Ameriška Domovi ima

■	—HOIW1E


NO. 79
AMCRICAN IN SPIRIT K>R€!«N IN LANGUAG€ ONk?
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 22, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€6
ŠTEV. LXIII — VOL. LXm
Turki irganjajo Grke Novi grobovi
Tu
r č ija v “spremenjenem”
Louis Intihar
V sredo zvečer je nenadoma
Angleški zunanji minisler v Beogradu ni naše! Tita
BEOGRAD, SFRJ. — V začet-
položaju noče več prizna- umrl doma na 1056 E. 69 St. 75 ku tedna je 'bil tu na uradnem vati določil mirovne po- let stari Louis Intihar, rojen v 'obisku angleški zunanji mini-godbe V Lausanni.	| Štrukljevi vasi v fari Št. Vidjster M. Stewart. Z jugoslcvan
CLEVELAND, O. — Osvobodilni boji na Cipru, priznanje njegove neodvisnosti in sedanja Napetost na njem med grškim
nad Cerknico, od koder je prišel i pred 52 leti. Delal je pri Angeli ; Nail Co. do upokojitve pred 9 l leti. Tukaj zapušča ženo Alice, :roj. Zupančič, sina Victorja, hčer
a turskim ae om prebivalstva 1q Baudrs> torko Elsie
so postopno tako poslabšali od- 0berson. Blat Frank je umrl. Bil
•n°S® med fVeZJ!1Camf . Gr'1J° ie član Maccabees in'SDZ št. 7. Jn lurciio, da se ie zadnia odlo- _	.	,	, ,	.	..
Pogreb bo v soboto zjutraj iz ClIa iti preko določil 1. 1923 v ,	...	,
t	‘	.	.	, z.akrajskovega pogrebnega zavo-
^ausanni sklenjene mirovne po- .	...	°	,	,
, . / , ! aa. Cas ni se določen. Truplo bo godbe z Grčijo. Ta je določala i , .	,	...
J ,	. . 1 položeno na mrtvaški oaer no-
Ouodo pravoslavnemu patri-; i '•
Jarhu v Carigradu kot duhov- C0I ob sesan.
nornu primatu vse pravoslavne |	Katic Fabrey
cerkve in dovoljevala Grkom, ki | V torek je umrla na svojem
s° živeli dotlej v Turčiji, da o-| domu na 13901 McEllhatten Ave.
stancjo tam.	j 74 let stara Katie Fabrey, roj
V zadnjih letih je dober del1 Flaischman v Jugoslaviji, odko-
Crkov, ki niso turški državljani, j der je prišla sem pred 52 leti
2aPustil Turčijo. Lani so Turki ! žena Josepha, mati Katherine
°koli 9,000 grških državljanov! Carroll in petkrat stara mati.
Ugnali, sedaj pa hočejo storiti j Pogreb bo iz Želetovega pogreb.
'sto še s preostalimi 3,000 do j zavoda na E. 152 St. v soboto ob
^000. Vlada je na svoji seji v 9.15 dopoldne, v cerkev Marije
Ponedeljek sklenila tudi uvesti Magdalene na Vine St. ob dese-
obseken nadzor nad delovanjem carigrajskega patrijarha, iki je steer turški državljan, kot so turški državljani tudi njegovi
sodelavci.
Ravnotežje uničeno
Turška vlada se. je postavila stališče, da je vladalo med1 nJ° in Grčijo v pogledu sil v E-|eJskem morju ravnotežje, do-tor je bil Ciper v angleških ro-^an- Ko se sedaj ženejo ciprski ,.r'Ci in Grčija sama za priključitev Cipra k Grčiji, je to ravriio-G2le porušeno. S tem naj bi iz-pftil t ud i smisel za obstanek ^sanske mirovne pogodbe. Ta Zgodba tudi Grkom ni poseb-1)0 ljuba, spominja jih na težek 'cjasiki poraz, ki so ga doživeli ^ v prvi svetovni vojni premazih in ponižanih Turkov, ter V 2acadi njega umakniti iz dela ^ ale Azije in Vzhodne Traci j e ^^drinom, ki ju je morala pre-lca^£na Turčija odstopiti Grčiji
1920 z mirom v Sevresu.
■ je moralo okoli dva mili-
la Grkov zapustiti svoje do-^°Ve v Mali Aziji in Vzhodni j.raciji ter iskati zavetje v Grči-’ 0cl koder se niso nikdar več ^'li v svoje stoletja stare do-
tih, nato na Ali Souls pokopališče.
Bonn ni za zlato podlago
^ CNN, Zah. Nem. — Zahod-Nemčija ima sicer dogovor o ^'jateljstvu in zavezništvu s Qrancij0, toda ta hodi pod De ^aidlom svoja pota, ne da bi se gj. ^ern ozirala veliko na nem-c.e 2elje. Tako so se začeli Nem-2orn^a^eVa^ 23 zvez0 s Tari-
2a!/emCe posebno jezi francosko jj. ^aGan.ie skupnega nastopa bje .Za^oclnih sil v korist zedi-
■>.r nJa Nemčij ZVe2i. V sr
Ca]^° Se odločili proti De-UVecl0Vem Pfedlogu o ponovni r0j 01 2late podlage za medna-lisc*11	sistem. Tako sta-
s1,a zavzela kancler dr. L. j>°2iaird in W. Brandt, vodnik o-larrie1',e v zahodnonemškem par-
Vietnamu se bliža deževna doba
SAJGON, J. Viet, — Vietnamu se bliža poletna deževna doba, ki traja od maja do oktobra. Stalni nalivi spremenijo vso deželo v močvirje, ki onemogoči vsak večji in reden promet na suhem. Male barke so edino zanesljivo prevozno sredstvo. Na drugi strani je nebo pretežno pokrito s težkimi oblaki. Vse to bo seveda komunističnim gverilcem olajševalo partizansko vojskovanje. Zato že več tednov načrtno zasedajo tiste postojanke, od katerih bodo lahko hitro in učinkovito' napadali ameriške in sajgonske čete.
Ameriška vojaška taktika v Vietnamu bo stala pred novimi nalogami. Na spodnjem delu dežele bo imela opravka s splošno povodnijo, v srednjem in gornjem delu bodo pa hribi in gore pokriti z oblaki in meglo, ki se bo velikokrat zarila tudi v doline. Res je, da bo prišel radar do svoje polne veljave in da ima vojaška tehnika še druga sredstva proti temi in megli, toda
skim zunanjim ministrom Kočo Popovičem in ostalimi vodniki vlade je razpravljal o mednarodnem položaju, posebej še o vojni v Vietnamu.
Zunanja ministra sta prišla do soglasja, da bi mogla konferenca o Kambodži, ki jo je predložil njen predsednik princ Si-hanuk in za katero se je izjavila Sovjetska zveza, nuditi priložnost vsem v sedanjem vietnamskem sporu prizadetim državam tudi za razgovore o Vietnamu. Obe strani sta poudarjali nujnost naporov za mirno rešitev vietnamske krize.
Ko je bil Anglež na obisku v Beogradu, se je vodnik rdeče Jugoslavije Josip Broz Tito s svojo Jovanko in spremstvom grel na afriškem soncu v Alžiriji pri prijatelju Ben Belli. To dejstvo ne kaže samo žaljive domišljavosti jugoslovanskega komunističnega poglavarja, ampak še bolj izgubo nekdanje britanske veličine in moči v svetu.
Fidel Castro pripravlja prostovoljce za Vietnam
HAVANA., Kuba. — Tu se širijo vesti, da pripravlja vlada dejansko prostovoljce za Vietnam. Utegne biti to bataljon protiletalskih raket ali pa skupina pilotov za MIG letala.
Castro bi rad s svojimi prostovoljci dvignil svoj ugled kot revolucionarja, pa se znebil tudi oficirjev v svojih oboroženih silah, ki jim je začel “presedati mir”.
RDEČA KITAJSKA ODLOČENA
UNIČITI JUŽNI VIETNAM
Rdeča Kitajska je včeraj znova ostro obsodila predlog 17 nevtralcev za brezpogojne razgovore o končanju vojne v Vietnamu, zatrjevala, da je Južni Vietnam “po fašistih vladana kolonija, ki mora biti uničena”.
TOKIO, Jap. — V boju za osvojitev Južnega Vietnama so šli komunisti včeraj korak dalje, ko je rdeča Kitajska sedanjega komunističnega proglasila za cilj s vole uradne politike uničenje “fašistične
Večina kongresnikov in senatorjev proti popuščanju Kitajcem
WASHINGTON, D. C. — V Washington!! je “Odbor milijona”, ki so v njem včlanjeni najhujši nasprotniki vsakega sporazuma z rdečo Kitajsko, postavil kongresnikom in senatorjem štiri vprašanja glede kitajskih komunistov. 51 senatorjev in 270 kongresnikov je izjavilo, da so proti včlanjenju Kitajske v Združene narode, preti priznanju
režima v Peipingu, proti gospo- kolonije’’ v Južnem Vietnamu. Severni Vietnam je istočas-darskim stikom med Ameriko no objavil, da je “Narodno-osvobodilna fronta Južnega in Kitajsko in proti vsakemu{Vietnama’’ edina zakonita predstavnica južnovietnamske-
ga ljudstva. Komentator Tassa v Moskvi je označil predlog predsednika Johnsona za brezpogojne razgovore o vietnamski krizi za “kamuflažo za nadaljno izgradnjo ameriških agresivnih sil v Vietnamu”.
Vse tri komunistične sile, ki	—'	'■■	... —.........
so neposredno prizadete v vojni
v Vietnamu, so tako ’ vzporedno	.	v	»
nastopile proti Združenim drža- flOHOwllilllS ¥ StCVfllOh .am m njihovi politiki v Viet- CLEVELAND, O. — Dne 4. namu. Vse tri jo zavračajo in maja bodo morali volivci odloči-
j Iz Clevelanda in okolice
popuščanju v boju proti kitajski komunistični napadalnosti. ' Kar pade v oči, je veliko število senatorjev in kongresnikov, ki so za to stališče, čeprav je stališče v ostrem nasprotju z vsemi ameriškimi strujami, ki skušajo najti kompromisno politiko do kitajskih komunistov.
Loeherjsva mestna
vo-
Guv. Wallace tudi v kampanji za vpis livcev
MONTGOMERY, Ala. — Po vsej'deželi znani guv. G. Wallace je na tihem začel obsežno kampanjo za vpis — belih upravičencev v volivne imenike. Trdijo, da je v Alabami veliko večje število belcev, ki niso vpisani v volivne imenike, kot pa črncev. Mišljena so seveda absolutna, ne relativna števila!
Predsednik Johnson ho spravil pravkc do dela pred Kongres
WASHINGTON, D.C. — Glasom zakona Taft-Hartlev imajo države pooblastilo, da lahko s svojimi zakoni zavarujejo “Pravico do dela”, to se pravi, unije ne smejo zahtevati, da bodi vsak zaposlen delavec tudi član unije v tistih podjetjih, kjer dela unijsko delavstvo. Take zakone ima lepo število naših držav, so naravno trn v peti našega linijskega gibanja.
Zato so AFL-CTO i nije zahtevale od Johnsona že tekom vo-Tvnega boja, da naj spravi skozi Kongres zakon, ki jemlje državnim legislaturam pristojnost, da varujejo tiste delavce v unijskih podjetjih, ki se nočejo vpisati v unije. Johnson je takrat obljubil, da bo predložil K o n g r esu primeren zakonski predlog. Obljubo hoče držati. Se ta mesec namerava .poslati na T0-Kapitol posebno spomenico o tem predmetu.
Powellov odbor za prosvetne in delavske zadeve bo takoj začel z zasliševanji, ki jih bo vodil d e m o k r atski kongresnik Thompson. Boj za in proti bo pa hud, kajti podjetja bodo vpregla vse svoje zveze in lobiste v delo proti zakonu, z njimi
ostro napadajo, glavni cilj nji-.ti, ali naj mesto dobi pravico
hovih napadov je Johnsonov go-J do pobiranja mestne dohodnine, vor v Baitimorju 7. aprila. Naj-1 Debata o tem referendumu je ostrejši so Kitajci. Peipinški ra-;postala zelo živa in bo zmeraj dio je o objavi uvodnika “Ljud—bolj živahna. Da bodo bralci ve-skega dnevnika,” uradnega gia-. deli, kakšno breme bo taka dosha Kitajske komunistične par-ihodnina za njihove dohodke, tije, dejal, da “dokler obstoja tainavajamo nekaj številk, ki pa ni-takozvana neodvisna država, u-iso dokončne, temeljijo namreč stvar jena od Združenih držav, ne j na pričakovanju, da bo mestni more biti popolne združitve in; dohodninski davek, znašal $0.60 ne popolne neodvisnosti za viet-j na $100 zaslužka, kar pa še ni
namsko ljudstvo.” V pogledu J. Vietnama, oziroma njegove vlade v Sajgonu, za rdečo Kitajsko ni več nobenega vprašanja: treba jo je uničiti za vsako ceno in z vsemi sredstvi.
