!fto K. - Štev. 199
PHIHOHSKI DKEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
(2509)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 22. avgusta 1953
Cena 20 lir
QZH NHJKOMPETENTHEJŠI FORUM j» f eševanle svetovnih vprašanj
Jft/dne konference o Koreji naj se predvsem udeležijo za-pniki tistih držav, ki so pripomogle k sklenitvi premirja - /n-' 9 pravico sodelovati - Londonski «7imes» obsoja ameriško teče - Švedska ne želi biti udeležena na konferenci o Koreji
'kfegat	21-	—	Švedski
Drvi ‘	■	Sandler	je	da-
vnega nfuVOril na se3i poli-pravjla °db°r.a..OZN. ki raz-0 Korpii po3ltišni konferenci da Švedi andler je izjavil, žena ria ,ne..zeli biti udele. *er je irrs, °i ldn* konferenci, -Hrenco Upanje’ da bo na
Indj
Jen Dopniu	pveze	«nu-
2340 P0dprlS'JedSkiudeiegat je elegata a i britanskega
'ttela te’mp^ !Conferenca ne bi iežbe .51 Jlt! na načelu ude-
povabljena * -mnil j Sovjetske zveze
tudi
?^žba &n,U 3e> da ^ u-
*trank Sr>k? ,dvveh nasprotnih k»j njegovf i° jS1 3e nat°. za‘ e*°Vatf n Y ada ne misli so Ere41aea . konferenci, kakor ?eial je rirV-Jet^a resolucija. i52sla švn? J® ®vedska že po.
je DriJ„i odgovornosti, ?.dveh	ina	s°delovanje
i^ijski iZ .lb in v repa-f* udeležba”ISlpJ'--Neposred-
tta politični kon-
fačen
bi
.	x imela povsem
??d«ka vladaj, -ln zat0 se 3 Udeležbi Iocno Protivi
Podpiraelrgati Pa 3e iziavil.
" ***
stran t0	<<ce
fu°jeVizjCavl<?el,egat Hans En-al bi Se t , • da je naklonjen, ?°vabili n? ? Indija kakor S'Z
kfr- veliir renc°l Prva> p-že r>eD‘‘ka azuska država,
1 zeli».
politične
nasprotna
zamteresira-vpra-
?a Pri rešitv?tno zalntel J?®3a. druvl1 korejskega -^blo, da nr-5a’ ker bi to ko.
'sitve te«» do realistične ua želio no-Vprašanja. Izrazil
iJl	»n-	.	. -	—- *i<iaoaujc
ri 113 Haik konferenci re-L® v odnnl. B realističen na-^nee u do nalog te kon.
IM^UŽ^E8®1 3e 0Str0 kri-in ^ Jskega pred-Oul varn,tPogodbo o medse-
*2SS CejA nme1 • ZPA ‘n
tska De.i3l je, da je L resob P ža edina mo-9 Politjf‘Ucija glede povabil Egiptovsv; k°nferenco.
Udep?1 Vso delegat je po. rB^ zbe n Pravico Indije do j. ’ izraei?),- Politični konfe-« z«vzel ,lskl delegat pa se vjetsk a udeležbo Indije Južnn , 2veze
da ’Ški delegat je spo-l*!1-38 gleHo vzdržal glaso--®dl3i Javp® povabila SZ in
naj bi
se vprašanje
?°af'
*iška vlaa° tudi-.da je juž-a sinoči sporoči-
la 1	jjn i
,0ttferenC) , s°delovala na ? riba niiv, s°di, da Južna s.jdriega ,nf n°benega nepo->ko	na	Korejt,
iU ubanski J°,žna končana, d d° Klasr, gat že sporočil, ,,Pa zg‘as°Val za vabilo SZ, a PonnmOVab^0 Indije.
Sn ,0bravnatarSkern zasedanju žo s vab resoluclj0i ki
j®d°Pez“Pn° Predložile Indija, iVn kateri furma in Nigeri-s«Sa tajni ir abtevajo od glav-v,v*rnoko a naj bi obvestil clado 0 , ®žsko in pekinško 8‘>e skifi-- in Priporočilih bfJo tudi BS-lne.OZN. Zahte-»li^ual roj?®!, bi «primerno» kY°jem -^ U'. skupščini o tem Mske ; vescan j u severno-0rt?6r ni ru6 ške vlade,
°r odln4 i 0 govornikov, je J	u nadaljevanje raz-
pravljanja na ponedeljek popoldne.
Ameriški delegat Cabot Lod-ge je danes ponovil nasprotovanje povabilu Indije in je izjavil, da razpolagajo ZDA «z zadostnim številom glasova, da lahko preprečijo sprejem britanskega predloga za povabilo Indiji.
Jugoslovanski delegat Leo Mates je včeraj poudaril univerzalni pomen Organizacije združenih narodov, važnost njene vloge za rešitev korejskega vprašanja kakor tudi važnost politične konference, ki mora biti orodje za mirno rešitev tega vprašanja, ne pa orodje za nadaljevanje borbe za zeleno mizo.
Poudaril je dalje, da je treba na konferenco povabiti tudi Indijo, ki je na sedmem zasedanju glavne skupščine dala pobudu za reši-tev vprašanja korejskih vojnih ujetnikov.
V izjavi beograjskemu radiu je Leo Mates poudaril velik pomen OZN pri reševanju perečih vprašanj, zlasti pa njene vloge pri preprečevanju razširitve korejske vojne. Po mnenju jugoslovanske delegacije bo delo na politični konferenci za rešitev korejskega vprašanja najbolj uspešno, če se bodo konference udeležili ne prvenstveno zastopniki držav, ki so se aktivno udeležile korejske vojne, temveč prvenstveno zastopniki tistih držav, ki so pripomogle k sklenitvi premirja. Glavna skupščina QZN je s svojo pozitivno vlogo in stališčem v najkritičnej-ših trenutkih razgovorov prispevala k uspešni zaključitvi razgovorov in bo po mnenju Lea Matesa imela veliko vlogo tudi pri politični konferenci. O rezultatih konference bo načelno razpravljala glavna skupščina. Zato je po mnenju Matesa manj važno, koliko držav se bo te konference, u-deležilo. Nasprotno, v interesu uspešnega dela konference je, da se razprave vodijo pred ožjim forumom. Dosedanje izkušnje dela OZN, zlasti pa njihova vloga pri preprečevanju razširitve korejske vojne, so dokaz, da je OZN najkompe-tentnejši forum za reševanje vseh važnih svetovnih vprašanj, je poudaril Leo Mates.
Londonski «Times» piše danes v svojem uvodniku, da bi morale ZDA menjati svoje stališče glede udeležbe Sovjetske zveze na politični konfet enci. List komentira izjave ameriškega delegata Cabota Lodgea, ki je dejal, da se SZ lahko udeleži konference, samo ob strani svojih prijateljev napadalcev, in da je udeležba Indije popolnoma nemogoča, ter pravi: «Si. roke plasti ameriškega javnega mnenja se strinjajo s stališčem Lodgea. Toda gre za nevarno stališče, kajti, tudi če bi SZ — ki lahko onemogoči, če hoče, vsako rešitev korejskega vprašanja — pristala na udeležbo na konferenci pod temi pogoji, bi imela taka konferenca malo možnosti na pravi uspeh«. List pravi za tem, da bi bile možnosti uspeha večje, če bi konferenca zasedala «okoli mize« namesto «na obeh straneh mize«.
Izvedelo se je, da je nizozemski delegat danes zahteval,
naj se na začasni cinevni red bodočega rednega zasedanja glavne skupščine, ki se bo začelo 15. septembra, vpiše tudi razpravljanje o konferenci za revizijo listine OZN, ki se predvideva, da bo leta 1955.
Grotevvohlovi razgovori v Moskvi
MOSKVA. 21. — Kot poroča agencija Tass, so se včeraj zvečer začeli razgovori med vzhodnonemško vladno delegacijo in sovjetskimi vladnimi predstavniki. Včeraj zvečer je Grotewohla in ostale sprejel predsednik sovjetske vlade Malenkov, razgovoru pa so prisostvovali, kot poroča Tass, Molotov, Hruščev, Bulganin, Kaganovič, Mikojan, Saburov,
Zverev, Kabanov. Puškin in sovjetski komisar v Nemčiji Sem j ono v.
Zahodni opazovalci v Moskvi sodijo, da je zelo značilno. da so se včerajšnjega razgovora udeležili vsi sovjetski vrhovi. Iz tega sklepajo, da u-tegne priti v odnosih med ZSSR in Vzhodno Nemčijo do važnega razvoja. Zvedelo se je tudi, da je imel Grotewohl po uradni seji še zaseben sestanek z Molotovom, ki mu je prisostvoval tudi Semjonov. Sovjetski tisk objavlja vesti o teh razgovorih z velikim poudarkom.
GENERAL ZAHEDI UTRJUJE STOJ POLOŽAJ Y IRANU
Poleg predsedstva vlade je prevzel tudi notranje in vojno ministrstvo Mosadek bo izgnan iz države ? - Še dva poslanika odstopila
MOSKVA, 21. — Moskovski radio poroča iz Tiflisa, da je vrhovni sovjet Georgije odobril epuracije, ki so bile izvršene v georgijski vladi po Ber-jevem padcu.
TEHERAN, 21. — vrhovni štab javlja, da so vojaške oblasti^ gospodar položaja v vsej državi. Danes zjutraj so Mosa-dekovi pristaši priredili demonstracijo proti Zahediju, toda vojaštvo je ob podpori oklepnih avtomobilov demonstrante kmalu razgnalo, bilo je tudi nekaj ranjenih.
Mosadek je še vedno pod nadzorstvom v oficirskem krožku v Teheranu. Danes so aretirali tudi zadnjega predsednika majlisa (parlamenta), Abdulaha Moazamija in dva poslanca narodne fronte. Govori se, da se pričakuje v kratkem aretacija tudi zunanjega ministra Fatemija, ki se še vedno skriva.
Preteklo noč je bilo Mosade-kovo zdravstveno stanje zelo slabo. V obveščenih krogih domnevajo, da bodo ob šaho-vem povratku Mosadeka izgnali iz Irana.
Teheranski radio javlja, da je poslanec Husein Makki, ki
je bil v komisiji za nacionalizacijo iranskega petroleja, a se je pozneje sprl z Mosade-kom, izjavil, da je na strani nove vlade, ki ji predseduje general Zahedi. Iz Teherana pa je pobegnil princ Gačgaj, poglavar plemena Gačgaj, in se zatekel na področje Girac. To pleme je vedno vodilo o-stro borbo proti Britancem in lahko zbere veš desettisočev oboroženih mož na goratem področju, kamor je dostop težaven in kjer bi bilo lahko or. ganizirati gverilsko vojno. A-retiran pa je bil guverner pod. ročja Izpahan, kjer so Mosa-dekovi pristaši nudili največji odpor proti generalu Zahediju.
Razen iranskega poslanika v ZDA, ki je včeraj odstopil, javljajo danes da sta odstopila tudi poslanika v Parizu in v Bruslju, ker sta mnenja, da je general Zahedi protizakonito prevzel oblast
Medtem je šah. ki je odpotoval iz Rima danes zjutraj ob
ZAHTEVA ARABSKO - AZIJSKE SKTPINE V OZN
VARNOSTNI SVET NAJ PROUČI
položaj u francoskem Maroku
V resoluciji arabsko-azijske skupine je rečeno, da predstavlja položaj v Maroku nevarnost za svetovni mir - Protesti z vsega arabskega sveta - Erancoski tisk ne odobrava sklepa o izgonu sultana
NEW YORK, 21. — Petnajst držav arabsko-azijske skupine je danes pozvalo Varnostni, svet naj nujno prouči nevarnost, ki jo za svetovni mir predstavlja položaj v francoskem Maroku.
Za ta korak so se odločili na skupnem sestanku, na katerem so sprejeli resolucijo v tem smislu.
Predsednik skupine, sirijski delegat dr. Farid Zeineddtn je sporočil, da je skupina soglasno sklenila predložiti zadevo Varnostnemu svetu, ter je do. dal, da bo ta skupina tudi v bodoče z vsemi silami podpirala maroškega sultana in ma. roško ‘judstvo v njuni borbi za svobodo.
V Rabatu so medtem danes uradno proglasili novega sultana. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je s tem v zvezi izjavil, da bodo po imenovanju novega sultana iz. vedli popolno reformo francoske politike in uprave v Maroku. Prihodnje mesece bodo izvedli temeljite spremembe in med drugim bodo obnovili vodilni aparat francoske uprave V Maroku «na podlagi kriterija, da mora večje število Marokancev sodelovati pri u-pravljanju javnih zadev«.
