11. številka. Ljubljana, četrtek 15. januarja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, ixvzem*i ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemali za avstro-ogerske dežele za celo leto 11) #1., M pol leta 8 gl. za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto Vi gld., zn četrt leta 3 gld. 0 kr., za en mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 'M kr. za četrt leta. — Za tuje dežele tolik« več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Sol h in zh dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gld. 60 kr., po pošti prejunan za četrt leta .'t gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste (i kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole traiikirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. .'• „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, jo v rNarodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vsacemu Slovanu v premišljevanje. Mi Slovanje v Avstriji postavljamo, kakor je dr. Kieger zadnjič v državnem zboru naglasil, 60°/0 vse avstrijske vojske, ki ima državo braniti. Mi Slovanje v Avstriji plačujemo poleg tega krvavega tudi vsaj polovico denarnega davka za vzdrževanje te države. Vsled tega bi imeli mi pričakovati, da smo vendar tudi sami kuj cenjeni in da nas glas kaj vaga v tej državi, dan denes, ko je sužnjost po vsem svetu uže odpravljena, kjer koli vlada arysko pleme. Vsled tega bi denes, ko je prav malo menj kot sto let uže po prvej francoskej revoluciji minolo in smo v stoletji jednake pravice za vse, človek vendar sodil, da tudi mi z dnuimi vred kaj veljamo. Ali na mesto tega vidimo m beremo, da o nas govore in ugib-Ijejo, kakor da bi nas ne bilo zraven, ali kakor da bi mi ne videli nič, ne slišali nič, misliti ne znali, naukov jemati si ne mogli. Tako so pred dvema letoma Magjari in Nemci vpili, da ima avstrijska vojska, v katerej je 00 /o Slovanov, za to v Bosno iti, da zatre si a vize m, da „slovanskej kači" (tako Iju-bezno imenujejo našo narodnost) glavo stere; zato proti Rusiji marširati, da uniči to državo bratov nam slovanskih. Ne vprašaje nas Slovanov, ali hoćemo ali nehčemo sodelavati, ko se bode slavizmu, to je, nam glava trla in grob kopal, hoteli so ob kratkem z nami razpolagati. I u še zdaj Nemci ugibljejo takisto o nas. Herbstovci menijo: u p ogni ti, potlačiti, daviti Slovana. Slovan poleg stoji in to sliši. Ali drugi Nemec se oglasi tudi v pričo nas in govori drugače o tlačeiiji Slovana, njemu se zdi, da resultat ne bo tak, kakor se pričakuje, naj se izvoli torej druga taktika, da se vlada nad Slovanom. Vlada pa da se nad njim na vsak način. Dunajski urednik Aleksander Scliarf, kateri je imel predlanskim nalog posredovati za Fischhofa mej dr. Riegrom in pokojnim glavnim urednikom „N. IV. Pr." Ktieunom v Einers-dorfu, priobčuje te dni pismo dr. Fischhofa na Ktienna. Dr. Fischhof, torej Nemec one boljše vrste, katere zovemo mi „pravične Nemce" piše v tem pismu tuko-le: „Koristnost porazumljenja s Slovani se je zniirom priznavalo, a doslej nij hotel nihče toliko plačati, kolikor je bila vredna. Kaže se, da bode to zdaj drugače in dobro za nas, ako bode drugače . . . Moje delovanje je bilo zmi-roin za porazum ljenje. Jaz sem uže pred devetimi leti z oziram na to, kar se bode na vzhodu zgodilo, izjavil, da je od vedenja zapadnih iu južnih Slovanov nasproti vabljenju panslavizma (?) odvisno to, ali obstane Avstrija, in bodočnost evropskega zapada, in da se pogubnim učin- kom panslavizma (?) more uspešno nasprotovati samo s pospeševanjem jugoslovanskega partikularizma. Avstrija mora prizadevanje teh slovanskih rodov, ki se čejo svojstvu svojemu primerno politiško in narodnostno razvijati, najkrepkeje podpirati, ume se, da pospeševati na tak na-č i n, k i n e ž a 1 i n a r o d n i h i n t e r e s o v n e m-ških Avstrijcev. Ako hoče naše cesarstvo na vnanje uspešno delovati zoper Rusijo, tedaj mora biti njena notranja politika Slovanom prijazna. Z našimi slovanskimi narod nos ti m i neprijazno ravnati pravi se opravljati zaltusijopo-sel. Samo (?) predsodki, narodnostne strasti in strah pred oškodovanjem nemško-nacijonal-nih interesov je opoviral doslej koncilijantno postopanje ustavo verne stranke. Tedaj pomnimo: hočejo nam celo oni, ki so boljši, privoščiti nekoliko naših terjatev. Ali ne zavoljo tega, ker je pravica — pravica. Ne zavoljo