Zdi se, da se je Severnemu Vietnamu posrečilo vsaj delno doseči sodelovanje v skupnem boju proti “ameriškemu imperializmu” med Peipingom in Moskvo. Posebna delegacija Sev. Vietnama je bila pretekli teden na razgovorih v Moskvi, pa se domov grede ustavila v Peipin-
Izgredi zaradi povišanja voznine na avtobusih v Čilu
SANTIAGO, Čile. — V ponedeljek je prišlo do ostrih spopadov med policijo in mladimi demonstranti proti povišanju voznin na avtobusih. Demonstraci-
jasno, je le verjetnost, da bo
vsa ta sredstva še niso do dna'raba težke artilerije odpoveda-j bodo potegnili tudi številni ča-ije so organizirali in vodili levi-preskušena, kar je dokazala do- la na obeh straneh. Omejena bolsopisi, ki so odvisni od oglasovjčarji, ki ne marajo sedanje sedanja njihova raba v bojih samo na redke jasne dneve in!velikih podjetij. Zato zakon naj- krščansko-demokratske vlade proti Vietcongu. Kar je danes na še bolj redke svetle noči. j hrže ne bo hitro izglasovan. predsednika Freyja.
e pri Sovjetski a-	svoji politiki se zana-
0 v glavnem na Ameriko. Ta-
^'šja temperatura 45,
hladnejše.
Filipinska javnost se zmeraj bolj oddaljuje od Amerike
CLEVELAND, O. — Omenili Ameriko in Filipini. Najbolj se
smo že, kako komunizem na Filipinih dviga zopet svojo glavo in ogroža ne samo politično svobodo filipinske republike, ampak tudi ameriške interese na Filipinskem otočju. To pa ni ledina nevarnost, ki moramo paziti nanjo. Je še druga in morda še hujša: filipinska javnost se zmeraj bolj odmika od Amerike.
seveda razburjajo nad ameriško vojaško postojanko na otoku Mindanao.
Da postaja filipinska javnost zmeraj bolj nacijonalistična, dokazujejo neobičajni znaki. Začetkom tega stoletja se je na
ne filipinska nevtralnost, imamo i atomske bombe, ki jih druga dosti vzgledov ravno vzhodni Aziji.
jugo-'svetovna vojna še ni povsod poznala. Za nje je račun kratek:
Kako je moglo priti do tega? Filipinci niso nobena čista rasa. V njih se pretaka malajska
na eni strani daleč od Filipinov par sto milijonov Amerikancev, zato pa čisto blizu nad 100 mili-1 izvoz polžev iz ene države
pribito.
Na tej osnovi bo moral na primer plačati tisti, ki zasluži tedensko $50 davka 30 centov, pri čeku $75 bo davek znašal tedensko 45 centov, pri .čeku $100 60 centov, pri čeku $125 pa 75 centov.
Letna davčna obremenitev bo pa sledeča:	pri dohodku $1,000
$6, pri dohodku $2,000 $12, torej za vsak tisoč dolarjev dohodka $6 mestne dohodnine.
Od federalne dohodnine se ta načrt razlikuje po tem, da je zelo nizek v primeri s tem, • kar moramo plačevati v federalno blagajno. Na drugi strani je federalna dohodnina obešena na progresivno davčno lestvico, tega pa mestna dohodnina ne bo poznala. Po $6 za $1,000 letnega dohodka bo moral plačati vsakdo, z velikimi ali malimi dohodki.
Ponavljamo: Številke niso dokončne, so navedene samo za lažje razumevanje, o čem bo treba glasovati 4. maja.
Med Francijo in Švico je sedaj sezonska “polževa vojna”
PARIZ, Fr. — V zahodnih švicarskih kantonih je sedaj sezona za nabiranje polžev, ki so pa v Franciji bolj priljubljena jed kot v Švici. Zato se za kratek čas razvije vsako leto velik
i
Seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 K.S. K.J. ima nocoj ob osmih sejo v Slov. domu na Holmes Ave.
V	nedeljo, 25. aprila, ob 9.30 dopoldne bo važna seja Carniola Tent No. 1288 T. M. v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vse članstvo je prošeno, da se seje udeleži.
Lepa leta—
V	nedeljo, 25. aprila, bo dopolnil dolgoletni naročnik AD John Palčič iz West Parka 73 let. Čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Asesment—
Tajniki društev, ki zborujejo v SND na St. Clair Ave., bodo pobirali asesment v ponedeljek, 26. aprila.
Tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 K.S.K.J. bo pobirala asesment v petek, 23. aprila, od
6.	do 8. zvečer v šoli sv. Vida (v kleti).
Po ugodnih pogojih—
V	Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo veliko izbiro MAYTAG pralnikov po posebno ugodnih cenah. — Več v oglasu!
\ stari kraj—
Nocoj odpotuje na obisk v Evropo rojak John Mramor s 2403 E. 29 St. v Lorainu, O. Pied odhodom pozdravlja svoje prijatelje in znance. Srečno pot in zdrav povratek!
Zadušnica—
Jutri, v petek, ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sveta maša za pok. Josepha Luzarja ob
7.	obletnici smrti.
V	petek ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Edwarda Bizjaka v spomin pete obletnice njegove smrti.
Dopolnilo—
Pok. Mihael Kocjan, o katerega smrti smo poročali včeraj, je zapustil tudi mater Mary, roj. Petrovič, v Euclidu.
in kitajska kri, še najmanj je jenov Indonezijcev in 700 mili-1drugo, še večje količine polžev
španske. Zato so zgubili spošto- jonov Kitajcev. Zakaj naj bi se^pa navadni potniki-ljubitelji
primer boril filipinski general (vanje do bele rase že takrat, ko prepirali z rumeno raso, ako je j polžev pretihotapijo čez mejo. Aguinaldo proti Ameriki. Umrl!so Japonci zasedli njihovo deje šele sedaj v starosti 94 let, J želo. Sedaj je Amerika začela bil je že čisto pozabljen, sedaj |zgubljati tudi simpatije, recimo,
Znakov za tako odmikanje je:pa je preko noči postal narodni‘filipinskega delovnega človeka.
junak. Na ugledu pridobiva nek-!Filipinci so prosto razoračani
že sedaj dosti in se stalno množijo.
Kot v velikem številu držav, so tudi na Filipinih študentje dober političen barometer, ki pa ne kaže v našo korist. Dijaki pri-
danji “predsednik neodvisne filipinske republike” pod japon
nad Ameriko. So veliko pričakovali od nje, toda nekaj so do-
sko okupacijo, ki je bil še pred,čakali samo filipinski premožni kratkim ožigosan kot narodni [sloji ne pa delavci, polkmetje izdajalec in kvizling. Kakšen po- in ostali proletarijat. Amerika rejajo v Manili demonstracije litičen veter vleče na Filipinih,'ne sme preveč dati na to, da se in protestna zborovanja proti Ameriki, tarča za demonstracije je naravno ameriško poslaništvo. Dobijo zmeraj nov povod za take javne nastope. Sedaj na primer demonstrirajo in protestirajo proti ravnopravnosti a-meriških podjetij s filipinskimi, obenem pa zahtevajo tudi revi-
zijo vseh dosedanjih pogodb med tralnost. Kakšna pa lahko posta-
pove slučaj generala Romula, ki'je tam uveljavil naš jezik in naš je bil svoj čas sodelavec našega [način življenja. To ni Filipince vojskovodje McArthurja in po-'privezalo na našo deželo, kar je zneje filipinski poslanik v Wa-|naša diplomacija žal pogosto shingtonu. Mož je sedaj presed-; spregledala.
Starejši Filipinci imajo v dobrem spominu še vse vojne grozote. Bojijo se, da bi njihovo otočje utegnilo postati zopet bojišče in da bi tam padale tudi
lal od simpatij za Ameriko v nevtralnost in zagovarja čim tesnejše zveze z “Azijo”! Filipini se torej ogrevajo za nev-
bela tako daleč od njih?
Izvoz je postal letos tako ob-
Končno raste na Filipinih nov sežen, da primanjkuje polžev v rod, ki se ne spominja več zad- Švici, švicarske carinske obla-nje svetovne vojne tako močno sti so radi tega začele temeljito | kot njegovi očetje in matere. Za- kontrolirati prtljago obmejnih to ne vidi v Japoncih takih so-i potnikov, kar je seveda rodilo v vražnikov kot starejši Filipinci, obmojnom pasu toliko nejevolje, pač pa v japonski deželi, ki si da iščeta sedaj vladi v Bernu in je izredno hitro opomogla na Parizu kompromis, ki bi končal
noge v glavnem z lastnimi silami. Taki vzgledi vlečejo tem bolj, čim bolj peša spomin na preteklost.
Da vse to izrablja spretno komunistična agitacija, kdo bi mogel o tem dvomiti? Pri nas se pa šele sedaj slišijo prvi glasovi, ki opozarjajo na temne politične oblake nad Filipini. U-pajmo, da naša politika teh glasov ne bo preslišala.
‘polževsko vojno”.
— Vsako leto se vključi v naši deželi v delovno silo prvič okoli dva milijona ljudi.
COLUMBIA, S. C. — Guv. Donald S. Russell je včeraj objavil svoj odstop, da bo lahko imenovan danes za zveznega senatorja na mesto umrlega Olina D. Johnstona.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Sen. S. Young, demokrat iz Ohia, ki redno podpira vladna stališča v Senatu, se je včeraj zavzel za “začasno” ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama, da se da tako temu možnost za začetek razgovorov. Obrambni tajnik McNamara je po razgovoru s predsednikom Johnsonom objavil, da bodo Združene države povečale svojo pomoč Južnemu Vietnamu in mu omogočile povečanje njegovih oboroženih sil za 100,000 do 160.000 mož.
LA CROSSE, Wis. — Reka Mississippi je narasla za 17.7 čevljev, vendar so jezovi in nasipi vzdržali ter tod ni prišlo do večje škode, bolj na široko se je reka razlila dalje proti jugu v Iowi. Predsednik Johnson je od povodnji posebno prizadete predele proglasil u-radno za take in jim s tem odprl zvezno pomoč.
ALŽIR, Al. — V skupnem poročilu ob koncu obiska Tita v v Alžiriji sta ta in njegov gostitelj Ben Bella znova napadla Združ. države zaradi bombardiranja Sev. Vietnama in pozvala vojskujoče se strani k mirni rešitvi spora. Tito jc tekom svojega obiska ostro napadel tudi kitajske rdeče “reakcionarje”, ki se zavzemajo za zmago komunizma z vojnami.
L
Mmtsm
r- '^»a^sfegii:	^ -.iJs!
mm,
6117 St. Clair Ave. — HSnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
La Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2f Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
Slovenija moderne ceste, nova visoka poslopja, toda tam|šlo, ko bo KSKJ imela keglja-]se nam ni izpolnila in moramojno in sproti izvršuje svoje tisami tožijo, da je teh stavb premalo, da je stanovanjska sti-* ska vedno večja, namesto da bi se manjšala. Draginja je to-’ likšna, da si jo moremo komaj predstavljati. Tone Garden, ki je bil lani na obisku v Sloveniji, je zapisal nedavno v Prosveti, da bi kupil stanovanjsko hišo v dolarjih cenejše v Združenih državah kot v Sloveniji. Pri tem pa znaša povprečni zaslužek delavca v naši deželi okoli $100 na ted'en, v Sloveniji pa okoli $60 na mesec (po uradnem tečaju).
Jože Grdina je zapisal v svojem dopisu v AD pretekli teden “cente so približno take kot drugod”, ni pa nič dodal, da so v Sloveniji plače veliko nižje “kot drugod”, prav v tem je vzrok ljudske stiske, ki je med drugim butnila na dan v štrajku v Ravnah.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
M ilwauski zapiski
...x-... » -"x _.T . V . T -r' .7 T
No. 79 Thurs., April 22, 1965
V Ravnah so štrajkali
V	Sloveniji ne poznajo besede štrajk; to ne bi bilo v čast sistemu, ki venomer trdi, da je za delavce tam boljše poskrbljeno kot v takozvanih kapitalističnih državah. Toda do štrajkov pride kljub temu, tedaj časopisje poroča le o “prekinitvi dela”. To je namreč v Sloveniji uradna beseda za štrajk.