Kakor javljeno, je odstavljeni sultan prispel sinoči v Ajac-cio na Korziki. Zatrjuje pa se, da bo njegovo bivanje na Korziki le začasno in da ni še določeno, kje mu bodo določili dokončno bivališče.
Vesti ki prihajajo iz Maroka javljajo, da vlada povsod mir. Oblasti v Rabatu so po-
delnem sporazumu z vlado Javke v Franciji pojenjujejo
0rtl'nformisH skušajo izkoristili položaj v svoje politične namene -*nie/	-	1	■	■	-	*
^	-	upa,	da	se	bo	izognil izrednemu zasedanju narodne skupščine
0f>ineva se, da bodo v ponedeljek stavke v pretežni meri prenehale
Sr^uma
jlftiijhformii
0>elolani2aciiami uPa sedaj f*®i!af! ylada, da se bo iz-
21- — Zaradi delne-v. ora,„„a	vladQ ,n
ističnimi sindikal-
**	’	'•*« ac uu iz-"
st®®« sl, -.emu sklicanju na-» bpšfi.,. Pscme. Predsedstvc
, ? PondiJf1 se sestalo dali 1evnoj?e’. ie ze odložilo z» •	v	na	Pooede-
5Lad>	iavl)a)o,	da	je
P. bcev s, bca nekaterih po-h bje sk, eyjl° zahtev za skli-
rif, l98SvUpičine Padl° od 205 ^kstov dsty° katoliških sin-£ edsedmiPa ie danes poslalo b .Pisirv skupščine Herrio-čim ksterim ga poziva, a *bai „	^	skliče	skupščino,
ai!ski i„e 'zr®če o novi gospo-i. 0 HaiL?0cialni Politiki«.
I .bil a. .bom sporazumu, ki sta fzen danes ponoči ob
rit®® sindikalna8 'n S0C'ali'
‘trilh	na	organizacij
^ za p^žbencev izdali po-hi. Pozne u k na delo. Zara-c ,Zadeti	pa niso bili vsi
- e,h in , av°casno obveščeni
j. '-‘u	„	—	'•“ouu	uuvesctii
pfma vračain tega se Pola kn Uslvaria3i°„ n.a del°- Pri tem dj.bbhforjni ?j.se ve*io zmedo
&^(CGTVCnUmdikalniT
zinjkajoče n„’- so pozvali d ?i. ki je’bil3riZaV®ne^° spora-n-i°vanja kom s/zen brez so_ nadalii,®^mformistov in skušali i^®3? stavko. Sploh v^-WističniPv°oh.
stiti® sedernnaistfVrt’ k' traja' tla ‘ po'ožaj v ‘ dan' lzkon-stavf®6' zaradi rt 3e Polit'čne vkajočimf ^ ?aar se je med edno bolj očito
kazala želja, naj bi čim prej prišlo do rešitve spora, da se prepreči ta kominformistična spletka.
Na splošno upajo sindikalni voditelji, da bodo stavke v ponedeljek v veliki meri prenehale. V Parizu so nekominfor-mistični sindikati nameščencev cestne železnice in avtobusnega prometa odredili povratek na delo jutri zjutraj. Vse sindikalne organizacije železničarjev pa so pozvale svoje člane, naj se vrnejo na delo danes ob 14.
Neki predstavnik «Force Ouvriere« je izjavil, da je treba sporazum glede nameščencev plinarn in elektrarn ter drugih kategorij še spopolniti.
Komisija MRP, ki je posredovala v sedanjem sporu med vlado in sindikati, se je razpustila ter je poudarila, da zaradi ugodnega razvoja položaja ni več umestno sklicanje izredne seje narodne skupščine Položaj pa se je, kakor znano. zaostril danes na privatnem sektorju, zlasti med kovinarji zaradi razglasitve 48-urne stavke. Tudi v tovarnah Renault so proglasili 48-urno stavko. Vendar pa kaže, da bo ugoden potek pogajanj med vlado in sindikati pomirjevalno vplival tudi na tem sektorju. Glede stavke kovinarjev si vesti nasprotujejo. Sindikati poročajo o popolni stavki na pariškem področju, kakor tudi v Le Ha-vre, Lionu, Nici, Lille in Mul-house. V rudnikih v severnem
departmanu delo popolnoma počiva, toda tudi tu so v teku pogajanja med delodajalci in sindikati Prvikrat po več kot dveh tednih stavke danes ponovno deloma deluje telefonska služba med Parizom in ostalo Francijo.
Državni podtajnik v ministrskem predsedništvu, Bougenot je danes tisku podal poročilo o pogajanjih, ki so dovedla do sporazuma. Prebral je sledečo izjavo, ki jo je predsednik La-niel podal parlamentarni delegaciji, ki je v sporu posredovala:	«1. Vlada potrjuje svoj
namen posvetovati se s prizadetimi sindikalnimi organizacijami, preden bo določila postopek za uveljavitev dekreta od 9. avgusta, ki se tiče pokojnin; 2 ponovno je izrazila namen, da se bo ukvarjala z vprašanjem brezposelnosti m nezadostnih mezd, takoj ko bo objavljen drugi del dekretov o finančni sanaciji V ta^ namen računa, da bo pred koncem meseca povabila komisijo za revizijo računov, da Ji vzroči vse predloge na tem in drugih pod-ročiih ki zadevajo polno zapo-mev in gospodarsko politiko; z druge strani pa namerava pozvati ministra za delo in za gospodarstvo, naj mu do 10. septembra predložita poročilo v pričakovanju, da se sestane višja komisija za kolektivne pogodbe, ki bo sklicana, takoj ko bo vlada izvršila poslanstvo, ki ji ga ie poveril parlament t. j. do 30. septembra«.
poldne sporočile, da je odpravljena policijska ura. V nekaterih delih Maroka se opaža precejšnja vznemirjenost. Z vseh krajev arabskega sveta pa prihajajo protesti proti odstavitvi sultana. Bekkai paša. bivši častnik francoske vojske, ki je sedaj v Parizu je sporočil, da je podal ostavko in je dejal, da ne more odobravati udara, s katerim je bil sultan odstavljen, ter da ne more služiti režimu. ki ga ima za protizakonitega. Sejk Abdel Latif De-raz, ki je namestnik rektorja univerze «A1 Azhar« v Egiptu, je izjavil, da se morajo vsi muslimani «združiti proti tej sovražni gonji Zahoda proti njim«. Izjavil je nato, da bo 26. avgusta v Kairu konferenca, ki se je bodo udeležili lajič-ni in verski predstavniki vseh arabski]) držav, ki so navzoči v Kairu, ter delegati univerze «A1 Azhar« in muslimanskih bratov.
Iz Saudove Arabije javljajo, da se bo predsednik egiptovske republike general Nagib sestal jutri s kraljem Ibn Sau-dom. Govorila bosta o položa. ju v Maroku, o raznih vprašanjih arabskega in muslimanskega sveta ter o odnosih med Arabci in muslimani ter zahodnimi državami.
Podtajnik Arabske lige Bel-lama pa je izjavil, da je poslal glavnemu tajniku Hasuni, ki je sedaj v Beirutu, brzojavko, s katero ga poziva, naj stopi v stik s sirijsko in jordansko vlado v zvezi z maroškim vprašanjem, ter da je poslal vsem arabskim državam noto, s katero jih prosi, naj nemudoma proučijo nujne u-krepe, ki naj bi jih p odvzeli zaradi zadnjega razvoja položaja v francoskem Maroku.
Bellama je končno dejal, da je položaj v Maroku na prvem mestu dnevnega reda prihodnjega zasedanja političnega odbora Arabske lige, ki bi se imelo začeti 2. septembra, a se bo lahko začelo že prej, če bodo dogodki to narekovali.
Ameriški list «New York Herald Tribune« piše danes v uvodniku, da odhod sultana iz Maroka na Korziko ne bo zaključil zapletene krize v Maroku. «Sultan ne uživa samo podpore maroških Arabcev in nacionalistov sploh, pač pa tudi vseh tistih, ki imajo vpliv na muslimanski svet. Francozi, med dvema nasprotnima si silama, se bodo znašli v te-škem položaju in nevarno je, da postane položaj ameriških oporišč na tem področju zelo kočljiv.«
Londonski «Times» pa piše med drugim:	«Morda je bila
nevarnost odstranjena, toda bližnja bodočnost se kaže burna. Francija ne more v Maroku zadovoljiti želja vseh Njena naloga v tem kritičnem razdobju mora biti znižati sedanje politično temperaturo, ki je zelo visoka«.
V poročilu iz Pariza o dogodkih v Maroku in izgonu ma. roškega sultana ugotavlja «po-litika«, da niti en pariški list ne odobrava sklepa francoske vlade o izgonu sultana in da francosko časopisje sodi, da bo imel ta dogodek hude posledice in da bo privedel do prelivanja krvi v Maroku.
nja Slovencev, je na tej sve. čanosti poveličeval Hitlerjevo vojsko in njene zmage. Koroški Slovenci energično protestirajo proti poveličevanju Hi. tlerjeve vojske in proti takim proslavam, ki dokazujejo, da se želi vrnitev nacistične dobe in s tem preganjanje koroških Slovencev. V zvezi s tem se v koroških slovenskih krogih poudarja, da skušajo neofašisti s pomočjo klerikalcev oživiti stari nacistični duh mržnje do drugih narodov, zlasti do jugoslovanskih.
Nacistično izzivanje
na Koroškem
LJUBLJANA, 21. — Jugo-press javlja, da so se odkritja spomenika padlim nemškim vojakom v drugi svetovni vojni v Mariji na Zili pri Beljaku udeležili številni bivši hitlerjevski oficirji z nacističnimi vojaškimi odlikovanji. Bivši Hitlerjev oficir Karl Fritz, e-den izmed voditeljev preganja-
Volilna kampanja v Zahodni Nemčiji
BONN,'21. — Včeraj ob 18. uri so bile vložene kandidatne liste v vseh zahodnonemških deželah. Samo osem strank — demokristjani, socialni demokrati, liberalci, kominformisti, «Nernška stranka«, «Blok izgnanih in okradenih«. ((Ljudska stranka nemške enotnosti« in «Nemška stranka rajha« je predložilo kandidatne liste v vseh devetih deželah. Ostale stranke, med njimi tudi ((Narodna fronta«, nastopajo le v nekaterih deželah ali pa tudi samo v eni.
Bivši Goebbelsov podtajnik v nacističnem propagandnem ministrstvu Naumann, kandidat skrajno desničarske «Stranke rajha«, ni mogel imeti volilnega zborovanja v Kie-lu, ker so mu to preprečili številni demonstranti raznih političnih skupin z obilnim metanjem gnilih jajc in paradižnikov. Naumannovi privrženci so reagirali s prepevanjem nacističnih pesmi. Policija je nato zborovanje razgnala.
V Koelnu je včeraj zvečer v okviru volilne kampanje govoril kancler Adenauer in zatrdil, da bo konferenca štirih zunanjih ministrov nedvomno konec septembra v Švici, ((razen če ZSSR medtem ne bo spremenila mnenja«. Adenauer je tudi zatrdil, da ima njegova stranka mnogo možnosti za ponovno zmago na volitvah.
Zahodnonemški kominlfor-movski voditelj Max Reimann je v imenu kominformistične parlamentarne skupine sporočil, da namerava zahtevati sklicanje izrednega zasedanja Bundestaga, ki bi naj razpravljal o zadnji sovjetski noti. Ker je za sklicanje izrednega zasedanja Bundestaga potrebna zahteva tretjine poslancev, kominformisti pa jih imajo samo 14 izmed 401. je Reimann naprosil socialdemokratsko stranko, naj podpre njegovo zahtevo. Zelo malo verjetno je, da bi socialni demokrati, ki imajo 130 poslancev, sprejeli Reimannovo zahtevo.
Mac Carthy napada ameriške zaveznike
CLEVELAND, 21. — Republikanski senator Joseph Mac Carthv je danes ponovno napadel Veliko Britanijo v govoru na kongresu združenja mornariških strelcev, ki ga je tudi odlikovalo. MacCarthy je dejal, da ZDA «nočejo zaveznikov, ki ravnajo servilno in se vdajajo pred sovražnimi grožnjami ali pa ližejo nasprotniku pete in mu celo dobavljajo orožje«. Dejal je, da ZDA sicer ne bi rade ostale same, da pa ni neverjetno, da bodo morale ostati same in da bodo v tem primeru «pač šle same naprej in z božjo pomoč jo' tudi zmagale«. MacCarthy je posebno zameril Angliji, da se zavzema za sprejem pekinške kitajske vlade v OZN In zahteval, naj ZDA izstopijo
iz OZN isti dan, ko bi vanjo prišla pekinška Kitajska.
