PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Lito 2. štev. 285 - Cena 4,- lire £oM.,nina p'aoctalno pravičnost, za prir ključitev k Jugoslaviji vsega nedeljivega ozemlja Julijske fer®jtne s Trstom.» KARDELJEVE IZJAVE V PARIZU Zahtevamo ozemlje« kjer stoletja prebiva naše ljudstvo Prebivalstvo Julijske krajine se ne bo nikoli sprijaznilo s tujim jarmom Ob pogrebu tov. Ravnikarja, žrtve novega fašizma Če ZTD se ukrene ničesar proti zločinstva CLN-ovih band bodo antifašistične množice same strle pojave novega fašizma Za naše življenjsko vprašanje gre! Sekretariatu konference zunanjih ministrov PARIZ. Slovansko-italijanska antifašistična unija za Goriško je Poslala na konferenco zunanjih ministrov v Parizu sle-pismo: Goriški antifašisti pojavljajo konferenco, polni ^panja, da bo izpolnila svo-}e poslanstvo — vzpostavitev Pravič neg a miru med narodi. , Ye« svet nestrpno pričanje ureditve mednarodnih ^rašanj, ki so nastale po ker ga sedanji nego-položaj ovi"a zlasti pri °novi gospodarskega iivlje-te" Nikjer na svetu pa ne Vx-akujejo miru bolj željno kot l>0 pri nas. To je razumlji-malokateri ker se je T8* človeštva bori lrtv< boril za pravi-»lir tako vztrajno in po-'Ovalno ko naše ljudstvo ker se nam kljub temu tak , ,tr še vedno odreka. Na tleh, tl ®o že stoletja naša, in ka-£ra smo osvobodili z lastno orb o in srtvami, smo danes 'Vstavljeni izzivanju faši-ceu’ k* uživajo svobodo in j. zaščito in ki se ne ustavilo niti pred uporabo orož-rn. Proti nezaščitenemu in poljubnemu ljudstvu. Take ,n*nere, od katerih so se ne- Wi končali s smrtjo, smo živeli 1. maja v Trstu. f.2® nas torej vprašanje mi-pogodbe ni le vpraša-Neoviranega razvoja, tenu tj Je dobesedno življenjsko dobesedno življenjsko t?®*anje, ker naa vsak dan (i Sevanja izpostavlja več-edrznosti in hujšemu be-Vrerojenih fašistov. pričakujemo, da bo C^ja upoštevala poleg dejstev, ki zahtevajo pripadnosti našega a. ~~ v skladu z jugo- Pariz, 6. Tanjug. — Podpredsed-ni k vlade FLRJ Edvard Kardelj, vodja jugoslovanske delegacije na konferenci zunanjih ministrov, je prikazal predstavnikom francoskega in inozemskega tiska jugoslovansko stališče v vprašanju jugoslovansko italijanske meje. Kardelj je poudaril tradicionalne prijateljske in zavezniške odnose med Jugoslavijo in Francijo ter nato prešel na vprašanje Trsta in JK in izjavil: «Rad bi povedal francoskemu javnemu mnenju, da je nale ljudstvo globoko ogorči' > zaradi predloženih rešitev vprašanja jugoslo-vansko-itcUijanske meje. Izmed Štirih predloženih črt ustreza samo sovjetska linija popolnoma narodnostnemu položaju v JK. V zvezi s tem bi rad poudaril hvaležnost naših narodov Sovjetski zvezi za njeno poštenost in prijateljstvo v tem za naše narode življenjskem vprašanju. Vse tri druge predložene črte predstavljajo ne le kričečo krivico prebivalstvu JK, temveč tudi poniževanje za Jugoslavijo, ki je v tej vojni totiko prispevala za zavezniško stvar. Reči moram, da nihče v Jugoslaviji ni nikoli mislil, da bi moglo kdaj priti do takega poniževanja in do takih nepravičnih predlogov, Res je, da to niso predlogi, ki so jih napravile vlade, temveč strokovnjaki; toda tudi kot taki osvetljujejo izredno vznemirljiv pojav med zavezniki*. Podpredsednik vlade Kardelj je nato podal statistične podatke: tNa temelju predlogov ameriških strokovnjakov ostaja pokrajini, ki jih ta predlog pušča Italiji, po štetju iz leta 1910 — štetje, ki ni točno in ki je za Jugoslavijo krivično, ki pa je vendar služilo kot t osnova za wn**S Jugoslovanov, v Jugoslaviji pa M ostalo samo 55.51)8 Italijanov. V skladu » štetjem iz leta 1945 ostane po ameriškem predlogu v Italiji «77.965 Jugoslovanov, v Jugoslaviji pa bi ostalo samo 46.584 Italijanov. Po predlogu britanskih strokovnjakov bi ostalo v pokrajini, ki jo ta predlog prepušča Italiji — na osnovi štetja iz leta 1910 — 188.451 Jugoslovanov, Jugoslaviji pa bi o-stalo 83.111 Italijanov. Na osnovi štetja iz leta 1945 bi ostalo Italiji 244.404 Jugoslovanov, v Jugoslaviji pa bi ostalo 49Jt3 Italijanov. Po predlogu francoskih strokovnjakov bi ostalo na ozemlju, ki ga njihov predlog pušča Italiji, na o-»novi štetja iz leta 1910 — 138.57* Jugoslovanov, v Jugoslaviji pa bi ostalo 130.91% Italijanov. Vendar bi po štetju iz leta 1945 ostalo v Italiji 181.841 Jugoslovanov, Jugoslaviji pa bi ostalo 88.9lt Italijanov. Ne bi ielel govoriti tukaj o tem, kako zelo so vse te tri črte nepravične in kako vse to ni v soglasju z vsem, kar je Jugoslavija dala v tej vojni. Zdi se nam, da postaja čustvo pravičnosti in resnične demokracije v mednarodni politiki redkost. Želel bi samo vprašati: Kdo je bil zaveznik in kdo j* b<> včerajšnji napadalec; kdo je zmagal in kdo je izgubil vojno t Kdo ima več pravice, da zahteva pomoč tn razumevanje zaveznikov, zavezniška Jugoslavija ali včerajšnji sovi ažnik Italijat In končno ne zahtevamo nobenih oporišč niti r.e zahtevamo ničesar tzven našega orodnega ozemlja. Kar zahtevamo — je nadaljeval Kardelj — je samo ono ozemlje, M m je bilo s silo odvzeto in kjer stoletja prebiva naše ljudstvo. Ko je bila Franoija poralena in so jo hitlerjevske horde zasužnjile, ko so te hitlerjevske horde stale ob Rokovskem prelivu in grozile z invazijo Anglije, ko so nemška letala rušila angleška mesta, je Jugoslavija dobro se zavedajoč, da gre nasproti začasnemu porazu, vendar imela pogum upreti se nem-ško-italijanski osi. V tem času je Italija, ki je poprej nizkotno in za-brotno napadla Francijo, barantala s Hitlerjem o razdelitvi Francije in drugih ozemlj in italijanska letala so pomagala rujiti Anglijo. Ko sta bila Hitler in Mussolini na vrhuncu svoje moči, je postala narodno-osvobodilna vstaja v Jugoslaviji ogromna sila, ki je vezala pol milijona sovražnih vojakov Ko se je rOzvijala zavezniška o-fenzivd v Afriki in južni Italiji, je ljudska vstaja v JK prizadela sovražnika na najobčutljivejših točkah*. Ob koncu je Kardelj odločno obsodil namen, da se Italija nagradi z jugoslovanskim ozemljem, čeprav je bila nad M leta Hitlerjev glavni zaveznik na vseh frontah, in da bi bila Jugoslavija kaznovana z odvzemom ozemlja, kjer že I.400 let prebivajo Slovenci in Hrvati. *Jasno je, da taka rešitev sploh ni rešitev. Rešitev