Tako prekinitev dela so imeli pretekli mesec v železarni Ravne na Koroškem. Proizvajalci (t. j. delavci) v mehanični delavnici in čistilnici so organizirali protestni štrajk ter zahtevali, naj jim odgovorni ljudje pojasnijo nekatere zadeve okrog nagrajevanja.
Pokazalo se je, da želijo biti proizvajalci obveščeni o vsteh zadevalh, ki se v podjetju dogajajo. Proizvajalcem ni bilo jasno, zakaj so ob izplačilu osebnih dohodkov dobili mnogo manj kot v prejšnjem mesecu. Poudarili so, da ni bila logična odločitev, da se dodatek za malico in draginj-ski dodatek v skupni višini nekaj nad 5,500 dinarjev izplačujeta v polnem znesku samo v primeru, če dosežeta obrat in posameznik 110% realizacijo. Prav tako ob zadnjem iz plačilu zaposleni niso dobili dodatka za stalnost, ki naj bi ga odslej plačevali mesečno, ne pa na tri mesece.
Poseben problem v ravenski železarni so tudi odnosi med umskimi in fizičnimi delavci. Že dalj časa so urejali nagrajevanje v železarni ločeno za umske delavce in posebej za fizične delavce. Po oceni tovarniškega sindikalnega odbora takšno obravnavanje nagrajevanja ni bilo pravilno in je povzročalo trenja.
V	razpravi so poudarili, da so organizatorji proizvodnje odgovorni ne samo za proizvodnjo, temveč tudi za dobre odnose v svoji enoti in za tovarištvo, ki ga je treba krepiti na vsakem mestu. V nekaterih obratih se vodilni ljudje še vedno premalo dogovarjajo z ljudmi ter si ne prizadeva jo, da bi pred sprejemom pomembnih odločitev slišali tudi mnenja neposrednih proizvajalcev. Proizvajalci bi vsekakor razumeli potrebo po sprejetju tega ali onega sklepa, kolikor bi jih informirali o nekaterih zadevah.
Poseben problem je v čistilnici. V tem obratu z zelo težkimi delovnimi pogoji je zdravstvena komisija ugotovila, da bo moralo 16 sodelavcev zaradi silikoze (okamenitve pljuč) zapustiti delovno mesto in se zaposliti na kakem drugem mestu v železarni. Pr izplačilu osebnih dohodkov delovnih pogojev v tem obratu niso dovolj upoštevali, čeprav so proizvajalci na nje opozarjali. Sedaj vgrajujejo odpraše-valne naprave. Delavce bi morali v tem obratu tudi osebno zaščititi. Domači filtri za maske ne ustrezajo popolnoma Zato bi bilo prav, če bi zagotovili devize za nakup uvoženih filtrov. To bi bila zelo koristna investicija za ljudi. Značilno je, da so sedaj takoj privolili, da bodo delavcem v čistilnici povečali postavke na račun delovnih pogojev. To pa bi lahko storili tudi prej in si prihranili vrsto težav in problemov.
*
To poročilo je prinesel 15. aprila 1965 v Gorici izhaja joči slovenski tednik “Katoliški glas”. Zanimivo in poučno je za vsakega, ki ima le malo volje in sposobnosti razmere v današnji Sloveniji presojati stvarno in brez predsodkov na katerokoli stran. Že samo dejstvo, da je do “prekinitve dela” prišlo, je dokaz, da je moralo biti stanje delavstva v obeh oddelkih ravenske železarne res težko. Pod komunistično vlado se ljudje neradi javno pritožujejo, še bolj nevarno pa se je očitno upirati. Da so se delavci za tak korak odločili, so morali oni res že v skrajni stiski in skrajno razkačeni.
Iz poročila o štrajku je razvidno, da delavci kljub temu, da preko “delavskih svetov sami upravljajo podjetja”, niso vedeli, kaj se v podjetju dogaja in ne zakaj so jim bile kar naenkrat plače znižane. Vse to je bilo storjeno na ukaz iz Beograda v sklopu ukrepov za reševanje dinarja, ki je samo v mesecu februarju po uradnem poročilu izgubil na vrednosti okoli eno petino.
Delavci v Ravnah so hudi tudi zaradi odnosa vodilnega osobja v železarni, ki gleda na nje in njihove potrebe zviška in brez posebnega zanimanja. Vodilno osobje kaže preveč očitno svoj “višji položaj” v podjetju, ki je “last ljudstva” in “upravljano od proizvajalcev”! Delavstvo v “deželi socijalizma” se čuti zapostavljano od birokratov in partijskih zastopnikov.
Ce komunistični režim postopa tako že z delavci, ki jih smatra do neke mere za steber režima, kako postopa šele z ostalimi plastmi naroda! O njihovem položaju smo pisali že velikokrat, tokrat naj opozorimo le na nekatera dejstva, ki jih oni. ki odhajajo na obisk v Slovenijo in Jugoslavijo ne vidijo, ker se jih osebno največkrat ne tičejo. Eden od takih obiskovalcev je pretekli teden zaoisal, da Jugoslavija “le napreduje” in da so cene res visoke,' toda ne višje od teh v drugih državah.
Ni dvoma, da tudi v Ljubljani grade, da dobiva tudi
MILWAUKEE, Wis. — Preživeli smo veliko moč. Daši so napovedovali slabo vreme, nam je dobrotno nebo naklonilo lepo vreme. Posebno ženske so bile zadovoljne. Lahko so pokazale nove klobuke. Nekatere so prišle s prav originalnimi klobuki. Veste, da je moralo biti nekaj posebnega, če sem videl klobuk, obraza pa skoraj ne. Vem, da jim dobri Bog ni zameril rte male gizdavosti. Taka je pač navada za Veliko noč.
*
Cerkev pri Sv. Janezu je bila pri vseh sv. mašah dobro zasedena. Slišal sem, da je župnik rekel, da bi bilo lepo, če bi bilo tako vsako nedeljo. Potem se nam ne bi bilo treba bati, da je konec slovenskega življenja in udejstvovanja. Pri sedmi sv. ma-
marsikdo odloči, da pogleda, kako je v parku. Ljudje gredo radi ven ob lepem vremenu. In Triglavani so veseli, da imajo prostor, kamor se lahko podajo in preživijo nekaj uric v prijetnem kramljanju. Če se pa podajo tja v delavnik, pa pridno delajo, ker vedno kaj park potrebuje popravila. Kakor hitro bo bolj toplo-, bodo tam imeli tudi svoje mesečne sestanke.
*
Slovensko društvo Triglav bo imelo svoj mesečni sestanek na Belo nedeljo zvečer ob šestih. Sestali se bodo v dvorani pri Sv. Janezu. Imajo na programu nekaj stvari, ki jih mora članstvo odobriti. Med drugimi je tudi vprašanje kapelice, ki jo nameravajo zgraditi v parku. Torej sestanek je važen in so
ši, ki je bila slovesna, je pevski člani naprošeni, da pridejo pol-zbor zopet pokazal svojo' dovr- T^tevilno. šenost. Človek bi kar poslušal.
Petje že samo po sebi človeka povzdigne. Tako petje pa gotovo še bolj in zares napravi praznik za praznik. Vsa čast pevskemu zboru in pevovodju in organistu Ernestu Majheniču. Vedno se potrudi, da nam poda nekaj novega in veličastnega.
*
Te dni smo bili veseli novice, da je gospod doktor Jože Gole zapustil bolnišnico. Na vsak način je hotel veliko noč obhajati pri cerkvi sv. "Jhneza, kjer veliko pomaga. Na veliki četrtek mu je zdravnik izdal potrdilo, da lahko zapusti bolnišnico. Že samo to mu je dalo toliko poguma, da se je počutil takoj veliko boljšega. Sicer je še pod zdravniškim nadzorstvom, vendar pa na najboljši poti k. o-zdravljenju.
•
V cerkvenem bogoslužju so v zadnjem času nastale velike spremembe. Posebno so to čutili tisti, ki pridejo v cerkev dvakrat na leto in sicer na Božič in Veliko noč. Takim se zdi da niso več v pravi cerkvi. Le na eni stvari so se vsi zedinili. Vsi so rekli, le procesija na velikonočno soboto je ostala taka, kakor je bila. Slišali so staro alelujo in starodavno pesem, a vendar za vsalko Veliko noč tako novo: Zveličar gre iz groba. Stari ljudje so rekli, če tega ne bi bilo, bi mislili, da ni več velike noči. Pri Sv. Janezu so namreč to staro navado še ohranili. Težko je opustiti to, kar je srcu tako milo.
*
Slovenska šola pri Sv. Janezu pripravlja materinsko proslavo. Že dalj časa opazujem, kako se mladina zbira k vajam. Dolgo časa mi je vzelo, da sem zvedel, kaj imajo v mislih. Pravijo, da pripravljajo “Pepelko”. To vzame precej časa in znanja. Vendar pravijo, da imajo korajžo in da hočejo pokazati, da zmorejo postaviti na oder tudi take stvari. Prav. Korajžo smo vedno občudovali. Prireditev bo 2. maja ob pol štirih popoldne v dvorani Sv. Janeza. Znanci, prijatelji in vsi Slovenci, ki jim je slovenska stvar še mar, so dobrodošli in vem, da bodo mladini dali veliko opore s tem, (ko bodo prišli gledat njen nastop.
Na Belo nedeljo bomo verjetno malo jamrali. Vsi bomo nekoliko zaspani. Prihodnjo nedeljo namreč pomaknemo pri nas ure naprej za eno uro. Posledica tega bo, da se vse delo in druga opravila, kakor tudi ne+ deljska služba božja premaknejo in se ravnajo po. novem času. Tako je pač življenje. Pa bo tudi to minilo.
Slovenska Ženska Zveza je pri nas v Milwaukee precej močna in kar je glavno zelo delavna. Vedno, imajo kaj na programu, da obdržijo članstvo skupaj. Prihodnjo nedeljo, dne 25. aprila, popoldne ima Podr. št. 12 SŽZ zabaven popoldan. Na programu bo igranje kart. Društvo tako skuša dobiti nekaj dohodkov za svojo blagajno. Vedno je treba ‘kaj kupiti in je težko, če je blagajna prazna. Članice, kakor tudi prijatelji in znanci bodo z veseljem pozdravili to priložnost in prišli skupaj ter pomagali svoji stvari k napredku.
ške tekme tukaj v Milwaukee v v upanju živeti do prihodnje zi-dneh 1. in 2. maja. Treba bo me, ne da bi vedeli, da je naša napeti vse sile, da bo kaj na- skakalnica izvrstno napravljena, stalo.	Ker ni bilo dovolj snega na
Slovenski pristavi, smo se šli smučat v druge kraje. Tako smo šli trikrat v Boston Mills, enkrat v Alpine Valley in dvakrat v New York: Kissing Bridge in Grosstall Mountain.
Vsako soboto ali nedeljo nismo imeli prilike za smučanje ali drsanje, zato smo organizirali kegljaški odsek, katerega je sestavljalo šest grup, in napravili medgrupno tekmovanje.
“Vešer pd
v Oliieagi
Chicago, 111. — Ponovno vabimo vso slovensko skupnost v Chicagu in okolici, da se udeležijo našega pomladanskega zabavnega večera s plesom v soboto, 24. aprila, ob 8.30 v veliki
dvorani sv. Štefana. Prireditvi smo dali naslov ‘“Večer pod li-1 Da niso bili sobotni večeri pre-
po”. Spomnili smo se starih časov na nekdanjem Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, ko so se naši predniki ob nedeljah popoldne zbirali pod lipo sredi vasi. Starejši so modrovali, mladina se je zabavala. Kaj ne bi mi njihovi potomci to ponovili sredi Amerike? Lipa je nekdaj vabila in družila slovenske ljudi, lipa naj druži Slovence še to soboto v Chicagu.
SAVANI — slovenski akademiki hočemo podpreti akademike slovenske Koroške. Mi bomo dvignili slovenski prapor na a-meriški celini, oni ga bodo pa v Avstriji. Sedaj rabijo denar za svoj dom na Dunaju in mi jim hočemo pomagati. Večji del čistega dobička “Večera pod lipo” jim bomo poslali. Pridite in podprite nas! S svojim prihodom boste tudi vi podprli idealne mlade slovenske ljudi na Koroškem, ki hočejo še slovensko govoriti in tudi ostati Slovenci.
Večer bo lep in zabaven! SAVANI vas še nismo nikoli razočarali s postrežbo in ne z godbo! V soboto, dne 24. aprila, v veliki dvorani na svidenje v velikem številu!
SAVANI
Triglav mM m taeart
Cleveland, O. — Pevci in pevke zbora Triglav vljudno vabijo rojake in rojakinje v nedeljo, 2. maja, popoldne ob pol štirih v dvorano SačTišenheima na 7001 Denison Avenue na svoj letni koncert. Dvorana je blizu W. 73 St. in Ridge Rd., tam je tudi dovolj prostora za parka-nje.