V torek ožja seja Ghurchiilove vlade
LONDON. 21. -- Ministrski predsednik Churchill je sklical za prihodnji torek sejo Članov ožje vlade. Ta seja bo tretja seja ožje vlade od začetka parlamentarnih počitnic,
V londonskih političnih krogih sodijo, da številni važni dogodki v zadnjih dneh na mednarodni pozornici opravičujejo nepričakovano sejo.
Posledice potresa na Jonskih otokih
ATENE, 21. — Kakor javlja atenska agencija, je bilo 90 odstotkov mest in vasi na otokih Kefalonija, Zakynthos in Itaka pri zadnjem potresu popolnoma porušenih; nad 20.000 hiš je bilo spremenjenih v kup ruševin.
Medtem se prebivalci že vračajo na svoje otoke, kjer se mrzlično nadaljuje odstranjevanje ruševin.
Humbert Droz
v Jugoslaviji
ZAGREB, 21. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Milovan Djilas je sprejel danes v Zagrebu generalnega tajnika Socialistične stranke Švice Humberta Droza in se zadržal njim v daljšem razgovoru. Sestanku je prisostvoval tudi Vladimir Dedijer.
5.36. že prispel v Bagdad, od-koder bo odpotoval jutri zjutraj ob 4 v Teheran. Teheran, ski radio pa je javil, da bi se njegov prihod v Teheran lahko zavlekal na en teden.
Glede iransko-britanskih od. nosov je predstavnik «Foreign pfficea« sinoči izjavil, da «je položaj v Iranu še preveč zmeden, da bi lahko predvidevali obnovitev angleško-iranskih diplomatskih odno. sov«.
V Washingtonu se je izvedelo, da je ameriški poslanik v Teheranu 18. avg. malo pred šahovim begom obvestil Mosa-dekovo vlado, da bo ameriška vlada preklicala priznanje iranski vladi takoj po šahovem odhodu. Obveščeni krogi trdijo, d? je tudi to vplivalo na Mo-sadekov poraz, ker je zmedlo njegove pristaše. Prav tako trdijo opazovalci, da je k vojaški vstaji pripomogla tudi Eisen!howerjeva izjava, da so Mosadeka podpirali pri referendumu ((komunisti«.
Zahedi je medtem delno sestavil vlado in si je razen vladnega predsedništva obdržal tudi notranje in vojno ministrstvo. Ostali ministri bodo imenovani, ko se bo šah vrnil.
30 jugosl. podjetij
še čaka na dovoljenja ZVU
BEOGRAD, 21. — Nad 30 jugoslovanskih podjetij, ki so sodelovala na mednarodnem velesejmu v Trstu, še ni dobilo uvoznih dovoljenj za prodajo blaga, čeprav je od zaključka . velesejma že več kot mesec dni. Vrednost blaga, ki so ga jugoslovanska podjetja prodala med tržaškim velesej. mom, znaša nad 140 milijonov lir. ZVU še vedno na razne načine zavlačuje izdajo dovoljenj.
V gospodarskih krogih v Beogradu sodijo, da je zavlačevanje z izdajo uvoznih dovoljenj pravzaprav nadaljevanje že potrjene prakse zavezniške vojaške uprave v pdnosu do razvoja gospodarskih zvez med Jugoslavijo in cono A,
STEVENSBN;«Mala mcžossii ;a Miro reSiler
ORGANIZIRA
na
OKROGJLICI
pri Vogrskem (Vipavska dolina) v dneh 5. in 6. septembra 1953 ob 10. obletnici ustanovitve prvih primorskih brigad IX. korpusa MOV
VPISOVANJE SE ZAKLJUČI 25. AVGUSTA!
(Glej podrobnosti na 2. strani)
ODHOD VLAKOV IZ TRSTA V SOBOTO 5. SEPTEMBRA POPOLDNE IN V NEDELJO 6. SEPTEMBRA ZJUTRAJ
E A A s vpisnina, prevoz s vlakom in značka skupno 650 lir — Za otroke od 4 do 14 let (brez značke) 275 lir
Podrobnejša pojasnila se dobe na sedežu Zveze, tel. 29-582
NEW YORK, 21. — Na tiskovni konferenci, ki jo je imel po povratku s svojega potovanja okoli sveta in o kateri smo poročali že včeraj, je bivši demokratski kandidat za predsednika ZDA Adlai Ste-venson med drugim dejal, da je le malo možnosti za hitro rešitev tržaškega vprašanja.
Glede vesti o sovjetski vodikovi bombi je Stevenson rekel, da upa, da ta vest ne bo povzročila nepotrebnega vznemirjenja, kajti prav to bi ZSSR hotela. Nadalje je Stevenson dejal, da sta enotnost in skupnost namenov Velike Britanije in ZDA ((najvažnejši element stabilnosti v svetu«.
BEOGRAD, 21. — Jugopress javlja, da sta se v vasi Balte Verde obesila dva vojaka romunskih obmejnih enot. Sirijo se govorice, da sta se za to odločila zaradi slabega ravnanja oficirjev. Poveljstvo enote je obešenca pokopalo in sploh ni o tem obvestilo njunih družin.
Nov protest FLRJ
zaradi romunskih izzivanj
Končana redakcija sporazuma o stalnem tajništvu treh balkanskih držav - Sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med FLRJ in Abesinijo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 21. — Državno tajništvo za zunanje zadeve je danes izročilo romunskemu poslaništvu v Beogradu noto, v kateri protestira zaradi 18 obmejnih incidentov, ki so jih izizvali v prvih 20 dneh tega meseca romunski obmejni or-gani.
Nota opozarja Romunijo, da je do teh incidentov prišlo prav v času, ko v Temišvaru vodijo razgovore o ustanovitvi mešane komisije, ki naj hi proučila obmejne incidente med obema državama.
Izzivanja na mejah, pravi no. ■t-',.. so v zvezi « stališčem romunske delegacije na razgovorih v Temišvaru. ki trajajo že štiri tedne. Romunsko stališče cvira dosego sporazuma, s katerim bi lahko ugotovili odgovornost za obmejne incidente.
Po vesteh iz državnega tajništva za zunanje zadeve so končali z redakcijo načrta sporazuma o stalnem tajništvu treh balkanskih držav, podpisnic ankarskega sporazuma. Načrt sporazuma so že izročili grški in turški vladi. Pričakujejo, da bodo vse tri vlade zavzele enotno stališče in da bo tajništvo začelo v najkrajšem času delovati. Sklep o ustanovitvi tega tajništva so sprejeli na prvi konferenci zunanjih ministrov Jugoslavije. Grčije in Turčije v Atenah 11- julija.
Danes so v Beogradu podpisali sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Abesinijo. V imenu Abesinije je sporazum podpisal vodja abesinske misije dobre volje Ilma Dereza, v imenu Jugoslavije pa član Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek. Sporazum ne določa obsega izmenjave, predvideva pa največja pooblastila podpisnicama sporazuma.
Ro podpisu sporazuma je
Danes v senatu glasovanje o zaupnici Pellovi vladi
Še vedno ni jasno, kako bodo glasovali senatorji PSI senatu ne more uiti, zelo verjetno pa tudi ne v
- Zaupnica Pelli poslanski zbor
nici • Malo demokristjanskih glasov za demokristjansko resolucijo
(Od našega dopisnika)
RIM, 21. — Danes se je v italijanskem senatu nadaljevala diskusija o vladnih programskih izjavah. Po dveh današnjih sejah, na katerih se je diskusija izčrpala, si še vedno ni mogoče ustvariti popolnoma jasne slike o tem, kako bodo nekatere stranke glasovale. Predvsem gre za Nennijeve socialiste, za katere je bil danes glavni govornik senator Lus-su. V odstavku, ki se tiče glasovanja senatorja PSI, je Lussu dobesedno dejal: ((Skupina PSI bi lahko glasovala tudi za vlado, če bi izkušnja pokazala njeno dejansko dobro voljo. Danes pa to seveda ni mogoče, kajti z ozirom na demokristjansko politiko v zadnjih letih so potrebna resna jamstva, preden ji damo zaupnico«.
Lussu je s tem samo povedal, da njegova skupina ne bo glasovala za zaupnico, ni pa pojasnil, alf se bo vzdržala ali pa bo glasovala proti, kot je za KPI napovedal Scoccimarro. V političnih krogih sodijo, da bi se večina senatorjev PSI rada vzdržala, da pa se bo verjetno treba prilagoditi stališču KPI Sicer pa je Lussu v marsičem pohvalil Pellovo izjavo, glede zunanje politike pa je samo dejal, da vlada ne bi smela nadaljevati ((žalostne politike prejšnjih De Gasperijevih vlad« in da bo «vsaka Pellova
I pobuda za mednarodno pomir- | jenje naletela na brezpogojno podporo PSI«.
V imenu monarhistov je Lauro izrekel nekaj bolj ali manj dobrohotnih rezerv, nato pa je izjavil, da monarhisti «ugodno sprejemajo program« nove vlade. V imenu MSI je senator Franza naznanil abstinenco svoje skupine, v svojem govoru pa zahteval med drugim, naj se vlada zavzame za popolno razveljavljanje mirovne pogodbe.
Na popoldanski seji je govoril med drugimi tudi organizacijski sekretar KPI Secchia, ki je tudi v marsičem pohvalil Pello. Ko je govoril o amnestiji, ki jo je Pella obljubil, je dejal, da mora obsegati tudi partizane, ki so bili obsojeni za dejanja, izvršena med vojno. Glede zunanje politike pa je Secchia samo zahteval, naj bo Pella manj ekstremističen kot De Gasperi.
Med današnjo sejo je neodvisni senator Don gturzo predložil resolucijo proti kopičenju funkcij v rokah posameznikov, zlasti pa parlamentarcev.
Jutri bo na govorniški oder spet stopil Pella in odgovoril današnjim govornikom, nato pa bodo sledile izjave o glasovanju in končno glasovanje o zaupnici, ki Pelli v senatu, zelo verjetno pa tudi v zbornici, ne more več uiti.
vodja abesinske delegacije položil venec na grob neznanega vojaka na Avali. Zatem pa je predsednik Zveznega sveta jugoslovanske ljudske skupščine Vladimir Simič priredil delegaciji na čast svečan sprejem.
Prebivalci gračaniškega o-kraja v Bosni so včeraj izgnali iz samostana na Ozrenu metropolita Nektarja Krulija. Ta je v zadnjem času organiziral raznovrstna zborovanja in proslave ter skušal izzvati nestrpnost med ljudstvom tega kraja. Do protesta je prišlo, ko je ljudstvo izvedelo, da se metropo-list mudi v samostanu na planini Ozren, znanem borbenem kraju vzhoune Bosne. Prebivalci gračaniškega okraja so poslali brzojavko arhierejske-mu sinodu, v kateri zahtevajo odstavitev metropolita Krulija z njegovega položaja. Tudi v nekaterih drugih krajih republike je prebivalstvo izrazilo nezadovoljstvo zaradi proti-ljuAskega delovanja nekaterih pravoslavnih in katoliških duhovnikov.
Danes je bila v Ljubljani pod predsedstvom Mihe Marinka seja razširjenega predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Na seji so razpravljali o novih zakonskih predpisih v gospodarstvu in o novem volilnem zakonu. Na seji je bil prisoten tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Ta je podal obširno poročilo o gospodarskih vprašanjih in o zakonikih predpisih, ki jih pripravljajo v gospodarstvu.
Clement Attlee gost na Brionih
BEOGRAD, 21. — Predsednik jugoslovanske republike Josip Broz Tito s soprogo je danes zvečer priredil na Brionih svečano večerjo v čast šefa britanske laburistične stranke Clementa Attleeja. Večerje so se udeležili državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Djuro Pucar ter člani zveznega in republiških izvršnih svetov, ki so na počitnicah na Brionih.
Parlamentarni podtajnik v britanskem zunanjem ministrstvu lord Reading pride 24. t. m. na privaten obisk v Jugoslavijo. Tu bo ostal 15 dni in bo obiskal Lovran, Split, Dubrovnik in druga mesta ter bo tudi gost maršala Tita.
Jutri zvečer bo začela o zaupnici razpravljati že poslanska zbornica. Predstavniki parlamentarnih skupin so se sporazumeli, da bo za vsako skupino nastopil samo en govornik, tako da bodo o zaupnici v poslanski zbornici glasovali že v ponedeljek zvečer ali najkasneje v torek predpoldne. Takoj zatem bo začela zbornica razpravljati o podaljšanju začasnega proračuna.