ni, ker se nihče v Jugoslaviji ne bo sprijaznil s takim ponižanjem. Prav tako ni rešitev, ker je ne sprejema prebivalstvo JK, M je pokazalo s svojo borbo, da se nikoli ne bo sprijaznilo s tujim jarmom», je zaključil podpredsednik Kardelj. dault je podpiral načelo kompenzacij, kot metodo dela, ki nudi največ možnosti za pozitivne rezultate. reučevanje mirovnih pogodb z balkanskim) državami Pariz, 6. APP. — Namestniki zunanjih ministrov so sestavili danes popoldne seznam vprašanj italijanske mirovne pogodbe, o katerih so dosedaj razpravljali, a jih še niso rešili. Nato so pripravili preučevanje balkanskih mirovnih pogodb, katerimi se bo jutri pričel baviti Svet zunanjih ministrov. Prva je na vrsti mirovna pogodba z Ru-munijo. ‘Molotov ‘je te od začetka zagovarjal tezo, naj gre Svet do konca dnevnega reda, ne glede na usodo razgovorov o tej ali oni točki. Danes je Svet na Byrnesov predlog sklenil, da bo začasno odložil mirovno pogodbo in se pričel baviti podonavskimi problemi. Ta sklep pomeni resnično olajšanje v diplomatičnem ozračju, tipajo, da bodo težki problemi, kot Trst in Tripolitanija, zoreli med razpravljanjem o drugih zadevah. Balkanske mirovne pogodbe so tri: z Rumunijo, Madžarsko in Bolgarijo. Sovjetska delegacija bo podpirala rurminsko tezo o Transilvaniji. Rumunski poslanik v Parizu Stoilov se je vrnil v Pariz pred pričetkom konference štirih zunanjih ministrov. Ob I. obletnici prve slovenske ljudske vlade Vladi Ljudske republike Slovenije Ljubljana Vladi Ljudske republike Slovenije izrekamo ob prvi obletnici njenega obstoja prisrčne čestitke tn ji letimo v našem in v imenu večine triaikega slovanskega ter italijanskega delovnega ljud* stva, tesno povezanega v neločljivem bratstvu., tudi v bodoče mnogo uspeha pri njenem velikem delu. Pomembno dejstvo sestave prve Ljudske vlade Slovenije v Ajdovščini na Primorskem nam je jasen dokaz zgodovinsko usodne in nujne povezanosti nale zemlje z ostalo ' Slovenijo in obenem porok, da bo vlada Slovenije vselcakor tn dosledno podpirala težnje slovanskega in italijanskega tržaškega delovnega ljudstva za priklju* čitev našega mesta kot VII. federalno edin'.co Trsta Ljudski federativni republiki Jugoslaviji. V to trdno in ne-omajno verujemo. Osvobodilni svet za Trst. V nedeljo zjutraj je bil pogreb tov. Jožeta Ravnikarja, ki je padel kot žrtev fašizma. Njegovo truplo je bilo izpostavljeno v prostorih Zveze primorskih partizanov, kjer sta ga stražila dva garibaldinca v uniformi. Okrog 11. ure so krsto dvignili in razvil se je dolg sprevod. Na čelu so korakali partizani, ki so nosili jugoslovansko in italijansko zastavo z zvezdo. Za njimi so šil predstavniki raznih antifašističnih organizacij. Nato so nosili številne vence. Krsto, ki je bila ovita v jugoslovansko zastavo, so na ramah nosili ga-ribaldinci, godba krožka Rlnaldi pa je igrala žalne koračnine. Sledila je velika množica. Sprevod je krenil po ulici S. Lazzaro do cerkve sv. Antona. Po končanem obredu je sprevod zavil po ulici S. Laz-zaro na ulico Carducci. Ljudstvo, ki se je zbralo na pločnikih, je krsto nemo pozdravljalo. Po ulici Ghega je sprevod dospel na trg pred glavno postajo, kjer je bil pokojnik padel kot žrtev fašističnih zločincev. Krsto so položili na sredo trga, venci in partizani so napravili špalir, godba pa je svirala žalostinke. Spregovoril je nato tov. Vojrnir, ki se }e spomnil vseh dosedanjih žrtev fašizma, katerim »e pridružujejo nove žrtve. De jsl je, da pada krivda za te fašistične zločine tudi na anglo-ameriško vojaško u-pravo in njene organe. Nadaljeval je: cNismo odgovarjali s silo na provokacije iz spoštovanja do reda in dostojanstvenosti, ker nismo bili in ne bomo nikoli na tako nizki stopnji, kot so se pokazali CLN-ovi banditi. Toda ne moremo več dopuščati takih faši- Stvar pristašev julijskih Slovanov stoji na r^'anskim predlogom na-Pn*°«tnega razmerja in do-o#a t> borbi — tudi seta ■** Nevzdržen položaj. Za-spef.f^kujemo, da bo po-avoje delo ter pripra-ktk *ako mirovno pogodbo, «„ ryl°. zahteva narodnost• borfrtoj za katero smo se Hfc' tn katera nam edina hk0° ^mči resničen mir: PHlciil\rovno pogodbo, ki bo jinn r celo Julijsko kra-K Jugoslaviji. Načelo kompenzacij Pariz, 6. - AFP — Trst in J K sta bila edini predmet dnevnega reda na obeh sejah sveta žtirih zunanjih ministrov y soboto. Postavljena sta bila dva nova predloga. Prvi Byrnesov predlog zagovarja plebiscit na ozemlju med sovjetsko in a mfriško črto, Molotov pa je predlagal, naj se Trst dodeli Jugoslaviji proti odškodnini v drugih točkah mirovne pogodbe. V tem trenutku je nastopil Byr-nes, ki ni odgovoril Molotovu, ampak predlagal: plebiscit. Bevin ni odobraval ameriškega načrta. Zatrjeval Je, da postavlja ta načrt vse v nevarnost in da nasprotuje londonskemu sklepu. Bidault je opomnil, da je vse odvisno od načina po katerem bi se plebiscit izvedel Molotov načelno plebiscitu ni ugovarjal, vendar je p« njegovem mogoč samo plebiscit v vsej J K. Konferenca stoji torej pred dvema novima elementoma: Bymeto-vim načrtom, ki skuSa rešiti omejen problem na nov način in predlogom Molotova, ki uvaja načelo kompenzacij med raznimi, poglavji italijanske mirovne pogodbe. Bi- Pariz, 6. — Številni pariški listi objavljajo izjavo podpredsednika jugoslovanska vlide Edvarda. Kardelja na tiskovni konferenci v Parizu. List «Hnmanit£» objavlja Ma-gnienov članek, ki J« posvečen seji Štirih ministrov, na kateri so razpravljali o italijansko-jugo-slovanski meji, ter predlogom miedzavezniške komisije za razmejitev med Italijo in Jugoslavijo. Članek pravi med drugim: «Znano je, da francoski, angleški in ameriški predlog jemlje Jugoslaviji ozemlje, ki je nedvomno jugoslovansko. Vsi se pripravljajo, da bi pustili Trst Italiji, ki po krščanskem demokratu De Gasperiju zahteva priključitev večine hrvatskega in slovenskega ozemlja Istre in JK. Vendar so nam v vaseh na o-zemlju, ki ga hoče francoski predstavnik prepustiti italijanskemu imperializmu, duhovniki dejali: c Ra Je gremo spet v gozdove, kot pa bi se podvrgli rimskemu jarmu!» Nato opozarja Ust, da so izjave jugoslovanskega delegata Edvarda Kardelja pred svetom Štirih ministrov prav tako ganljive kot prepričevalne, ter nadaljuje: stvar pristašev zatiranja julijskih Slovanov stoji na tako trhlih nogah, da predlagajo ple- biscit in angleški tisk terja, naj se mirovna, pogodba zaenkat sploh s* na i*d«a.» Magnien prikazuje, da predlaga «Daily Herald» omilitev pogojev primirja z Italijo in spre. membo Trsta v mednarodno bazo pod kontrolo ZN ter zaključuje: »Dejansko poskušajo nekateri krogi ohraniti enostransko kontrolo nad Italijo, obenem pa bi Anglija zasedla Libijo, Grčijo in Dodekanez in britanske ozir. ameriške čete bi po laburističnem «Daily Heraldu» še vedno stražile prometne zveze z Avstrijo in zatiranja trhlih nogah enakopravnost, pravičnost in prave dtmokracijo? Trst mora biti prikljuden Jugoslaviji! Francija ima vse interese, da ne ponižuje tega ljudstva, ki kot sta se prepričela v Beogradu Marcel Cachin tn predstavnik glavne konfederacije dela Lunet — vzklika enako iskreno: »Živela Francija!