tega, ker je Kristov nauk skoro dve tisoč let star: ljubi svojega bližnjega, in, kar ti želiš, da bi se tebi storilo, itd. . . Ne! Te-mufi nam naj se malo ovsa da namesto biča, le da se naš „partikularizem" spet obudi, da bode mogoče je d neg a Slovana zoper druzega povabiti, kakor je v preteklosti na našo narodno škodo in sramoto uže godilo se. Lepo je to od Nemcev, res. Jn to tako lepo glasno pripovedujejo na naša ušesa. Čujmo vendar tudi mi, in mislimo o tem . . . Od Francozov se učimo umno gospodariti. (Dalje. *J IV. J'ri nas je vse tako, kakor pri Francozih, le gospodarji so drugi. Is potna VAJ sam sebe. Nehčem trditi, da sem uže navedel vse izvite francoskega blagostanja. Vendar nema jo drugi za nas tolikega pomena. — Domače življenje francosko sem zarad tega bolj obširno popisal, ker je družinska sreča in zadovoljnost pudinga vsacega umnega gospodarstva. Opomina vredno za nus je menda še francoska sodna (posebno civilnosodna) obravnava, katera „preko s i dno vseh dru gib dežel po svojej hitrosti, cenosti in natančnosti, kakor sploh ne najdemo v Evropi poštenejših sodnikov," (Ilillebrand). To je oudi potrebno zarad skrupuloznoga BpoStOVanja Francozov do imetja, družine itd. Nemcem ne dopada francoski evdajmoni-zem, ker „nij ideal prave nravnosti*'. Na to se more odgovoriti: l.da je on evdajmonizem ideal umnega gospodarstva; 2. daje družinska sreča in narodni blagor vendar tudi ideal, *) Glej St. 9. „Slov. Naroda". ki navdušuje človeka. Če pa je nepripravnost v dejanskem življenji uvet ali pogoj — „con-ditio sine k »m pa vlada dandenes pesimizem, ravno tako, kakor na Ruskem nihilizem. — Od kod pride, da ima sedaj na Nemškem ravno mej učečo se mladostjo llartmannov pesimizem toliko privržencev ? Nehčem skušati potrpežljivosti občinstva s tem, da bi razpravljal naše gospodarstvo ravno tako obširno, kakor sem francosko. Omenim le, da nas še „krah" nij nič spametoval in da se še ni en korak k zboljšanji nij storil. — Večernih veselic in krčem po veličin in malih mestih, po deželi in trgu še sedaj nij menj nego pred „krahom". — Ravno tako je pri drugih potratah ljudstva. — Ne obdolžujein s tem krčmarjev; pivci so krivi slabega gospodarstva. — Če bode pol menj pijančevalcev na deželi, bode tudi pol menj krčem. — Nič. pa bi ne hasnilo, če bi se s silo krčme odpravljale iu javne veselice propovedavale. — K večjemu bi vsaj nekaj koristilo, Če bi se po vseh srednjih šolah učečej se mladini obiskovanje javnih krčem strogo prepovedalo. Volili smo si poslance, da bi delali na izboljšanje našega gospodarskega stanja; v nje stavimo vse zaupanje na boljšo prihodnjost; vlada naj nam bo odrešenik. — Jaz pa rečem: Država ne more ničesar storiti brez nas — Delovanje vladno more vselej le ne- *) Priporočam gorko vsacemu avstrijskemu ekonomu iti politiku študijo brošuro: Briefc aus Phila-dclphia von Iteuleaux 1877. gativno biti, k pozitivnemu mora vselej tudi ljudstvo pomagati. — Ljudstvo pravi včasi, da nam bo s tem nekaj pomagano, če vlada prepove, zemljišča na kosce razprodajati, denar na visoke obresti posojevati, svobodno ženitev itd. Za umnega gospodarja so vse te naredbe le koristne, kakor so Francozom, slabim pa bodo prodavali posestva, naj bodo po stave kakeršne hočejo. — To je tako resnično, kakor da je človeku postavljeno umreti. — Da more ljudstvo tolikokrat denar le na visoke obresti na posodo dobiti, temu nijso krive postave, ampak nezanesljivi ljudje in slabi gospodarji sploh, na katere se upnik zanesti ne more, naj so še tako pravični. Umen gospodar tudi sedaj ne pride lehko oderuhom v roke; nobena postava pa ne more sama oderuštva zatrcti. Da more država le to pospeševati, kar ljudstvo hoče, je ravno tako resnično, kakor kateri geometrični stavek. Zopet drugi upajo zboljšanje od zmanjšanja davkov. Koliko nam bode pomagala tako nizka politika, da se n. pr. odpusti ljudstvu 30 milijonov for. davka, če se zopet vse po principu i „več pripravi, več zapravi" zgubi. Sme se trditi: d a n e p oz na države, ki bi si le z znižanjem davkov v resnici opomogla od slabega gospodarskega stanja. — Ali se ne sramujemo pred svetom, če še imenujemo patri-jotizem tako nizko mišljenje, da javkamo pri vsakej revnej desetici, za katero bi moral vsak pojedinec avstrijski za domovino več žrtvovati, po drugih potih pa zapravljamo cekine, če tudi ne hasnimo s tem niti sebi niti