Danes je zbornica odobrila spremembo zakonskega ukaza o letošnjem odkupu žita v zakon. Na današnji seji so med drugim odobrili resolucijo de-mokristjanskega poslanca Franza, ki poziva vlado, naj poviša odkupno ceno žita, določi odkupni kontingent najmanj 17 milijonov stotov in določi konkretni dolgoročni program za pridelovanje žita v Italiji. Med glasovanjem o tej resoluciji je bilo obilo ironičnih pripomb z levice, kajti za resolucijo je glasovalo bore malo demokristjanskih poslancev, čeprav jo je predlagal demokristjan.	A.	P.
ZAGREB, 21.	—	Skupina
burmanskih novinarjev, ki se kot gostje Zveznega izvršnega sveta že nekaj dni mudi v Jugoslaviji, je danes popoldne prispela z vlakom iz Sarajeva v Zagreb. Jutri bo odpotovala v Ljubljano.
Uspeli nastopi
igralske skupine IX. korpusa
LJUBLJANA, 21. — Igralska skupina IX, korpusa, ki si je pred dnevom vstaje primorskega ljudstva zadala nalogo, da bo obiskala vse večje kraje na Primorskem in obudila spomine na slavne dni NOB, je imela sinoči miting v Tolminu, Prireditvi je prisostvovalo nad tisoč ljudi, ki so navdušeno pozdravili v svoji sredi nekdanje borce.
Skupina je odšla v nedeljo iz Ljubljane čez Gorenjsko na Primorsko, kjer je na Cerk-Ijanskem, Idrijskem in Tolminskem priredila do sedaj že 21 mitingov, katere je obiskalo okrog 7000 ljudi. Skupina je odšla danes na Kobariško, kjer bo zvečer priredila večji miting v Kobaridu. Nato bo odšla na Bovško, od tam pa v Vipavsko dolino, Istro in Kras. Svojo 22-dnevno turnejo po Primorski bo skupina zaključila fi. septembra z velikim n o, stopom na Okroglici.
PHILADELPHIA, 21. — Carinski uradniki v glavnih a-meriških pristaniščih so bili v zadnjem šasu «posebej iz-vežbani« z namenom, da bi lahko preprečili ((ilegalni dovoz atomskega in bakteriološkega orožja v ZDA«.
BPOMHiHlU »NEVI
Na današnji dan leta 1862 je bil rojen francoski skladatelj Claude Debussy, Umrl je 3. VIII. 1918.
	1		M
Ijfcjl			i
l\m	m		
Danes, sobota 22. avgusta
Timotej, Ostivoj	.
Sonce vzide ob 5.13 ir‘ za8ton,una 19.02. Dolžina dneva 13.48 vzide ob 17.40 in zatone (* u Jutri, nedelja 23. avgusta Filip, BoaovoljHa	_
KDAJ BO KOMEC DVOLIČNOSTI PRISTANIŠKIH VODITELJEV?
PRILOŽNOSTNIM PRISTANIŠKIM DELAVCEM novi pravilnik ne zagotavlja nobenih pravic
Delavcem se mora zagotoviti pravica vstopa med stalne člane družb in s tem pravica do udeležbe v dopolnilnem pokojninskem skladu
Po besedah nekaterih voditeljev pristaniških družb. Zveze enotnih sindikatov prista-niščnikov in nekaterih listov naj bi bilo že junija rešeno vprašanje pokojnin, zavarovanja in Skrbstva tržaških pristaniških delavcev ter naj bi
pravico do vpisa v dopolnilni sklad jn uživati vse njegove ugodnosti. Vse to se mora zgoditi tudi zato, ker se morajo resnični sindikalisti in de-mokratje, pristanišeniki. pomorščaki in industrijski delavci vedno boriti s perspektivo,
bila tudi končno odprta pot za j da se bodo dejavnost v prista-
vključitev novih delavcev v pristaniške družbe.
Takrat so sporočili, da se je ustanovil sklad za dopolnilo pokojnin v tržaških pristaniških družbah ter da so odobrili zadevni pravilnik, ki je stopil v veljavo s 1. julijem 1953.
Pravilnik je postal izvršen z odločbo ravnatelja urada za pristaniško delo, ki se je glasila: »Na podlagi določb odstavka IV zakonika o plovbi glede dela v pristanišču, izdanih s kraljevim dekretom 30. marca 1942 št. 327; po ukazu št. 1 ZVU z dne 5. januarja 1953, ki razteguje na STO določbe za uveljavljanje omenjenega zakonika, izdane s predsednikovim dekretom z dne 15. februarja 1952 št. 328 in upoštevajoč sklep sveta za pristaniško delo z dne 17. junija 1953 o odobritvi dopolnilnega skrbstvenega sklada za pristaniške delavce v Trstu se uredba o tem skladu odobri in postaja izvršna, itd...».
Sklad in uredbo je torej prediskutiral in odobril svet za pristaniško delo, v katerem so med drugimi zastopani tudi predstavniki treh pristaniških družb (v našem primeru Ghetz, Meneri in Dapretto), m sicer na podlagi določb zakonika o pomorski plovbi, ki je bil raztegnjen tudi na Trst z ukazom ZVU štev. 1.
Uredba o dopolnilnem pokojninskem skladu govori o njegovi ustanovitvi, namenih, registraciji, glavnici in prispevkih. Dalje vsebuje določbe o upravnih organih, o višini pokojnine, odpravninah, pokojninah staršem, o začasnih dopustih, o izrednih podporah za pogrebne stroške, o raznih začasnih določbah za stalne pristaniške delavce in končno o določbah glede priložnostnih delavcev Ves dokument se tiče izključno stalnih delavcev.
Naj navedemo nekaj primerov; Clen 4 pravi: {(Avtomatično se vpišejo v sklad vsi delavci v tržaškem pristanišču, ki so v seznamu stalnih članov družb. Izbris iz seznama stalnih članov pomeni tudi izbris iz sklada«. Clen 5: «V pokojninskem skladu so udeleženi stalni delavci, ki so vpisani v sezname 30. junija 1953». Vsi naslednji členi pravilnika sploh ne omenjajo priložnostnih delavcev, razen zadnjega člena it. 55. ki se tiče priložnostnih delavcev, toda samo tistih, ki so bili kasneje sprejeti v seznam stalnih delavcev.
Povzemimo na kratko položaj: 1. Iz tega se jasno vidi, da se voditelji in predstavniki pristaniiščmkov podpisali sporazum. čeprav so vedno izjavljali, da ne priznavajo »diktata*.'2. Sklad in pravilnik so posledica raztegnitve na Trst pravilnika za izvajanje zakonika o pomorski plovbi, ki velja v Italiji. Opozicija kominfor-mističnega aparata proti temu zakonu (glej «l'Unita», «11 La-voratore« in «11 Lavoratore Portuale« meseca januarja in februarja) je bila torej samo demagogija, da bi pomirili o-gorčene delavce ter jih preva-rili 3. Zelo nas je osupnilo to resno dejstvč; pokojninski sklad tržaških pristaniških družb se tiče samo stalnih delavcev in izključuje od vsake ugodnosti vse priložnostne delavce. Ti delavci ne bodo nir koli uživali teh ugodnosti bodisi zaradi starosti bodisi zato, ker jim starostna meja o-nemogoča sprejem med stalne člane družb, bodisi spričo pičlih možnosti, da bi potrebovali stalne delavce.
Vse to se dogaja kljub členu 6 omenjenega pravilnika, ki pravi;
»Začetni kapital Sklada je sestavljen iz prejšnjih skladov pristaniških družb«, In kljub členu 7, ki določa, da se bodo v sklad zlivali prispevki koristnikov pristanišča na akordnih dodatkih in prispevki delavcih na istih akordnih dodatkih (torej vseh delavcev).
Sedaj res ne vemo, kako daleč sega zlonamernost nekaterih kominformističnih elementov in časopisov, kajti «l’Uni-tš» je 20. junija pod mastnim naslovom «Zmaga pristaniščni-kov«, pisala: »Doseženi sporazum o dopolnilnem skladu bo navdušil ne le stare delavce marveč tudi priložnostne. Dopolnilo pokojnin velja za stalne kakor tudi za priložnostne delavce Ugodnosti sklada bodo uživali vsi pristaniščniki«.
Kako naj si torej to razlagamo Ali bodo uživali ugodnosti vsi, ali samo stalni delavci? Medtem pravilnik jasno pravi: »Samo stalni delavci bodo imeli pravico do vpisa v sklad in do ugodnosti«.
Prav zato trdijo Razredni Sindikati, da bi morali voditelji sindikata in pristaniških družb nehati z dvojno igro ter pojasniti pristaniškim delavcem kako je dejansko s stvarjo. Dalje trdijo, da bi morali priložnostni delavci imeti pravico vstopa v družbe, pri čemer bi morali vsaj prvič odpraviti starostno mejo. Vsi priložnostni pristaniški delavci v Tretu, ki so po poklicu pristaniščniki, morajo imeti
nišlču, pomorski promet in delo v ladjedelnicah vedno bolj razvijali in širili, ne pa krčili.
Pristaniški delavci morajo takoj in odločno zahtevati, da se sedanji dvoumni položaj, ki ograža interese tolikih poštenih pristaniških delavcev, razčisti.
Prispevki za kmetovalce
Zavezniška vojaška uprava je odobrila za tekoče polletje vsoto, s katero bo kmetijsko nadzomištvo nudilo prispevke za nekatere važne pobude, nanašajoče se na izboljšanje in povečanje krajevne poljedelske proizvodnje.
V ta namen bodo dani:
1. Za cvetličarstvo:
Prispevek za nakup vrtnic in
čebulic tulipanov v najvišjem znesku 30% izdatkov, predvsem kmetovalcem cvetličarjem- Rok za naročilo najmanj 100 vrtnic ;n 300 čebulic tulipanov poteče 20. septembra t. 1. Ob naročitvi mora prosilec dati na račun 50 lir za vsaiko vrtnico in 10 lir za vsako tulipanovo čebulico.
2. Za kmetijske stroje:
Prispevek za nabavo racionalnih kmetijskih strojev, ki so splošno še malo v rabi, v najvišjem zneku 30% nakupne cene. Dana bo prednost onim strojem, katere bo posebna komisija smatrala bolj primerne za naše področje. Rok za vlaganje prošenj poteče dne 31-oktobra t. 1.
3. Za izboljšanja v živinoreji:
a) Prispevek približno 30% pri nakupu breje goveje živine prvovrstne šivorjave pasme in prispevek približno 50% pri nakupu bikcev iste pasme. Naročila se zaključijo nepreklicno 15. septembra t. J., istočasno pa mora prosilec položiti na račun sledeče vsote:
1. Za krave breje na lir III. - IV. teletu 180.000
2. Za breje junice in
krave na II. teletu 170.000
3. Za približno 10 mesecev stare bikce 120.000
Morebitna razlika na ceni — več ali manj — bo poravnana, ko bo uvožena živina že razdeljena.
b) Nagrade za dobro vzdrževanje (higiena in krma) bikov. Pristojna komisija, upoštevajoč kako so biki držani - krm-
ljeni, dalje rabo močnih krmil in higiensko stanje živali, bo v primernem času dodelila nagrade.
c) Nagrade za dobro vzrejo bikcev. Nagrade bodo odmerjene tistim živinorejcem, ki se bodo pri vzreji bolj odlikovali in dane tudi kot doklada k večjim stroškom, ki so jih živinorejci imeli pri vzdrževanju matere in bikca.
d) Razdeljevanje malih količin močnih krmil po znižani ceni; mineralnih soli in vitaminskih pripravkov pa brezplačno.
4 Za čebelarstvo:
Prispevek za nakup racionalnih panjev (tipa Žnidaršič in Dadan-Blatt) in potrebnega čebelarskega orodja. Rok za vlaganje prošenj poteče 31. oktobra t. 1.
Začetek razdeljevanj pobud navedenih pod točko 1. in 3. d) bo pravočasno javljen.
Prošnje za prispevke, označenih pod točko 2. - 3. a) in 4.. oziroma naročil označenih pod točko 1. sprejema ravnateljstvo Področnega kmetijskega nad-zomištva. Ulica Ghega št. 6/1., tel. 86-73.
TRGOIICI RA DROGIIO
za nadaiieuanje Drotesinega gibanja
Po sinočnjem sestanku izvršnega odbora Zveze trgovcev in koordinacijskega odbora trgovcev, malih industrijcev in obrtnikov.