Triglav obstaja 18 let. Vaje ima redno v Slov. narodnem domu na Denison, ’ za koncerte pa je tamkajšnja dvorana premajhna, zato redno nastopa v Sach-senheimu, ki je v neposredni bližini Slov. nar. doma na drugi strani ceste. Zbor se trudi v slogi za lepo slovensko pesem in njeno ohranitev, zato bo posebno vesel, če ga bo sloven
več dolgočasni, smo se zbrali in šli kegljat. Najboljši uspeh je dosegla grupa: Alojz Pugelj, Janez Kamin, Barbara Cerar in Marcello Lumpert. Najboljša od žensk je bila Marija Mertiik in cd moških Alojz Pugelj. Podaritev pokala najboljši grupi in ostalim bo 1. maja ob osmih zvečer v Baragovem domu. Ob tej priliki bo tudi športni klub priredil veseli večer za vse člane in tiste, ki še mislijo pristopiti v to našo veselo društvo.
Ker v našem društvu imamo člane, ki se še zanimajo za druge vrste športa poleg smučanja, nas je primoralo, da smo dali temu društvu ime “Slovenski športni klub”. Na ta način bomo v zimslkem času smučali, v poletnem času pa igrali odbojko in ostale vrste športa, kateri so primerni za ta lepi in romantični del leta.
Prišla je pomlad in narava se bo kmalu oblekla v bujno zelenje. Ali ni lepo, da se človek razpresti in uživa naravo po svojem okusu? Zato bomo preskrbeli za one, kateri radi hodijo po stezicah. Imamo namen, da se peš napotimo na Slovensko pristavo. Vsakdo, ki se želi tega izleta udeležiti, naj se temeljito pripravi, da ga ne bo treba nositi. Točno o tem izletu vam bodo še javili kake tri tedne pred izletom. Ta izlet na Slovensko pristavo je koristen za ves vaš organizem, posebno za one, kateri se bojijo iti že pet korakov peš. Zato upam, da se nas bo dosti zbralo za ta sprehod.
Kot sem že omenil, da bomo igrali odbojko v poletnem času, moram tudi napisati, da so naši
slovenski odbojkaši zavzeli tret- pomena za slovensko stvar. Tu
nančne obveznosti. To kljub temu, da daje društvom in organizacijam za njih kulturno in narodno udejstvovanje prostore po zelo, zelo nizki odškodnini, vpoštevajoč pri tem dejstvo, da društva sama in njih člani to svoje delo za narodno slovensko stvar tudi delajo zastonj. Zgodi pa se dostikrat, da še te male prispevke ne zmorejo in takrat so Baragovi prostori dani tudi brezplačno.
Uprava Baragovega doma dokazuje s takim postopkom, da se v polni meri zaveda, da bi Baragov dom ne bil to, kar mora biti, če ne bi postopek bil tak, da vsestransko podpira narodno in kulturno delo clevelandskih Slovencev. Nerazumljivo pa mi je, da se najdejo ljudje, ki tega dela ne znajo ceniti in to celo taki, katerim Baragov dom nudi svoje prostore za njihovo kulturno udejstvovanje že skoro celo desetletje.
Te drobtine sem nabral na občnem zboru iz poročil. Zvese-lilo me je, da je Baragov dom tudi zadnje čase zelo zaseden: ob nedeljah kar po pet sestankov pevskih vaj ali sej, saj skoro ne vem, kako je to mogoče pri teh prostorih. Dokler bo tako, slovenskega življenja v Cie-velandu še ne bo tako hitro konec.
Zdi se mi, da je Baragov dom nekak barometer življenja in delovanja slovenskih novonase-Ijencev v Clevelandu. Na občnem zboru so bila podana poročila za eno leto. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko stotin pevskih, igralskih, telovadnih, plesnih in muzikalnih vaj in koliko sestankov itd. je bilo v Baragovem domu, kar ta ustanova obstoji-To je kulturni zaklad, ki mu je težko najti primero.
Razbral sem iz poročil, da se zadnji čas v Domu zbirajo predvsem sledeča društva: Korotan, Slavček, Kres, akademsko društvo “SAVA”, Protikomunistični borci, Zveza protikomunističnih borcev, Odbor za katoliške dneve, Društvo presv. Srca Jezusovega KSKJ in še katera, pa sem zgrešil imena.
Prav dajem tajniku, ki je v svojem poročilu omenjal: “Baragov dom je navidez zelo skromna ustanova, a velikega
jo mesto v Power Valley Ball League, katero je sponzoriral Board of Education Clevelanda. Tekmovanje je potekalo meseca februarja, marca in začetkom a-prila. Lahko rečemo, da je naša odbojkaška grupa sestavljena iz samih požrtvovalnih fantov. Saj Piav|so oni eni od najboljših v Cle-i velandu.
Kakor izgleda zimski šport in špert, ki se vrši po dvoranah, bo kmalu zaključil svoje delo. Naši fantje so končali v odbojki na četrtem mestu. To se pravi, nekako v sredi. Zelo so se trudili.
Pa je vedno tako, da je vedno nekdo drugi boljši. Vendar jim moramo čestitati k dobri volji.
Ker to tudi nekaj velja. Sedaj so organizirali baseball. Prijavilo se je kar 16 fantov. Vsakdo se sprašuje, le kje so jih dobili. Pa je že tako, Če' hočeš nekaj, dobiš. Možje, ki igrajo dartball, se niso odrezali preveč dobro. V prvem delu leta sc igrali odlično in tako so prišli v prvi razred. Tu so pa odpovedali. Zasi-gurali so si zadnje mesto. Ker ni bilo tistega pravega duha. Prijela se jih je nekaka malodušnost in kar niso mogli naprej. So poskušali, a ni šlo. Pa drugič. Saj ni še vsega konec.
Pri keglanju so se
sli. Tisti, ki igrajo za KSKJ, so j prilik se zelo dobro odrezali. Od šestih moštev je moštvo, v katerem so kegljali John Gradišnik, Joe Matzelle, in Mary Kiel odnesel prvenstvo. Čestitamo. To ni kar tako. Trebalo je vreči kroglo zelo velikekrat in podreti zelo
ska javnost podprla z velikim obiskom njegovega koncerta.
Nastopimo le enkrat na leto, mi"0b‘vsaki priliki. ker Te na Ta
Tako, dragi športniki in prijatelji, pridite in sodelujte z na-
pridite nas torej obiskat m po-način se bo razvijal šport med slusat domače, slovensko petje!; slovenskimi športniki v Cleve_ Večkrat se oglasim v sloven-: jancju skih časopisih s svojimi poroči
li in dopisi o zboru in njegovem delu. Hvala jim, ki jih priobčujejo. Hvala tudi slovenski radio oddaji na WXEN, (ki nam gre tudi vedno na roko.
Na nedeljskem sporedu je poleg izbora pesmi tudi kratek prizor “Čeber” za smeh in dobro voljo.
Na svidenje v nedeljo, 2. maja, popoldne ob 3.30 v Sachsen-heimu na koncertu Triglava.
Anna Jesenko
------o-------
Slovesisk! špiriiili ¥ Ofsvalauisg psrasajs
M. Lumpert
F® ©isčiieiiš ihm Baragovega imia
Cleveland, O. — Dne 3. aprila letos se je vršil občni zbor Baragovega doma. Čakal sem, da bom bral kako poročilo, ker o drugih takih zborovanjih se kaj zapiše. Prepričan sem, da je v škodo ustanovi molk o delu Baragovega doma. Odločil sem se, da jaz nekaj povem, kar me je najbolj zanimalo.
Občni zbor je pokazal, da Baragov dom tako v kulturnem, kakor tudi v narodnem oziru
se opravlja delavniško delo, d?-se praznovanje in uspehi morejo prikazati pri mnogih prilikah izven teh prostorov. Če bi tega Doma ne bilo, bi kaj hitro- ugotovili, kako bi nam kaj takega manjkalo, ker pa imamo, Pa morda včasih cenimo premalo-
Udeleženec
veliko kegljev, da so prišli na Slovensko društvo Triglav bo'prvo mesto. Konkurenca je veli-kmalu začelo svoje delovanje odjka in tudi kegljači niso vsi sla-zunaj v parku. Jih že vleče. Ka- jbi. Tako je zmaga še toliko bolj kor hitro posije sonce, se že i sladka. Bomo videli, kako- bo
Cleveland, O. — V zadnjem (vrši svoje veliko poslanstvo. Ne boljše obne-j zimskem času smo imeli dosti j bom se spuščal v vprašanja po-prilik, da smo razgibali ; svoje stavk v bilanci. V kolikor je to kosti. V športu nismo nič zane-J potrebno, naj store drugi. Za marjali, saj smo izkoristili vsa-|mene je razumljivo, da se Ba-ko priliko za smučanje in kadar ragcv dom ves čas obstoja bori ni bilo snega, smo se šli drsat na | s finančnimi težavami, saj je bil led. Res je, moram reči, da ta j kupljen brez vsakega finančne-zima je bila zelo živahna za nas j ga ozadja in prav talko preure-mlade ljudi.	|jen. Tudi ostali slovenski narod-
laš! zasfofinii hmn BlsvsfastsSa
Louis Balant,
1808 East 32nd St., Lorain, Ohio
Jos. L. Bahorich,
5314 Duncan St., Pittsburgh 1, Pa.
John Jerich,
6519 W. 34 St., Berwyn, 111.
Joseph J. Peshel,
439 Camp St., E.,
Ely, Minn.
Mrs. F. R. Siaut,
830 So. 5th St., Milwaukee, Wis.
Mrs. Antonia Densa,
1934 W. Cermak Rd, Chicago, 111., 60608

Celo zimo smo imeli veliko i ni domovi v Clevelandu so po-željo, da bi na Slovenski prista-1trebovali skoro štiri desetletja, vi zapadlo toliko snega, da bi'da so prišli sami k sebi. Važno vsaj lahko preizkusili našo smu-'je v glavnem to, da Baragov carsko skakalnico. Toda ta želja dom ves čas svojega obstoja red-
Konjska krma v kockah
Angleška tovarna, ki proizvaja hrano za pse in mačke, je P0' nudila na trgu nekakšne ikocl-e' ki vsebujejo v koncentrirani °' bliki vse, kar sicer dobijo kohh v krmi. Novost so preizkusih konjušnicah, iki skrbijo za živa hen vrvež na britanskih dirkal) ščih. Kocke, ki začasno I1*16 prevozom ipd.) povsem nadom6 stijo krmo (seno, oves), so bajfi dirkalnim (konjem zelo všeč.

UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
grad, če je tudi zlat. Boga zahvali, da je vse končano.”
‘ Vse, vse . . .” vzdihnilo je dekle.
“Tudi meni je bilo žal.. . Vrniti ga — ni mogoče. Ne bodi žalostna!” In zopet je hotel vstati ... “Torej z Bogom,” je rekel in hotel oditi.
“Pustiš to meni?” rekla je in pokazala nož.
“če hočeš . . .” rekel je zminil z ramami.
“Ali misliš, da ga bom še rabila?”
“Zakaj?” vprašal je začuden.
“To bo vsaj spomin na očeta, kaj ne?”
‘ Hm, kakor hočeš . .. čas izpreminja vse!”
“Slepar,” zavpilo je dekle, oči so ji zablestele in planila je proti njemu z nožem.
Zgrabil je z eno roko nož, z drugo pa jo pahnil od sebe in zbežal iz sobe. Pri vratih je podrl teto Polono, ki je pred vrati slišala cel pogovor, ter hotela, ravno planiti v hišo.
“Jezus, Marija,” zavpila je in se prijela z obema rokama za glavo.
Marinka je stala sredi hiše, plakala na ves glas in vila roki . . .
Zunaj je zapeketal konj in glasen smeh se je razlegal v noč . . .
“Kaj si vendar imela ž njim?” vprašala je teta Polona.
“Nič,” odgovorila je Marinka in sedla k peči zakrila si je obraz z predpasnikom in jokala na ves glas.
“Beg nas reši, kakšni so,” tarnala je teta Polona. “Pa Pekaj sta vendar imela.”
“Seveda; včasi je hodil sem, bil je dober, zdaj so ga Pa izpridili.”
‘Le kaj govoriš s takimi!”
Obe sta jokali; teta Polona še od strahu, Marinka pa kdo-ve zakaj.
črez nekaj časa so planili v hišo oboroženi mladi uporniki; prvi je priletel Marko z ostnikom v roki, za njim pa drugi z različnih orožjem.