bližnjemu. — Francozi so nam bili drugi strijci po poslednjej nesročnej vojski! Nekaj francoskega čestiljubja nam je res treba na mesto nemškega napuha. Če bode sedanja vlada odpravila „deficit", bode s temle svojo umno gospodarstvo dokazala, naše materijalno blagostanje pa bode pri starem ostalo. — Drugače misliti je neumnost. Nemški socijalisti čakajo na nekega od-resenika. Nič ne bodo pričakali, dokler bode jihova metoda v gospodarstvu: „Jaz zapravljam, ti zapravljaš, on zapravlja......vsi zapravljajo". — Kd or ho če ka pit al imeti, mora si ga pri go spo da ri ti. — Kar se dobi po drugem potu, se vse po principu „kakor spravljeno, tako spravljeno zgubi". Socijalisti imajo uže odrešenika, pa ga zametu jejo, namreč sebe. — Ako hočemo tedaj svoje revno gospodarske stanje /.boljšati, moramo najprej gospo dar je poboljšati, da se bodo ravnali po Micavv bersovej maksimi. — Za izgled umnega go spodarja imamo le Francoze. Od Nemcev se ne bomo ničesar naučili, ker sami slabo go spodarijo, Indije in Amerike pa nemarno. — Smemo pa se tudi po posnemanji Francozov na najugodnejši vspeh zanašiti, ker se ravno po tem ravnilu tako važen srednji stan močno razvija. — Francosko gospodarstvo pa ne tiče toliko v množenji pridelovanja kakor v zmanjšanji potroškov, ter razumnej porabi vseh pridobitkov. — Temu pa je conditio sine qua non: zdrava omika in odgoja, ki meri na razvoj uma, močne volje in odločne značajnosti. Ako hočejo naši politiki res kaj vspeš-nega za naše blagostanje storiti, morajo tedaj najprej za zboljšanje ljudstva po odgoji delati. — V tem smislu nam more država res polagoma pa gotovo veliko pomagati, da si ne brez nas. Pa me utegne morebiti kdo zavrniti: nAli nijso uže pred desetimi leti dobili novih po nemškej sistemi popravljenih šol? Tudi naše nemške srednje šole so podobne nemškim v „rajhu". — Da so pa nemške sole najbolj še na sveti, da je le pruski školnik pri Sadovi zmagal in nem-ki profesor pri Sedanu, vedo uže vrabci na naših strehah". Koliko moremo od nttftih sedanjih šol za v/bolj^nnje odgoje, ter gospodarstva pričakovati, o tem prihodnjič. (Dalje prih.) O odkritji razprav v Emersdorfu se dalje poroča: Scharfu, redaktorju dunajske „Sonn- und Montagszeitung", je Etienne pisal dne 25. nov. 1878, da bode Herbst v delegacijah govoril o potrebi porazumljenja mej Nemci in Čehi — Herbst pa nij držal dane svoje besede. Pisal je, da vslpd zadnjih „pražkih dogodkov" ne more tega. Čujmo, kako g. Scharf sam pripoveduje o tej stvari: „Dne 4. dec, tedaj malo dnij potem, ko se je pričakovalo Ilerbstovega govora, pisal mi ves svet take je Etienne, da e dobil od Herbst i pismo, „suho in puhlo, v svojem motiviranji lažnjivo odpoved". Naše delo je bilo zaman, pisal je Etienne. Od strahu sem osupnil — pravi Scharf — ko sem prečital zapored Herbstovo odpoved, kajti verjel sem komaj svojim lastnim očem. V prvem trenotku nijsem mogel uganiti, katere pražke dogodke meni Herbst, „vsled katerih se ne more zdaj ali v bližnjej bodočnosti udeleževati večkrat omenjenih dogovarjanj." „Kaj pa se je v Pragi dogodilo?" vprašal sem se, „kar je moglo dr. Herbsta tako hitro in mahom od njegovega sklepa odvrniti V" „Hitel sem takoj k Etiennu, in še-le od njega sem zvedel, da meni Herbst afero — o podskalskem mostu! Ta novo zidani most v Pragi bi se imel s početka zvati na čast na šemu cesarjeviču nasledniku „Kudolfov most" a pri otvorjenji so mu dali ime „Palackega most." „Temu pojašnjenju sem se s početka na-smijal, Etiennu sem celo ugovarjal, a pozneje sem se preveril, daje Etienne Herbstovo pismo prav čital. Zdaj sem pa imel nalog, o tem poročati Riegerju in Fischhofu; to sem storil z daljšim pismom, iz katerega navedem samo jedno mesto: „Kaj briga velikega parlamentarca, slav-ljenega zastopnika ljudstva, Herbsta, kako mislijo neki krogi o posvečevanji in imenovanji kakovoga mostii? Ako bi se most namesto „Palackega most" imenoval „Kudolfov" most, potem bi se smelo porazumljenje s Čehi dovršiti, — a zdaj ne!! Kdo se smeji?" „Etienne je bil preverjen, daje porazumljenje mogoče. To preverjenje imam juz tudi še denes, in kaže se, da je tudi grof Taatfe prišel pozneje do tega nazora. Naš zdanji mi-nisterski prvosednik si je moral misliti: „Če ne gre s Ilerbstom, nu, pa pojde brez njega." „Tako daleč morem jaz, in tako tudi vsak pameten politikar, postopanje grofa Taafieja samo odobriti, kajti