘Judstvo pri-Nh^Mja 3 PMneni bltlvklju. ^ £>>a drtavo, ki ga je POZIV STIRiM ZUNANJIM MINISTROM TRST BREZ ZALEDJA NIMA ŽIVLJENJA V Franciji živeči italijanski delavci iz Trsta in JK so za priključitev k FLRJ Jugoslovanska demokratična ustava nudi vsem narodom enakopravnost Pariz, 22. — Pridružujoč se težnjam in Želji večine italijanskega prebivalstva Trsta in JK, smatrajo italijanski delavci, ki so se izselili v Francijo in ki so bili rojeni v teh krajih, za potrebno da objavijo svoje mnenje, V ta namen je iniciativni odbor za italijanskoslovensko prijateljstvo med rojaki iz JK v Franciji objavil sledečo izjavo: *Mi rojaki iz JK in Trsta izjavljamo, da se pričenja etniska meja med Italijani in Jugoslovani na morski obali pri TrZiču, ki je danes italijanski, ih da se končuje na avstrijski meji. Ta etniSka meja med Jugoslovani in Italijani obstaja brez vsake vaZ-nejie spremembe Ze IS stoletij. Na ozemlju juZno in vzhodno od te etniike meje so italijanski o-toki, od katerih je najvaZnejU Trst. Vendar pa prebiva v teh otokih meSano prebivalstvo. Mesto Trst je enota s svojim zaledjem in bi bilo proti sami naravi hoteti ga odtrgati od tega zaledja. V teku mračnih let faiizma In vojne so »e delavci in vsi Italijanski In slovenski protifaUsti iz Trsta in JK sloZno borili proti skupnemu naoifašističnemu sovražniku. Skupno so se naJt bratje Italijani in Jugoslovani borili v partizanskih oddelkih. Skupno so prelivali svojo kri za demokracijo in blagostanje. Danes pa vodijo v mestu Trstu skupno borbo proti reakcionarnim In faH-stičnim elementom, ki sejejo teror in izvrfujejo vseh vrst nasilja nad demokratičnimi elementi.» Izjava se nadaljuje takole: «V tej skupni borbi se je skovalo večno prijateljstvo in bratstvo med itafijanskiml in slovenskimi delavci v Trstu in JK. V tej borbi se je rodila volja, nadaljevati skupno Življenje v okviru nčve demokratične Jugoslavije. Italijanski delavci Trsta, ki so skupaj s svojimi brati Slovenci osvobodili to mesto od Nemcev, so prepričani, da je Življenjski interes samega mesta Trsta in njegovih prebivalcev, da ne bi bili odtrgani od slovanskega zaledja, ker bi bil Trst, ločen od svojega zaledja, obsojen na gospodarsko in trgovsko propadanje. Poleg tega predstavlja demokratična u-staivi Jugoslavije jamstvo za et-niSke skupine Trsta in notranjosti. Poudariti je treba, da ni posest Trsta neobhodno potrebna za italijansko gospodarstvo, ker ima Italija Se vrsto drugih pristanišč■» Italijanski delaud, ki so se izselili v Francijo In ki so po rojstvu iz Trsta in JK, končujejo svojo izjavo takole: sltalijanski izseljenci po rodu iz Trsta in JK so popolnoma so- '*>.veniu — predlaga-ki ^ k črt Je prepolno *ašo ljudstvo vi- BRZOJAVKA Jugoslovanov v Francili P N O O Trst «Jugoslovani, živeči v Franciji, zbrani na zborovanju v Lensu skupno s francoskimi, italijanskimi In poljskimi rodoljubi, izražajo voljo po utrditvi cdinstva med demokratičnimi narodi. V skupni resoluciji poudarjajo, da so na strani narodov Trsta In Julijske krajine v borbi za njihove pravice- Energično protestirajo proti aretacijam protifaiističnih borcev. Sto-rili bodo vre, kar je v njihovi moči, da se bo spoito-vala volja hrabrih narodov Trsta in Julijske krajine, tla bodo priključeni svoji domovini, Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Pokr. odbor Liens.» di in ilvo občuti, samo »strokovnjaki* ne. Naš kmet, ki so ie trinajst stoletij muči na svoji zemlji, naj bi zadostil italijanskemu imperialističnemu apetitu, naj bi šrtvoval vse svoje življenje, vso nečloveško borbo, vse delo svojih rodov ter ga poklonil nenasitni in nikdar demokratični Italiji. Slovenski in italijanski delavec, ki komaj čaka dneva, ko »e bo za vedno vključil v skupnost napredne države, kakršna Je demokratična Jugoslavija, naj bi vse svoje želje in hotenja v sebi zatrl, ves svoj prispevek v odkriti borbi proti fašizmu ln se na milost ali nemilost predal brezbrižnemu izrabljanju svojega dela zaradi »ltalljanstva*. Ne, stokrat ne! Dovolj je bilo naporov, izrab-ljanja, zatiranja, mučenja, da bi se junaško ljudstvo pustilo še kdaj vreči v naročjo mačehe. Udarni s svojimi brati doma ter pozivajo itiri zunanje ministre, zbrane v Parizu, naj upoštevajo voljo prebivalstva J K. C e bodo to storili, bodo lahko gotovi, da delajo v korist prijateljstva med jugoslovanskimi narodi in med italijanskim narodom kakor tudi da pospeSujejo vzpostavo pravičnega in trajnega miru* Aretirani neofašisti Rim, 22. - APP — Po poročilih agencije «Ansa» iz uradnih virov so bile proti neofaftstom. v Rimu, Milanu in Torinu izvršene sledeče operacije: Rimska kvestura Je aretirala 35 neofašistov, ki jih je imela za ne- varne javnemu redu, in ki so pozimi leta 1944-45 ustanovili skupino republikanskih fašistov, da bi stopili v stike s fašisti na severu ter vršili sabotažna dejanja proti zaveznikom. Takrat so bili aretirani od karabinjerjev s sodelovanjem vojaških oblasti ter so bili nato deloma izpuščeni deloma pa internirani v koncentracijskem taborišču. Od tod so jih izpustili šele pred nekoliko dnevi. Kakor poročajo, so bili aretiranci predani pokrajinski komisiji na osnovi regentskega dekreta. Pozneje jo bil aretiran Angelo Mai, tako imenovani Manzi, ki ga je identificiral Lolo Nunzi, za katerega se zdi, da je bil organizator napada na rimsko radijsko postajo. Prvi tekač Štafete, ki je odnesla pozdrave Trsta in Primorske, marSalu Titu za rojstni dan. Medtem ko pol milijarde ljudi gladuje... Washington, 22. - AFP — Wala-ce, trgovinski minister ZDA, je izjavil preko radia: «500 milijonom človeških bitij grozi lakota, med tem pa jemo v ZDA več in bolje, kot kdajkoli v zgodovini. Nova organizacija bo nadomeščala UNRRA-o Washington, 22. - APP — Da Guardia, ravnatelj UNRRA-e, je odobraval Hooverjev predlog o nujnosti ustanovitve nove preskrbovalne organizacije, ko je govoril na mednarodni prehranjevalni konferenci pred predstavniki 18 narodov. Da Guardia pa meni v nasprotju s Hooverjem, da ta organizacija ne bo mogla delovati ke prvega septembra in da zaradi tega UNRRA-e do tega časa ni mogoče likvidirati. Da Guardia je poudaril, da bi morala nova organizacija biti stalna in ne omejena na dobo pomanj. kanja. ______ Prehod sovjetskih čet skozi Češkoslovaško Praga, 22. AFP. — Glasilo katoliške stranke «Didova demokracije* poroča, da je imela češkoslovaška vlada sejo, na kateri je obravnavala vprašanje prehoda sovjetskih Čet skozi Češkoslovaško, ker bi mogli ta prehod v dobi volitev krivo tolmačiti. Zaradi tega je vlada opozorila na to maršala Konjeva, ki je Ze nekoliko mesecev v Karlovych Varyh. Maršal Konjev je zato sklenil odložiti premikanje na dan po