Po negativnem stališču Trgovinske zbornice do protestnega gibanja trgovcev na drobno proti novim davčnim bremenom, gibanja, ki je prišlo do izraza predvsem z zatemnitvijo trgovin, se je včeraj popoldne najprej sestal izvršni odbor Zveze trgovcev na drobno, zvečer pa koordinacijski odbor med trgovci, malimi in-dustrijci in obrtniki.
Razpravljanje tega odbora je trajalo kar cele štiri ure do 23. ure zvečer in vse kaže, da mnenja raznih kategorij niso več enotna. Trgovci na drobno vsekakor vztrajajo na tem, da se protestno gibanje odločno nadaljuje, medtem pa se zdi, da predstavniki obrtnikov omahujejo. Njihov predstavnik Cristiani (ki je med drugim tudi* demokrščanski občinski svetnik) je že pred tem sestankom začel ugovarjati odločni borbi, najbrž pod vplivom vodstva njegove stranke, ki ima dejansko v rokah občinski odbor in je pobudnica sedanje davčne politike tržaške občine.
Zveza trgovcev na drobno in koordinacijski odbor nista izdala nobenega poročila za tisk o sinočnjih razpravljanjih. Danes se bo koordinacijski odbor ponovno sestal.
NOV MOMENT V RAZVOJU VPRAŠANJA DELAVSKIH ZADRUG
Sodišče izdalo odlok
ki omogoča sklicanje skupščin
Na podlagi odloka tižaškega sodišča bo avtomatično odpadlo 80-000 članov, ki se niso prilagodili novim članskim deležem
Rredsednik tržaškega sodišča je 19. t. m. izdal poseben odlok, ki se nanaša na poziv sodišča članom Delavskih zadrug. naj se prilagodijo odločbam ukazov ZVU iz 1.1948 in 1.1951, členoma 198 in 31, ki določata, da se družbeni deleži zvišajo od 100 na 500 Ur. Omenjena dva ukaza sta določala, da mora biti poziv po prilagoditvi članov k novim določbam o povišku članskih deležev objavljena tudi v Uradnih listih obeh con.
Na zahtevo nadzornega odbora Delavskih zadrug pa je sedaj sodišče odredilo, da lahko stopita ta dva ukaza v veljavo tudi če poziva nista bila
Sestanek borcev
prekomorskih brigad
V torek 25. avgusta 1953 ob 20. uri bo na sedežu Zveze partizanov STO v Ulici R. Manna št. 29/11, sestanek vseh borcev prekomorskih brigad, ki žive v coni A STO, na katerem se bomo pogovorili o izletu na partizanski tabor na Okroglico.
VPISOVANJA ZA IZLET NA PARTIZANSKI TABOR SE NADALJUJEJO
SKOR A J TISOČ MOTORISTOV
se bo udeležilo tabora na Okroglici
V nabrežinskem okraju se je doslej vpisalo nad 250 ljudi - V Medji vasi, ki ima samo 17 hišnih številk, vpisanih doslej 25 ljudi
Cez štiri ali pet dni bomo videli, ali, je katera vas prekosila Lonjer, kjer se je za tabor na Okroglici javilo že nad 1Q0 vaščanov. Doslej razpolagamo le z nekaterimi šte. vilkami, ki smo jih deloma tudi objavili, zato naj danes samo omenimo, da se je v nabrežinskem okraju vpisalo do včeraj okoli 250 ljudi. V tem sektorju prednjači Medja vas, saj se je za izlet vpisalo 25 vaščanov, kar je veliko, posebno še če pomislimo, da ima vas samo 17 hiš. V Cerovljah se je za izlet vpisala skoraj vsa mladina, kar je tudi zelo razveseljivo.
Iz drugih okrajev naj omeni, mo še Plavje, kjer se je vpisa, lo do včeraj 27 vaščanov, a se vpisovanja ie z večjim tempom nadaljujejo. Dober odziv je tudi iz dolinskega okraja, kjer se bo prijavilo največ tistih, ki imajo svoja prevozna sredstva.
Nova avtobusna postaja na Trgu Stare mitnice je v grobem
dograjena. Krog nje so delno odstranili ograjo, da so lahko začeli sestavljati bencinske črpalke in razna železna ogrodja. Čeprav dela zgradba že sedaj lep vtis bo potem, ko bo popolnoma dograjena, nedvomno v okras temu, vedno bolj prometnemu trgu našega mesta, neštetim potnikom pa samo v korist posebno sedaj, ko se bliža jesen z burjo in zima.
VČERAJ POPOLDNE V KOPALIŠČU «ALLA LANTERNA*
Kopališki čuvaj rešil potapljajočega se starca
Prav tako se naglo dviga štev ilo vpisanih v raznih mest. nih predelih, ki sega že v stotine. Pričakovati pa je, da se bo v teh dneh vpisovanje pospešilo.
Pri vpisovanju za izlet na Okroglico imajo posebno mo-toklubi, v katerih je vpisanih na stotine in stotine članov. Vsi motoklubi so najavili izlet na partizanski tabor, pri. čemer so naleteli na izredno ve. lik odziv. V vseh klubih se namreč številke vpisanih približujejo 100 ali pa so celo že zdavnaj prekoračene. Kakor kaže do sedaj, bo odšlo na Okroglico skoraj tisoč motoristov in avtomobilistov.
Pri tem naj omenimo gradnjo nove avtomobilske ceste, ki jo gradijo med Solkanom in Novo Gorico. Cesta bo a-sfaltirana in 8 metrov široka ter bo dokončana do 6. septembra. Poleg zveze med Solkanom in Novo Gorico bo cesta predstavljala najkrajšo zvezo med Soško in Vipavsko dolino. Delavci so sklenili, da bodo cesto imenovali po Borisu Kidriču, kajti prav v dneh, ko so jo začeli graditi, je umrl, eden največjih sinov jugoslovanskih narodov. Čeprav ni bil predvi. den zaključek del 6. septembra, so delavci sklenili, da bodo podvojili napore, tako, da bo dograjena do dneva zgodovinske obletnice primorskega ljudstva.
Vpisovanja se nadaljujejo, pevski zbori, ki bodo nastopili bodisi na samostojnih bodisi na množičnem koncertu pridno vadijo, stari borci in aktivisti obujajo stare spomine, tako da je predvsem na podeželju občutiti prav tako vzdušje, kot je bila kmalu po osvoboditvi. In prav to nam dokazuje, kako močno je naš človek navezan na svojo juna. ško preteklost.
Med kopanjem mu je postalo slabo in je nenadoma izginil pod vodo
Popoldne ob 16.45 so sprejeli na XII. zdravniškem oddelku bolnice, kamor so ga pripelja. li z rešilnim avtom Rdečega križa šestinsedemdeset-letnega Petra Gubiana iz Ul. sv. Mi; haela kateremu so ugotovili znake začetka utopitve.
Gubianov vnuk 14-letni Gian-ni Avanzi je v bolnici izjavil, da je staremu očetu med kopanjem v kopališču »Alla Lan-terna« nepričakovano postalo slabo in da je izginil pod vo-do. Kopališki čuvaj Novak ki je prisostvoval sceni, se je takoj pognal v vodo in stajrca potegnil na površje, kjer ga je z umetnim dihanjem obuje, k življenju vse dokler ni prišel rešilni avto.
Gubian bo, če seveda ne bo komplikacij, okreval v 10 ali najkasneje v 20 dneh
Dve nezgodi pri delu
S prognozo okrevanja v 25 dneh so včeraj sprejeli na ortopedskem oddelku 46-letnega
Elia Comicija iz Stare istrske ceste, kateremu je dežurni zdravnik ugotovil veliko rano na prstancu leve roke z verjetno mišično poškodbo.
Comici, ki je sam prišel v bolnišnico, je pojasnil, da se je ranil med delom pri električni žagi v notranjosti tovarne cementa, ki jo gradijo v Zavljah,
* * •
Tudi 22-letni trgovski pomočnik Livio Tordi iz Ul. Mo. reri 12 se je moral včeraj zateči v bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na stopalu desne noge z verjetnimi kostnimi poškodbami na prstih.
Po prvi pomoči so mladeniča odposlali domov, kjer se bo moral sam zdraviti 5 ali v pri. meru kostnih poškodb 20 dni.
Ponesrečeni Tordi je izjavil, da mu je med delom v skladišču podjetja «La Provvida«, ki je v bližini postaje Sv. Andreja padel na nogo sod olja, ld ga je hotel premakniti.
Z motorjem v otroka toda brez hudih oosledic
Popoldne okoli 18. ure je 34 letni Luciano Pellizzari iz Ul. Traversale al Bosco 3 vozil s svojim motorjem JSO po Miramarskem drevoredu v smeri Miramara. Ko je mož privozil v neposredno bližino bara «Ferre», ki je ob drevoredu, je opazil otroka, katere, ga so kasneje identificirali za 12-letnega Nina ferra iz Ul-Caccia 7, ki je stopil s pločnika z namenom, da prekorači cesto. Pellizzari je ob pogledu na otroka takoj zavrl vozilo, vendar zaradi prevelike bližine ni mogel preprečiti trčenja. Otroka je sunek vrgel na tla in tudi motorist se je skupno z vozilom zvrnil na trdi cestni tlak.
Ker sta se pri padcu oba ranila, sta se zatekla na postajo Rdečega križa za prvo pomoč na Trgu V. Veneto, kjer so jima bolničarji izprali lažje praske: Ferru so namreč ugotovi, li le praske na desnem kolenu, ozdravljive najkasneje v 7 dneh, Pellizzariju pa praske na levem komolcu. Slednji bo ozdravel najkasneje v 5 dneh. Po prvi pomoči sta oba odšla vsak na svoj dom.
Motor v Zensko in nato v tramvaj
Nekaj minut pred 14. uro je 4J.letni Ersilio Millo iz Ul. del-la Fornace 6 vozil za krmilom svoje Vespe po Borznem trgu v smeri Korza. Ko je motociklist privozil do križišča in v
ga pasu je iz neznanih razlogov trčil v neko žensko, ki je tedaj prekoračila cesto. Tako ženska, ki so jo identificirali za 47-letno Antonio Rasen por. Riccobon doma iz Kopra v Ul. Giusterna 7 kakor Millo sta zletela na tla Tudi motor se je zvrnil in poševno nadaljeval pot dokler ni trčil v tramvajski voz, ki je tedaj pri. vozil po Korzu v smeri križišča z Ul, Roma.
Medtem ko so Rlccobonovo z rešilnim avtom odpeljali v bolnico, kjer so ji k sreči ugotovili le lažje praske na des, ni nogi, se je Millo rešil brez vsakih po.škodb. Riccoboriovi so v bolnici nudili vso pomoč in ji izprali praski, nakar so jo s priporočilom 5 do 6 dnev. nega počitka odposlali domov.
Na mesto nezgode je prišla prometna policija, ki je uvedla preiskavo. Motor kakor tramvaj sta utrpela le malenkostne poškodbe.
objavljena v Uradnem listu VUJLA.
Ta odlok sodišča pomeni nov razvoj v vprašanju delavskih zadrug, vprašanju, ki je sedaj predmet povečanega zanimanja javnega mnenja in v nemajhni meri tudi predmet raznih političnih špekulacij.
Novi odlok namreč omogoča po preteku roka 30 dni sklicanje krajevnih skupščin, ki naj bi izvolile delegate za občni zbor, na katerem bi prišlo do volitev upravnega sveta. Ta u-pravni svet naj bi nadomestil dosedanjo komisarsko upravo, ki jo je imenovala ZVU.
Izvedeli smo, da se je pozivu sodišča doslej odzvalo samo okrog 17.600 članov, kar pomeni, da jih bo v najkrajšem času avtomatično izključenih čez 80.000. Kaj pomeni izguba tolikega šitevila članov za ustanovo, kakršne so Delavske zadruge, si lahko pač vsak sam predstavlja.
Čeprav je sedaj odprta možnost za pristop k volitvam, pa s tem seveda še dolgo ni rešeno vprašanje Delavskih zadrug, oz. njih demokratizacije. Res je sicer, da bi z volitvami odpadla na nedemokratičen način imenovana komisarska uprava, prav tako pa je tudi res, da bi vprašanje demokratizacije bilo s tem rešeno le v zelo majhni meri ker bi delavstvo še vedno ne imelo besede pri upravljanju te važne ustanove.