“Kje je?” zavpil je Marko ves jezen.
Obe ženski sta prestrašeni Planili s klopi.
“Kdo?”
“Grajski.”
Marku so se svetile oči od jeze in stopil je pred Marinko.
“Si vse izdala?” vprašal je, držeč ostnik še zmiraj trdo, kot je bil ž njim priletel v hišo. Dekle ga je pogledalo čudno . . . Zmagoval jo je jok.
“Marko, maščuj me ti, mehe in očeta!”
Vsi so obstali.. .
“Maščuj me,” vpila je in Pokleknila na tla, naslonila glavo na mizo in zopet zapla kala pretresljivo .. .
Marko se je v trenutku sPomnil vsega; preteklih lepih
Kosygin prsti Hrilšševil Radi bi prevrtali ledeno
skorjo na obeh tečajih
WASHINGTON, D.C. — Na zborovanju Ameriške geofizič-ne unije so zastopniki naše ar-
še v gospodarski politiki
dhi, njene nezvestobe, njene hesreče, razumel je vse in zas-Vhilila se mu je.
“Ali vse ve?” vprašal je
Mirnejše.”
“Nič. Jaz nisem izdajavka. hotela sem rešiti upornike, rokla je in sedla na klop.
‘In kje je on?”
“Odšel je,” je odgovorila teta Polona.
“Fantje, na konje,” zakri ^al je Marko in vsi so planili °b enem iz hiše Ostali sta sami in obe jokali. “Kaj boš jokala,” začela z jokom tolažiti teta Po-loha, “Saj ti ni nič naredil.” ‘Nič; hudo mi je . . .” “Seveda . . . Pa kaj češ takimi; saj si nevesta . ..” ‘Fahnil me je od sebe . . zaplakala je zopet Marinka.
Po sneženem belem polju je jezdil Vitko v lahkem ko-in raku in se posmehoval. . . Na nebu so svetile zvezde, kot v vsaki mrzli zimski noči; sneg je hrustal pod konjskimi kopiti in jezdec se je zagrinjal v svojo haljo, ker je bila prava zimska noč.
“Ha, ha,” zasmejal se je, ko se je ozrl nazaj, kjer je v daljavi še videl par brlečih lučič v vasi; “jaz vam pokažem, uporniška kri. Zadosti dolgo sem potrpel, dan maščevanja je tu. Ti si jih branila do zdaj, zdaj pa sem prost in čutili boste mojo pest.”
In jezdil je počasi naprej, zakaj poti ni bilo in konju so se vdirale stopinje globoko. Zdajpazdaj je pogledal po beli, svetli okolici; tiho je spala že pokrajina in le v dalji so se oglašali psi. Jezno je stiskal v rokah samokres in pomišljeval, kako si pridobi celo čušperčanovo posestvo, in kako kaznuje nje in vse, vse . . . Naenkrat so se daleč zadaj začuli glasovi.
“Tu ni šel,” vpil je nekdo. “Saj so stopinje,” odgovarjal je drugi.
In začul se je glasen “Naprej”. čulo se je rezgetanje konj in hrustanje snega in čudni, nerazločni glasovi . . .
“Ha, za menoj,” pomislil je Vitko in pripravil samokres. “Pridite bliže, postrelim vas kot pse,” govoril je polglasno.
‘'Halo!” zavpil je nekdo in bliže in bliže je prihajalo rezgetanje konj, hrustanje snega in nerazločni glasovi.
Vitko se je ozrl. — Po polju so drvili fantje-uporniki na konjih. Razločno se je videla njih vrsta in pred njimi je jezdil Marko z nabito puško.
“Danes še ne,” rekel je Vitko, in izpodbodel konja;
naš čas šele pride; čakajte, paglavci!” Za njim je počil strel. Konj se je spustil v dir.
Zadaj se je začulo vpitje. Fantje so priganjali konje in biči so žvižgali po gostem nočnem zraku.
Vitko se je obrnil in zavpil: Kmalu se vidimo,” potem pa se je sklonil konju na vrat in konj je šel kot veter; zavil je v stran in izginil v noč.
Za njim sta počili dve puški.
‘Kmalu, kmalu,” so vpili fantje in podili z vsemi močmi za njim. A njihovi konji so kmalu zaostali za urnim grajskim dirjačem in kmalu so ga izgubili iz vida.
‘Vrnimo se,” je rekel Marko; “uren je kot sam vrag, ne ujameš ga nikdar. Za zdaj je srečno unesel pete, drugič jih ne bo.”
‘Ne bo, ne bo,” potrdili so vsi.
Obrnili so konje in počasi jahali po polju proti domu, in kmalu se je razlegala daleč v noč uporniška pesem: . . . Prej so vam delale cele vasi, bili gospodje ste, zdaj smo pa mi.
(Dalje prihodnjič.) ------o------
MOSKVA, Rus. — V Moskvi pripravlja režim ravno sedaj novi predlog o prihodnji petletki (1966-1970). Kosygin je v svojem govoru pred državno plansko komisijo potrdil, da v njem ne bo nekaterih idej tovariša Hruščeva. Hruščev je bil na primer proti povišanju plač; trdil je, da režim tako ali tako daje potrošnikom celo vrsto blaga in veliko uslug pod ceno, zato jim ne more dajati še visoke prejemke. Zato so pod Hruščevim obvisele minimalne plače na višini $45-50 na mesec, mesečno povprečje pa na približno $100.
Novo kolektivno vodstvo hoče sedaj prejemke delovnih ljudi zvišati. Kosygin hoče postaviti na trg tudi več avtomobilov (so povprečno trikrat dražji od a-meriških). Hruščev je bil proti temu, ker je trdil, da je državnih avtomobilov toliko na razpolago, da se lahko pokrije vsaka potreba po avtomobilskih vožnjah. Kosygin je dalje prepustil članom kolhozov več zemlje okoli hiš za zasebno rabo. To se že čuti na “kmetskih trgih” po mestih, kjer je sedaj veliko več pridelkov naprodaj kot jih je bilo na primer lansko pomlad.
Vse te spremembe v gospodarski politiki so naravno morali o-dobriti tudi generali in admirali, drugače ne bi bil mogel Kosygin govoriti o njih.
made in Astrofizičnega observatorija poročali o delih na severnem in južnem tečaju, ki Skušajo prevrtati ledeno skorjo. Dela na severnem tečaju (Greenland) kar dobro napredujejo. Vrtalni stroji so dosegli že globino 1,800 čevljev.
Upajo, da bodo prihodnje leto že 5,000 čevljev globoko in da bodo v tej globini prišli do skalnate skorje. Podobno vrtanje bo naša armada organizirala na južnem tečaju prav blizu znane Bvrdove vremenske .postaje. Računi so pa že sedaj pokazali, da bodo morali vrtati 8,000 čevljev globoko, da prebijejo ledeno skorjo. Dela bodo trajala par let.
Nekdaj del Mehike
AUSTIN, Tex. — Država Texas je bila nekdaj del mehiške države Coahuila. Ko se je od te odcepila, je bila najprej netM “I kajpak, da te je; takijvisna republika, nato pa je bila vedno tako delajo, grad je sprejeta v Unijo.
Hiss! so morali gtiašafi ŠOfajcem za odprtje poti
LONDON, Vel. Brit. — Ko je bil Kosygin v Hanoju v letošnjem februarju, je obljubil Severnemu Vietnamu rusko vojaško pomoč. Prav v času njegovega obiska so ameriške letalske sile prvič napadle vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Vse je torej pričakovalo, da bo rusko orožje šlo po najkrajši poti v
Go’vcxriai Vi c "tl m lin
Najkrajša pot vodi preko rdeče Kitajske. Ta ni dovolila ruskim letalom preleta na poti v Severni Vietnam, prav tako je zadržala ruske pošiljke tja potom železnice. Rusi so poslali v Severni Vietnam zato del pomo-v orožju in drugih vojaških potrebščinah ,po morju; večji del iz Jdese v Črnem morju, čeprav iz Vladivostoka pot krajša. Juma pot se jim je verjetno zdtla varnejša.
tfoskva je iskala istočasno tudi odprtje poti v Severni Viet-nan preko Kitajske. Ta je pri-stda na to šele, ko so Rusi Ki-taj:em obljubili najmanj 10 ra-kenih oporišč z vso opremo za bo proti letalom. Ta oporišča 300 Kitajci postavili na svojih meah proti jugu in jugovzhodu od koder računajo na morebiti ameriški letalski napad.
-------o--------
V Iraku bodo vodili zo-pe državljansko vojno
lAGDAD, Irak — Iraška vo-jaša diktatura z generalom A-reim na čelu hoče letos — že trejič v petih letih — z orožjem priliti Kurde, naj se podredijo ceiralni iraški vladi. Priprave za^ojne operacije so v polnem teli, akoravno jih odločno od-sviuje nenavadna trojka, kot so Amerika, Rusija in Egipt.
aser je ponovno svaril svoje} prijatelja Arefa, naj se ne ig]> kajti nima prav nobenega jastva, da ne bo zopet njego-vaMenziva proti Kurdom rav-noako brezuspešna, kot je bila žeivakrat. Na drugi strani so kiiski uporniki postali zelo znmi v svojih zahtevah po av-tpwmji- Ako bi imeli irašlki ge-ngh kaj več politične pame-tiPi s Kurdi lahko prišlo do kdpromisa. Naser se boji še nčsa drugega: ako ne bi gene-rgAref ugnal Kurdov, utegne pi v Bagdadu do nove revolu-ci in nihče ne ve, kdo bo post novi diktator po njenem k-cu.
Policija prijela blizu sto razgrajačev v A^ngliji
BRIGHTON, Vel. Brit. — Na Veliko nedeljo in ponedeljek se je zbralo v tem znanem kopališkem kraju okoli tisoč mladih razgrajačev, pripadnikov 2 prepirajočih se skupin mladostnikov — Mods in Rockers. Povzročali so izgrede, se med seboj spopadali in pretepali ter prinesli v kraj splošno brezvladje.
Domača policija je poklicala pomoč iz sosednjih krajev in razgrajače ukrotila. Blizu sto, med njimi tudi več deklet, je spravila za krajši čas v zapore.
Razlog, zakaj se poslavlja
Gost o polnoči napram vinskim bratcem:	“Lahko noč,
grem domov, da dobim vegetarijansko večerjo.” “Kaj mislite s tem reči,” ga vprašajo drugi. “Žena mi je naročila, da če me ob desetih ne bo domov, me bo s fižolovko.”
Z&rmktt dobijo delo
Družabnico iščemo
za starejšo žensko. Lažje hišno delo, kuha. Od 10. dopoldne do 6. zvečer, 5 dni tedensko. $10 na dan. Mora razumeti angleško. Kličite MU 1-7675 po 6. uri.	(79)
Župnišče išče gospodinjo
Župnišče v predmestju Clevelanda išče gospodinjo ■— kuharico. Dva duhovnika. Ponudbe sporočite na Ameriško Domovina ali kličite HE 1-0628.	(79)
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO
2149 W. 53 St. 961-6000
(82)
MALI OGLAS!
Da se »redi zapuščina
Naprodaj je posestvo dobro za dohodek. 2 hiši na enem lotu. Spredaj hiša 5-5 sob. Zadaj hiša 4-4 sob. Vse v dobrem stanju. Zahteva $22,500. Kličite IV 1-0866 med 7. in 9. zvečer za sestanek.
(22,23,28,29,30 apr.)
Na Prodaj
V Euclidu blizu vseh ugodnosti nov zidan veneer Bungalow, velika kuhinja, podstrešje, polna klet, velik lot. CENA ZMERNA. IMAMO POLEG TEGA ŠE MNOGO DRUGIH RAZNOVRSTNIH HIŠ IN LOTOV NA LEPIH MESTIH CLEVELANDA IN EUCLIDA.
JOHN KNIFIC REALTY 820 East 185. Street IV 1-9980
Naprodaj
Začenši s 25. aprilom bo
6-sobna ranch hiša opremljena, garaža, razvedrilna soba, na 30316 Oakdale Rd., Willowick, blizu $20,000. Odprto vsako soboto in nedeljo. Kličite 944-7069.	(81).
V najem
Oddamo 4 sobe, 2 spodaj, 2 zgoraj, garaža, vroča voda, furnez na plin, za 2 človeka, na 7417' Lockyear Ave. UT 1-6375.	—(80)
V	najem
štiri sobe se oddajo zgoraj; vse na novo dekorirano, dva zaprta porča in garaža. Samo odrasli. Na 15626 Holmes Ave
(80)
Blizu E. 185 St.
Na Marcella Rd., je naprodaj zelo lep bungalow, 3 spalnice, klet in garaža.