volitvah to je na 27. maj. Dist »Didova demokracije* poudarja razumevanje in prijateljstvo maršala Konjeva. Mir na iransko -azarbejdžanski mejil Teheran, 22. AFP. — Po izjavah iranskega ministrskega predsednika Gavama in po molku radia Tabriz, je sklepati, da so ustavili sovražnosti. V resnici ni radio Tabriz v snoč-njem perzijskem programu niti z besedo omenil bojev med vladnimi četami in četami demokratov. Povrh tega so vladni krogi večkrat poudarili, da gre samo za čisto brezpomembne incidente. Beograd, ’22- AFP. — Davi Je z letalom odpotovalo iz Beograda v Prago Jugoslovansko teniško moštvo, ki bo nastopilo proti Cehom Bvrnesova načela pravičnosti Nezadovoljstvo francoskega tiska zaradi pristranosti politike ameriSkega zunanjega ministra Byrnesa Pariz, 22. - AFP — Vse pariško časopisje objavlja govor, ki ga je imel po radiu ameriški zunanji mi. nister Bymes, ter podaja razne komentarje. Dist »Franc Tireur* komentira ta govor takole: «Byrnes nam ni povedal ničesar novega, izvemši, kakšno je bilo ameriško stališče v vprašanjih mirovne pogodbe z Italijo, v vprašanju reparacij, Dodekaneza, kolonij in Julijske krajine. Byrnes je potrdil, da bi bil mogoč sporazum o prvih treh vprašanjih če bi bilo mogoče rešiti četrto, to je usodo Trsta. V tem vprašanju se ravna Bjrrnes po etničnem načelu, kar mu pa ni motilo spanca, ko je šlo, da pusti Italiji Južno Tirolsko, ki je »etnično* avstrijska. Kot da resnica ni ista, če človek govori za ljudstvo, ali pa če ostaja med strokovnjaki zunanjega ministrstva in svetovne strategije*. Isti predmet obravnava Magnien, ki poudarja v listu »Humanitč*, da govori Byrnes o potrebi miru in pravičnosti, hkrati pa da dodaja, da nočejo ZDA žrtvovati svojih načel. »Važno Je», piše list dalje, »dogovoriti se o načelu pravičnosti in vedeti, kakšna načela se branijo. Ali je pravično odkloniti Jugoslaviji povratek slovanskega ozemlja JK pod pretvezo, da prebivajo na tem ozemlju Italijani.* S svoje strani ugotavlja list »Front National*: »Ce v gotovih ameriških krogih silijo k naglemu sklicanju konference 21. držav, delajo to zato, da bi oslabili zvezo štirih, da bi skrajšali ln preprečili njihove sestanke, kajti eden izmed teh štirih Je Sovjetska zveza. Ponovno se Je protisovjetsko razpoloženje pokazalo kot sila, ki je nasprotna vzpostavi čvrstega miru. Ni mogoče verjeti, da bi se Bjrrnes, ki te Je — poučen od pariških pogajanj — branil sistematičnega pesimizma, pustil Izkoristiti za manever proti eni Izmed štirih velesil ter tako oslabil to zvezo, katere veliki tvorec je bil plemeniti ln dalekovidnl Roosevelt.* Giral odpotoval v New-York Mcxico City, 22. - AFP — »Povabilo, ki sem ga dobil od varnostnega sveta, naj odpotujem spet v N«w York, je važen korak, ker je bilo izrecno naslovljeno na pred sodnika španske republikanske vlade*, Je izjavil dr. Jose Giral pred odhodom v New York. Giral, ki ga Je povabil varnostmi svet, naj utemelji več točk poročila o španski zadevi, ki ga je predložil pred kratkim, Je odpotoval v New York v torek ob 14 uri. Giral je izjavil, da Je pripravljen odgovarjati v četrtek na javni seji sveta na vsa vprašanja in podati vse potrebne razlage. Njegov novi memorandum vsebuje podrobna poročila o Francovskih četah na francoski meji. Giral je dodal, da je dobil sporočilo, da Francova vlada ni odobrila zavezniški vojaški misiji, da bi pregledala ozemlja na francosko - španski meji, kar vsekakor krepi republikansko tezo. Iransko vprašanje in varnostni svet New York, 22. AFP. — Ob 15,05 uri je bila otvorjena 42. seja Varnostnega sveta. Ameriški delegat Stettinius je zahteval, naj ostane iransko vprašanje na dnevnem redu. , # Sovjetski delegat ci prisostvoval seji. Holandski delegat Van Klef-fens je predlagal, naj bi povabili iranskega poslanika. Predsednik Sveta Parodl Je pozval iranskega poslanika, naj zavzame mesto. Poljski delegat Dange je vprašal iranskega poslanika, ali je Sovjetska zveza edina sila, ki se vmešuje v iranske notranje zadeve. Nadalje je pozval iranskega poslanika, naj odgovori, ali je Iran umaknil svojo pritožbo na Varnostni svet ali ne. Iranska vlada proti tujemu vmeSavanju Teheran, 22. AFP, — Firuz, predstavnik iranske vlade, Je danes izjavil, da je stališče njegove vlade glede na poziv Irana, ki ga utegne dobiti od komisije Varnostnega sveta, da nima na podlagi načel listine Združenih narodov nobena država pravice vmešavati se v notranje zadeve druge države. Taka Intervencija bi bila sprejemljiva samo, če bi to zahtevala prizadeta dežela. Iransko ljudstvo bo imelo vsako Intervencijo po državi ali skupini držav, četudi bi jo izvedla v obliki »komisije*, za dejanje, ki težko krši suverenost in narodno nedotakljivost države. Bevinove izjave o poljskih četah« ki so pod britanskim poveljstvom Dondon, 22. VZN. — Zunanji minister Bevin je danes v spodnji zbornici Izjavil, da bodo člane poljskih oboroženih sil, ki so zdaj pod angleškim poveljstvom in ki se ne želijo vrniti na Poljsko, čim prej demobilizirali. Tiste, ki se mudijo v tujini, bodo prepeljali v Veliko Britanijo. Pričeli bodo najprej z onimi, ki so v Italiji in ki so vpoklicani v posebne zbore pod vodstvom angleških častnikov. Ti zbori bodo začasnega značaja in bodo skušali olajšati prehod iz vojaškega v civilno življenje. Člani teh zborov, ki bi našli primemo zaposlitev, lahko takoj izstopijo. Vse druge bo zaposlila britanska vlada, v kolikor bo to mogoče. Prvi bo premeščen v Veliko Britanijo 2. poljski zbor. Takoj, ko bo mogoče, bodo tudi družine 2. poljskega zbora preselili iz Italije v Veliko Britanijo. Britanska vlada bo Se nadalje nudila vse olajšave slehernemu Poljaku, ki ae želi vrniti v domovino, ter bo še nadalje skušala vplivati na člane omenjenih zborov, da se vrnejo na Poljsko. Bevln je končno dejal, da so po 20. marcu zbrali Neprisiranost bivše karabinjerie* kvesturine, skvadriste, ^rastrellatore** pa je? Ali za člane SIAU-ja ni me-sta v civilni policiji, ta Oskar Pikuž, član civilne policije, s službenim mestom na tržaški železniški postaji, je vstopil v civilno policijo, ker je til brezposeln in ni imel drugega zaslužka. Vstopil je v policijsko službo z namenom, da bo služboval nepristrano napram vsem prebivalcem, ne glede na narodnost in politične nazore. 