* stičnih zločinov. Jasno smo videli, da organi ZVU niso ničesar ukre. nili proti tem zločinom. Delavski razred Trsta in vse naie ljudstvo ne more več mimo tega. Prisiljeni bomo, da sl sami zagotovimo red, mir in varnost. Antifašistične množice Trsta in Julijske krajine bodo strle vse pojave novega fašizma, kakor so premagale vse dosedanje fašistične sile*. Svoj govor je tov. Vojmir zaključil z besedami: »Tovariš Ravnikar je dal življenje, ker se je boril pro ti nacifašizmu in ker se je boril za pravične meje Julijske krajine Slava padlem tovarišu!» Sledil je govor tov. Gustinčiča, ki je dejal: Jože Ravnikar, borec za svobodo ln za pravo demokracijo ni več med živimi. Zločinska roka organiziranega zločinskega fašizma je umorila tovariša, čigar življenje Je bilo vse posvečeno stvari ljudskega blagra tn svobode, ki smo si jo priborili po dolgih letih nacifaiističnega zatiranja. Ozračje, v- katerem je prišlo do zločina, Je danes podobno onemu iz leta 1919, ko so se fašistične tolpe, ki se v ničemer n« razlikujejo Sprejem pri Molotovu Pariz, 6. AFP. — Molotov bo priredil jutri zvečer sprejem na čast ameriški, francoski in britanski de-zasedle JK, - naravno s Trstom! | legaciji na konferenci zunanjih mi-Kje najdemo v tem načrtu mir, | nistrov. od sedanjih, podile po naših kra-, jih, požigale prostore ljudskih organizacij, ubijale meSčane in delavce, ki so se upirali porajajočemu se fašizmu. Tragična smrt tovariša Ravnikarja naj nam bo Kot primer. Na tak način pojmujejo stranke CLN-a avtonomijo, ki naj bi Jo dali naši pokrajini in Trstu; na tak način pojmujejo sodelovanje s slovanskim ljudstvom. Tov. Ravnikar je padel v borbi za priključitev tega ozemlja k Jugoslaviji; to je edina rešitev, ki nam zamore zajamčiti mir in bratstvo. združitev med narodi, delo in blagostanje. Ljudstvo, ki je spričo nadaljevanja organiziranih pokoljev pokazala tolikšno potrpljenj«, hoče miru In mirnega sožitja, a ne za vsako ceno. Pošteno in res antifašistično tržaško prebivalstvo zahteva, da se prenehajo te nedopustne prilike. Zavezniki, Jel so se skupno z voj-Bko maršala Tita tako slavno borili in premagali naclfašistične armade, ne »mejo kaj takega dopu. ščati. V borbi Je treba doslednosM ter se boriti proti ostankom fašizma in proti reakcionarnemu neofa-šizmu, ki ograža mir in življenje tistih, ki so se proti fašizmu borili, ki ograža življenje tistih, ki so se borili skupno z resničnimi demokratičnimi silami. Pozivamo ZVU, ki Je odgovorna za življenje državljanov v pasu, ki ga upravlja, da napravi konec takim razmeram in pod vzame odločne ukrepe, ki zamorejo ln morajo omiliti napetost med poštenimi državljani, če Jih bodo izvršni organi pošteno izvajali. Tov. Ravnikar, slava Ti! Nato so krsto položili na mrtvaški voz in jo odpeljali proti Bar-kovljam. Se pred Barkovljaml Je na ceBti čakala množica. Uvrstil se ie nov sprevod, ki je ob igranju žalnih koračnic barkovljanske godbe krenil proti pokopališču. Krsto so nosili gadbaldinci. Na pokopališču je barkovljanski zbor zapel žaloatinko »Žrtvam*. Pred pokopališčem pa 00 pevci na pokojnikovo poslednjo željo zapeli J* «Pesem o svobodi*. Svet zunanjih ministrov ne sme ltl prako zakonitih Interesov zavezniške Jugoslavija ®Vski zbor JA v Pariza . *»rt* o J>ri*n . ~~ V nedeljo dopoldne 'lcv*»*k V P*riz P*VJSkl *bor Ju8°' *», arma<*e z narodopisno s;;?: ^sta v Parizu in P° Post več koncertov. '° p0rdravili pevski zbor ^Slovanskega vele-4>Hitv, * v p®rizu, predstavniki 1u. °*Uvi^ ' *te- ^ ju* °!lav*n*kl študentje in t**U. 80el°vanske kolonije v Pa. **** 10 n. ^re v*iifc,*bor Poredil koncert« v franco»klh mestih ln J*- *W° ™ Preko pariškega ra-^ ^ °«Ul v Franclji me- Ugotovitve francoskega tednika ,,Progr6s“ M skladu z načeli pravice Trst le dobil Italijansko večino z naseljenci iz notranjosti Italije Pari*, 8. Veliki tednik «Progrist, ki izhaja v Annemasse, piše v svojem uvodniku pod naslovom tRaz-pravljanja v Parizu* o konferenci štirih velesil in o problemih, o katerih razpravljajo. Članek se ustavlja pri mirovni pogodbi z Italijo ter prikazuje jugoslovanske zahtevi do Italije, nato pa pravi: *Ju-goslovanske zahteve temelje na narodnostnih, zgodovinskih, zemljepisnih in gospodarskih razlogih.' Prebivalstvo JK je sestavljeno v ogromni večini iz Slovencev in Hrvatov, Trst, ki je središče JK, je dobil italijansko večino z uradniki in nameščenci, ki so bili naseljeni iz notranjosti Italije. Teh naseljencev je 50.000. Trst ne more procvitati brez svojega zaledja, ki je JK, ta pa se ne more razvijati brez Trsta, ki le nje-„o naravno izhodišče. Trst in JK upadata poleg tega v okvir jugoslovanskega gospodarstva. Strateški razlogi niso nič manj upoštevanja vredni: JK je u vseh časih odskočna deska napada proti slovanskim deielam na Balkanu, kat je *>«o Porurje vedno izhodišče nemške agresije proti Franoiji in zahodni Evropi. V moralnem oziru 'je treba o-pomniti, da se je Jugoslavija pri-družila demokratičnemu bloku spomladi leta 1941., v času, ko je bila Nemčija na višku svoje sile, In dala tako svobodoljubnim narodom nove razloge za upanje. Nato ni med vso svetovno vojno niti trenutek Pred podpisom češkoslovaško-jugoslovanske pogodbe Praga, 6. VZN. — Češkoslovaška vladpa delegacija pod vodstvom ministrskega predsednika Fierlin-gerja bo odpotovala Jutri v Beograd, kjer bo 9. maja podpisala prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo. V češkoslovaški delegaciji bodo poleg ministrskega predsednika, ministrski podpredsednik Gottwald, zunanji minister Masaryk, pravosodni minister Datina — ki bo zastopal ministra za trgovino t inozemstvom Rlpka — ln draavni podtajnik pri vojnem ministrstvu Ferenci k. Besedilo pogodb« bodo hkrati objavili v Beogradu ln Pragi potem, ko se bo češkoslovaška delegacija vrnila v domovino. prenehala boriti se in •ruJrifi ofenzivni in defenzivni sistem osi na Balkanu. Pri tem je vezala veliko število somaznih divizij. Žrtve Jugoslavije v njeni borbi ta sV&bodo in demokracijo so v sorazmerju s njenim prebivalstvom večje kot v deželah, ki so bile najbolj prizadete... 