Znano je namreč, da imajo razne politične skupine, kljub zahtevi po navidezni demokratizaciji, z Delavskimi zadrugami posebne strankarske račune, ki niso prav nič v skladu z interesi delavstva in ki streme zgolj po prevladi v tej vseljudski ustanovi. Stvar delavstva je, da take špekulacije prepreči in si z odločno borbo pribori pravico do neposrednega upravljanja podjetja.
ShuDščina tramvaishii) uslužbencev sureiela sporazum
Včeraj zjutraj in popoldne sta bili v prostorih Delavske zbornice skupščini vozačev in sprevodnikov tramvajev, filo-busov in avtobusov občinskega podjetja ACEGAT. Po izčrpnem poročilu o pogajanjih na Uradu za delo so navzoči načelno sprejeli sklenjeni sporazum s pridržkom, da se bodo dokončno izrekli po objavi seznama delovnih izmen.
POJASNILO
Podpisana Ladislav Pertot in Miroslav Rauber s Proseka preklicujeva besede, ki sva jih izrekla proti gospodični Brunetti De Biasi ker so neresnične.
IZ PRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Od prijateljstva do ljubezni
in od rastočih dolgov do zapora
Po napovedanem stečaju svojega podjetja sta skrila blago in registre
52-letna Narcisa Zaccarelli por. Bressani iz Ul. Stuparich se je, preavsem ker je bil njen mož v umobolnici, naveličala osamljenega življenja ter je zato sklenila prijateljske vezi s 54-letnim Emanuelom Pavo-nom, ki je stanoval istotam.
Pavon in Bressanova sta, potem ko se je njuno prijateljstvo spremenilo v ljubezen, kljub temu, da je bil prvi že večkrat obsojeh zaradi prevar in drugih prekrškov, ustanovila podjetje, ki sta ga imenovala «La rateale«. Njun namen je bilo kupovati in tudi prodajati na obroke tekstilno blago.
šel iz umobolnice, ter je v večernih urah pomagal pri sestavljanju faktur in knjiženju, in Danneckerjevo goljufivega bankrota, ker so skrili za 1 milijon lir blaga in hoteli zanikati 360.000 lir dolga v korist nekaterih upnikov.
Pred sodiščem je Pavon priznal vse, medtem ko je Zac-carelijeva, kljub jasnim izjavam številnih prič, zanikala vse obtožbe. Njen mož se je izgovarjal, da je pri zadevi le redkokdaj sodeloval in še to v večernih urah in ker pač ni poznal ozadja, s približno istimi izjavami se je izgovarjala
Trgovca pa nista imela sre- j tudi Danneckerjeva. če. kajti podjetje in ona dva | Sodišče je po dolgi razpravi 7. njim se je kmalu znašlo sre- j obsodilo Pavona na 7 mesecev, di nepreglednih dolgov, pavon j Zaccarellijevo na 2 leti, 5 me-
' secev in 20 dni in njenega moža na 10 mesecev in 20 dni za-
je tedaj kratkomalo prepisal podjetje, ki je bilo naslovljeno nanj, na Zaccarellijevo in I)oni| medtem je Dannecker-to ^kljub temu, daje ^apove- jevo 0prostiio zaradi pomanj-
ganja dokazov. Bressanu so
dal bankrot. Naravno je, da je mož, čeprav je vedel, da ne sme več sodelovati pri podjetju, nadaljeval z delom in tako pripomogel, da so se dolgovi večali iz dneva v dan. Končno je na pritisk upnikov nastopilo sodišče, ki je najavilo stečaj ter imenovalo sodnega kuratorja.
Kljub neuspehu pa Zaccarel-lijeva in Pavon nista odložila orožja, temveč sta preostalo blago skrila pri znancih, del pa sta ga zastavila v zastavljalnici. Pri tej zadevi jima je pomagala, čeprav nevede, 50-letna Irma Dannecker iz Ul-Donota, ki je bila zaposlena v podjetju. Da bi slednji prekršek ne prišel na dan, sta oba podjetnika skrila vse registre, katere bi morala oddati sodišču.
Njun prekršek pa ni ostal dolgo skrit kajti policija je tudi to izvohala, posledica je bila takoj vidna: pavona in Zaccarellijevo so obtožili bankrota in uvedli preiskavo. Nadaljnja preiskava je odkrila druge elemente ki so pripomogli da je policija obtožila Zaccarelli-jevo, njenega moža Giusta
višino za pešce zaznamovane-* Bressanija, ki je medtem pri-
predvsem ker so ga pripoznali za delno slaboumnega priznali vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon, vendar so mu skupaj z ženo prepovedali, da bi za dobo 10 let vodila kako lastno ali pa tuje podjetje. Kar pa se tiče obtožbe Pavona in Zaccarellijeve, da nista predložila sodišču registrov in drugih dokumentov, sta bila oba oproščena s formulo, da nista izvršila dejanja.
Preds. - Ostoich, tož. - Pasco-li, zapis. - Petrocelli, obramba - odv. Morgera, Moscolin in Golinelii.
Odpusti v podjetju Sbocchelli
preklicani po posegu sindikatov
Lesno podjetje Sbocchelli, ki je s svojo premestitvijo v industrijsko pristanišče delno menjalo tudi lastništvo, je nameravalo ob tej priliki odpustiti 30 delavcev. Sindikalne organizacije so se temu uprle in dosegle, da je novo podjetje zaposlilo te delavce,
VPISOVANJA
za množični izlet na partizanski tabor na
OKROGLICO
SAMO ŠE 3 DNI na naslednjih mestih s
MESTO: Na sedežu Zveze partizanov v Trstu, Ulica Rug-gero Manna št, 29/11., vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure; na sedežu OF v Skedenjski ulici 122, vsak torek, sredo, četrtek in petek med 19. in 21. uro; v Lonjerju na sedežu Prosvetnega društva med 20. in 22, uro; v Barkovljah na sedežu Prosvetnega društva (Franklovo) od 19. do 21. ure; za III. okraj v Ul. Montecchi 6, soba 23/II-, med 17. in 20. uro.
NABREZINSKI SEKTOR: Za Nabrežino v dvorani Prosvetnega društva «Igo Gruden« ob sredah in petkih med 20. in 21. uro; za šempolajski sektor v Sempo-laju pri Furlanovih: za zgoniški sektor pri Gržuno-vih v Saležu; za svetokriški sektor pri Švabovih v Sv. Križu; za Slivno prj Bratinovih; za Medjo vas pri Lilijani Legišn; za sesljanski sektor pri Gorjano-vih v Sesljanu.
OPENSKI SEKTOR: za Opčine na sedežu OF. vsak večer od 20. do 21. ure; za Prosek pri Dragu Stoki; za Veliki Repen pri Mirku Guštinu in Silvestru Škabarju; za Fernetiče in Col pri družini Škamperle na Colu; za Kontovel pri Viktorju Stoki; za Trebče pri Anici Kralj; za Padiriče pri Josipu Grgiču; za Gro-pado pri Vladu Križmančiču (Stefkavi); za Bazovico, Gročano in Drago pri Mirku Pečarju v Bazovici št- 91 od 19. do 21. ure.
DOLINSKI SEKTOR: za Dolino vpisovanje na sedežu OF v Dolini; za Ricmanje pri Silvestru Kuretu; za Boršt pri Danilu Sedmaku; za Boljunec pri Vidi Sancin; za Prebeneg pri Mirku Bandiju.
MILJSKI SEKTOR; za Plavje in Badiho pri Mili Hrovatin, na Badihi v večernih urah; za Stramar pri Lazarju Veljaku.
h ------------- —-------------—-----------------------—‘i
u heoeljo 23. ang. 1953 od 16. uri
Pritiiie vsi
na VELIKO VRTNO VESELICO
na framvirskem vrtu
na Opčinah
Spored prireditve t
Predpoldne prijateljska nogometna tekma na openskem športnem igrišču.
Popoldne ob 16. uri nastop pevskih zborov iz Bazovice, Velikega Repna in Proseka -Kontovela.
Za pevskimi zbori nastopi openska mladina s petjem, tam-buraškim orkestrom, telovadni, mi in baletnimi točkami.
Ves čas prireditve, kakor tudi za ples, igra barkovljanska godba.
Po sporedu ples
Openske žene in dekleta so poskrbele za dobro založen bife in izborno kapljico.
TRŽAČANI! Pridite med nas v senco košatih kostanjev najlepšega openskega parka.
OSVOBODILNA FRONTA OPENSKEGA OKRAJA
Ljudska prosveta
Načelništvo pevskega zbora šentjakobskega prosvetnega društva «Ivan Cankar« vabi vse pevce k pevski vaji, ki bo v ponedeljek 24. t. m ob 20. url v običajnih prostorih. Ker je vaja v zvezi s pripravami za nastop na Okrogljici, se priporoča točnost in gotova udeležba.
Žrebanje obveznic mestnega posojil0
Občina javlja, da bo v tor*L septembra ob 10, uri 202 mestne palače v Trs|,u to-tt banje obveznic mestneg:a PJ' jB iz leta 1914. Izžrebane bodo izplačane 6 mesecev Pto(. banju in sicer v mestni z* ci v Ul. A. F. Nordio U. a«
■■□DPE80
Exceisior. 16.30: aNekdo me H1*"
Betty Hutton.	.. e
Nazionale. 16.30: «Ponoči stah«, H. Heff.	,«»#
Arcobaleno. 16.00: <.DolifflL Brian Donlevy. R. Camer®,,, Astra Rojau. 16.30: «Post*J .
mini«, Jennifer Jones. ^ Grattacielo. 16.30: »Ključi Gregory Peck.
Alabarda. 16.30:	«P™
igre«, G. onjouby m
Fossey.
Ariston. 17.00: «Se sme C. Webb, Joan Bennets, Aurora. 16.30:	»Ro™?11,,,,
življenja«, Luciano Tajo: Garibaldi. 15.30: Variete.
nec iz Oklahome«.
Ideale. 16.30:, »Otroci se dajajo«, L. Padovani, Impero. 16.00: «Quebec»>^_ Calvet in John Barrym®to It a Ji a. 16.30: «V prepadm ga morja«.
Viale. 16,CO: «Trije susarJ1'' Lavvrence in B. FloriaSL# Kino ob morju. 16.15: lec s črnega kontinenta« meji sveta«.	.	„„	««!(
Massimo. 16.30:	»Naivna	^
janka«, Jlne All.vson Johnson.	,	ti&
Moderno. 16.00: »Gusar a ga otoka«, Warner BN'Krf? Savona. 16.C0:	((Gorovje	“
sokolov«, A. Ladd. .»j t Vittorio Veneto. 16.30: čevi ostrini«, Frank re, Milly Vitale.
Azzurro, 16.00: «Velika * ščina generala Palm%,,rislir Belvedere. 16.00: ((OklalJ«"" valirjis.	.	#|
Marconi. 16.30 (Polet® «Afrika pod morji«.
Novo cine. 16.30: «Streljam dne«, Gary Cooper. « Odeon. 16.00:	»Prevara*^
Gray in G. Ferzettt. prepovedano.	.
Radio. 16.00: «Lorenski Aumont.
KINO NA PR°sTE^1 Arena dei fiori. 20.00: dežju«, G. Kelly.	ci,tir
Grad sv. Justa. 20.30: <(»' uklonim«, Mac D. Carej- & Ginnastica. 20.15: aMagktojlv Ponziana. 20.00 , 22.00: sten sadist«.	M w
Rojan. 20..00, 22.00: počaka«.	,,„1K
Parachso 20.00, 22.00:
Secolo 20.15, 22.00: «orl
noči«.
SOBOTA, 22. avgusta *** .
.lll«Okl,OVASsA CONA T K®1
254,6 m ali 1178 K« 0 7.00 Poročila. 7.10 Juti-aNJ ba. 13.30 Poročila. 14.30'e,A dom. 17.30 S pesmijo PO Jugoslaviji. 18.15 P. *•,„op: ski: Simfonija št. 4 v 1-^% l 19.00 Večerne vesti. krofonom po Primorski. **' 2 dra sobota v petju in Plfjif'" Glasba za lahko noč. nja poročila.
TItST II-306.1 m ali 980 KC^|dl 11.30 Lahki orkestri. iiube in dejstva. 12.15 (g nekaj. 13.00 Šramel «* m pevski duet. 13.30 KutdPL ntk. 13.40 Haendel: G'aS“ It, suita. 17.30 Plesna g'a:»uiti Schuman: Koncert zal0cna,i't orkester. 18.46 Vesela.
tlvi. 20.30 "športna kroni^J Lahke melodije. 21.00 simfonija za violino. 2J-5« k’ id r
operetna glasba. 21.45 l-janc: Koncert za klavir tedfi ter. 22.50 Ples za kon®
T K S T ••
13•*/
11.30 Havalske pesm*’ Jjjtj . :retna glasba. 14.25 K_ b Arte. 17.45 Operna
«Sloves pride ponoči« ‘Jj (K) b Rodericka VVilkinsona. * r& nje nadalje, drama'-«Barvan pajčolan«. .	.