30. aprila, ko je služboval na postaji, je civilna policija blokirala vse slo. venske prišlece iz podeželja, jih držale zaprte v čakalnici, dočim je pustile prizlece iz italijanskih pokrajin mirno v mesto. Pikuž Oskar, v službi pri vhodu čakalnice, je bil toliko človečanski, da je tu pa tam pustil po štiri ali pet od zaprtih na stranišče, ker jim ostali civilni policisti niti tega niso dopuščali Zato ga je ovadil poveljnik postaje ma-rešal Borghesi, kateri je v svojem raportu trdil, da je bil Pikuž vinjen in iz tega razloga predlagal njegovo odstranitev iz službe. Naslednjega dne je bil Pikuž Oskar dopoldne prost in se je v civilni obleki podal na trg Barriera, kjer je dopustil da so mu pritrdili na gumbnico prvomajski spominski znak v obliki listka. Blizu občinske zgradbe pa ga je aretiral viceinšpektor civilne policije Rugniani. Ta g>a Je predal glavnemu inšpektorju civilne policije Di Pasquale-ju, kateri ga je privedel v prvo nadstropje k angleškemu majorju. Ta ga je preiskal, mu odtrgal spominsko značko in predal vse njegove dokumente in listnico navzočim inšpektorjem in oficirjem civilne policije, da jih pregledajo. Pri tem so našli izkaznico SIAU, izdano meseca oktobra, ko Oskar Pikuž »e ni bil član civilne policije, in potrdilo plačanega prispevka Enotnih sindikatov. Ko so našli to, so se obnašali, kakor da bi odkrili, kdo ve kaj važnega in po daljšem razgovoru angleških oficirjev je bil Oskar Pikuž odpeljan v celico za. pora, kjer je ostal štiri dni, ne da bi ga kdorkoli zaslišal in ne da bi o tem obvestili niti Pikuževo ženo. Ta je tb izvedela šele po treh dneh zaskrbljenega iskanja, nakar je šla protestirat k inšpektorju Di Pa-gquale-ju in dosegla, d« so izpustili njenega moža. Inšpektor Di Pasquale je ukazal izpuščenemu Pikužu, naj odda 3vojo policijsko uniformo in vse ostalo, kar je prejel kot policist, češ da je odpuščen. Ni pa vrnil Pikužu dokumentov. Njegovi ženi pa je izjavil, da je bil Pikuž aretiran brez njegove vednosti in da o vsem tem odločajo Angleži. Dan po aretaciji njenega moža je dobila gospa Pikuževa anonimno pismo, kjer so njenega moža blatili, čež da je »izdajalec* in »vohun SIAU*, da »naj gre v Jugoslavijo, kjer bo lahko delal propagando, tu pa da je že zapisan v črni knjigi*. Pikužu j» uspelo ugotoviti, da je to anonimno pismo napisal njegov službeni tovariš pri železniški policiji, neki južnjak po imenu Catta-nese Demetrio. V mnogih poteh k raznim uradom civilne in zavezniške policije je uspelo P:qužu doseči, da so mu vrnili osbno izkaznico, zadržali pa so njegovo izkaznico SIAU in potrdilo sindikatov. Nekaj dni po izpustitvi iz zapora p« je bil Pikuž Oskar odpuščen iz službe s pretve. zo, da je bil 30. 4. v službi vinjen. Oskar Pikuž ve povedati, da so bili sprejeti fašistični begunci iz cone B v civilno policijo tudi zdavnaj po zaključit vi rekrutacij. Tako so sprejeli 9. 5. nekega begunca iz okolice Gorice in drugega z Reke. Hkrati so odbili prošnjo za sprejem v policijsko službo bivšemu finančnemu stražniku, ki Je bil med okupacijo Titov partizan. Videl je tudi v sprevdu proitalijanske manifestacije policijskega agenta z veliko italiansko kokardo, ki zaradi tega ni imel niti najmanjših sitnosti v službi, še manj pa je bil aretiran. Nadalje izjavlja, da so v civilni policiji po večini južnjaki, ki so bivši fašisti in da so ti tudi-dosegli njegov odpust. »Po vsem tem, kar sem videl, sem prepričan, da če bi bil južnjak, ustaš, četnik ali fašistični vojni zločinec, ne bi bil odpuščen kot sem bil, ker danes v civilni policiji prevladujejo južnjaki — bivši marešali, bivši karabinerji, bivši kvesturini, skvadristi, »rastrellato-ri» in vsa drhal, ki so jo pripeljali tekom osemindvajseteih let fašističnega gospostva* izjavlja tov. Pikuž. K temu bi hoteli pripomniti samo šg sledeče: Na razpravi, ki ji je predsedoval britanski major Bay-llss in kjer je bilo rečeno, da so vi- deli častnika civilne policije Mar-cona (obremenilno pričo proti uredniku Gaspariniju) v proitalijen. sitem sprevodu z italijansko kokardo, je major Bayliss izjavil, de se člani civilne policije izven službe lahko udeleže kakršnekoli politične manifestacije. Marcon je bil vodja one skupine, ki je streljala v škedenj-ski šoli in kot tak odgovoren za vse, kar se je tam godilo. Toda Marcon je bivši fašistični učitelj in očitno zagrizen italijanski šovl. nist. Oskar Pikuž je bil pred svojim vstopom v civilno policijo član SIAU. Marcon ima še danes odgovorno funkcijo v civilni policiji. Oskar Pikuž je bil odpuščen. Tako torej skrbijo za nepristrani sestav civilne policije. In tako bo »nepristransko* poslovala civilna policija tako dolgo, dokler bodo razpravljali s predlaganjem raznih »črt smrti* na raznih pariških konferencah o ubogem primorskem ljudstvu, ki si Je znalo brez vsakih tujjh vmešavanj 1. maja 1945. priboriti svojo rešitey samo. TRST IZVEN JUGOSLAVIJE vrata za italijanski imperializem Beograd, 22. Tanjug. — Današnja »Politika* objavlja zunanje politični pregled Mihajla Petroviča pod naslovom: »Trst izven Jugoslavije bi odiprl samo ena vrata — vrata italijanskemu imperializmu*. Petrovič poudarja, da se Je konferenca zunanjih ministrov v Parizu končala brez uspeha in da ni prinesla nobene rešitve v vprašanju razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. Zahodne sile so namreč trdovratno vztrajale na svojem sta lišču, ki nasprotuje zavezniškim obveznostim in obljubam, danim med vojno, ki celo nasprotuje preprosti logiki. Čeprav je problem izredno preprost ln čeprav govore vsi razlogi v prilog jugoslovanskim zahtevam, so storile zahodne velesile vse, da bi oropale Jugoslavijo najugodnejšega izhoda na morje in orapale JK njenega glavnega mesta*. Petrovič podčrtava nadalje pretiravanje britanskega tiska, ki redno objavlja pristranske izjave italijanskih predstavnikov, obenem pa ne objavlja dobro utemeljenih jugoslovanskih argumentov. Članek govori nato o argumentih diplomatičnega urednika Reuterja, ki razlaga anglo-ameriško stališče z Izjavo, da bi »izguba Trata imela Izredno negativen vpliv na bližnje volitve v Italiji* ln z izjavo, da so zaželena »odprta vrata za svobodno trgovino s srednjo Evropo*. Petrovič poudarja absurdnost prvega argumenta in pravi v zvezi z drugim argumentom Reuterjevega urednika: »Trst izven Jugoslavije bi odprl samo ena vrata — vrata italijanskemu imperializmu, kajti priključitev Trsta Italiji dopušča samo dve možnosti: ali po-polon propad Trsta ali ponovna oživitev italijanskih aspiracij po vsej jugozahodni Jugoslaviji, po kateri Nenas tne zahteve : Od Trsta do albanskega petroleja Beograd, Tanjug. — «Borba» Je v pregledu mednarodnega položaja objavila članek Dušana Blagojevi-ča pod naslovom «Nenasitne zahteve rimskih megalomanov od Trsta do albanskega petroleja*. »Vsakomur je jasno — pravi Bla- pribllžno 2000 vojakov, ki se ho- £°j«vlč — da posku.