RAY NAUSNER REALTOR PO 1-5070	WH 4-4411
(79)
V	najem
Soba se odda poštenemu moškemu pri majhni družini. Pripravno za upokojenca. Kličite od 8. do 10. zj. in od 6. ure pop. naprej KE 1-8129.
(79)
AIR CANADA
približala Cleveland malo bližje staremu kraju
Tu je, kako.
Z AIR CANADA lahko hitro poletite z jetom do Toronta, vsak dan v tednu. Tam imate zvezo s poletom preko Atlantika, ki se ne ustavi do Londona. Iz Londona imate odlično zvezo z Zagrebom.
Ko ste videli Vaše sorodnike, bi se morda želeli ustaviti v Londonu. To lahko storite, ne stane nič več.
Cleveland-Zagreb $500.60*
Samo 10% naplačila — ostanek raztegljiv preko 24 mesecev. * 14-21 dnevni jet ekonomski povratni izlet.
Polna pojasnila o primernih časovnih vozninah,
dobite pri Vašem potovalnem zastopniku,
ali pri AIR CANADA Ticket Office v Hanna Building,
Euclid in 14 St. Telefon SUperior 1-2020.
AIR CANADA®
V najem
Oddamo 3 sobe in kopalnico, na novo dekorirane, na 1053 E. 71 St. spodaj. Kličite 361-0989.	(81)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH
Prodaja fibrastih zastorov
Velikosti za vsako okno . po prihranljivih cenah!
GaSverl kristalno - fibraste vlečne zavese - -
Enobarvne fibraste zavese, potiskane fibraste zavese. Bele, beige, zlate, melonaste, zelene.
50x36”.......2.99	75x45”.......5.99	100x63”......10.99
50x45”.......3.49	75x63”........6.99	100x84”......12.99
50x63”.......3.99	75x84”.......8.99	150x63”..-...16.99
50x84”.......4.99	150x84”........18.99
Senčnato progaste fibraste zavese - - - -
Progasto osenčena barva na barvi za dekoracijski poudarek. Fibra-sti material laboratorijsko preizkušen. Rumene (odtenki svetlo zlate, temno zlate in rumene). Akva (odtenki modre, zelene in smaragdne).
48x36”.......4.99	72x63”......11.99	144x63”.......21.99
48x63”.......5.99	72x84”......12.99	144x84”.......24.99
48x84”.......6.99	96x63”......14.99	Volanca....... 2.49
96x84”.......16.99
Težje fibraste zavese----------------------------------------
Krasne, bele in zlate, težje fibraste zavese, pralne, nič likanja, se zgubajo kot iz blaga.
48x45”.......7.99	72x45”.......15.99	96x63”.„...,...19.99
48x63”.......8.99	72x63”.......16.99	96x84”.......21.99
48x84”.......9.99	72x84”.......17.99	144x63”.........32.99
144x84”....34.99
Lahko polzeče “Kirsh” palice so prave za vse vlečne zavese---------------------------------------
#3823 — 28 do 48” ........................2.79	#3825 — 48 do 86”  ........................3.98
#3826 — 66 do 120”........................5.50	#3827 — 86 do 150”.....*................„...6.98
Zatakljive draperijske kljukice (dovolj za enojno širino) .......................... 69c zavitek
Pismenih in telefoničnih naročil za kljukice žal ne sprejemamo.
Sprejemamo pismena in telefonična naročila....Kličite CH 1-3070
KLETNI ODDELEK ZAVES V MESTU, NA HEIGHTSU, V PARMATOWNU
48x84”
Dražba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena Z3. novembra 1914
Sedež: Joliet, 111.
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.”
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, Ul.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111.
Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111.	|
Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, HI JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starostu
I	Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali
i ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434
.....- ^
Minutes of the Annual Meeting
(Continued)
The President asked our V-President, Anna Jerisha to give her report.
Rev. Father, President and members of the Supreme Board: I have been to all of the meetings of the Board and have enjoyed them all. I also was very interested in the affairs and it still feels like a nightmare to me for the accomplishments we have attained.
I am happy and very pleased v/ith the reports of the President, Secretary and the Treasurer. We have a wonderful program in the society and I am over hoping for bigger and better goals.
This is all that I can say, and I thank you.
Anna Jerisha,
2nd V-President.
A motion was made by Matthew Kochevar and seconded by Nancy Owen that the report of the 2nd V-President be accepted as given. Carried.
President Steve Kosar now called upon the Spiritual Director, Rev. Aloysius Madic, O.F.M. for a few remarks.
President, Steve Kosar and members of the Supreme Board:	Fraternal	organiza-
tions such as this with Insurance members and the Accident and Health program that we have are very essential in our way of life, and especially as it is administered by the Holy Family Society.
As your Spiritual Director, I am here in the capacity as your member of the Church, with the Catholic guidance of the members. But, as it has been in the not too long ago, my requests of the members, whether they have performed their duties as good Catholics and abided by laws pf the Church is not necessary. Because we have seen and no-
ticed in our churches that the faithful do not need urging as it was in the past.
The work of this Society and the granting of scholarships to needy students, as you have done today, that is the charity which your Society can be very proud of. As we so often repeat ourselves, we are a non-profit- organization, the chai’itable acts that the Society has exercised show these qualities. These are the qualities that we should strongly maintain and I pray to the Heavenly Father that his protection will be forever on us.
Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Spiritual Director
A motion was made by Anna Jerisha and seconded by Joseph Sinkovich that the report of the Spiritual Director be accepted as given. Carried.
President Steve Kosar now called on the Athletic and Social Directress for a report.
Rev. Father, President and members of the Supreme Board: I would like to take this opportunity to tell all of you how grateful I am for having been elected to the Supreme Board of the Holy Family Society. I shall do my utmost to make my appointment as Social Directress a success. I would also like to take this time to ask the members of the Board for any comments they may have regarding my activities. Everyone knows that it takes a great deal of cooperation to make something a success. 1 am here asking for yours, and assuring you that you will always have mine.
In the past, the position of the Athletic Director was very limited. Now that you have added the phrase “Social” to this position, it opens new
channels to help make the position a meaningful one.
We all know it would be impossible to bring all of the members of our Society, some 59,000, together for a social function. Since all of the people cannot come to us, we shall go to the people. I feel that the name “Holy Family Society” along with our activities should become more and more a part of our membership. We can accomplish this through the position of Social Director.
Nancy Owen,
Athletic and Social Director
At this time the Director Nancy Owen read the communications of her activities at the present. They were a report on the Kolenko case and the other a communication from the "Guardian Angel Home Band Fund Association, Inc.” co-sponsored by the Joliet Shrine Club and the Knights of Columbus. This communication was accepted with the fact that we are a Honorary Member of this organization.
A motion was made by Joseph Sinkovich that the report of the Director and the communications be accepted. Motion seconded by Matthew Kochevar. Carried.
President Steve Kosar now called on the Recording Secretary, Joseph L. Drašler for a report.
Rev. Father, President and members of the Supreme Board: It is with great pleasure for me to be one of you again. Dating back, I believe I have been connected with the Supreme Board for about 28 years. As you all know what my duties are, I hope that I have complied with your wishes and desires of reporting the minutes of the meetings.
I hope that the reports were clear and understanding to you members of the Board and I believe particularly to the members of our great Society, that they are well informed of the activities of the Supreme Board at all of the sessions and meetings.
I must say we have an excellent group of people at the head of this organization and
it is because of their ever faithful and untiring efforts that the Holy Family Society is in the limelight today.
I hope thaf my efforts in discharging my duties of this office as your Recording Secretary will be benevolent to all. That is my report, I thank you.
Respectfully yours, Joseph L. Drašler Recording Secretary
The President asked the Board what their pleasure was on the report of the Recording Secretary.
A motion was made b y Nancy Owen and seconded by Joseph Sinkovich that the report be accepted as given. Carried.
At this time it was proper and in order that the Business Managers Contract with the Holy Family Society be read. As all of the members know this Contract was executed and adopted by the 17th General Convention of the Holy Family Society last August,
1964.	This Contract embraces the Secretary, Joseph J. Konrad and the procedure is, although accepted and adopted by the Convention, that this Contract must be honored at this Annual meeting of the Supreme Board of the Holy Family Society and signed herewith by the members of the Supreme Board.
The document was signed by the members of the Supreme Board.
The formality of this Contract was in order by a motion of Joseph L. Drašler and seconded by Anna Jerisha in compliances and wishes of the Delegates of the 17th General Convention and the members of the Supreme Board at this meeting of January 30,
1965.	Carried.
At this time the Social Director was instructed by the Board that she draw up a program for the dedication of the new Home Office, with the thought being as an Open House.
After a discussion regarding the photograph of the members of the Officers and Delegates of the 17th General Convention, a motion was made by Joseph Sinkovich
and seconded by Matthew Kochevar that these photos be made and sent to the members of the Convention, Delegates and Officers. Motion carried.
A motion was made by Frank Tushek and seconded by Joseph Sinkovich that the Secretary, Joseph J. Konrad be instructed to get estimates as to the cost of printing of the minutes of the 17th General Convention. Carried.
The date for the next quarterly meeting was set for Apr. 24, 1965. As usual the members will be notified by mail of this meeting.
At this time Athletic and Social Director, Nancy Owen presented the following resolution for passage and adoption by the Supreme Board.
RESOLUTION
I, Nancy Owen, Social Director of the Holy Family Society of the U.S.A., do hereby propose the following resolution for the approval by the Supreme Board at the Annual Meeting being held today, January 30, 1965.
“Be it resolved that permission is granted to issue scholarship funds for the aid to education of young men aspiring to the priesthood.”
Albert Cardinal Meyer, Chicago, Illinois $250.00; Bishop Martin D. McNamara, Joliet, Illinois $250.00; Bishop John B. Franz, Peoria, Illinois $250.00; Bishop Loras T. Lane, Rockford, Illinois $250.; Bishop William A. O’Connor, Springfield, Illinois $250.00; Bishop Albert R. Zuroweste, Belleville, Illinois $250.00.
A motion was made by Frank Tushek and seconded by Joseph Sinkovich that the above presented resolution be accepted as given. Carried.
Upon acceptance of the resolution by the Supreme Board, it was signed by the Officers.
Steve Kosar, President; Anna Jerisha, 2nd. V-Proeidont; Joseph J. Konrad, Secretary; Anton Smrekar, Treasurer; Rev. Aloysius Madic, OFM, Spiritual Director; Frank Tushek, 1st Trustee; Matthew Kochevar, 2nd Trustee; Joseph Sinkovich, 3rd Trustee; Joseph L. Drašler, Recording Seci-etary; Nancy Owen, So-
V SVOJEM ELEMENTU — Par belih medvedov v mrzlih vodah Arktika, v svojem prirodnem okolju.
cial Director.
Now, since we have all admired the new spacious Home Office at One Fairlane Drive, Joliet, Illinois, the question was asked as to the cost of the building.
President Steve Kosar, who also heads the Kosar Construction Company of Bensenville, Illinois, who handled the details in full, gave his statement as to the cost. It cost the Holy Family Society by contract, $112,054.00.
According to the statement issued by Mr. Steve Kosar, the Building is paid for. Therefore there is no indebtedness.
There was at this time a Bill for Kosak Construction Company for the amount of $6,783.71 read. This payment is one which the Kosar Construction Company held back on until such a time as one sub-contractor completed his job.
A motion was made by Matthew Kochevar and seconded by Joseph Sinkovich, that this bill be paid in full. Carried.
There being no further busi-
ness to conduct at this time, a motion was made by Joseph L. Sinkovich and seconded by Anna Jerisha that this annual meeting adjourn. Carried.
This meeting adjourned at 5:30 p.m., January 30, 1965 with prayer offered by the Spiritual Director, Rev. Aloysius Madic, OFM.
Joseph L. Drašler, Recording Secretary. -------o------
Savna in rak na pljučih?
Na slabem glasu je vsaj pri nekaterih zdravnikih savna, značilna finska parna kopel, odkar je pokazala statistika, da umre na Finskem za rakom na pljučih skoraj 6-krat več ljudi kot na Norveškem.
Primerjali so način življenja v obeh deželah, in ugotovili, da hodijo Finci v savno mnogo pogosteje kot Norvežani. Nekaj finskih zdravnikov je prav zares mnenja, da utegne biti finska ljudska kopel v določeni zvezi z rakom na pljučih. ---------------o-------
V	12 letih se je podvojilo
V	zadnjih. 12 letih se je letna količina načrpanega olja v naši deželi podvojila.
NA VODI IN NA SUHEM — Francoski olimpijski pla-vač Alain Gottvalles se zna odlično kretati tudi na suhem. Na sliki ga vidimo, ko razkazuje na pariški modni razstavi najnovejšo moško modo.