» L O V K A I J w 327,1 m, 202,1 rn, jj« 12.00 Opoldanski, ‘U.oOi spored. 12.30 Poročila^, turni pregled. 13.10 O t fj do melodije. 14.00 Nar® Jri j 14.40 Nekaj arij nih tenorjev. 18.00 Val«* M ke igrajo veliki orkestr ra
pionirje - F. S. Fin«*^ J sti škorec. 18.40 K°n ji).# sta Marijana Lipovška-, „ r dijski dnevnik. 20.00 k r ni večer. 22.00 Poroč»' Glasbena medigra.
Izleti
MOTOKLUB JADRAN-OPCINE
Izlet na Okroglico bo 5. in 6. sept. Cena izleta 200 lir skupno z značko. Vpisovanje do 25. t. m.
MOTOKLUB »ADRIA* MILJE-DOLINA
organizira 6. septembra enodnevni izlet na Okroglico pri Vogrskem (Vipavska dolina). Vpisovanje na sedežu v Dolini do 25. t. m.
Vabimo vse člane našega kluba, da se udeležijo tega partizanskega praznika ob priliki desete obletnice ustanovitve prvih primorskih brigad.
MOTOKLUB »AMATORI* organizira 6. septembra 1953 Izlet n.» Okroglico (Vipavska dolina) ob priliki partizanskega tabora. Značka ln izlet stane 200 lir.
Rok za vpis do 25. t. m, v običajnih prostorih vsak večer od 17.30 do 19.30, telefon 96160.
MOTOKLUB «SKEDENJ»
organizira v soboto 5. In nedeljo 6. septembra izlet v Tolmin in na Okroglico. Odhod v soboto ob 14. url, povratek v nedeljo ob 24. url. Vpisovanja do 27. t. m. med 19. ln 20.30 na sedežu društva v Skedenjskl ul. 122.
PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH
pripravlja izlet na Bled. Prijave sprejema tov. Tedy v drogeriji.
IZLET PDT
Planinsko društvo Trst priredi 12. in 13. septembra izlet na Man-grt, v Bovec in v Trento. Vpisovanje do 4. septembra.
Dne 20. septembra Izlet v Idrijo kjer si bomo ogledali rudnike in Divje jezero. Vpisovanje do 11. septembra na sedežu Planinskega društva v Ul, Machiavelli 13-11, od 16. do 17. ure.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. avgusta se je v Trstu rodilo 13 otrok, porok je bilo 12,
POROČILI SO SE:	kamnosek
Alexander Kozicky in tkalka Maria Pataki, profesor Egidij Košuta In študenika Ljubica Berce, e-lektrovarllec Domenico Guerrlni in gsspodinja Lldla De Carli, mehanik Egldio Teresco ln delavka Lidia Andreassi, težak Natale Rossoni in gospodinja Maria Te-resa Mesghez, tehnik Mario Bo-nifacio in učiteljica Maria Rosa Zomaro, rudar Dragotin Plntan in gospodinja Glovannl Rotar, kaplar am. vojske Richard A. Pleron l.s uradnica Betty Brigitte Grey, slikar Ridlardo Caccolo in gospodinja Jole Secchieri, sluga Angelo Russo in gospodinja Anna Maria Scheimer, uradnik Sergio Caisel In gospodinja Amelia Mlcheli-Predulin, elektrovarliec Silvano Knelpp In gospodinja Andrelna Infante.
UMRLI SO: 59-1 etni Carlo Ron-dl, 74-letna Maria Rebol por. Franco. 72-letni Giacomo Valil, 74-letni Giacomo Maran. 76-letna Luigia Scarlavai por. Petrina, 89-letna Antonia Fragiacomo por. Ortlga, 75-letna Celestina Grego-rettl por. Waia.
NOČNA SLUŽBA
Barbo-Carnlel, Trg. .. Ato Benussi, Ul. Cavana ‘Vgv. ‘j no, Ul. S. Cilino 3« ‘V® Alla Minerva, Trg.. sv-,j 6, ’j 1; Ravasini, Trg.	iT
baglia v Barkovljah
Skednju.	.
TELEFONSKE gfijN0’ ZA PRIMER ^ #(
Rdeč) križ: S6 '}j Gasilci:	,.3*
Polici la
ADEX
10. do 14. sep«n,l,r
SPLIT
Vpisovanje
12., 13 in 14. s«P
ZAGREB y
Vpisovanje
Od 19. do 21. s*pt*
7ARREB
Tovariš, ali si se že prijavil za tabor na Okroglici?
tri ladje
PRIMORSKA ROJAKINJA
P^ed najplodovitejšimi slovenskimi skladatelji
tlastf ^ekovih Slovencem
ano "v Prim°rskem ni ne-stičnp' nalteijih dneh faši-
So PomeniiT^* jim j® mn°-
s*«? Zl	’ ,sa3	]e bil Vir°il
loiel . venski duhovnik, edin ,„Xn neUstrašen zastopnik lxmskla°VOrntk Slovencev v m parlamentu. Koliko ° nier„Ve?0, poved<tti Kraševci v>oi rJjJ? ?e vselej in po-
J9o db
kako......................
3e Pres^7TO°drii.^aiiste- Mnogo 8a hud? Pa si ie Preko vse-hlo pja P°ma9al z duhovito vladar- ln° smrt, ta mračna Ijetiji l<-a človeškimi živil ju J*. ‘!a močnejša. V juga jP _ mil° Že pet let, odkar
’nr2!« /uZ00^ P°ložila v
Pn je -	6 smrtno bolan
rodom -S 2l,,el s svojim na-njeao„’CemUr 3e jasen dokaz
!c°ii jp,.P!s^0’ fci 0° ie Pisal preri <■„, I1 Frideriki nekaj dni o;
je n,„?l3em. trfI™o use, kar me tien^1 Uc^a- LjuHil sem slo-sti ng ^aT°d, Nisem iskal Čačo enaria, ampak le sre-lQ5e0a naroda».
aiptodovitejša in edi
na slovenska sklada-tel)ica
V|r ..
V®* sestri Frideriki je ^en38lc amen^a drugačno iiv_ listo	Povedla jo je na
doslgi KjQ° umetnosti, ki je 7°~ • s,Cnr'"; ~~!-hojena	od
ustvarjanja enitii ~"lKI-nin. Mnogo pa tg0(i 1 pozna svetov. stj je 2„l,!,!a- Tudi v umetno-iraen. p ,llSana vrsta njihovih ce, piSat°J,nawi0 slavne slikari. tke i- e Pee, pesnice, gledali. bene Vjr?VslCe umetnice, glasnice teJk02’"38 ~ le sklada~ SloVen .° naideš med njimi. OPieni- s'a Blasbena tvornost hsti nJ'"r iz bližnje pretek. tet; B 03 ženskih imen. Toda Pirn UstJena ^ je z glasbe-®avneni paniem ukvarjalo v
ženskik sk°Taj neizhojena 8!o*benih ?0° H' M
Potem so s stričevim denarjem kupili pravi klavir ter jo vpisali v glasbeno šolo. Frida je bila presrečna. Najraje bi bila vse dneve presedela pri klavirju. Dostikrat jo je mora. la mati kar s silo odgnati proč. Glasbena šola v Trstu je bila takrat italijanska, v slovensko šolo je hodila šele v Gorici.
Ko ji je bilo enajst let, je skomponirala svojo prvo skladbo — valček. Sama ni prav vedela, kako se je to zgodilo. Nekaj v njej je zazvenelo in zapelo, toni so se obli. kovali in zlivali drug v drugega in šele kasneje se je zavedela, da to ni nobena izmed melodij, ki jih je znala. To od. kritje jo je skoraj pretreslo.
Po treh letih je izstopila iz glasbene šole, ker so starši menili, da zna že dovolj. Obisko. vala je učiteljišče, kjer je bil učitelj petja zelo strog. Z odlično oceno sploh ni redoval. Bil je prepričan, da nobena v razredu ne zna pravilno zapeti kromatične lestvice in je to tudi povedal s pripombo, da bi tisto, ki bi lestvico pravilno zapela, redoval z odličnim redom. Edino Frida se je javila, ,zapela in bila redovana z odličnim.
iLa pisula*
Na učiteljišču je Frida ustanovila svoj prvi pevski zbor . kvartet ter z njim javno nastopila. Kmalu se je začela vsestransko udejstvovati v goričkem glasbenem življenju. Stari furlanški župnik Ziach jo je najel 15-letno za organistko z letno plačo 120 forintov. Kmalu je postala tudi zborovanja. Kar več zborov je vadila. V župni cerkvi dekliški in molki zbor, v stolnici kvartet starih bradatih pevcev, ki so jo šaljivo po furlansko nazivali «ia pisulan (pic-cola — mala).
«Piccola» je imela poguma, volje in veselja do svojega poklica več kakor odrasli in izkušeni zborovodje. V Gorici je uspešno vodila še zbor učite-Ijiščnic in mešani zbor v Pod-gori. Kot zborovanju se je u-dejstvovala tudi pozneje. Tako je med drugim vodila Ciril-Metodov zbor v Sv. Ivanu pri Trstu, zbore na Proseku, Ospu, Avberju, na Repentaboru in drugod. O svojih izkušnjah kot
zborovodja je predavala skupno s pokojnim slov. glasbenikom E. Adamičem na tečaju ter pri zboru «Zveze učiteljskih društev v Italijm.
Pot umetnosti in pot dolžnosti
Poleg mnogostranskega udejstvovanja kot zborovodja je pridno študirala ter končno z odliko maturirala za poučevanje na ljudskih šolah v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Kot učiteljica je službovala v raznih krajih na Goriškem, Tržaškem ter v samem Trstu. Obenem se je vpisala na klavirsko šolo ter začela temeljito študirati klavir, solopetje in kompozicijo. Pred državno komisijo, ki ji je načeloval skladatelj Antonio Smareglia, je z odliko napravila mojstrski izpit za poučevanje zborovskega petja na srednjih šolah. Med polaganjem izpita so ji profesorji ploskali. Kasneje je diplomirala iz solopetja na glasbenem liceju v Bologni,
Fašizem v Italiji je vedno bolj divjal in preganjal Slovence. Najteže so to občutili slovenski učitelji, med njimi tudi Frideriki ni bilo prizaneseno. Premeščena je bila v Kalabrijo. Tedaj se je vrnila k družini in zaprosila za potni list za v Jugoslavijo. Njena prošnja pa se je reševala dolga štiri leta.
V tistih bridkih dneh se je Friderika vedno bolj umikala v svoj edrugi svet» — svet glasbene umetnosti. Svojo prvo skladbo je izdala pod psevdonimom Breda, ki je pozneje postalo njeno pravo umetniško ime.
V Jugoslaviji je službovala v Ločah pri Poljčanah, nato do upokojitve v Ljubljani na Viču. V samoti od sveta odmaknjenega podeželja v Ločah se je njena glasbena ustvarjalnost izredno povečala.
Vsa se je posvetila svojim poklicnim dolžnostim — bila je odlična učiteljica. Obenem
(Nadaljevanje na 4. strani);
Na Mangrt z avtobusom!
h Bovca te avtobus pripelja na 2000 m; nato še uro in pol hoje in si na vrhu Mangrta.
Kako
V
gospodarijo
idrijskem rudniku
Idrijski rudnik zaposluje 1013 ljudi, V administrativnem aparatu, ker je všteto tudi tehnično osebje, ima samo še 57 uslužbencev. Se v letu 1948 je imel rudnik 230 uslužbencev in je torej birokracija bohotno cvetela! To število pa se bo v bližnji bodočnosti še zmanjšalo.
Rudarji kopači so plačani po tarifnem pravilniku, ki jim daje 20 odstotkov dodatka. Povprečen zaslužek znaša 10.200 din. Rudarji so razdeljeni na visokokvalificirane, (kvalificirane in polkvalificira-ne. Nekvalificirani jamski delavci so skoraj popolnoma odpadli. Kvalifikacija se v glavnem še vedno pridobiva s prakso na delu s tečaji in izpiti. Prej je bila razlika med zaslužkom kopačev in zunanjimi delavci zelo velika, kar je vzbujalo mnogo nezadovoljstva, sedaj pa se je to nekako uravnovesilo in so bolj ali manj vsi zadovoljni.