1,100.000 mrtvih. Skupna zmota nekaterih inozemskih krogov je prepričanje, da so Jugoslovanske zahteve diktirane iz Rusije, mda so komunistične in da izvirajo iz najnovejšega časa. Te zahteve so bile postavljene ie po prvi svetovni vojni in bile so formalno obnovljene med drugo svetovno vojno še mnogo prej, kot je prevzel oblast maršal Tito. J.e tl. junija 1941. je general Simovič, predsednik takratne jugoslovanske vlade, zagotavljal preko londonskega radia, da bo «2 zmago velikih demokracij Trat priključen k Jugoslaviji in svoji materi domovini■> Upamo, da bodo ministri, ki so si sestali v Parizu, izpolnili svojo nalogo ter vestno vzpostavili v Evropi položaj, M bo u skladu z načeli pravice in pravičnosti, za katerih zmago so demokracije prelile toliko dragocene krvi.» Pariz, 6. List cHumanitš* objavlja Magnienov članek, posvečen konferenci štirih velesil, zlasti pa Byrnesovemu predlogu o plebiscitu v JK — in predlogu Molotova o priključitvi Trsta k Jugoslaviji, za kar bi Italija dobila kompenzacije na drugem področju. Magnien poudarja, da se je ZSSR upirala predlogom o nadaljnjem omejevanju Italijanskih suverenosti, komisiji, ki naj kontrolira izvajanje točk mirovne pogodbe in razširjenju polnomočij medzavezniške komisije na kontrolo izročanja vojnih zločincev in da ostaja ZSSR zvesta svoji politiki miru in pravičnosti, nato pa nadaljuje: cVendar ne. bi mogli v nobenem primeru brez posebnih ciljev podpirati italijanske aspiracije po ekspanziji na vzhod, ki jih prozorno zakrivajo De Gasperije-ve zahteve. To je dejansko reak cdja, ki ob podpori nekaterih inozemskih krogov in trustov daje poguma nevzdržnim zahtevam rimskih vodilnih krogov* Po zaslugi te nepremišljene politike dviga v Italiji fašizem vse bolj in bolj glavo, kot to dokazujejo izzivalne izjave in pismeni dokumenti, fašistične manifestacije in atentati, ki so se zadnje *ase močno razširili. Priključitev Trsta k Italiji bi pomenila zmago neofašistične reakcije. De Gasperi obuja Dretekicst Pariz, 6. - Tanjug — Dopisnik Tanjuga iz Pariza poroča: List cCe solr* objavlja v svoji včerajšnji številki intervju svojega dopisnika Bordesa z ministrom Milovanom Djilaaom, članom jugoslovanske delegacije v Parizu. Minister D ji las Jt Izjavil med drugim: »Teze, ki jih vsebujejo poročila zavezniškimi strokovnjakov, eo bistveno n« razločujejo od ltai.1*nsdpuščenl, s čimer je prišlo do množičnega izseljevanja Puljčanov. V isti zvezi zahteva odbor tudi revizijo pokojnin ra upokojence omenjenih obratov v Pulju. Odbor »ahteva nadalje ustanovitev posebne komisije v Trstu, ki naj fcl sprejemala in raziskala pritožbe glede že omenjenih vprašanj ln pospešila njih rešitev pri dotlč-nih uradih. V komisiji naj bi bili tudi zastopniki vseh prizadetih uradov, katere bi v komisijo pred. lagal odbor odpučenih di^svnlh ln javnih nameščencev. Vloga nadaljuje z zahtevo po odpravi naziva «Allogeno», ki ga je uvedel fašizem po svojih rasističnih vidikih in ki je pripravil slovanskim in italijanskim domačinom naše pokrajine s tem, da jih je razločeval od Italijanov iz kraljevine več kot dva desetletja gmotno ln moralno zapostoljenej ln celo Znižanje delovnih nr ZVU je dne 4. t m. izdala ukaz št 106 B, ki vsebuje spremembe k ukazu it. 100 z dne 6. aprila t. 1.: 1. za plačilo dodatka, ki ga določa omenjeni ukaz, bodo morali delodajalci plačati v fond sledeče pristojbine: 16 2/3 odstotka na skup. ne plače, ki jo dobijo delavci ali u-radniki za prvih 24 delovnih ur na teden ali del teh; ta znesek gre v korist odpuščenih delavcev in u-radnikov. 2. Do 30. junija t. 1. bodo vsa Industrijska podjetja, ki so sklenila kolektivno mezdno pogodbo dne 13. junija 1941 in katerih nameščenci delajo več kot 40 ur tedensko, znižala število delovnih ur na 40 ur na teden, da se s tem omogoči zaposlitev večjega števila brezposelnega delavstva. preganjenja. Ta naziv v istem smislu se danes uporabljajo tukajšnji uradi obče uprave. Odbor zaključuje to vlogo z nujnim pozivom, naj se vendar izvrši pravica ln to čimprej, ker je večina žrtev Z« v zadnjih letih svojega življenja In jim ne preostaja več dosti časa za prazne nade. Vlogo je podpisala poleg drugih tudi Pokrajinska zveza enotnih sindikatov. Vojna proti rasizmu je končana. Toda rasi*tlčne ukrepe še vedno vzdržujejo z vsemi žalostnimi učin-ki in posledicami... 8. maj praznik Polk. Bowman, višji častnik za civilne zadeve ZVy, je naznanil, da bo 8. maj praznik po vseh zakonskih predpisih in veljavnih določilih za ljudske praznike. Dan Je proglašen kot praznik ob obletnici kapitulacije nacistične Nemčije. Vsem pevcem ln pevovodjam, ki so sodelovali pri proslavah 1. maja «Oentro di cultura popolare» se zahvaljuje vsem pevskim zborom, ki so sodelovali pri koncertih ob priliki prvomajskih proslav ln Jim izreka posebno pohvalo za uspešni potek manifestacij. Posebna zahvala naj gre zboru «G. Rot**, ki je s svojimi izvrstnimi izvajanji nastopil pri ljudskih večernih prireditvah 27. in 30. aprila. Pravtako naj gre posebna zahvala italijanskim zborom krožkov «Tom&si». «Pisoni» in «Zol» iz Trsta, «G. Verdi» iz Ronkov ter mladinskim zborom lz Gradiške ln Tržiča, kakor tudi vsem slovenskim zborom, ki so v nedeljo 28. aprila popoldne izvajali v Ljudskem vrtu pester in prijeten program. Se posebna zahvala dolgujemo končno velikemu pevskemu kompleksu, ki je v sredo popoldne na stadionu Sv. Sobote Izvajal pesmi, ki so vsem našim delavcem pri srcu, ln s tem prispeval k