Risalni lebljščkš
ni. šef mi bo diktiral. Da se mi je moralo to pripetiti.”
“Sicer imam moško kolo, a
Zdrvela je mimo mene na ko-.ni bilo časa. Peljala se je mimo prav rad vam ga posodim.” esu kot čudovit privid. Imela je!točno deset minut pred sedmo,
j pulover, božanske pšenične ‘ase in velike modre oči. Mimo-?rede mi je vrgla pogled, se ko-ai opazno nasmehnila in kot Pdvid spet izginila. Ko sem se je rdeči pulover skupaj z ganskimi pšeničnimi lasmi že Skieval v obzorju.
^edaj sem stanoval v pred-, estju in se vozil v tovarno, kr sem delal kot inženir, s ko-esom. čudovito dekle! Ali jo °31 še kdaj videl?
Zvečer nisem mogel takoj za-j ti- Mislil sem na dekle, ki mi j,, ie pripeljala na pot usoda. ' °rda je nikoli več ne bom vi-• Saj je vseeno. Gotovo je že ločena ali celo poročena. Ra-^ tega to ne bi bila ljubezen Prvi pogled, kot se pravi, am-, s ljubezen na desetinko se-^de. Potolaži se, stari, in po-nanjo.
delati začenjamo ob sedmih s Jtraj. Včeraj sem jo' srečal de-^ minut pred sedmo. Danes , ^ že ob četrt na sedem stal na ‘	in čakal. Čakal sem na
. 6ci pulover, na pšenične lase 1,1 kom.
Toč:
laj zaznaven nasmeh, no deset minut pred sed-
ob sedmih pa sem moral biti v pisarni. Našel sem nekaj boljšega-
Ko sem jo naslednje jutro videl prihajati, sem enostavno izpustil zrak iz zadnje gume in jo z roko zaustavil:
“Oprostite,” sem začel. “Guma mi je izpustila. Ali imate mogoče pumpo?”
Dekle se je zasmejalo in pokazalo vrsto brezhibnih belih zob.
“Tako? Žal nimam pumpe. Tamle v travi leži ena. Da ni slučajno vaša?”
Joj. Pumpo sem tako nespretno vrgel v travo ob cesti, da se je daleč naokoli svetila v jutranjem soncu. Trik ni uspel, dekle se je odpeljalo in še osmešil sem se.
Drugo jutro se je peljala mimo in me veselo vprašala:
“No, kako pa kaj vaša pum-pa?”
Ponoči sem dolgo razmišljal in se odločil za — atentat. Da, atentat na kolo.
Ko sem naslednje jutro videl,
ttio
J ^
^Jed modrih oči izpod dolgih ePalnic, spet komaj zaznaven asrtieh — in v sekundi je bilo VseSa konec.
- Naslednji dan je deževalo. Ni-esar nisem dočakal, razen te-’ ^a sem prišel v pisarno pre-
“Kaj pa vi?”
“Ah, prava reč. Lahko tudi malo zamudim. Zvečer bi vam pripeljal vaše kolo.”
Pogledala je na uro in prikimala:
“Ne gre drugače. Najlepša hvala.”
Napisala je na listek svoj naslov in rekla:
“Torej ob sedmih ...”
Ko sva se pol leta kasneje poročila, mi je Karin nežno objela glavo in dejala:
“Veš, tisto z žebljički ni bilo slabo. Samo spet si pozabil na sonce. Že od daleč sem videla, kako se lesketajo na asfaltu. Namenoma sem zavozila nanje ...
“Namenoma?” sem zajecljal.
“Seveda, namenoma. Kaj pa je to čudnega? Kako naj bi ti drugače dala svoj naslov?”
IZ SLOVENIJE
stvo, ki so jih lani s tolikimi fanfarami napovedali.
Gradnje, ki so bile ustavljene še lani in še vrsto drugih, ne bodo nadaljevali, vrsta manjših podjetij, ki niso donosna, je u-stavila obrat. Tito sam je v jav-
nem govoru v Sremski Mitrovi- katerih predmetov, kot so zobo-ci priznal, da so komunisti “obltrebci, toaletni papir, šivanke in
knjižnico. Postavili so železobe-tonsko ogradje, strope in streho,
koncu vojne nepravilno začeli”, sukanec, je dolžil “pomanjkanje nato pa je zmanjkalo denarja in
da so zadnji ukrepi korak nazaj j socialistične zavesti”.
in da so pritožbe ljudi zaradi! visokih cen in nizkih zaslužkov! upravičene. Za pomanjkanje ne-
Gradnjo knjižnice odložili za eno leto
V Celju so gradili študijsko
nadaljevanje gradnje so “odložili za eno leto”, tako vsaj piše ljubljansko “Delo”.
Cene in plače zamrznjene
Dinar je začel v preteklem februarju in marcu tako naglo padati, da so oblasti prišle do da se bliža najinemu križišču,-zaključka, da jim ne ostane nič
sem potegnil iz žepa škatlico ri-1 drugega, kot zamrzniti vse ce-{)0pi'iG Z(^rve^a mimo- Spet salnih žebljičkov in jih raztresel ne, plače in zaslužke. Življenj-. ed modrih oči iznori dnlcnh p0 cesti. Trepetal sem, da ne bi ski stroški so v februarju pora-
Ko
°Vo
in mokrih nog. čevlji mi
reč puščajo. Dekle je šlo go-
2 avtobusom.
pred njo pripeljal kdo drugi. Na sli kar za 20 odstotkov. Zvezna srečo ni bilo nikogar. Zavozila vlada je izdala koncem marca je na žebljiček, zasikalo je in odlok o zamrznitvi cen na teme-dekle je skočilo s kolesa.	liju onih, ki so bile v veljavi 22.
“Na, zdaj pa imam. In ravno marca. Istočasno so napovedali danes moram biti točno v pisar- tudi zmanjšanje vlog v kmetij-
j: .rugo jutro- se je spet smeh-J° sonce. Bil sem na svojem (Irfu- Sonce in — ona!
^ Dobro jutro!” sem pozdravil, Se je peljala mimo mene. ahlo mi je pokimala, me po-ala in izginila.
l}. 1a^° Je bilo ves teden, šele Vj]S ecbrji četrtek mi je odzdra-a- “Dobro jutro!” kajj6 e no^ sem premišljeval, ^ ° naj se seznanim z njo, ka-jjj. 3aj začnem razgovor. Prišlo ^ na misel, da bi se odpeljal ni°> da bi videl, kje dela. A
SEDAJ - V APRILU IN MAJU -
nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o
PLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA
TONY KRISTAVNIK
PAINTING 1171 E. Gl St.
DECORATING
HE 1 -0965


JOS. ŽELE IN SINOV!
POGREBNI ZAVOD
Tet.: ENdicott 1-0583 =
r.
~ 6502 ST. CLAIR. AVENUE
=	COL I, IN WOOD SKI URAD
H 152 E. 152nd STREET	Tei.: IVanhoe 1-3118 š
i:	Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago 2
E	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	£
-	,. Sr. -Y-r-y Co , ueirot 26 !.’	' -n
Okus varjenja z ognjem ... to je tisto, kar je v njem, za vas -
' s?
in vas,
m vas,
m vas.
OKUS VARJENJA Z OGNJEM
Cene, cene, cene.
Usmiljenje! Ali se nobena od njih ne bo nikoli znižala?
Gotovo. Cena elektriki se je pravkar znižala.
Sedaj, z novimi, nižjimi cenami je elektrika boljši kup kot kdajkoli. Od leta 1940 seje povprečna cena enote elektrike, ki jo rabite v Vašem domu, znižala'za 28%.
Mogoče ne izgleda tako, ko dobite Vaš račun, toda je resnica. Vi enostavno porabite vsak dan več elektrike.
Samo pomislite, na vse mogoče načine uporabe elektrike od leta 1940, ki so sedaj del modernega življenja:
električne ponve, električne odeje,
zmrzovalniki, sušilniki las, odpirači konzerv, pomivalniki, boljša razsvetljava in televizija.
Še več drugih predmetov je po hiši, ki pripomorejo do boljšega življenja	■
z elektriko.
Najboljše od vsega pa je to, da čimveč elektrike porabite, tem cenejša je cena enote.
jk Ta je vsekakor vedno boljši in
boljši kup v Vašem proračunu.
Komaj kaj drugega je to v teh dneh, ne res?
/Ae I LLU IVI 1 MAT! N G Qnx/xmi/
An InnnttOf.pn-ned Company Ser.,n, The Beti Location m
'"V-
OB STAREM NOVO! — Na skrajnem levem robu slike je del cerkve sv. Bazilija v Moskvi, v sredi pa je

0<==>00<c^0<l=>)0<=>0(><cz>00<ci^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<=><)o<rr><>o<ci>^^
I. Ahijeva zarota.
Bilo je v Egiptu, pred več tisoč leti in že zvečer, ko je princ Abi, kraljevi namestnik v Memfidi in velikih ozemljih Delte, pripel svojo državno ladjo ob nabrežju pod vnanjim zidovjem mogočnega mesta Uast ali Thebe, ki ga mi moderni ljudje poznamo kot Luksor in Karnak ob Nilu. Abi, velik mož in zelo temnopolt, zakaj njegova mati je bila iz zasovraženega barbarskega rodu Kiksov, kateri so se bili nekoč na silo polastili egipčanskega prestola, je sedel na krovu svoje ladje in je zrl v zahajajoče solnce, na videz počivajoče za nekaj tre-notkov, v okroglo ognjeno oblo nad golimi in divjimi gorami, ki obkrožajo grobove kraljev.
Bil je slabe volje, kar sta obe sužnji, ki sta ga pahljali vsaka od ene strani, mogli dovolj jasno spoznati po mr-kotnosti njegovega grobega obličja in ognju v njegovih velikih črnih očeh. Takoj nato sta to tudi občutili, zakaj ena od njiju, ki se je bila zazrla v templje in palače tega čudovitega mesta, poveličanega z žarom zahajajočega solnca, tega mesta, o katerem je toli-krat slišala, se je dotaknila njegove glave s perjem svoje pahljače.
Tedaj je Abi, kakor bi se razveselil, da more pokazati svojo zlovoljo, skočil in ji priselil zaušnico, da je ubogo dekle padlo na krov.
“Mačka neumna!” je zakričal, “stori mi to še enkrat in te dam takoj izbičati, da se tl bo obleka prijela hrbta!”
“Oprosti, mogočni gospod,” je rekla in zajokala, “bil je samo slučaj ; veter mi je zanesel pahljačo.”
“Tako bo šibo zaneslo na tvojo kožo, če ne boš bolj pazila, Meritra. Sedaj se nehaj cmeriti in pojdi po zvezdoz-nanca Kakuja. Pojdita obe, zakaj dovolj mi je vajnih zoprnih obrazov!”
Dekle je vstala in odhitela s svojo tovarišico sužnjo k lestvici, ki je vodila v ladijsko truplo.
“Mačko me je imenoval, je zasikala Meritra skozi bele zobe svoji tovarišici. “Prav; če je tako, tedaj je Sekhet,
CHICAGO, ILL.
BEAL ESTATE FOR SALE
GLEN ELLYN — By Owner New 3 bdrm. Raised Ranch. 1% baths, cab. kit., “L” shaped dining rm. & liv. rm. Lge. fin. ree. rm. Hdwd. firs. Fully insulated. Util. Patio. 2 car gar. 100x200 lot. Call 665-2061.	(79)
HOFFMAN ESTATES Spacious ranch, Vk acre, Beautiful lawn, 10 ft. evergreens, 2 mar lite bathrooms, 3 panelled bedrooms, panelled hall, foyer, living and dining room, large kitchen with breakfast nook. Attached garage. Call LA 9-7340.	(80)
EXCELLENT Brick 8 Rooms. 1 bedroom plus powder rm. on 1st. 3 bedrooms, bath on 2nd. New forced air gas ht. Tile cab. kit. Enel, porch. Crptg. Extras. Close to everything. Reasonably priced. 700 North, 3600 West. 638-0319.	(81)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY AND MEAT MARKET Good eat. business. NW. — Private owner. — Reason. — ME 7-9451.
(79)
mačjeglava, boginja, moja mati, in ona je gospa maščevanja.”
‘Da,” je odgovorila druga, “in dejal je, da sva obe zoprni — in vendar naju vsi gospodje, ki hodijo na dvor, tako občudujejo! O, privoščila bi mu, da bi ga sveti krokodil požrl, to črno prase!”
“Zakaj naju tedaj ne kupijo? Abi bi prodal še svoje hčere, kaj bi ne svojih pahlja-čic — za dobro ceno!”