šajo nmski me- galomanl danes mrzlično vnovk če jo vrniti na Poljsko. Dodal je, da Je po povprečnih računih zdaj v Veliki Britaniji okrog 60.000 Poljakov, medtem ko jih je nadaljnjih 100.000 preko morja. Zahteve indijsk h muslimanov Slmla, 22. AFP. — V dokumentu, ki Je bil izdan danes popoldne, je Jinnah, voditelj muslimanske lige, podal stališče lige glede angleškega načrta za Indijsko ustavo. Jinnah je obžaloval, da je misija angleške vlade odbila muslimansko zahtevo glede Pakistana, brez katerega se po mišljenju muslimanov, ne more rešiti indijsko ustavno vprašanje. Angleška misija je hotela zadovoljiti kongresno stranko s tem, da je odbila muslimansko stranko, toda mi svarimo angleško vlado ter izjavljamo, da bodo indijski muslimani vztrajali tudi s silo, če bo potreba, Je dejal Jinnah. Najmanjše zahteve muslimanov »o te-le; 1) Ustanovitev dveh neodvisnih pokrajinskih skupin. Eno skupino bi tvorilo šest muslimanskih pokrajin ali Pakistan eno skupino pa Indijci. 2) Ustanovitev federacije teh dveh skupin, katere avtoriteta bi bila omejena na vprašanja zunanje politike, obrambe in prometnih zvez. 3) Pravica obeh skupin, da lahko izstopijo lz federacije po preteku desetih let. položiti svoje roke na Trst in JK. Njihov sedanji tako imenovani »minimalni program* izraža njihovo željo, da bi še enkrat zasužnjili Trst in JK in vsebuje »maksimalne perspektive*, k! jih celo Italijanski Imperialisti sami ne prikrivajo. To je razvidno — poudarja Bla-gojevič iz dejstva, da se poskušajo italijanski imperialisti okoristiti z nerazumljivo blagohotnostjo delegatov zahodnih sil v Parizu do italijanske agresije, in ne postavljajo zahteve samo po svojih »življenjskih interesih* v JK, temveč celo v Albaniji*. V tej zvezi govori članek o pisanju italijanskega lista »Corriere d’informazioni», ki postavlja zahteve po zagotovitvi italijanskih interesov v Albaniji ln ki cinično zatrjuje, da »Italija nikoli ni postavljala teritorialnih zahtev napram Albaniji, temveč pod vsemi režimi kazala zaskrbljenost za albansko neodvisnost*. Blagojevič navaja »Corriere d’lnformazion!», ki nato opozarja na italijanske pravice do albanskega petroleja in nadaljuje nato v zveri s to »željo*: To izraža željo sedanje Italije, da bi ponovno zasužnjila Albanijo in vnovič ropala albansko ljudstvo. »Corriere d’informaxioni* pričakuje, da »petrolejske družbe Anglije in Amerike verjetno ne bi ugovarjale vsemu temu, misleč, da so anglo-ameriški oljni trusti najpri- stojnejši člnitelj, ki bo odločal o albanski usodi, ln o povojnem svetovnem redu*. V zaključku poudarja Blagojevič, da so v času, ko albansko ljudstvo samo odloča o svoj usodi, upi trustov po vsem svetu in njihovih italijanskih služabnikov, za vselej splavali po vodi. »Albansko ljudstvo drži danes svojo usodo krepko v lastnih rokah*. Izprainltev Mandžurije zaključena Moskva, 22. - AFP — Iz Haba-rovska poročajo: Glavni stan maršala Malinovskega, poveljnika so-vjetskih čet na Daljnem vzhodu, naznanja, da je bila 8. maja popolnoma končana evakuacija čet Rdeče armade iz Mandžurije. To obvestilo potrjuje izvršitev načrta za evakuacijo, ki ga je sestavilo sovjetsko poveljstvo in ki je bilo objavljeno proti koncu marca. Francov teror Montevideo, 22. Tass. — Dist »Viaro a Popular* v svojem komentarju o razsodbi proti republikancem Alvarezu in Zaipiralnu izraža svoje ogorčenje zaradi teh obsodb posebno pa zaradi dejstva, da Je razsodba predložena v odobritev Munioeu Grandesu, vojnemu zločincu, ki Je bil v službi Nemcev ter je poveljeval »modri diviziji*. Poudarjajoč, da sta Imeni Alva-reza ln Zapiralne simbol za vse one, ki ae borijo za svobodo, ln da je ta razsodba vzbudila vest vsega človeStva, poziva list vse demokrate, naj podvojijo svoje napore, da bi Iztrgali Alvareza ln Zapiralna iz rok krvnikov ter jim preskrbeli zavetišče T Urugvaju. tečejo vse glavne prometne zveze, kot je to že pokazal Benito Mussolini. Ali je to želja in cilj naših zahodnih zaveznikov?* zaključuje Mihajlo Petrovič. Spopadi med republikanci in monarhisti Rim, 20. - AFP >— Poročajo iz Rima, da je policija streljala v zrak nad množico monarhistov ln republikancev, ki so se sinodi spopadu vpričo obiska kralja Umbreta ▼ Neaplju. Nemiri so nastali, ko so Italijan* skl mornarji protestirali proti prekinitvi levičarskih govornikov od monarhistov. Dve osebi sta bili ranjeni. Monarho-fašisti pripravljajo nov pohod na Rim Rim, 20. - Tass — Časopisje obr javlja nova poročila o pripravah za »pohod na Rim*, ki so ga dolo. čili monarho-fašistični elementi na 24. maj. Po dogovoru med monarhisti in tajnimi novofašističniml skupinami bi morali pred »pohodom na Rim* organizirati veliko zborovanje monarhistov v Neaplju v nedeljo 19. maja. Monarhistični zarotniki imajo na razpolago prevozna sredstva za udeležence tega «zbiranja» iz pokrajin Avellina, Salerna in Reggio Calabrije v Neapelj. Sedaj skuša glavni stan teh izzivalnih manifestacij monarhistov sabotirati splošne volitve dne 2, junija. -f Mučitelj češkoslovaškega ljudstva usmrčen Praga, 22. VZN. — Praška radij-ska postaja sporoča, da so danes javno obesili Karla Hermana Franka, bivšega protektorja Češke ln Moravske. Med množico 5.000 oseb, ki so prisostvovale obešen ju na prostornem dvorišču ječe, v kateri je bil Frank zaprt, Je bilo sedem iensk, ki so ušle grozotam v vasi Didioe in številne žrtve Frankovega preganjanja. Polarni botanični vrt Moskva, 22. » Tass — Polarni botanični vrt akademije znanosti ZSSR na polotoku Kola, najsevernejši botanični vrt na svetu, je slavil 15 leto obstoja. Ta botanični vrt leži 120 km severno od polarnega kroga. Po zaslugi znanstvenega delovanja tega botaničnega vrta Je SZ, ki poseduje dobro polovico severnih polarnih ozemelj na svetu, zavrela prvo mesto pri izkoriščanju subarktičnih rastlin in vpeljala na severu nove rastline. Pred 15 leti je bilo ozemlje, H>er je sedaj botanični vrt, popolnoma pusta pokrajina v hribih in tundrah. Ravnatelj vrta, Nikolaj Avro. rin, je delal poleti 1931 z nekaterimi vrtnarskimi amaterji prve nasade. Danes zavzema polami botanični vrt ozemlje 400 ha, kjer so laboratoriji, udobna stanovanja sa znanstvenike, dom za turiste Itd. V vrtu raste preko 2.000 različnih rastlin. Zbirka tega vrta obsega florlstične posebnosti vsega sveta. Med vojno so znanstveniki tega vrta gojili za fronto zdravilne rastline in izdelali recepte za izdelovanje vitaminskih koncentratov iz polarnih rastlin. Nova petletka bo povečala znanstveno delovanje polarnega botaničnega vrte. Proizvodnja premoga v Angliji Dondon, 22. AFP. — Shinvell, ml. nister za goriva, Je izjavil, da proizvaja sedaj Velika Britanija mi. )!-. 