da so Čehi prišli v državni zbor in je ta s tem postal polnobrojen, je dobitek, ki je uže vreden jedne žrtve. Oh-cijozni organi pa so v velikej zmoti, ker s precej prevezano logiko hočejo iz Emmers-dorfske konference slediti, da je to vsekako pomenno zbliženje mej Riegerjem in Etiennom molčeč priznan dogovor, da bi se bosenska Andrassvjeva politika s pomočjo Čehov pobi-iala. Ta kombinacija je popolnem napačna, Rieger in Etienne sta si bila dobro v svesti, kam da bi prišla z eventualno zvezo." Politični razgled. \otr;t|| |<» 4i4'/4'l4'. V L j u b 1 j a n i 14. januarja. V seji odseka za vnanje stvari oirer-' *klli delegacij zadnjega vtorka je bil na vrsti posvetovanj proračun za ministerstvo vnanjib stvarij za letošnje leto. Pri rubriki „hišni, dvorni in državni arhiv14 je dejal dr. Max Falk, naj bi v „interesu vede" tam bil zastopan tudi tnagjarski živelj, in sicer Magjari nijso zadovoljni, da bi bil v ta arhiv imenovan kak nižji uradnik, nego visoko stopinjo hočejo dati kakemu Magjaru. Grof S zec sen pa tudi s tem nij zadovoljen, nego on hoče, da se za Magjare v tem arhivu ustanovi prav novo mesto. Nu, se ve da! pri tolikej množici mađarskih „učenjakov" s katerimi niti Magjari sami ne vedo kam, je vsekako treba, da jili malo nam Cislejtancem pošljo, in s tem nagemu pomanjkanju na učenjakih odpomorejo! Magjar je vendar le šovinist od nog do glave. Dispozicijskemu fondu se je dovolilo 440.000 gld.; diplomatski troškovi so se pri rednih izdatkih za letos namnožili za 70.001) gld., zato, ker so se letos vštela zastopstva na Srbskem, Rumunskem in v Črnej gori mej redne troškove. Konzulatom se je dovolilo kakor vlani 094.525 gld., isto tako dotacija avstro-ogersk em u Llovdu 1,300.000 gld. Ta odsek ima denes zopet sejo. Odsek za mornarstvo je dovolil ves proračun. Armad ni odsek pa je v svojej seji dovolil ordinarij za vojni budget brez debate. Vilami«* (IrzMtv. Fotrjuje se, da Runi močno utrjujejo svoje meje proti Avstriji in Prusiji. Na ruzna mesta so v zadnjem času postavili nad 400> kanonov in 50.000 mož konjice. Rusija se z* vse slučaje pripravlja, čas je ne bode prehitel. Glede notranjih razmer ruskih iznenadjnv neki dunajsk list, ki ima navadno polna usta o nainišljenej korupciji na Ruskem, svet z glasom, da vse to nij res, da Rusija nij nič oslabela v notranjem, in da tudi z „nibilisti" nij tako hudo, kakor je zmirom sam trdil. ttrbi so 10. t. m. slavili letnico vzetja Niša; mesto to je bilo razsvitljeno, druzega dne pa je bral metropolit Viktor slavnostno mašo za vsje pri onej priliki v boji padle Srbe. Turčita je nedolžna črnogorsko-alban-ske vojne, tako sama trdi. Ona pravi, da Orna gora nij hotela poslati svojega komisarja, da bi bil sprejel turško pismo za predanje mest Gusinja in Plave. Ali je Turčija kdaj hotela priznati, da je sama kriva vseh huk, ki se perijodiški ponavljajo na vstoku ? Vsiljuje se nam primera z „lahovim kosem". Poroča se, da je guverner zgorenje Albanije, Izzet paša, pisal turškej vladi, da on nO more braniti oboroženim Albancem prehoda k albanskej ligi, in prebivalstvo je vsled boja pri Veliki, kjer so bili All»;mei tepeni, hudo razburjeno Iz Prizrena pa se poroča, da bode alhauska liga zahtevala od vlad popolne avtonomije Albaniji. V francosko zbornico je bil voljen za prvosednika z 259 glasovi zoper 49 glasov zopet Gambetta. Novo ministerstvo strogo postopa z uradniki. Mnogo generalov, pre-fektov itd. je bilo odstavljenih ali pa prestav« Ijenik, na njih mesta pa so bili poklicani možje,, prijatelji republiki in zdanjemu kabinetu. Dopisi. Is Kovega meata 10. januarja. [Izv, dopis. J Pred tremi leti je občečislani g. vikar Ivan Tomažič, bivši podpredsednik novomeške čitalnice sprožil misel, naj bi tudi tukajšnja čitalnica po izgledu ljubljanske poskusila kaj storiti v prid učeče se šolske mladine, ter jej zlajšati revno stanje. Kako lepo se je uresni- 3ila ta misel in koliki sad obrodila, pokazala so pretekla leta, pa tudi letošnje. Milodari katere nabirati sta blagovolila prevzeti tud; letos g. c. kr. okrajni nadzornik in profesor A. Derganec in J. Tomažič, in pa tombol,«, kojo je v ta namen priredil slavni čitalnični odbor, znesli so toliko svoto, da je bilo 14 učencev deške šole in 20 učenk z zimsko obleko obdarovanih. Razdelitev se je vršila 4. t. m. o 5. uri zvečer v čitalničnih prostorih pri navzočnosti c. kr. okrajnega