polnemu uspehu ljudske prireditve, ki je bila ponoven dokaz, da je bratstvo med tukaj živečim ljudstvom ter vzajemno sodelovanje med mestnim delavci in podeželskim prebivalstvom že globoko utrjeno. Glasbena matica Danes je važna pevska vaja. U-deležite se je vsi. Prosvetnim druitvom goriskega okroZJa Pripravljalni odbor za prekop in prenos zemskih ostankov pokojnega tov. Srebrniča naproša vsa prosvetna druStva, naj bi v nedeljo 1». t. m. ne prirejala nabav, ker bo ta dan posvečen pokojnikovemu spominu. Zahvala koordinacijskega odbora Koordinacijski odbor antifaii-stičniK organizacij za proslavo 1. maja se zahvaljuje tovarišem mizarjem Pečatu., Žerjalu, zadrugi tesačev in katranskih delavoev im Sbocchelli, posebno pa tovarnf-»kim odborom, ki so tako zave-stno sodelovali, da je prašnik delovnega ljudstva najlepše uspel. Opozorilo invalidom Odsek za socialno skrbstvo pri MOS-u za Trst poziva vse invalide, vdove padlih borcev ln pogreSan-cev ter eventualno tudi druge družinske člane, naj se udeleže važne seje, ki bo v sredo 8. t. m. ob 15 uri v veliki Ivoranl Enotnih sindikatov v ul. Imbriani 5-1. Kulturni krotek „M. Kraljič** V kratkem se bo na »edeiu krožka pričel tečaj angleščine za začetnike. Tečaj bo brezplačen. Udeležili se gn bodo lahko tudi člani drugih kulturnih krožkov. Potuha krivcem IVta Opčinah so aretirali zaradi zadnjih dogodkov vcg oseb V petek 3. maja smo v našem listu poročali o dogodkih, ki so se odigrali na Opčinah, pri čemer je bil težko ranjen tov. Anton Vremec. Glasilo tržaških iovinistov cVo. ce libera» je.po svoji stari navadi o tem dogodku tendenciozno poročala ln potvarjala dejstva ter ho. tela prikazati svoja varovanca brata Gallo kot nedolžni ovčici. Pri tem je podrobno opisala nekako «kruto zasliševanje in trpinčenje* mlajšega teh bratov. Dogodki pa so se razvijali v popolnem nasprotju s trditvami reakcionarnega glasila. Brata Gallo, ki ju poznajo val Openci kot postopača in črnoborzijanca, že več mesecev Izzivata domačine, ki so doslej to njuno početje mimo prenašali. 3. t m. sta napadla železničarja Jožefa Ravbarja, nato pa vdrla v hišo tov. Vremca, skušala sneti jugoslovansko zastavo In mu z orožjem grozila , da ga bosta ustrelila. Medtem Je prihitelo tov. Vremcu na pomoč OD TRIGLAVA DO JADRANA Gladovna stavka v tržaških zaporih Z včerajšnjim dnem' so pričeli antifašisti, aretirani 1. maja, v zaporu v ulici Tigor z gladovno stav-ko. Stavkujoči so poslali ZVU naslednjo vlogo: Polkovniku Alfredu Boroanu Trst! 27 antifašistov, zaprtih v sodnih »porih v ulici Tigor po arctacijah za časa manifestacij pred prvim majem, 1. maja in naslednje dal, bo •pričo popolnoma, pomanjkljivih razlogov aretacij, ponovitve brutalnih sistemov agentov civilne poli. olje tudi v prostorih njenega. poveljstva v ul. XXX. Ottobre in spričo nezakonitega zadrževanja a-retirancev v zaporih, ki ga ne opravičujejo nlkakl razlogi javna varnosti, pričelo opolnoči 8. maja 1946. protestno gladovno stavko. Imeli bodo civilno policijo za odgovorno za odmev, ki bi ga tako ravnanje utegnilo imeti med javnim mnenjem in za posledice na zdravstveno stanje mlajših ln slabotnejših pripornikov. Jetniki so mnenja, da je to edino sredstvo, ki jim preostaja, da zaščitijo svoje pravice in zahtevajo takojšnjo osvoboditev vseh onih, proti katerim ni nikakih obreme- nilnih okolnosti, ali pa vsaj takojšen pričetek sodnega postopka. Obljubljajo, da bodo »pričo ponovnih primerov očitne pristranosti civilne policije in njenega nasilja napram popolnoma nedolžnim meščanom, poslali ZVU obširno dokumentacijo ln sl pridržali pravico, da s pravnimi sredstvi, ki so jim na razpolago, nastopijo proti neznanim agentom, ki so za.krivlli podobne zločine. Sledi 27 podpisov. Razprava proti demonstrantom Zavezniška vojaška sodišča bodo — po poročilu VZN — pričela v četrtek z razpravami proti osebam, ki so bile aretirane ob priliki demonstracij preteklega tedna v Trstu. V ta. namen bodo najbrže hkrati delovala, tri sodiSČa. Vseh razprav bo skupno trideset. Prav toli ko je skupno število obtožencev. Dobra srca Ob obletnici smrti ljubljenega očeta Ivana Preloga, darujejo otroci 1000 lir za sirote padlih partlza nov. Namesto cvetja na grob pok. Violete Renčelj lz Orleka darujejo tovariši iz Rojana ln Orleka 422 lir za sirote padlih partizanov. zati družinam, ki so v vojni največ pretrpele in največ žrtvovale, da se zavedajo svojih dolžnosti, da se zavedajo velikih pridobitev, ki so jih izbojevali padli junaki. Tudi žene, ki so dale svoje drage v borbi proti faiiamu, vidijo da niso padli zaman, da mladina odločno stopa po začrtani poti. Trnovo IZVAJANJE PRVOMAJSKEGA TEKMOVANJA Postavljeni program, o katerem smo že poročali, se dosledno izvaja z elanom, s katerim ume mladina pristopati na delo, katero si Izbere sama za skupne koristi. Trnovsko prosvetno društvo prednjači tudi tukaj. Imeli smo že priliko videti uspehe vodstva in članov pri raznih kulturnih in dobrodelnih akcijah. Okolisne vasi so se mu »ato pri prvomajskem tekmovanju pridružile. Z mladeniškim poletom se je že prvi dan zbralo 60 tekmovalcev. Iznašali so iz gozda n« cesto veje in odpadke, kar bo služilo za kurjavo siromašnih ljudi in za skupne potrebe. Utrujeni, toda z očividnim zadovoljstvom, ki ga proži plodno delo, so dokončali ta In le marsikateri dan. Tudi samovoljnost nekega tovariša, ki je pretila da bo razbila društvo in delovni polet, ni prišla do izraza. Vsi vemo, komu gre pri- Kozaršče POGREB NEZNANIH PARTIZANOV Dne 27. aprila t. 1. so prenesli na volčansko pokopališče k Sv. Danijelu trupla Štirih neznanih partizanov, ki so -jih n&cifaSisti umorili in zasilno pokopali pri smodai&ni-cl na Poljancah, Nepozabne padle junake je na zadnji poti spremljala velika množica ljudstva. Vaščani iz Kozar^č, Modreje, USnika in Sel so pripravili več vencev in šopkov cvetja. Ob odprtih grobovih sta se v Imenu ljudstva poslovila od njih zastopnik okrajnega odbora SIAU za Kanalsko in zastopnik okrožnega odbora za Goriško;, Kanal PROSLAVA 1. MAJA Na večer pred mednarodnim praznikom delovnega ljudstva so po vsej. Soški dolini zagoreli veliki kresovi. Sij ognja je rezsvetlil tudi vasi na Idrskem in vasice na vseh okoliških hribih. V samem