1 ton premoga na teden manj, kot leta 1938, PRIMORSKI DNEVNIK SO V PARIZU POZABILI? Zločinska politika Italije še danes ni poprai/ljena Ze pred osnovanjem Pokrajinskega odbora državnih in javnih nameščencev, kateri go bili odpuščeni v Italiji iz političnih ali rasističnih vzrokov, je opozarjal demokratični tisk Zavezniško vojaško upravo, da je treba to krivico nujno popraviti. Predstavniki zgoraj omenjenega odbora so takoj po osnutku odbora, zopet pozivali — opirajoč se na »ta ti stike in razno drugo dokumentarno gTadivo — Zavezniško vojaško upravo, apelirali na ljudsko ofclaat, naj posreduje pri ZVU itd., itd. Vendar s9 zdi, da se za to nihče ne zmeni, saj do danes ni ZVU ukrenila se nič pametnega. Pokrajinski odbor odpuščenih državnih in javnih nameščencev se Je zato odločil, poslati brzojavko Svetovni sindikalni federaciji v Pariz, s katero obvešča, da žive v Julijski krajini še danea žrtve rasistične in fašistične politike imperialistične Italije, ki Je ne vsak način hotela spremepiti etnično strukturo pokrajine. Brzojavka se glasi: Tajništvu Svetovne sindikalne zvez« V roke tajnika Louisa Sad lian ta Pariz 1. NameSlenM iz Julijska krajine, ki so pripadati, ali Se pripadajo državnim, javnim in samoupravnim uradom oziroma u-stanovam, ki jih je italijanska vlada od leta 1918. dalje preganjala iz političnih ali narodnostnih vzrokov, so se od maja 1945. dalje zaman obraiali na pristojne italijanske in zaupniSke oblasti cone «A» za priznanje svojih pravio. S. 3. maja 191$. ao se ti name-Sčenci združili v Pokrajinski odbor odpuSčenih državnih in javnih nameščencev, da bi skupno uveljavili svoje pravioe. Toda na ialost morajo ugotoviti, da zaupna uprava v coni «A» ovira in oteikoia delovanje odbora. Sicer ga je uradno priznala, dejansko pa se trudi, da bi ga odpravila. V ta namen poziva posamezne primorske nameščence, naj vlagajo posamezno vse pritožbe neposredno zaupni upravi v coni redne tedenske sestanke, na katerih rešujejo najaktualnejša vprašanja. Poleg tega pa so imeli že več zanimivih preda, vanj. Prof. Pavšič Je na primer govoril o Saksonih in Slovanih. Ob priliki proelave V. obletnice ustanovitve Orvobodilne fronte pa je predaval tov. Šlibar. Pretekli teden •ta govorila tudi prof. Martinc ln tov. Krstič. Prvi Je predaval o najvažnejših današnjih dogodkih, drugi pa Je govoril o Hvljenju in delu pokojnega Jožeta Srebrniča. Pred dnevi je Imel tudi tov. Bavdaž Kristijan sanimivo predavanje. Člani sindikata prosvetnih delavcev m zelo zanimajo za vsa ta predavanja. Pokazali so tudi veliko voljo in željo po napredku. Ob priliki zadnjega predavanj« so vsi najostreje obsodili poizkuse reakcionarnih sil, da bi z raznimi črtami rezale strnjeno ozemlje Julijske krajine. stala sem iz starih italijanskih pr o vino. 5. Ved sto družin nameščencev iz Julijske krajine, (slovenskih, hrvaikih in italijanskihJ od katerih se je le 160 obrnilo na ta odbor, Se od maja 1945. zaman zahteva povratek v svoj rojstni kraj, odkoder so jih odtrgali in razkropili po najbolj nezdravih krajih starih italianskih provinc. Vse to le zaradi preganjanja, ki je imelo izključno političen in narodnostni značaj. 6. Direktivni svet Pokrajinskega odbora odpuščenih uslužbencev opozarja, da osrednja italijanska vlada in zaupniSka uprava v coni «A» ovira in zavlačuje reSitev tega vprašanja s tem, da skuSa obdržati v veljavi sisteme in rezultate, ki so jih dosegli s fašistično politiko. Ta je nad 10 let moralno (n gmotno prizadevala 5.500 družin primorskih namelienoev ter je tudi v državni in javni upravi prispevala k spremembi narodnostnega sestava pokrajine. 7. Direktivni svet odbora se obrača na Svetovno sindikalno zvezo, naj ga podpre in takoj odločno posreduje, da se primorski nameičenci slovenske, hrvaike in italijanske narcdnosti lahko po zakoniti poti vrnejo iz starih italijanskih provino v Julijsko krajino, ter jo prosi, naj s takojšnjimi diplomatskimi koraki zaščiti interese vseh ostalih primorskih nameščencev, ki 90 utrpeli Škodo, ali pa jih od leta 1918. preganjali. 8. Delovanje Pokrajinskega odbora poznajo in podpirajo krajevne sindikalne organizacije. 9. Podrobno poročilo sledi. Prosimo vas, da nam daste napro-Sena zagotovila. Pozdravno pismo Komenčanov maršala Titu Dne 13. t. m. se je vršilo v Komnu okrajno zborovanje, na katerem so nagradili z knjižnimi nagradami vse udarnike in udarnice delovnega bataljona, ki so se najbolj odlikovali v akciji za uničenje borovega pršica. S tega zborovanja je mladina komenskega okraja poslala tov. Titu sledeče pozdravno pismo: «Ob priliki podeljevanja knjižnih nagrad najboljšim udarnikom in udarnim bataljonom našega okraja vam vsa komenska mladina pošilja vdane in borbene pozdrave. Mi mladina Julijske krajine ns moremo še obnavljati in graditi naših porušenih domov, naše porušen? vasi, ker nismo še svobodni. Borimo se Se vedno za našo osvoboditev, borimo se za priključitev Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji. Za dosego tega cilja smo pripravljeni na vse žrtve. Dragi tov. Tito, nočemo več v sujfnost. Pozdravljamo Vas s še v^dno našim pozdravom: Smrt fašizmu — svobodo narodu!* Svetolvsnfsnl ki pogrešajo svojce, ki so kakorkoli padli v osvobodilni borbi, naj se javijo čimprej pri prosvetnem društvu «Slavko Škamperle* v prostorih ASIZZ-ja. Rok prijave zapade 25. t. m. Odkritje spomenika za padlimi borci Dne 19. t. m. so v Strunjanu odkrili spomenik za padlimi borci za svobodo. Vaščani so se že delj časa pripravljali na to. Po krajevnem ljudskem odbor so naročili v Kopru spomenik, ki je izdelan iz kra-škega kamna. Na spomeniku sta vrezani dve čepici, partizanska in garibaldinska, ki pomenita, da so se tako italijanski kakor slovanski borci skupno borili za svobodo ln boljšo bodočnost ljudstva. Med čepicami je izsklesana lavorjeva vej. ica, na vrhu pa rdeča zvezda. Okrog spomenika stoje palme. Na 'žalno svečanost so prišli tovariši in tovarišice iz Pirana, Izole, Kopra in vseh bližjih ter daljnih vasi, kakor tudi z Milj in iz Trsta. Vsega skupaj je bilo nad 5.000 ljudi. Gospod dekan iz Podloke je blagoslovil spomenik in nato spregovoril v slovenščini in italijanščini o pomenu tega dogodka. Z ganljivimi be-ssdami se je poklonil spominu padlih partizanskih junakov. Za njim so spregovorili zastopniki okrajnega NOO za Koper, krajevnega NOO za Strunjan, zastopniki vaških množičnih organizacij in tov. A-bram Marij. Vsi so poudarili, da bodo borbo za priključitev k Jugoslaviji nadaljevali vse do kraja. Te svečanosti se je udeležilo precej partizanskih borcev v uniformi. Sodelovale so tudi godbe iz Pirana, Izole in drugih vasi. . Sergij Zgodilo se je pod Zavezniški vojaško upravo V Ročinju pri Kanalu stanuje Krajnik Ivan s številno družino. Dva sina je dal narodno osvobodilni vojski. Vsa njegova družina je aktivno podpirala borbo proti okupatorju, zato so jo tudi preganjali. Odpeljali so Jih v koncentracijska