glavarja gosp. J. Ekela in njegove soproge in druzega odličnega občinstva. Katehet g. J. Tomažič nago vori učence in učenke ter jih z lastno si zgovornostjo opominja k hvaležnosti dobrotnikom, — gospod c. kr. okrajni nadzornik pa navzočne starše ter jim priporoča pravo odgojo otrok. Potem razdeli blagorodna gospa Ekelova otrokom pripravljena darila. Tudi za druge dobrodelne namene deluje čitalnični odbor. Žalibog, da odboru zavoljo trmoglavosti iu kujanja nekaterih po imenu sicer narodnjakov nij mogoče prirediti gleda« liščnih iger, koje bi gotovo več občinstva privabile, nego tombole in plesi. Tako je G. t. m. zopet naredila se tombola za stradajoče Istri-jane. — Kakor je iz „Imenika" za novo leto izdanega razvidno, bil je pri volitvi čitalničnega odbora mesto prezgodaj umrlega blagega grofa Barba^za predse nika izvoljen graščak K. Rudež, za podpredsednika g. F. Seidl, za tajnika c. kr. prof. R. Nachtigall, za blagajnika g. Oblak in za knjižničarja g. J. Krajec. 1'dov šteje 104; precejšnje število za tukaj. Iz Orinuža o. januarja. |Izv. dop.| V sedanjem veku je tako rekoč borba za smrt in življenje. Vse napenja svoje moči, bodi-si učenjak, trgovec ali rokodelec, tako, da nobeden nema časa brigati se za druzoga. V tem so se pa vendar sporazumeli, da imajo vsi eno načelo, namreč „ na prej !tt Ali si bodo narodni učitelji drugo načelo iskali? O ne! saj uže stojimo pod ravno tisto zastavo. Da pa kaj tehtnega storiti moremo, moramo se združevati, ker le v združbi je moč in življenje. Društev je v sedanjem času sila veliko; nekatera so v občno korist, druga pa pomagajo le samo sebi. Za vsa druga društva se učitelji ne moremo veliko brigati; za nas je v prvej vrsti učiteljsko društvo najpotrebnejše in najkoristnejše. Mi moramo pomagati drug drugemu, da preteško nalogo ložje izvršujemo. Nigdo te ne more prisiliti, da bi stopil v učiteljski stan, ako pa si enkrat učitelj, je vendar tvoja sveta dolžnost, da svojo nalogo vestno izvršuješ. Na kaki način pa je mogoče, da drug druzega podpiramo? LepSe priložnosti nij nikjer, kakor pri zborih učiteljskih društev; kajti oni so šole, kjer je vsak učitelj in učenec ob enem. Pred nekoliko leti se je več učiteljev zbralo — učitelji našega okraja so osnovali društvo. Njihova blaga misel, učiteljsko društvo ormužko osnovati, seje spolnila. Gospod Ilavšl, ormužki midučitelj si je veliko prizadeval in imel veliko skrbi in truda, društvu dati moč in mu dati potrebno obliko. On je skoval društvene postave, in komaj so te bile potrjene, uže smo imeli zborovanje. Društvo je od začetka kazalo, da hoče resno delovati, /a gospoda Lapajnetaje celo slovelo prvo v spodnjem slovenskem Štajerskem ! — .Manjkalo je najbrž pravega voditelja, začela je mej dru-Stveniki nesloga kraljevati — sploh — društvo je začelo hirati in število udov se je veliko zmanjšalo! Zdaj uže nij bilo skoraj celo leto ■seje celjskega društva ormuškega! Ne vemo ur hodil. Mej potem smo imeli kratek odmor, da smo so okrepili z jedjo, s kntero smo se bili preskrbeli za dva dni. Ob jednoj uri popoludne smo prišli do omenjene vasi. Tam je bila voda uže precej upala in nij bilo nikakšne nevarnosti, zatorej smo po kosilu napotili se nazaj domov v Ilainburg Ker se je voda takti naglo odtekala, najeli smo v vasi voznikov, da so pontone in nas peljali dobre četrt ure daleč. Tu sem imel nesrečo, da sem, ko se je zvrnil voz s pontonom, tudi jaz prokopicnil se V mlako, preko katere smo se vozili. Mrzla kopel j o tem zimskem časi mi nij posebno prijala in sem od mraza tnko otrpnil, da so me tovariši na nosilnici vsega pokritega s plašči — hvalo jim na požrtvovalnosti! — nesli dalje. V treh urah, ko smo uže zdavna sedeli v pontonu, sem nekoliko zopet oživel in si na toliko opomogel, da sem jim malo pomagal pri veslanji. Zvečer smo si iskali prenočišča v vasi S t o p f e n r e u t h, ležečej ob reki Dunavu. Denes dne 7. t. m. smo odpluli proti domu, kamor so došli ob V« 12. pred poludnem. Mestjani so nas z veseljem sprejeli na pristanišči, ter nas srčno pozdravili. To potovanje nam res nij prineslo no- oficirja noč in dan paziti, da, kadar bode sila, bednih ugodnostij, razen če bi se tako smele pomorejo stanovnikom mesta llainburgskega.! nazivati od mraza in trpljenja otekle in ožu- Po noči od dne 4.