“Ker upajo, da dobe naju zastonj, ljuba moja, in če bo po mojem, me kateri tudi dobi, zakaj jaz sem naveličana tega življenja. Živi, dokler se da, pravim jaz. Kdo ve, na katerem oglu čaka Osiris, gospodar smrti.”
“Pst,” je zašepetala Meritra, “tam je tisti zvezdoznan-ski lopov in tudi on je slabe volje.”
Tedaj sta, držeč se za roko, stopili pred suhega in učenega moža in se globoko poklonili pred njim.
' “Gospodar zvezd,” je rekla Pderitra, “naročilo imava zate. Ne, ne glej, prosim, na moje lice, zakaj znaki na njem niso čarovni, marveč samo sledi božanstvenih prstov veličastne roke prevzvišenega princa Abija, sinu faraonovega, srečno vladajočega v Osi-risu itd., itd., itd., pravega potomca božanstvene gospe, katero je Duh Khem ali Stvarnik Ktah blagovolil pomočiti v čeber črne barve.”
“Hm!” je dejal Kaku in se je nemirno ozrl preko rame. Ko je opazil, da ni nikogar v bližini, je pristavi!: '‘Bolj bi morala paziti na to, kaj govoriš, ljuba moja. Kraljevi Abi nima rad, če kdo prenatančno opisuje barvo njegove rajne matere. Pa zakaj te je udaril po licu?”
Povedala mu je.
“Seveda,” je odgovoril, “ko bi bil jaz na njegovem mestu, bi te bil rajši poljubil, kajti ličece je čedno, odločno čedno,” in učeni mož se je tako zelo spozabil, da je Meritri pomežiknil.
“Glej, sestra,” j e reklo dekle, “vedno sem ti pravila, da je v trdih lupinah sladko
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
GENERAL OFFICE
Age 30 to 40, Some Typing and aptitude for figures, air conditioned modern office. — Finge Benefits. — Salary Commensurate with ability.
HARRIS HOSPITAL SUPPLY INC.
7655 Roosevelt Rd., Forest Park, III. FO 6-0921 Ext. 4
(79)
HOUSEHOLD HELP
WOMAN FOR GENERAL HSWK. And child care. Live in. Own room. References req. — PR 9-6431. (79)
CEMETERY LOTS FOR SALE
ARLINGTON HEIGHTS CEMETERY (Memory Gardens)
Private party will sell for less than Cemetery price 4 grave Lot, in (Garden of Eternal Light) section, which includes crypts etc. — CO 1-7241.	(79)
jedro. Hvala ti za laskavo mnenje, učenik. Air nama hočeš zastonj povedati najino usodo?”
“Gotovo, gotovo,” je odgovoril ; “plačilo, ki ga zahtevam, te vsaj ne bo nič stalo. Pa bodi dovolj teh neumnosti,” je pristavil bojazljivo. “Abi je torej slabe volje?” “Še nikoli ga nisem videla bolj zlovoljnega, Kaku. Veselim se, da si ti njegov zvezdoz-nanec in ne jaz. čuj . . .!”
Ko je govorila, se je zaslišalo vpitje zgoraj s krova.
“Kje je ta prekleti zvezdoz-nanec?” je kričal glas.
“No, ali ti nisem rekla? O, kar pusti druge papirje in hitro pojdi! Saj ti je dolga suknja že tako polna zavojev.” “Gotovo,” je odgovoril Ka-
V blag spomin
OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠE DRAGE SESTRE
Rose Hrovat
ki je umrla 22. aprila 1963. leta.
■.•.j	•	•	i
Leti dve sta že minili, odkar Ti srce več ne bije, črra zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije.
Prosi tam za nas Boga, da še nas k Tebi pripelja, ko zemljo bomo zapustili, za Vedno bomo se združili!
Žalujoči:
ANNA JALOVEC — sestra FRANK PACEK — brat OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 22. aprila 1965.
ku in je tekel k lestvi, “toda vprašanje je, kako mu bo všeč, kar je v zavojih?”
“Bogovi naj bodo s teboj!” je zaklicala ena izmed deklet za njim,” vse jih boš potreboval.”
“In če prideš nazaj živ, ne pozabi, da si nama obljubil prorokovati bodočnost,” j e dejala druga.
Minuto pozneje se je raziskovalec nebesa, visok krivonog mož, tako globoko priklonil pred Abijem v njegovem šotoru na zgornjem krovu, da mu je sirijska kapa odletela s plešaste glave.
“Kod si hodil tako dolgo?” je vprašal Abi.
“Tvoji sužnji me nista mogli najti, kraljevi sin Solnca. Delal sem v svoji kabini.”
“Meni pa se je zdelo, da sem ju slišal, kako sta se ka-hljali s teboj tarn spodaj. Kako si me nazvai? Kraljevega sina Solnca? To je faraonovo
,	.	'L
ime! Ali šo ti zvezde pokazale — —?” je dejal in ga ostro pogledal.
'‘Ne, princ, ne popolnoma. Ni se mi zdelo potrebno povpraševati jih o stvari, katera se mi vidi gotova, vsaj več ali manj.”
“Več ali manj,” je odgovoril Abi mračno. “Kaj meniš s tem svojim ‘več ali manj’? Jaz sem na razpotju svoje usode, ne vem, ali postanem' faraon Zgornjih in Spodnjih dežel ali pa samo neznaten gospodar v enem mestu in nekaterih okrajih Delte, in ti tolažiš mojo lakoto po resnici s prazno skledo tega ‘več ali manj’, človek, kaj misliš pravzaprav ? ”
“če tvoje veličanstvo blagovoli natančno povedati svojemu služazniku, kaj želi vedeti, mi bo morda mogoče odgovoriti na vprašanje,” je odvrnil Kaku ponižno.
“ ‘Veličanstvo’! Dobro, želim vedeti, po kaki pravici me imenuješ ‘‘veličanstvo’, čeprav sem samo princ v Memfidi. Ali so ti to povedale zvezde? Ali si mi ustregel in jih vprašal o bodočnosti?”
“Gotovo, gotovo. Kako naj bi ne bil ustregel? Opazoval
sem jih preteklo noč in sem obdeloval svoje izsledke do tega hipa; resnično, in še sedaj nisem gotov. Vprašuj in jaz bom odgovarjal.”
“Da odg-ovarjai mi boš, toda kaj boš odgovarjal? Neresnice, se mi zdi, zakaj ti si strahopeten, čeprav moreš le ti brati resnico, ako jo sploh kdo more.” “Človek,” je pristavil divje, “če se mi drzneš zlagati, ti dam odrezati glavo in jo izročim faraonu kot glavo izda-javca; in tvoje telo ne bo ležalo v tistem lepem grobu, ki si ga dal napraviti, temveč v krokodilovem trebuhu, iz katerega ni vstajenja. Me razumeš? In sedaj pojdiva k stvari. Glej, solnce zahaja za grobovi kraljev, kjer počivajo
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MATI IN STARA MATI
Angela Yerak
Odšla je k Gospodu 23. aprila 1964.
Truplo Tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več rned nami ni.
Grob je že preraščen s travo, sveti mir je vse okrog,
Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj je ljubi Bog.
Žalujoči ostali:
ANTON — soprog RAY — sin
ELSIE por. KOŽAR — hčerka BRATJE in. SESTRE OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 22. aprila 1965.

Vprašajte
nas
kako lahko prihranite več pri
nakupu novega avta
Se pogajate za Vaš stari avto?
Se pogajate za boljši avto? Finansirajte vnaprej z nizkim avtnim posojilom od The Cleveland Trust Company.
Pri celotnih stroških lahko prihranite toliko, da si kupite večji model, ali pa kake “posebnosti,” ki so pri avtu vedno v veselje. To dosežete tako, da si preskrbite najnižje stroške finansiranja s posojilom od Cleveland Trust.
Pred nakupom, novega avta se oglasite v najbližji Cleveland Trust banki. Potem, ko veste vnaprej, da imate najboljše finansiranje, napravite lahko boljši kup pri Vašem novem avtu. S pripravljeno gotovino, ste pripravljeni za odločitev.
Cleveland Trust posoja več denarja večim ljudem kot katerakoli druga banka v državi.
Vprašajte r.as. Mi radi rečemo “da.”
Kadar potrebujete denar . . . vprašajte
Cleveland Crust
največjo ohijsko banko
Član Federal Deposit Insurance Corporation
'odišli egipčanski faraoni do dneva vstajenja. Vem, da je to slabo znamenje zame, ki sem želel prispeti v mesto ob jutranji uri, ko je Ra v hiši življenja, na vzhodu, in ne v hiši smrti, na zahodu; toda ta prekleti veter, ki ga je poslal Tifon, me je zadržal, da nisem mogel. Začniva torej s koncem, ki mora slednjič vendarle priti. Povej mi, ti, ki bereš znamenja na nebu, ali
bom slednjič spal v tej dolini?”
“Mislim da, princ; vsaj tvoja zvezda govori tako. PogD.i tjakaj, kako vzhaja življenj® nad tabo,” in mu je pokaži zvezdo, ki se je bila pojaviD na naj višjem robu rdeče vS' Černe zarje.
‘Nekaj mi skrivaš,” je
de-
jal Abi in je motril Kakujevo obličje s svojimi ostrimi očmi' (Dalje prihodnjič)
v' ^	^ avb P. ^

NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 16. marcu 1965 nepričakovano, iznenada izdihnil svojo plemenito dušo naš preljubi sin, brat, svak in stric
John Strgar
Bil je rojen 22. decembra 1923 v Chisholm, Minnesota. Leta 1940 se je preselil v Cleveland, Ohio, kjer je imel svojo brivnico na 6026 St. GTair Ave.
Zakrajškov pogrebni zavod je poskrbel, da je bil pokojni na odru v njegovi kapeli en dan, tako, da so se številni prijatelji v Clevelandu mogli posloviti, da so ga tam pokropili in zanj molili. Potem smo ga prepeljali v Chisholm, Minn., kjer je pokojni ležal na odru v Mahnetovem pogreb, zavodu do pogreba dne 21. marca 1965. Tega dne smo ga pokopali z vsemi cerkvenimi obredi, civilnimi in vojaškimi častmi na Chisholm Cemetery. Njegov grob jc na Veterans Plot tega pokopališča.
Naj prejmeta našo najtoplejša zahvalo Rt. Rev. Msgr John E. Schiffrer, ki je v župni cerkvi sv. Jožefa za pokojnega daroval slovesno pogrebno sv. mašo in Rev. Lloyd Mudrak, ki je opravil vse ostale cerkvene pogrebne obrede in vodil molitve za večno srečo pokojnikove duše v pogrebnem zavodu in ob grobu.
Globoko smo hvaležni Ameriški Legiji, Kolumbovim Vitezom in Slovenski Ženski Zvezi, ki so kot društva počastili pokojnega. Posebej se zahvalimo iz vseh naših src za skupne molitve svetega rožnega venca ob krsti.
Veterani V. F. W. Post 5275 so bili pokojnikova častna straža in so ga počastili kot svojega vojaškega tovariša in sočlana-Iskrena jim hvala.
Naj dobri Bog povrne vsem, ki so darovali za sv. maše in za druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence, vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod in vsem, ki so karkoli storili, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe.
Prisrčna hvala vsem, ki so v Clevelandu in Chisholmu prišli pokojnega kropit, vsem, ki so bili pri pogrebni sv. maši in spremljali našega Johna da groba. Prav tako hvala za vse osebne in pismene izraze sožalja.
Hvaležni smo vsem, ki so nam v dneh najhujše žalosti kakorkoli pomagali. Našo najiskrenejšo zahvalo izrekamo dobrim mažem, ki so nosili krsto. Našo zahvalo naj prejmeta Zakrajškov pogrebni zavod v Clevelandu in Mahnetov pogrebni zavod v Chisholmu, ki sta skrbno in ljubeznivo uredila vse pogrebne priprave in oskrbela prevoz.
Ljubi naš John naj počiva v miru in večna luč naj mu sveti.
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri,
Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
žalujoči:
mati ANNA STRGAR bratje: ANTON, FRANK in STANLEY sestre: ANNA, MARGIE, AGNES in HELEN svakinji: CLARICE in OLGA svaki: TONY LAI RICH, ELI ANDRIC AN, JOHN SHEGA in EDWARD KLAKOSKI 17 nečakov in nečakinj.
Cleveland, O., Chisholm, Minn., 22. aprila 1965.
’..'-a?
NOVE VRSTE PIPA — Na velesejmu v Frankfurtu v Zahodni Nemčiji so prodajali novo vrsto pip, kot jo kadi mož na gornji sliki. Posebna mrežica drži tobak v pipi, ^ je odprta navzdol.	‘