taborišče, hišo oropali, kve-sturini pa so odpeljali zadnjo kravo iz hleva. Po zlomu Italije so se vrnili na dom iz internacije, vendar pa je bil gospodar hiše oče Krajnik znova aretiran in poslan v jemniškega zemljišča od leta zloglasno taborišče Mathausen. naprej, torej tudi za tisti cas. Preostala družina se je izognila je bila družina preganjana. aretaciji s tem, da je prešla v ile- K;1 .. n«p.nu, “ galo. Družina je celih deset mesecev aktivno sodelovala v NOVJ in prišla ob vse. Dansko leto je obdelala nekaj zemlje, ki jo je imela v najemu. Čeprav je bila družina zdoma, so pred dnevi poslali Ivanu Krajniku poziv, da mora plačati davke na- No perinissinii OD TRIGLAVA DO JADRANA Kobarid POGREB PADLIH PARTIZANSKIH BORCEV Dne 19. t. m. je bil v Kobaridu pogreb padlih junakov Kanalec Toneta in Volarič Franca. Pogrebu je prisostvovalo nad 2.000 ljudi. Vsaka vaa okraja je bila zastopana, vsaka množična organizacija je pripravila venec. Padla borca sta bila med kobariškim ljudstvom zelo priljubljena. Pokojni Tone Je bil politkomisar XVII SNOUB «Simo-na Gregorčiča*. Tov. Franc Volarič je bil 1943. leta nasilno mobiliziran od okupatorjev in je pobegnil iz mobilizacijskega urada ter 3fe pridružil partizanom. Na pokopališču so se od njiju z ganljivimi besedami poslovili tov. Jože Gruntar, njun soborec in tajnih ZPP za Goriško, garlbaldinec Palo In predsednik okrajnega narodno o-svobodilnega odbora. Zadnji je v Imenu vsega ljudstva zagotovil, da ne bomo nikoli odstopili od svojih upravičenih zahtev, da n* bomo odnehali z bojem vse do priključitve k Jugoslaviji, kajti za to so padli partizanski junaki. Končno Je pevski zbor zapel «Kot žrtve ste padli* In »Doberdob moj dom*. Ljudje so bili ganjeni. Marsikatero o-ko se Je orosilo, toda vsi so poudarili, da n« bodo popustili, ker žrtve ne ume jo biti zaman. Planina pri Aidov£čini UDARNIŠKO DELO Na Planini žive zelo delavni ljudje. Delavnost pokažejo tudi pri društvenem delu. Vsa vaška društva delajo na kulturnem polju, kakor tudi pri obnovi, itd. Vsi se zave-dajo, da gre njihovo delo v korist skupnosti. Prav posebno se Je pri prvomajskem tekmovanju odrezala vaška mladina. Udarniške čete so vsak teden odhajale na udarniško delo k vdovam padlih partizanov in v porušeno vas Koboli. Pri tem pa mladina ni pozabila na svoje kulturno izpopolnjevanje. Imela je več kulturnih prireditev, na katerih so sodelovali tudi pionirčki in pion!~ke. Tudi vaška organizacija ASIZZ se je postavila pri prvomajskem tekmovanju, /ene so delale zelo udarniško. Očistile »o zapuščeno vaško pokopališče. Za prvi maj »o napravile lepo jugoslovansko zastavo, ki sedaj vihra sredi trga. Tako pomagalo vaščani pri obnovi ln s tem pri normalizaciji prilik. Stndeno ZAKLJUČKI PRVOMAJSKEGA TEKMOVANJA Prvomajsko tekmovanja 1e dosti prispevalo k načrtni povzdlgi .gospodarskega življenja. Naše množice se niso samo zavedale, da • je treba obnavljati gospodarstvo, temveč so hkrati pričele graditi nove temelje tudi naši kulturi in prosveti. Danes se prav tako obnavljajo kulturno prosvetni domovi, organizirajo prireditve, na katerih se ljudstvo uči in vzgaja. Eno Izmed najaktivnejših društev v ro-stojhskem okraju je društvo »Lipa* na Studerem. To društvo je Izpolnilo vse naloge v okviru prvo- K U U R Izredna knjiaa: Slovenski zbornik 11945 Slovenski zbornik 191)5, ki ga je uredil pisatelj Jul Kozak in izdata Državna založba Slovenije, j« izredna knjiga. Tako bogate «« dragocene knjige slovenski narod doslej ie *ii videl. Zbornik ima dokumentarično, znanstveno in umetnik ko vrednost. Kar je slovensko ljudstvo doživelo v času osvobodilne vojne, gorje in trpljenje, pa tudi organizacija obramba *n upora, vse je nailo v tej nadvse zanimivi knjigi svoj odmev. Pravim odmev, ker bodo pretekla leta, preden bomo zbrali vse, kar je v zvezi s težko borbo za narodni obstoj v dobi osvobodilne vojne. Toda kar je slovenski zbornik zbral gradiva, j$ resnična slika velikega časa, velikih zgodovinskih dogodkov in predvsem strainih naporov -na/ih ljudi, ta smo d 't*ffli svobodo, ko smo b'Ji obsojeni na smrt. Zbornik je tako slika zvestobe kakor izdajstva, požrtvovalnosti in podlosti, trpljente tittih, ki so se z velik» ver" prrdoli stvari slovenskega ljudstva, neskončnih žrtev in neštetih grobov, kakor je obe- nem slika onih samopaSnih izmečkov, ki so iz ljudske nesreče in iz prelite slovenska krvi zajemali sredstva za razkoino, zločinsko življenje. V Zborniku imate zgodovinski pregltd vseh važnejiih dogodkov v vojni dobi, političnih, vojaSklh, gospodarskih, kulturnih stvari, ki so nam bile večino/na nejasne, skrite in ki nam danes pojasnu-jejo, kako je bil mogoč narodni odpor, kako se je vstaja razvijala, kij jo je pospeievalo in oviralo. Imate opise deleža, kot so ja prispevali poedini deli slovenskega ozemlja, poedini oddelki, pa tudi posamezniki, imate skritmo-sti vseh onih ukrepov, ki so bili potrebni, da začeta borba ni prenehala in da je dosegala uspehe. V*# je popisano tako zanimivo, da težko odloltte knjigo, *e sts jo začeli prebirati. Privlačujejo vas načelni Članki kakor popisi razmer in dela, pa tudi leposlovna »nov, »like in pesmi, ki so jih pripravili sotrudniki Zbornika, sami aktivis'i v težki borbi. Raz-praoe, kakor umetniških del, vsa majskega tekmovanja. Vaščani so v gozdu pribavili les, ga zamenjali za suhe deske ter z njimi popravili dvorano in postavili oder. Nabavili so si tudi kulise za štiri scene, zaveso ter novo društveno zastavo in izdelali dvesto novih sedežev. Pri tem delu je sodelovalo 56 tovarišev in tovarišic, ki so napravili 1.151 udarniških ur. Najbolj sta se odlikovala tov. Ostanki Franc in Križman Anton. Klicu prosvetnega društva so ae odzvali tudi pevci. Udeleževali so se redne pevskih vaj. Ko je bil dom obnovljen, so ga z veliko slavnostjo otvo-rili. Ob tej priliki so imeli tudi kulturno prireditev. Ze iz tega primera, ki ni edinstven, vidimo, kako močno voljo ima primorsko ljudstvo pri ustvarjanju novih pogojev za srečno življenje. Miren ZBOROVANJE INVALIDOV, VDOV IN SVOJCEV ŽRTEV Odsek za socialno skrbstvo pri okrajnem narodno osvobodilnem odboru za Mireo je 20. t. m. sklical zborovanje invalidov, vdov ln svojcev žrtev narodno osvobodilnega boja. Zborovanje so sklicali, da bi izvolili pripravljalni odbor U-druženja vojnih invalidov. Razpravljali so o nujnosti ustano. vitve udruženja, kajti tako bodo omilili bedni položaj žrtev narodno osvobodilnega boja. V pripravljalni odbor so izvolili tudi invalide iz prejšnje svetovne vojne. To u-.druženje bo prav tako podpiralo tudi invalide iz svetovne vojne 1915-1918, bo podpiralo in skrbelo za vse invalide, ki niso več sposobni za