—5. t. m. dali so nam I jene roke in prekinjen je. Toda vseh teh ne- mestjani, strelivši pet kratov iz možnarjev, prilik človek rad pozablja, kadar pomišlja, da, znamenje, da se bliža nevarnost. Pohiteli smo če tudi nam nij bilo usojeno ljudij rešiti ne- v mesto in na dunavski breg, kjer smo zaseli povoljne smrti v hladnih valovili, sino vendar dva pontona (cesarska čolna). Kakor gora vi- bili pripravljeni, žrtvovati svoje kreposti bla- soko se je kopičil led ob bregovih in je ra- gim namenom. In ta vzvišena zavest se ni- stočej reki zapiral pot preko Širnih poljan, kakor ne da primerjati z našimi trudi. Skoraj za meter se je voda vzdvignila v kakšnih 5 minutah. Ali pretrgala je zopet ledeni jez in skoraj odnesla naprej ogromne gruče ledu. Tako se je odvrnila od Ilainburga vsa nesreča po povodnji in so prebivalci desnih bregov podunavskih bili rešeni vsake nevarnosti. Na levem bregu dunavskem se kakor znate — razprostira razsežno in plodno Moravsko polje, po kiiterega sredi teče reka Morava, ki se ne daleč odtod izliva v Dunav. Tukaj je voda vse poplavila in naredila mnogo škode. Stanovniki iz vasij na Moravskom polji so se na čolnih pripeljali v Theben in Ilainburg prosit pomo&i. Naše kadetne šole vodstvo je ukrenilo, da nas je bilo pod povelj-ništvom jednoga oficirja poslanih 14 mož z dvema trodelnima pontonoma. O poludne dne 5. t. m. smo odveslali iz Ilainburga. Mnogo smo trpeli, vozeči se preko Dunava, po katerem so še vedno drevile se velike ploče ledii. Trda noč je uže bila, ko smo se, dasi utrujeni po obilih naporih, imeli neprestano boriti z valovi. Nobedne zvezde, nohedne luči nij bilo videti, grozno šumenje razburjenega elementa jedino je vznemirjalo nočno tišino. Naposled se nam v dalji prikaže slaba lučica in z novo močjo smo poprijeti vesla in skušali doseči on kraj. Še le ob 11. uri po noči smo *) Iz privatnega plima slove iske^a pijonir.ske/a kadeta. F. E. Domače stvari. — (Slovensko gledal išče.) Prvi korak je torej spet «tvorjen in recimo takoj : sročen je bil! Občinstvo je pokazalo, da se zanima za domačo dramatiko, kajti zbralo se je v nedeljo zvečer v obilnem številu; čitalnična dvorana je bila pošteno polna in to nas veseli, ker smo to — pričakovali. Nijsmo se varali, da bode igra „Ogenj nij igrača" vrlo dopadala poslušalcem, S početka so se pač le-ti in igralci ha odru nekako plašno gledali: občinstvo, spominjajo se najbrže nekaterih večerov iz poslednje slovenske sčsone, se je menda balo, da ne bi šlo vse tako kakor treba, igralci pa so se bili tudi uže nekoliko odvadili kuza-liških desak. A kmalu se je ogrelo občinstvo, videče, da si igralci prizadevajo zadostiti svojim nalogom. Priznanje občinstva pa je ojačilo igralce, da so čim dalje tem bolje in sigurneje sukali se. Nij galanterija nego zaslužena pohvala, če na prvem mestu omenimo igralke. Gospodičina Namretova je imela velik iu težaven milog, katerega je zmagala izgledno; uže o prejšnjih prilikah ' smo zapazili, da gospodičina svoje naloge zinirom temeljito študira - kar je glavna stvar, in tudi ta pot je izvrstno zadela, ter dosledno i/cvela Aničin značaj. Isto tako sta bili gospe Jeločnik- Koglnova in G u t n i k o v a svojima čisto različni m;i a pojedinoj „subjektivno" zelo ugaja-jočima ulogama popolnem kos; obe sta jih d >bro unieli in z živim občutkom igrali. Gospa* Val enta-lirusova je niiajivnau kakor jih je malo in na slovenskem odru jej v tej stroki đezdaj še nij para; ni j nam tedaj treba praviti, kako je rešila „Minko", ki je zanjo kakor ustvarjena. Mej moškimi je imel naj hvaležnejšo nalogo g. Kaj zel in, kakor vselej, vzbujal mnogo smeha; mi za svojo stran ne bi bili imeli nič zoper to, Če bi bil 6n muhastega dohtarja ustvaril nekaj mčnj drastično, ker po naSih mislih je mej veselo igro in — burko velik, bitstven razloček; pisatelj si je Bežanca javaljne taeega mislil. G. Je ločni k je razumen igralec in zanesljiv steber našega gledališča uže leta in leta; kakor drugekrati tako je tudi ta pot častno izpolnil svoje mesto. Prijetno iznenadil nas je g. Skabrne, ki je prvikrat nastopil v večjej in ne ba.