Kanalu pa so žarela velik* rdeče avezde. Gorele so tudi raznobarvne električna žarnice. V zrak so švigale rakete, donele so pesmi, odmevali »o vzkliki. Po petindvajsetih letih suženjstva j« ljudstvo zopet lahko praznovalo svoj praznik. Isti večer so prebivalci organizirali na kanalskem mostu veliko baklado. "Okrog kresov okoliških vasi kakor Morsko, Nekovo, Potravno, Ajba in Ročinj so mladinci ln mladinke plesali kolo. Naslednji dan pa Je ljudstvo uprizorilo povorke, priredilo proslavne mitinge ln navdušeno prepevalo ter vzklikalo. Bodrež NOV PODVIG BELOGARDISTOV Na večer pred i. majem »o bivši belogardisti postavili sredi vasi mlaj z belogardistično zastavo. Naslednji dan je ogorčeno ljudstvo mlaj podrlo, Na pritožba vafčanov je prišla na mesto tudi civilna policija, ki je mod drugim zaplenila tudi to zastavo. Domači fantje so nato Izobesili na drog jugoslovansko zastavo. Smreko za mlaj so tl narodni izdajalci ponoči ukradli v gozdu nekega tovariša lz Kanalskega vrha. Tatvino so naznanili policiji in tatovi se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Loilce UDARNIŠKO DELO Mladina je na svojem sestanku sklenila, da bo v prvi vrsti pomagala onim družinam, ki so največ žrtvovale v osvobodilnem boju, svoje najdražje, svojo može ln sinove. Ii res, že naslednji dan je skupina petih mladincev odšla z lopatami na ramah na polje žene, ki je izgubila moža kot talca, sina pa v vojski. Udarniško so JI prekopali vso zemljo. Mladinci ln mladinke *) N« vo** ob nedeljah . , . TrsU bo odhajal od sačetka ulice Fablo Severo hočejo Z udarniškim delom poka-1 jz (jorice bo odhajal lz Travnika znanje za . požrtvovalnost ln nesebičnost in komu to ni všeč. Tudi pri sajenju sadik je izvršena polovica programa. Zal primanjkuje dobrih sadik, ker so bile drevesnice med vojno zanemarjene. Toda tekmovalci so si nadeli nalogo, preurediti tudi drevesnice. V Predmeji bo s tekmovanjem pripravljeno kurivo za apnenico, ki bo rabila obnovi porušenih hii. Pri popravilu ceste so delavci sami prispevali udarniške ure 10-20% dnevno. Logje BIVŠI DOMOBRANCI NA DELU Na večer pred peto obletnico u-stanovitve Osvobodilne fronte so zavedni vaščani postavili sredi vasi mlaj z zastavo. Zvečer je skupina. reakcionarjev, bivših domobrancev ln rajnih hlapcev okupatorja, napadla s kamenjam tovariše, ki so pripravljali drog. Hkrati pa so napadli tudi mladinke ta mladince, ki so po hribih priligall kresove. Dne 27. aprila t. 1. popoldne pa je neki gostilničar iz vasi grozil nekemu antifašistu, da mora takoj odstraniti mlaj in zastave. Ker ni nič dosegel, je pozneje zbral reakcionarno sodrgo, ki je podrla 16 metrov visoki drog. Po tem nesramnem dejanju so se bahali, da so izvršili krščansko delo. Vozni red za avtobuse na Krasu TRSI. GOBICA 8 rez itanjel; TRST-GORICA črez Komen; DUTOVLJE TRST; LOKEV-TRST (od 6. maja 1948). cene — 18.00 20 16.10 28 16.20 M 16.35 54 16.54} 3« 17.00 65 *) •) •) *) 17.15 75 6.00 7.06 13.25 14.25 17.26 15 6.20 13.40 14.35 79 7.15 17.S0 91 7.90 17.10 105 6.30 7.45 13.50 14.50 17.55 135 i.05 18.10 postaj« Gorica •**) Volčjadraga Dornberg Rihenberk Štanjel Kobdll Kopriva Dutovlje Repcntabor Tomaj Sežana Opčine Trst ••) Ca« cene 9.10 125 9.00 ICKj 8.50 98 8.35 85 8.20 72 8.10 70 *) 7.55 •) •) •) 60 7.00 7.45 18.20 14.20 16.05 52 6.50 13.10 7.40 14.15 15.40 48 7.30 14.05 15.15 36 6.35 7.15 13.00 13.50 15.00 24 7.00 12.40 — 30 M 40 57 65 75 85 95 115 *) 18.00 18.15 15.30 13.46 14.05 14.15 14.» 14.30 14.40 14.55 Gorica ***) f Volčjadraga Dornberg Rihenberk Komen Gorjansko Nabrežina Sv. KriS Prosek Trst ••) •) 8.25 8.10 7.55 7.40 7.20 7.10 7.05 6.55 6.45 6.30 115 97 89 75 68 50 40 80 90 (. (. - 6.00 7.20 13.26 10 6.10 7.30 13.45 35 6.20 7.50 14.05 15.20 15.40 16.00 ■ Lokev -f Bazovica v Trst**) t •) •) 7.05 13.05 15.10 6.55 12.50 14.50 6.35 12.30 14.30 Kljub sodelovanju z okupatorjem tl protlljudski elementi še vedno svobodno šive ln nadaljujejo gonjo proti onim, ki so se borili za osvoboditev. KULTURNO PROSVETNO DELO pevovod,k* ,po*ob- Pripomnltl moramo, da bi te-Jeli pri prihodnjem koncertu sli-M« bolj pester spored, glede na izbiro avtorjev. Dvorana, v kateri se je vriil koncert, je bila nabita občinstva, ki je navdušeno sledilo izvajanju naSe lepe slovenske pesmi. D. O. Pevski koncert zbora prosv. društva „S. Škamperle" V soboto maja 19iS. zvečer je vršil t) Mnodvoram Doma pristaniških delavoev koncert sve-toivantkega pevskega zbora, ki ga vodi tov. Fran Venturini. Dasi je zbor prvikrat nastopil v javnosti, je bita kvaliteta iz-vedbg lepa, pri nekaterih pesmih lahko rečemo odlična. Zbor je precej ttevilen (oca 70 pevk in pevoevj in razpolaga m lepimi, svetimi glasovi. Pravilno je, da je zborovodja pritegnil v zbor vse pevce, ki so bili doslej razkropljeni in neenotni, zlasti pa mladino, od katere je pričakovati največ napredka. Bpored je obsegal v I. delu kon-oerta pesmi Kozine, Venturinija, Ande la in rusko narodni Kat juta, ki jih je izvajal meiani zbor, V muzikalnem oziru je najleple učinkovala prekmurska narodna v Venturinijevi priredbi «Uspavanka». Skladnost je pri neka-terih pesmih motila solistka, ki razpolaga sioer e prijetnim, zvonkim glasom vendar pa ga te premalo obvlada v tehničnem oziru, kar napravlja vtis nesprosčeno-sti In tremoliranja. V tl. delu koncerta j* nasto- pila naia znana sopranistka Vu-ga Justina, ki je zapela Pavči-čevo tZenjloo in Cicibana» ter Stritofovo tMioka bi rada Jurčka dobila». Pevka je naSa stara znanka, ki st je ie večkrat predstavila javnosti in je tudi tokrat ugodno izpolnila nate pričakovanje. Sledil je tinski abor, ki je zapel S Adamičeve pesmi s sprem-Ijevanjem klavirja. Pesmi so zlasti v intonančnem in ritmičnem oziru preoej zahtevne, kar se je poznalo pri izvedbi, vendar moramo reči, da so mlade pevke te dovolj dobro rešile svojo nalogo, V zadnjem delu koncerta je meiani zbor zapel t Venturinije-vi pesmi: *Znamenje» in * Matjaž* ter Mirkovo *Bj Uhnem» (po ruski narodni), Posebno zaključna pesem tMatjaH je pri občinstvu močno vtgala, saj je pa tudi tekst posebno primeren današnjemu času. Da je zbor dobro reMl tvojo naloga, hale tudi to, dh «6 mo» rali pevoi več pesmi ponavljati. Ni dvoma, da gre glavna zasluga za izvedbo