poklicno delo. Skušali bodo omenjene invalide usposobiti potom tečajev za kakšno drugo delo. Sirotam padlih borcev pa bo to udru-ženje nudilo moralno in materialno podporo, da bodo tako čim preje zaceljene rane, ki jih Je povzročila vojna. Kanal OKRAJNA KONFERENCA ZPP Dne 19. t. m. je bila v Kanalu prva okrajn«, konferenca Zveze primorskih partizanov za kanalski okraj. Dvorana je bila nabito polna. Konferenco je vodil okrajni iniciativni odbor Zveze. Zborovanju so prisostvovali tudi predsednik o-krožnega odbora Zveze primorskih partizanov za Goriško tov. Ušaj, zastopniki organizacije SIAU in predstavniki okrajnega narodno o-svobodilnega odbora za Kanalsko. Po otvoritvenem govoru so navzoči z enominutnim molkom počastili spomin padlih junakov. Nato je spregovoril predsednik ZPP za Goriško in prikazal pomen Zveze. Podčrtal je, da morajo ravno bivši partizani budno čuvati in biti ge v naprej prvi branitelji težko priborjene svobode in pravic. Ob zaključku Je dejal, da je nujno potrebno, da vsi bivši partizanski bor-ci najaktivneje sodelujejo v vseh množičnih organizacijah in da postanejo prava opora ljudske oblasti. Tovaršl so v diskusiji pozivali na tesno sodelovanje in na nadaljnjo borbo za prlkljufltev Julijske je zanimivo, ker je izraz, sad nenavadnih dni usodnega zgodovinskega razdobju, le imena sama vam povedo, da je ta Zbornik posebnost med naiimi knjigami. Vrste se imtna kulturnih delavcev, umetnikov, strokovnjakov, borcev, politikov. Članke so prispevali Kardelj, Kidrič, Vidmar, Gustinčič, Lemei, Bebler, Kveder, Av Hi, Zupančič, Prežihov, Bodal, Se lit kar, Cajnkar; Gruden, Kraigher, Mrzel in mnogi drugi. Posebno pozornost zbujajo stvari, ki nas spominjajo žrtev. Tu so pisma, pesmi in zapiski padlih, Kajuha, Brnčiča, Mesesnela, Ko-laka, Jarca (n Šifrerja, naSih ne- krajin« s Trstom k Jugoslaviji Ob tej priliki so izvolili nov. okrajni odbor ZPP. Načeluje mu tov. Urbančič Anton iz Kostanjevice, člani pa so sami stari zaslužni borci in aktivisti. Za tajnico so izvolili tov. Zmago. Ob koncu zborovanja so odposlali pozdravna pisma tov. Kardelju, zunanjemu ministru Sovjetske zveze Molotovu in generalnemu sekretarju Komunistične partije Francije Maurice-u Thoresu. Herpelje-Kozina SESTANEK SODNIKOV 'OKRAJNEGA SODI?CA Pred kratkim je bil drugi sestanek sodnikov Okrajnega sodišča za Herpelje - Kozina, ki se ga je ra, zen tajnikov udeležilo tudi enajst ljudskih sodnikov, predsednik OI NOO in zastopnik PP NOO. Po uvodnem referatu tajnika tov. Gabrščka se je razvila živahna disku, sija o raznih perečih civilno pravnih vprašanjih. Sprejeli so več važnih sklepov med katerimi sklep, da bodo pri vsakem KNOO postavili zapriseženega cenilca in da bodo ne prihodnji okrajni skupščini pretresali vprašanje spopolnitve števila sodnikov. V drugem delu je tajnik tov. Rupel razlomil današnji položaj na področju kazenskih predpisov. Tudi po tem referatu se je razvila diskusija o primernosti poe-dinih kazni za posamezne delikte, o okolnostih, ki jih je treba upoštevati pri odmeri kazni, o pogoj, nih sodbah in o drugih vprašanjih. Ob zaključku so sklenili da se bodo sestanki vršili vsak mesec. SpoJiociža. Ln. Prireditve, predavanja in sestanki ŠENTJAKOBSKO PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR* javlja, da se bo vršil danes 23. maja ob 20. uri društveni sestanek v ulici Caprin št. 7, I. Na sestanku bodo razpravljali o važnih stvareh. Vabljeni so vsi člani, mladinci in prija, telji druši-va. RODITELJSKI SVET PRI SV. JAKOBU poziva starše šoloobveznih otrok, da se udeleže s«»tanka, ki bo jutri ob 15 uri v ulici Caprin št. 7. PROSV. DRUŠTVO «S. ŠKAMPERLE* obvešča, da bo danes, dne 23. t. m. ob 20.30 uri v veliki dvo-vani doma običajni čla«*r.- -sestanek. Vse članstvo naj ». ,a udeležil KULTURNI KROŽEK «M. KRALJIC*. Danes ob 18.30 bo tov. Pe-tronio predaval o temi: »Konferenca v Parizu*. Vstop prost. PROSV. DRUŠTVO V SKEDNJU obvešča, da je prvi občni zbor preložen na soboto 1. junija ob 20.30. Vršil se bo v dvorani prosvetnega doma. SLOVENSKO PROSV. DRUŠTVO »TRIGLAV* IZ TRZICA vabi vse svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v soboto 25. t. m. ob 21. uri v društvenih prostorih (Circolo Arte e Cultura, Viale del Porto). Razpravljali bomo o važnih zadevah. KONFERENCA VOJNIH INVALIDOV, VDOV IN POŠKODOVANCEV ter ostalih žrtev osvobodilne in prejšnje vojne se bo vršila v nedeljo dne 26. t. m. ob 9. uri zjutraj v dvorani Circolo Arte e Cultura, Viale del Porto v Tržiču. Na tej konferenci bodo izvolili komisijo. Vabljeni so vsi prizadeti. Udeležite se polnoštevilno! Enotni sindikati in zadruge ENOTNI KMETIJSKI SINDIKAT vabi vse kmete iz Rojana, Grete, Skale Sante, Piščancev, Fer-lugov, Ti-3tenika in Skorklje, naj se udelele sestanka, ki bo v nedeljo 26. maja ob 10. uri zjutraj v gostilni Skrlavaj, Moreri št. 12. pozabnih tovartSev. Skratka, Slovenski zbornik 19^5 je prava zo klculnioa, iz katere bomo ie dolgo zajemali in ki jo mora poznati vsak slovenski izobraženeo. Zato na) pride Zbornik v vsako naio knjižnico, javno in zasebno. Slovenski zbornik jt tudi majcene jia slovenska knjiga. Obsega 770 strani v velikem formatu in jo krasijo lepa slike, tudi te do-lcumenti iz največje dobe slovenske zgodovine. Slovenski zbornik stane samo 300 lir in se dob i pri Ljudski založbi v Trstu (Carducci 6). P. SINDIKAT HOTELIRSKIH, KAVARNIŠKIH IN DRUGIH NAMEŠČENCEV vabi vse one, ki so vpisani v sindikat Wagons-Lits na skupščino, ki bo v soboto 25. t. m. ob 16.30 v ulici Imbriani. Razpravljali bodo o važnih vprašanjih. SINDIKAT KOVINARJEV obvešča, da bo danes ob 19.30 v ulici Imbriani 5, I. sestanek komisije za brezposelne. SINDIKAT GRADBENE STROKE vabi danes vse zaupnike raznih podjetij v ulico Imbriani 6, soba št. 7. Sestanek bo ob 18.30. Naj nihče ne manjka! SINDIKAT TEKSTILNE IN OBLAČILNE STROKE obvešča, da bo jutri 24. t. m. ob 19.30 uri v uli. ci Imbriani 5 sestane^ direktivnega sveta. Razdel|evan}e živil DELITEV OLJA IN TESTENIN se bo pri'elo danes. Razdeljevali bodo sledne količine: 2.5 dl olja vsem potrošnikom pokrajine; 500 g testenin vsem potrošnikom same tržaške občine. Dne 31. t, m. bo razdeljevanje zaključeno. Cene: olje 380 lir liter, testenine 24 lir kg. .PTCS7ETC0 EStJSTVO "PLAZI^HEGUU. Ere sin J IV-./I9.«.