š lahkej nalogi; akopram torej uprav novinec, govoril je jako gladko in obnašanje njegovo je bilo vseskozi primerno; upamo, da ga bodemo skoro spet videli na čitalničnem in kasneje na — velikem odru. Na jedno napako pak opozarjamo uže zdaj njega in večino njegovih tovarišev in tovarišic, na to namreč, da pretiho govore: prva skrb igralcu mora biti, da govori obče umevno t. j. glasno in jasno; to nij težko, le navaditi se je treba. Nadejamo se, da rodoljubni naši diletantje ne bodo napak razumeli naše odkritosrčnosti, nego k srcu si vzeli naš opomin uže prihodnji pot! Do tistih mal — na sviđanje. Naše poročilo bi ne bilo popolno, ako bi opustili pohvalno navesti, da je gospice Zoretičeve spretno igraije na glasoviru pred začetkom gledališke predstave in mej aktoma^ občinstvo izborno kratkočasilo. —š-. — (N a b i r a n j e v o j a š k i h novincev.) Zapisnik onih mladeničev, ki so rojeni 1. 1860, 1859 in 1858, in ki pridejo letos na vrsto novačen a, leži do 25. t. m. pri tukajšnjem magistratu na ogled. Do onega časa morajo se isto tam vložiti tudi vse reklamacije. — (Pretep.) Pred krčmo Matije Gr-čarja v Moravčah, litijskega okraja, sešlo se je 28. m. m. zvečer 8 fantov iz četirih vasij, ki so se kmalu pričeli prepirati, a se potem sprijeli. Pri tem pretepu so na mestu obležali nevarno ranjeni fantje Josip Kraševec iz Preske, Fran Ilajec iz Žerovca in Ferd. Ura ton iz Javorja. Žandarji so tri izmej onih fantov priprli. — (Nesrečen rudar.) Iz Celja se piše, da, ko sta v rudniku v Ostrem rudarja Anton Drnovščak in Tomaž Čretnik skupaj kopala, padel je od stropa jima na glavo velik kos ilovice, tako, da je Cretnika precej ubilo. — (Iz Maribora) poročajo nemške novine, da so pri volitvah okrajnega zastopa neni-škutarji nad Slovenci večino dobili. — (Iz Pa z na) v Istri se nam piše: Tukajšnja revščina uže trka bolj na vrata. Pretečeno noč zadušil je neki mestjan svojo devetnajstletno soprogo in svojega enoletnega otroka z oglenikom. — Omenjeno naj bode tudi, da je bil g. D. bivši dij. k tukajšnjega gimnazija, ki se je šel na Dunaj živinozdrav-ništva učit, pred kratkim tamkaj v noči na prostej ulici po nekem napaden z besedami: „Geld oder Leben!" G. D. seže v žep po kluč in ga mahne v tej priči po glavi, tako, da je on v nezavesti obležal. Izdatelj in urednik Mukso Armič. — (Na plesišči umrl) je minole sobote v Trattl neki tržašk krčmar, rojen Be-netčan. Mrtvud ga je bil zadel. Razne vesti. ;: (Spremenjen službeni red pri i n t e n d a n c i j i.) Pri zadnjem zasedanji Bosne in Hercegovine so se pri kazale pri armadnej intendanciji take neprilike, ki so opovirale brzo obskrbljevanje vojakov z živežem in drugim, in katere so izvirale samo od tod, ker so bile intendancije posamnih korov administrativno odvisne od armadne intendancije, oziroma od 11. oddela državnega vojnega mini-sterstva. Odslej pa so vse intendancije posamnih korov ali generalatov neodvisne in samostalne, tako, da za svoje naredbe ne potrebujejo višjega odobrenja. * (Dvoboj.) V Pešti seje vršil on teden dvoboj, ki je imel nevarnejše posledice, nego so običajne dandenes pri dvobojih. Urednik Verhovav je v svojem listu razkrival nepoštenost grofa Festeticsa v novčnih stvareh. Ta se nij mogel zagovarjati; a ker se je čutil žaljenega na svojej česti, poguma pa nij imel toliko, da bi si sam z dvobojem opral čast, poslal je svojega svaka Majthenvja k Ver-hovavju, ki je imel nalog tega žaliti. To se je zgodilo, Verhovav pozove vsled tega Majthenvja na dvoboj s pištolami in — Majthe-uvjeva krogla zadene Verhovav j a v prsa. Dvomi se, da bode ta še okreval, ker zdravniki ne morejo krogle iz prsij dobiti. Magjar-sko „vitežtvo" popolnoma osvetljuje: prvič strahopezljivost „grofa" Festeticsa, drugič to, ker je baje „nacijonalna kazina11 v Pešti zaznamovala Majthenvja, da jej on čast reši; Majthenv pa je najboljši strelec na celem Ma-gjarskem, tedaj se je uže preje vedelo, da bode Verhovav padel, iz česar zopet sledi, da ga je ,,nacijonalna kazina" tako rekoč na smrt obsodila. (Detomorstvo — rokodelstvo.) V Varšavu so ljudje čestokrat našli v zadnjem času umorjene otroke na ulici, v kanalih in drugod, in policija nij mogla zločincu priti na sled. Slučajno je pa zdaj izvedela, da je morilka neka ženska, ki si je s tem svoj kruh služila, da je davila otroke tacih staršev, katerim so bili oni na poti. Sodniji je ta grozovita ženska vse priznala, dejala, da je v kratkem udušila 1(» otrok in da si je s tem dosti novcev prislužila. Imela je tudi pomagalce. Javna zahvala. V imenu obdarovani!