dirigentu Venturinija M je s tem ponovno dokazal tvo- Bezen pregled... V soboto dne 4. t. m. je priredilo slovensko prosvetno druitvo tTisoČ zvezdi► i* Medane v Br-tUh, kot gost prosvetnega društva tTriglav» is Trtiča, prvič v našem mestu svoj kulturni večer. Marljivi (n ukaieljni člani sO pokazali s svojim pestrim tporedom obilen napredek na prosvetnem polju. V kratkem času, komaj leto dni po osvoboditvi, to ti m/a* dina, pa tudi odrasli, pridobili mnogo in tudi dokazali, kako se da « dobro voljo doseči veliki uspehe, kljub vsem mogočim oviram, let se dnevna stavljajo na pot. Trda Osvobodilna borba je ljudstvo prekalila, da se na strali ni H največjih naporov, samo da dotete ono, kar si je zasnovalo. Pevski zbor je ztlo lipo in ubrano zapel prvomajske in le par drugih pesmi ter tel zasluženo priznanja. Mojstrsko to nato odigrali partizansko enodejanko «Z*dnje srečanje*, v kratki sliki *Roie na moj grob* je dvojioa potem prikazala trpko zadnje slovo partisana-garibaldinca od njegove neveste, njegovo imrt in njeno romanje na njegov grob pod mogočno tmreko v temni ho-sti, da mu izpolni njegovo zadnjo Seljo in mn natrosi cvetja na njegov osameli grobek. Ta slika je bila odigrana v italijanskem jeziku. Potem so brhka britka dekleta izvajale par baletnih točk na narodno pesem *Po jezeru» ter pokazale tudi na tem polju vso tvojo gracioznost in znanje. Za zakljtt&ek to Itirje pari, fantje kot partizani in garibaldinoi, det kleta pa v slikovitih belih oblek* ca h z rdečo zvezdo na prsih, zaplesali zelo lepo partizansko kolo, katerega so morali na leljo občinstva ponoiHti. Tovarii Zvonko, predsednik druttva *Triglav», se je nato zahvalil gostom za lep večer v slovenskem in Italijan, skem jeziku, ker je bilo naozo čih mnogo italijanskih tovarišev, nakar mu je v »branih besedah odgovoril eden od (ovarijev z Brd. Razvila se je potem tivahna zabava t plesom, ki je trajala vee do polnoči. Te prireditve bratskega briškega prosvetnega dru-ftva so se udelelili tudi borci in oficirji Odreda J-A. za Slovensko Primorje, Trst i» Istro. Oostje so biJi nato skromno pogotčeni v neki gostilni izven mesta, prepevali so tud i tam lepo In ubrano razne partizanske in narodne pesmi, M sa prekrasno odmevale v temno nod. TRST Enotni sindikati Sindikat pomorščakov in pristaniških delavoev. Dne 8. t. m. ob 18 uri bo na sedežu sestanek direktiv-nega sveta Enotnega sindikata pomorščakov ln pristaniških delavcev. Naj nihče ne manjka! Delavska športna zveza, Speleo-loška sekcija. Zveza »poroča vsem ljubiteljem lepot kraških jam, da je ustanovila speleološko sekcijo, ki ima na razpolago najboljša sredstva za to delavnost, Speleološka sekcija bo imela svoj prvi izlet 12. t. m. Vsi oni, ki bi se radi izleta udeležili, naj se vpišejo v Ulici Imbriani 5, soba 10, od 16 do 18 vsak dan. Zborovanje športnih referentov. Športne referente vseh skupinskih ln tovarniških odborov vablmcf na zborovanje, ki bo 9. t. m. ob 16 url v ulici Imbriani B, soba 10. Naj nihče ne manjka! RADIO TOREK, 7. MAJ 13.30 prosvetno predavanje v slovenščini; 12.45 poročila v slovenščini: 13.15 reproducirana glasba: 13.30 orkester pod vodstvom dirigenta Glmelli; 14.15 pregled vesti; 17. prenos iz Vidma; 18. obvestila svojcem; 18.30 plesna glasba; 18.40 predavanje o Danteju; 19. mladinska ura (slov.). ljudstvo. V prerivanju je počil strel la težko ranil tov. Vremca. Da bi se mlajšemu Gallu ne pripetilo kaj hudega, ker je bila množica zelo razburjena, so ga odpeljali v neko hiSo, kasneje pa ga je tov. Sosič Ludvik izročil civilni policiji, ki ji jo obljubil, da se bo naslednji dan Javil na njenem poveljstvu. Ko se je naslednjega dne javil na policiji, so ga pridržali. Tov. Sosič, ki je razorožil starejšega brata Gallo, je torej v zaporu, medtem ko se mlajši- Gallo svobodno kreta po Opčinah. Toda to še ni dovolj. V soboto zjutraj je prišla civilna policija, ki jo je vodil mlajfi Gallo, in obkolila Ljudski dom. Inšpektor Pisciotta je imel v rokah seznam, sestavljen na podlagi Gallovih izjav, in spraševal predsednika krajevnega odbora po nekaterih osebah, ki so jih nato aretirali. Pred domom sc Je tedaj zbralo prebivalstvo in začelo ogorčeno protestirati. Tovariš Malalan je skušal tedaj govoriti z zavezniškim kapetanom, ki je spremljal civilno policijo, toda ni mu uspelo, ker ni bilo nobenega tolmača. Obrnil se je na inšpektorja, ker so hoteli medtem odvesti prijete tovariše. Tedaj je začelo ljudstvo še odločneje protestirati in zahtevati, naj aretirance zaslišijo na kraju samem. Ker jih niso mogli ničesar oMolžlti, so jih spustili. V noči med 4. in 5. majem pa se je civilna policija zopet vrnila na Opčine. To pot jo je spremljala neka Maria Arena, ki so Jo bili prej aretirali in odvedli v Trst. Po navedbah te ženske, ki je v preteklosti vzdrževala redne stike s fašisti in Nemci, je policija aretirala sedem oseb. Zopet moramo beležiti nov dokaz pristranskega in krivičnega ravnanja civilne policije, ki je to pot izvršila na Opčine pohod, ki nas zelo spominja na zloglasne crastrel-lamente». Javni organi zelo prozorne Ščitijo razne kompromitirane elemente, ki bi marali že zdavnaj sedeti za rešetkami. Ce jo tedaj naše ljudstvo nad takimi elementi ogorčeno, se ni čuditi, z’asti ko z užaljenim prirodnim čutom za pravičnost ugotavlja, da nihSe ne skrivi niti lasu raznim fašistom, ki nemoteno Izvajajo teror nad naprednim prebivalstvom. Zato s« vsakomur vsiljuje vprašanje: «Kakšen pa Je prav za prav potem namen teh «ukrepov» — za mir in va?no*t — za pravičnost ln zadoščenje prizadetim — nekaterih organov CP? čip na 3p5inah Z Op&n so nam v osvetlitev o-penskih dogodkov poslali naslednje: V noči od 4. na 5. t. m. med -1. la 2.' uro ponoči smo doživeli na Opčinah takozvani »rastrella®® to», kakršne smo doživljali za Sizma. Ne samo čas dogodka mega, temveč tudi način, P°j“ istega — sodelovanje denunda®1 — so bili do pičice isti, kot nskot. Pa se vprašamo: čemu vs* Baje v zaščito italijanskih sovaSis* nov, a katerimi živimo v bratlM® duhu. No, pa sl oglejmo malo b1* «n evarnostim Izpostavljene ljudl» Bratje GaJlo! TI so prav za pl* povzročitelji sedanjih nemir°v , naši vasi. Vsi trije so dobro ® kot pravi izzivači in teroristi, nosilci «reda ln mlru», kakor o®4 gh poskusa ustvarjati danes dristična zalega. . Dalje! Arena Marija je tip l2?