- |t.T. predmet: priredlter— znvszEisia mustffupkavi uf\\ Sapr»lam» Vts^^M nam 4oroljfL/priredit«T z fgrw?lc4S^aaiei» Jani in prosta j*bjr^,katere haftaiifjatl dnaV0&/5^I^G ^^J^edlter sc 8» nilli t sy«nu hile ,Ho^ i^ of V, ura naprej ^ — Predsednik, . , 1\ ' /A ' V o -ou. * — V. ^ * s.VV>-S. Mi Primorci smo priredili mitin-1 kov. Tudi ne razumemo, zakaj bi ge z igricami, raznimi recitacijami morala biti prepovedana cela kul- bil gospodar v Matheusenu, pa v NOVJ. Razumljivo je, da Krajnik ^ ne more plačati zahtevanega davi iravi«’ nasiP in skeči kakor sploh najrazličnejše kulturne prireditve tudi ped nosom nacifašističnih okupatorjev. Prirejali smo take prireditve pod stražo partizanskih brzostrelk na le začasno osvobojenih predelih naše pokrajine, na odrih, kjer so bili prejšnji večer in morda tudi že prihodnjega dne SS-ovci in miličniki X. MAS. Ni ga bilo terorja, ki bi nas bil mogel odvrniti od našega kulturnega udejstvovanja. 18. 4. 1946 je imel pristojni odsek FSS za Breginj ca definite security objection* — izrecne varnostne pomisleke zato, da. bi breginjsko prosvetno društvo «Plazi» uprizorilo neko igrico. Mi Primorci smo preprosti ljudje in ne razumemo, kakšno zvezo ima podobno postopanje z demokratičnimi svoboščinami, za katere je ob strani vojske, ki nam je prepovedala tudi to kulturno prireditev, padlo 48.000 naših roja- turna prireditev, ako so pomisleki proti eni sami igrici sporeda, ka. tero bi lahko tudi črtali — posebno če bi nam kdo mogel pojasniti, s čim neki ta igrica ogroža javno varnost. Imamo pa vsekakor neko rahlo slutnjo, da je nekoliko — in celo precej — čudno, da so nam na koncu koncev prepovedali v Bre-ginju uprizoriti Linhartovo »Zupanovo Micko*, katero smo smeli Slovenci igrati celo že v osemnajstem stoletju in proti kateri tudi prestrogi gospod Mettemich niso imeli pripomb. Zdi se nam, da bi to utegnilo biti v načelni zvezi s svobodo tiska in besede, na katero smo upali, ko smo sredi najhujšega okupatorskega terorja tako trdno verovali v zmago načel Atlantske listine. Kaj mislite, g. kapetan Painter, ali so podobne prepovedi res povsem demokratične? Praznik slovenske pesmi na Škofijah Pevski zbori te Sko/lj I, Škofij II, Bertokov, Plavij, Elerjev in Sv. Barbara ter združene godbe iz Škofij, Bertokov in Plavij so priredili v nedeljo 19. t.m. prav lep vokclno — initrumentalni kon-oert. Prireditev je pribavila nad tOOO posluialcev, kar je dokaz, kako je naSe ljudstvo željno takih kulturnih prireditev. Kot prvo točko so združeni pevski zbori (okrog tJO pevoev in pevk) pod vodstvom pevovodje tov. Lo-redana zapeli prav ubrano «Pe-sem o svobodi», nakar je tov. Venturini prinesel pozdrave Pro- svetne zveze te Trsta, častital druitvom k lepemu uspehu ter jih pozval, da nadaljujejo delo s podvojeno silo za nai kulturni in gospodarski napredek. V drugem delu svojega govora se je dotaknil danainjega političnega položaja. Ni je sile na avetu — je rekel — ki bi nas mogla ločiti od telesa h kateremu spadamo t. j. k materi Jugoslaviji, za katero smo se borili, trpeli stradali in daU desettisoče naiih najboljših sinov. V istem smislu je govoril ItaHjansko in slovensko tudi lol-ski nadzornik A. Mihec iz Kopra. RADIO ’ ČETRTEK, 23. MAJ 7 Glasba za dobro jutro; 7.10 branje sporeda v slov.; 7.15 poročila v slov.; 7.30 poročila v ital.; 7.45 ko. ledar; 7.55 pestra jutranja glasba; 11.30 prenos iz Vidma; 12 glasba za vas; 12.30 predavanje o tisku v slov.; 12.45 poročila v slov.; 13 napoved časa - poročila v ital.; 13.15 reproducirana g!a3ba; 13.30 orkester Nicelli; 14 predavanje v ital ; 14.15 pregled vesti; 17 prenos iz Vidma; 18 ženska ura v ital.; 18.30 organist Emllio Busolini; 19 pevski koncert sopranistke Hussu Llllan (slov.); 19.15 Jože Pahor: Slovenščina za Slovence; 19.30 folklorna glasba (slov.); 20 napoved časa -poročila v slov.; 20.15 poročila v itet.; 20.30 uganke po radiu; 20.50 predavanje v ital.; 21 radijska igra v ital., nato lahka glasba; 23 zadnje vesti v ital.; 23.15 zadnje vesti v slov.; 23.25 nočno zabavišče. Pionirček je nato pozdravil goste z lepo partizansko pesmico. Sle-dtl je domači pevski zbor, ki je zapel Zajčevo «SZova delu*. Zbor te Bertokov je nastopil z Venturini jevo «Pozdravljena domovino*, Škofije II so zapele Bartlovo tOj planine* s tenorjem solo, ki ima prav prijeten in mehek glas, a pevski zbor te Elerjev je zapel Sattnerjevo tPozimi iz iole». Domači zbor Je tudi zapel v italijanščini nGerusalemme* in Venturinijem *Pohojena travca*. Vse navedene zbore je z občudovanja vredno vztrajnostjo in spretnostjo vodil tov. Loredan. To je bil nastop, ki dela čast pevovodji pa tudi zborom samim, še lepSi u-speh M bij, ko bi se vsi trije zbori — z ozirom na neposredno bližino s katero so povezani, združili v skupino 100 do 110 grl. U-speh bi bil s tem Se lepSi in večji a trud za pevovodjo In prucet manjSi. Pričakujemo, da bodo navedeni zbori popluSali pameten nasvet ter pustili na stran malenkosti, ki jih morda ločijo. Pesem jih bo tako tesno povezala, da bodo pomilovali čas, ki so ga zamudili s tem, da so kolebali vsak na svojo stran. MoSki pevski zbor iz Plavij Je zapel Beraničevo pesem »Bom«*, skupna zbora iz Plavi) in Sv, Barbare pa sta zapela tVesela to-variSiJa*. Te zbore je vodil tov. Brajnik Avgust tudi prav lepo K U XIV. kolo tekem za pokal .PINO COVERLIZZA" Prinašamo nekaj poročil o tekmah, ki so jih preteklo nedeljo odigrali na nogometnem turnirju za pokal «pino Coverlizza*. Kavčič-Prosveta: t-1. Moštvo Proovete je to pot srečalo Kavčiča, ki se je pokazal zelo močan in o-dločen, da popravi poraz, ki ga Je doživel v prvem delu tekem na Opčinah. Enajstorica rdeče-modrih je bila v obrambi zelo pogumna. Pri tem s; je najbolj postavil centralni napadalni trlo, ki je s pomočjo igralcev Bassi in Tomasini odigral najlepšo igro. Velika zasluga gre tudi vratarju Sojsiču, ki je zelo dobro branil svoje barve pred močnim nasprotnikom. Beli so torej srečali moštvo Kavčiča, ki se je v zadnjih tekmah znatno popravilo in si pridobilo novih izkustev. Od gostov so se najbolj odlikovali Pre-selj, Carraro in Cocozza (v prvem polčasu). Zelo dober je bil tudi vratar Sosič. Tekma je pričela s hitrimi premiki z enega dela igrišča na drugi. V 17’ je Mirkovič dobil žogo od Lorenzuttlja ter se približal nasprotnikovim vratom, toda takrat brez uspeha. Takoj nato je moštvo Kavčiča, izgubilo lepo priliko z Cancianijem. V 33’ je Loren-zutti zatajil pri prostem strelu proti Kavčiču. Rdeče modri so zato in dovrSeno. Težko je reči, kateremu zboru bi dali prednost. Lahko ugotavljamo samo to, da so vsi zbori homogeni, zliti, da imajo svež.3 glasova, da so into-načno čisti in da so občudovanja vredni, ko po tolikih letih suženjstva, faiizma in tiranstva kažejo tako veliko veselje in tako ljubezen do naSe slovenske pesmi. Za zaključek so vsi zbori zapeli pod vodstvom tov. Loredana ~ praviti konec, še posebno ^ se domneva, da je to mas'® ^ elementov, ki so v splošns® ^. kot nasprotniki offvobo naP Dne 26« t« m« ob 15 url se vrli v GodnJ” ' JAVNI PLES. kozarček dobreg* B