« učencev izreka so s tem g. c. kr. okrajnemu nadzorniku prof. A. Dergancu in g. j. Tomažiču, ki sta blagovolila milodare pobirati, slavnemu čitalničnemu odboru in vsem dobrotnikom in prijateljem šolske mlađ ue najtop ejsa zalivala. Vodstvo deške ljudske šole v Novem mestu. _____ _____ ^8. jm.uarja. Pri Slonu: Selil ber iz 8e!c. - Halner iz Bistrice. — A! až z Ui brove. Pri Iflulići : Krn dr oh i•• Dunaja. Fab ani i'. Trsta. r r ts lie iz Dunaja Storn iz Ka liže. — (Jcizinger, K II r Is 1 Mirnija. Pi i uvHtrijNkt'iii ceaitrji : fllunk iz lu^bruka. sinit i n-, i Bttl|fj . Dunajska borza 14. januarja. Izvirno te ('grafično poroč.lo.i i ■.notni drž. dolg v bankovcih . . 69 gld. kr. Btiptni drž. Ui.lg v srebru ... 11 „ 15 „ ZI .ta renia.........>-2 „ 75 „ l-*60 drž. oosnj lo...... Ittšl „ — „ Akcije narodne banke .... 84 J „ — „ Kreditno akcijo....... 288 „ 75 „ London..........U7 „05 „ Siebro.......... "* ■ „ Napol........... B „ 34 «/t „ C kr. cekini........ 5 „ f»4 „ uržavne marke....... M „ 90 „ Tr_ii<* ct'iae v Ljub jam II januarja t. 1. Pšenica hektoliter 10 gld. 5t> kr. rež 6 gld 82 kr.; —ječmen 4 gld. >*7 kr.; — oves :i gld. ^5 lir.; - ajda 5 gold. Jti kr.; — proBO b gld. 4 kr.; koruza 6 gld. 60 kr.; — krompir 100 kilogramov •i gld 05 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. kr.; maslu kilogram — gld. 'JO kr.; mast — gld. 70 kr.; — Speli trisen — gld. ot kr.; špeh povojen — gld. 60 kr.; - jajce po 4 kr.; — m oka liter Hkr.; — govednine kilogram 58 kr.; — teletnin» SO kr.; — svinjsko lueio 4rt kr., — a»*na 100 kilogramov l gld. 94 kr.; — s .uho 1 gld. 18 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 u d — kr.; — mehka f> g d — kr Semenj. Visoka deželna vlada je dne 2. januarja t. 1. razglasila, da se senmji zopet priCnd. Vsled tega bodo torej, kakor po navadi, semenj sv. Antona dne 20. januarja 1.1. Vrhu tega tudi naznanjamo, da se bode ta dan pobirala plača za prostore prodajalnic (zavarovanje tržišča) za 1. 1880. ^3 -2) Županja no omešo. Premeščenje, zahvala in priporočilo. Dozvrdjujem si p. n. občinstvu naznaniti, da nem se iz svojega dozdam>ga stanovanja, gledali*!*«« uli«;© »t. ia. nova 0, preselila v Schreverjevo hišo v špitalskih ulicah št. 9, X. nadstropje; zahvaljujem se iskreno na zaupanji doslej mi izkazanem, in proa m, naj se mi ono, blagovoljno naklanja tudi v mojem novem stanovanji kjer sem svoje cvetličarstvo zdatno po ekaala. Nadalje usojam se tudi posebno priporočiti s>"jo vel ko izbero najlepših m najfinejših vencev za neveste, ženito-vanjske in ovetlioe /.a lin ples 111 jmoderniše vrsto in trajno izdelano cerkvene ovetlioe, šopke in venoe. Narofbe, tudi izvanjske, i/.višujo so kolikor treba hitro, skrbno in jako čenč. Sr spoštovanjem (17-2) Gerti ITekrep, v Ljubljani, špitalske ulice St. 9, I. nadstropje. Ivan Stefančič v 81 Vida poleg Ljubljane, izdelovalec decimalnih in centi-malnih mostnih tehtnic, ponuja: Dfcimaliic t fhi iiico : 25, 50, 100, lf>0, 2f)0, T>00 750 & 1000 Kilo. 12, 14, 18, 21, 24, 36, 40 Jk '50 gold. 4 4'ii in <«»li<- za živino so po posebnem cenilniku raćunijo. Tehtnico m k«'iiil»«-ljiioin : (Schnelhvagen.) 16, 2."», 50, 75, 100, 160, 250 & 300 Kilo. «*, a'A,, 4Va, 0, 7',,, 0, 12 & 15 g„ld. P. 11. kupci morejo si tehtnico v Ljubljani v zalogi v slonovih ulicah št. 50 ogledati in izbrati. - Sprejemljo se tam tudi vsa p0pxa.-vljeTrcLn.3a., katera se najhitreje in najceneje izvršujo. —i) V najem dajem svojo već nego 80 let dobro obiskovano in-tnifi.ifliiit'» »uizmt* t'sttii'ftiu ltlitf/a, ki stoji na najboljšem kra i poleg župne cerkve v zaradi vina aloveeein IBizelji prav na razpotji, ter je popolnem urejena; pri njej je stanovanje /• dvema sobama, b kuhinjo in dvoriščem vso v zelo dobrem stanu. Natančnejši U veti se izvedo pn gospodarji sauu-ni, ce-gaver naslov je: Anton Malus v Lušiči št. 28. Bizelj, pofita Brežice. (1^-1) Nove ponudte. Udano podpisani uiueteljni in trgovinski vrtar se priporoea eestlteniu obfiiiistvn in svojim cenjenim naročnikom za izdelovanje šopkov v zdanjej sesoni, za izdelovanje mrtvaških venoev od najslabšega do najboljšega, ter vse izvršuje hitro in po ceni. Preskrbljen je s kauielijami in drugimi svežimi cvetlicami. Nadalje prevzetna tudi dekoracije pri mrtvecih, na plesiščih in za druge slovesnosti. Vse v oeno. Vnanja naročila Isvrluje točno proti poštnemu povzetju, tur obilih naročeb prosi se spoštovanjem (21—1) Alojzij Korzika, um.'irlj ti i j ii trgovinski vrtar na poljauskej cesti St. 12, nova. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".