* ljene ženske, ki nima niti moralnega čuta in katere *taa°T nje je bilo že zdavnaj na raaP®*' go najprej fašistom, pozneje n* stom, danes — pa pustimo to! Neki poročevalec je menda robe gledal, kajti kljub te®11' so bile naše ženske ogorčen« so bili pravkar odpeljani J tir}®, ški mladeniči!), v razvpito no stanovanje ni vstopila niti Na drugi strani pa je sekira •> v roki Iste Arene, ki je z nj° ^ zlla «s'ciavo«m». Da je bilo res tako in nič Se je potrdila civilna policija *at* (»I ki je bila pozvana na lice Ker ni bilo zanjo nikakega Pos se je takoj vrnila. „ Skrb za Arenino «varnost»^ menda velika, kajti njeno st*nov^ nje je bilo zastraženo vso n0® to po šestih vojakih, ki so bili o roženi z mitrami. ^ Ista Arena je spremljala clv*j. policijo na nočnem pohodu ® zala -stanovanja onih, ki so M" retirani «a la fascista>. . K vsemu samo Se to: na ® , nam prihaja umor, ki se je P . nekaj meseci lzvrSU v naši vasi antifašistom Roffittom. Ta j« po rodu Italijan! No, ne tržaški dlo n« policija nlst* takrat ®tor . svoje dolžnosti. Umor še dan«* pojasnjen. # Bodi kakor koli; strašna ir0° ^ izpada iz te nOve preizkušnje Pr\ nam, ki smo toliko trpeli. Straši n«etnim referentom, pri katerem bo našla na vodila, material za prireditve in najveijo pomoč. Razora proti gen. Esdos'11 Včeraj a* je pred izredni® ^ rotnim sodišču nadaljevalo *** .j, vanje obteJilnih in razbretne®1® | prič v procesu proti gen. Esp°®i Njih pričevanja pa niso Pr!0<^ nič bistvenega za nadaljnji P°^c procesa, zato o njih le na kr® poročamo. Policijski inšpektor dr. je zvedel od nekega namtTkeg« častnika za seznam oficirjev, W ” je vseboval Ie kakih sedem Gospa Zamazani je opisala ita** o&b ,tr ščlne, v katerih se je izvršila *** cija polk. Diani ja v Vidmu ln la, da ga je ovadil polk. Dugulln. Po kronološkem redu se Je igra razvijala takole. Prvi polčas Je končal neodločeno, kajti ob 8’ je igralec Cucchi povzročil avtogol, ob 14’ pa Je Depiera spravil iogo v mrežo. Ob 2’ drugega polčasa je igralec Timeus zabil drugi gol za Primorje. Ob 6' in 7' sta Igralca Torbelli ln Danieli zabila še dva gola v korist Primorja. Ob 10’ je igralec Castro zmanjšal razliko v rezultatu v korist Dugulina. Ob 25’ se je zdelo, da bo igralec Depiera zabil četrti gol za Dugulln in tako izenačil, toda zaman. Sodnik Ive Ja bil objektiven ln točen. Zmagovito moštvo: Plriavec, Hussu In Punter, Stoka, Timeus in Pieri, Pertot, Ukmar II, Rorbelli, Pertot In Danieli. Dugulln: Blsiani, Cucchi in Keber, Rocco, Secco in Spanghero, Dople. ra, Castro, Pa po, Sen Izza in Dugulln. Skedenj-Roool: 8-0. Skedenjd so brez vsakih težav premagali ekipo Rocola, ki Je sicer velikodušna, toda neizkušena. Poleg tega je Rocol igrali samo z desetimi igralci. S to razliko v tehničnem oziru In v številu j* igra zgubila na zanimivosti. Ce bi napadalci Skednja vložili vse sile proti nasprotniku, bi bila razlika v rezultatu še večja. V drugem polčasu so Skedcnjci beležili že pot golov v svojo korist. Zato so pričeli Igrati brez vratarja, ki ga je nadomestil neki drugi igralec. Tekma ni bila borbena. Igralci Rocola so bili vsi združeni okrog svojih vrat. Med najboljšimi na igrišču so bili Purlč, Furlani in Pletro-belll od Skednja, Blsaeco, Trevisan in Cucchi od Rocola. Gole so zabili Bralni (3), PuriČ (2), Grbec, Pečar ln Mlchclazzl. Dober sodnik Flora. Zmagovito moKtvo: Mervič, Pl e t ro-bell i ln Vouk, Pečer, Furlani in D»-stro, Michelarzl I,* Bralni, Grbec, Purlč ln Canciant. Rocol: Blsacco, Rosini ln Trevisan, Sari, Abrami ln Fozzer, Škapin, Silil, Cucohi in Bratonavec. Montebello-Cebuleo: 6-3. Igra J« bila zelo razgibana ln zanimiva za vst občinstvo. Devetkrat Je na o-beh straneh žoga prišla v mrežo. To brez dvoma ni pohvalno »a o. brambo. Moštvo Montebclla je zelo dobro Igralo. Pokazalo je veliko odločnost, vztrajnost in sposob-nost. Po kronološkem redu so gole zabili Igralci Brombara (17’), Ca nale (25’) za Montebello in Kert (29') za Cebulec v prvem polčasu; Fillppl (2’), Carml I (2T) ta Ce-buleo ta Belli (J\ T’ ta M’) In Brombara (87’) sa moštvo Mont*, beli* v drugem polčasu. Zmagovito moštvo: Rovotti, Trebir tn Seara-melll, Berce, Brandolislo ln Bean, Canalo, Brombara, BsUl, Maselll In Carini. Polk. Lo Presti je povedal, * je gen. Esposito silil v »lufcbo r fašistični republikanski vojski da Je priiel zaradi svojega od#. njanja v seznam. Ker pa ga J® do o tej stvari obvestil, mu J® lo pravočasno zbežati pred ovci, ki so ga hoteli aretirati, dilo je 4« večje število prič. ust* & 91«' Obvestilo čebelarje^ Zaradi raznih vprašanj ^ rjev v zvezi s prevozom čebel razna pašišča, se je Slovenska belarska zadruga za Julijsko jlno obrnila na ZVU, da dobi V"1 snlla. V zvezi s tem je ZVU odj vorlla tole: «Z ozirom na vaš d dne 15. aprila t. 1. sporoma®0’ morajo vsi čebelarji, bodisi 1* riškega ali lz drugih področij, ^ imajo namen prepeljati č«b***jj ene v drugo občino, poslati pr° -p na Kmetijski statistični urad v . rici, ki bo Izdal dovoljenje. mora biti potrjeno tudi od ” dolskega, urada ZVU. Prošnji ® ^ biti priloženo tudi žlvlnozdravn ^ spričevalo, iz katerega m°r® razvidno zdravstveno stanje < ^ kajti v coni se j« pojavila am® 'A kuga*. Da bi no zgubljali 4» preskrbi dovoljenj, opozarja®*^ zadostuje ena prošnja * l' zdravniškim spričevalom *f^*je‘ pro voze v sezoni in v razne .j V prošnji mora biti navedeo (občina), v katerega na®crft ^ prepeljati čebele. Isto tako Je ba navesti koliko časa bodo o ^ na Istem mestu (n. pr. *<\cn,.^ce e*' mcsoca), ln to za vsako pa“ f »e. Statistični kmotljskl 'L*rfl ravno tako obljubil, da bo ,*b* nja izdal takoj po prejemu Preklic omejitve up®1 električnega to*# -j. Ker je minilo kritično kanje električnega toka, ie * ■. komisar v Trotu, podpolk. 3 ,t ^ ' ukazom St 48 preklical uka* In 36 B za tržaško okrožje ter ^ št 1 za mesto Trst Ta uk** v veljavo dne 6. t m. Odg, urednik DUŠAN MALI — NAJBOLJŠE DARILO W mladino je knjiga s blnson, ki se dobi v knji P*' iv ka, Trst, ul. Milano 37. Šivalne st noji najboljših vrst prodaja P° kih eenah, s posebnim lr(fUv’ pa vojnim oškodovance®, v VIA DELLISTii-l**