V preteklosti smo slišali na račun rudniške uprave mnogo očitkov, da jemlje na delo kmečke ljudi, ki bi lahko našli zaslužek na svojem pod-
ročju. Danes, ko se pojavljajo tudi v Idriji prvi znaki brezposelnosti, bi bil ta očitek še bolj utemeljen, zato ljudi s podeželja ne sprejemajo več. Zanimivo pa je, da imamo v rudniku 160 delavcev, ki so izpolnili 35 let zaposlitve, niso pa še dopolnili 55 let starosti, zato jih ni mogoče upokojiti, sicer bi lahko sprejeli na delo precej novih ljudi.
Idrijski rudnik bodo lahko izkoriščali Se do 80 let
Tudi bodočnost rudnika ni tako črna, kot so že čisto trdili nekateri pesimisti, češ da bo kmalu izčrpan. Po dosedanjih ugotovitvah imajo zagotovljenih rezerv za 15 let, vsi znaki pa kažejo, da lahko računamo z gotovostjo še na dobo vsaj 80 let. Nadaljnja raz-iskavanja bodo mogoče to dobo še podaljšala, ker današnji tehnološki procesi dovoljujejo tudi izrabljanje zelo siromašne rude.
V rudniku se bavijo z raznimi raziskovalnimi deli. Do sedaj so uporabljali dve veliki garnituri. Q uspehih vrtanja je za sedaj še prezgodaj govo-
ZNANOST POMAGA ČLOVEKU V NJEGOVI VSAKDANJI BORBI ZA OBSTANEK
2 rjoiiiomofKoii
Leta 1928 so opremili prvi ribiški parnik z odmevnim kotomerom ali goniometrom - Preprosto upravljanje z goniometrom na električni pogon - Aparat ne kaže le morske globine, ampak tudi obris morskega dna - Globinski zemljevidi - Z goniometrom tudi ugotavljajo vrsto rib po zvoku, ki ga ribe povzročajo
te Priložnostno. No-Piosto,- niimi ni izdala sa-Pom, me
Zat^ne^e°a glasbenega de-ene„ ° Vsekakor drži izjava Sa »ajodli,
zbirke ali kakšnega
skl,
°dno
lanc„att^ev Lucijana M Sker_ r,ICe-Brede
tenejših in med-2Jtanih slovenskih
PonoulT1* 11 ■ 4- 1936 in nato 1938, V istem Ustu 20. 5. *Ploii0~~ da 3e Breda Sčekova tatin „ ’ a ’n edina naša glas-^ a “Ptorica,,.
e Sče/coue zaptsal
ki
l)ubil
>^iezen
]e vedno nadvse domače pesmi
.„tI . do lepe domače Kai 3t ^iek°vim že v krvi, P>ater L.ante’ ^e^ Priderikine
Pol'- j Je živel v času Na-^rašo,a' je bil klen. bister
j'
b,
Vše””’ ie hil
edini U,ec- je v vsej vasi l fcl ■
Danes nalovijo po vsem svetu na leto okoli 25 milijonov ton rib, vendar mislijo strokovnjaki, da bi se ta številka lahko še dvignila, zlasti kar zadeva bele ribe- S tem bi bila na razpolago nova velika količina živil z visoko proteinsko vsebino. Brez velike izgube časa in z malenkost-. nim stroskom bo mogoče to doseči z odmevnim kotomerom, aparatom, ki je bil zamišljen izprva za
olajšanje plovbe, ki ga pa zdaj po vsem svetu uporabljajo za ugotavljanje ribjih vlakov.
Z odmevnim kotomerom ali goniometrom so prvič opremili neki ribiški parnik pred 25 leti v angleški luki Hull. Lastniki motornih ribiških ladij za visoko morje so hitro spoznali važnost nove iznajdbe, ki je omogočala ribolov v globokem morju tudi pri najslabšem vremenu. Na-
"■* le znal pisati in najti V-CertelJeni pevec v obči-** je zapisoval stare Kij e Pesmi ter nekatere j,, 0ni vložil. Nekaj tekstov, *i°uen Jf 'aapisal, hrani danes Un,S a Akademija znanosti Tudi babica Ka-'j.3e. ,2na^a dolgo vrsto pe. fV0,1	ie v zimskih veče-
P''ep.. toPlem ognjišču rada ji;, »ata otrokom. Od nje se fi, kj naučila Friderikina ma-iti j-	tudi dobra pevka
$e .advse rada pela. h 2 8l*to majhna je Frideri-Rača a dolgo vrsto pesmi-Pteri pela, ko se je igrala Ijudje	hišo v Trstu, in
*e d0„‘r]'‘ so hodili mimo, so *Iušq7- ,at ustavljali in jo po. *elc j • Imela je lep, čist gla-Ffid lz,redn° dober posluh, je j, V a - Breda Sčekova oee delavske družine. Njen *eIe2niS!or0t*u Vipavec, je bil *tu, mnf} strojevodja v Tr-dorrin 1 Pa je bila Kraševka. d°brotm,bliiine Trsta. Velik I*n Z* družine je bil mate, k’’ ,Prem°^en mizar v 0al ter 5- ie ninogo poma-50 si znllr%- zapustil denar, da
Lososa ne ovira pri povratku v rodne vode visoki Bonnevillski Jez na južnem toku reke Kolumbija ker so zanj zgradili moderno ribiško stezo, po kateri se povzpne v reko
nad jezom.
predek, ki sta ga kasneje dosegla znanost in tehnika, je povečal natančnost teh aparatov, katerih uporaba se je vedno bolj širila. Leta 1945 so v Angliji na pobudo ministrstva za kmetijstvo in ribolov s pomočjo admiralitete pod-vzeli mnogo križarjenj, da ugotovijo uspehe, ki jih je omogočal novi aparat pri ugotavljanju vlakov slanikov; z odmevnim goniometrom SO' omenjenega ministrstva m s poskusi so dognali, da se lahko že njim ugotovijo tudi ribji vlaki malega obsega.
Stalno naraščajoče povpraševanje ribolovne industrije je dovedlo do produkcije odmevnega gonio-metra na popolnoma električni pogon, ki je posebno pripraven za obalen ribolov: je to zelo preprosta naprava; ki jo lahko uporabljajo tudMadje z najmanjšo tonažo. Za uporabljanje ni potrebna posebna spretnost. To napravo Je prva izdelala neka angleška tvrdka konec leta 1950, in hitro si je osvoji-la tržišča v Angliji, Islandiji, Norveški, Portugalski, Vzhodni Afriki. Avstraliji, in Mehiki. Odmevni gonio-meter uporabljajo istočasno pri plovbi in za ugotavljanje ribjih vlakov. Ribiške • ladje lovijo na globokem morju in aparat ne kaže kapitanu samo morske globine, ampak tudi obris morskega dna, tako, da lahko izbere kraje brez skal in čeri, ki bi lahko raztrgale mreže. Po daljši vaji postanejo ribiči tako spretni, da že po zunanjosti morskega dna sklepajo, če je na določenem kraju pričakovati večje količine rib ali ne-
Po podatkih, ki jih daje odmevni geniometer, se narišejo posebni globinski zemljevidi, na katerih je razvidno, v kateri globini
Na Scrippsovem oceanografskem zavodu v La Jolli v Kaliforniji merijo s šestilom sardine v okviru raziskovanja vzrokov, zaradi katerih so sardine izginile iz raznih ribjih lovišč ob
pacifiški obali Kalifornije.
se nahajajo ribji vlaki: Ker je znana hitrost ladje, se lahko tudi s povezavo kotomera s kronometrom določi velikost ribjega tropa. Tako ne izgubjjo ribiči po nepotrebnem časa, ker vržejo mreže v morje samo takrat, če javi odmevni go-niometer dovolj velik ribji trop. Zemljevid morskega dna pokaže tudi, če je vlak slanikov dovolj gost, da je upati na dober lov. Proti koncu leta 1951 so odmevni goniometer prvič uporabili v višini Poola, v južni Angliji, ko so se na tistem kraju zbirali galebi in se potapljali iskaje plena- iz česar so sklepali, da mora biti tam veliko rib.
Uporaba odmevnega go-niometra pri ribolovu je
dovedla tudi do vedno večjega poznavanja raznih ribjih vrst in je s tem v veliki meri prispevala k reševanju problemov, s katerimi so se že dolgo časa trudili znanstveniki in ribiči: za ribiče je zelo važno, če poznajo vrsto rib. ki jih lovijo in ta namen so dosegli z goniometrom, ki zaznamuje razne zvoke, ki jih povzročajo razne vrste rib; mislijo, da je iskati izvor te razlike v razliki med raznimi površinami, od katerih se odmev odbija. Ugotovili so, da daje vsaka vrsta rib drugačne znake, zlasti oddajajo skuse poseben signal, ki ni podoben znakom nobene druge ribe, kar jih do danes poznajo.
Znanstveniki uporabljajo zdaj podmorske foto-graflčne aparate za ugotavljanje in klasificiranje signalov, ki so še do danes zaviti v temo. Ce bodo ti poskusi uspešni, bo odmevni goniometer postal še važnejši. Leta 1952 so angleški znanstveniki napravili razne poskuse za ugotovitev vlakov slanikov ob sevemovzhodni obali Škotske, medtem ko so druge skupine nadaljevale raziskovanje o gibanju rib se-lilk, s katerimi so začeli leta 1948. Na podlagi tako dobljenih podatkov lahko zdaj pristojni uradi v A-berdeenu na Škotskem točno sledijo^ selitvi ribjih vlakov, pri čemer ugotavljajo tudi njihovo velikost.
Od „Battaglione Specialeu do L prekomorske
som, sploh ne govorim.... Za I kar sama ubrala v maserijo,
Oradilj hišo v -Gorici
»ojstl
vtna jp zložila pr-
skladbo
v ■ domaid,a- 'calf0r so i° klije, kakor U niara,a ta punč. k1, Fljen„ 0e deklice njenih J «klavir»na£ljUbia 'G rača je i ala sanm n' 0a Je lmProiu-, ■,n**t ?°ma kar Pri Jcu-'Grala,, ' ' Oh, kako je
k da so m	u i J~	ricauuui srno se, ko le
olel> drobni	,kth poste-	I naj že dolga vrsta čakala
XI.
Neki tovar.š nam je od nekod prinesel čutaro čaja in vsakemu kos belega kruha, kaj- se nam je posebno prileglo.
Poučil nas je tudi o hišnem redu v taborišču in nam posebno priporočaj red in
snago.
«Gorje, če vas «Jurček» zaloti pod oljkami*, nam Je zabičal še preden nam je voščil lahko noč.
Bilo je že pozno. Polegli smo in zaspali tako trdno da tisto noč menda še sanjali nismo.
Prebudili smo se, ko je zu-
prstlci.
Čaj, na zajtrk.
Uvrstili smo se tudi mi in
Medtem ko smo potrpežljivo čakali in se kot polzi pomikali naprej, sem opazo-val Angleže ali «Jurcke», kakor 1o Jih nasi krstili. S ti-stiml lončki, ki sc.jim viseli zadal za pasom in ki so jih ob vsakem koraku lepoi trep-Hali po stegnu, so se mi zdeli prav smešni. Kadar pa je zanje bilo potrebno da so ime i lončke pri .roki. ker so čaj pogosto. Pili. ob vsaki uri, menda se ponoči.
Se mnogo koristnih naprav smo videli v tabonsou. Takn 11 or.! čebre za. snietit tuše, pralnice in sp^ialne kotle za uničevanje. usi;>ozt-
organizatorji in da so mislili prav na vse tudi na— stranišča. In še kakšna!
Na vidnem prostoru
so
nas je to predstavljalo pravo chcet vsak dan! Vse to toliko časa, dokler se nam ni naša požrešnost, maščevala in smo vsi več ali mamj pošteno oboleli.
Dovolj o tem! Zanimalo vas bo kako je bilo z ostalimi tovariši v oljarnicl!?
. Se isto moe je za nami prišla druga skupina, sledila je tretja in za to po malem | še poedinci.
Vse teže jim je bilo po-
roma- za dezinfekcijo. Vide- melade, da o kosilu in veČer-lo se je takoj, da so odlični I ji, ko smo se ponujali z me
er. 'M.s*?0.,sr- **** «*>
pov, ki jih je podvzei Quix-cio. Fantje, ki so zadnji prišli, so povedali, da Je bil ves zelen in prepaden od same jeze in strahu. Dal je obkoliti taborišča m primerilo se je celo, da so streljali za begunci. Ko je pa zvedel, da nasi fantje zapuščajo tudi v drugih kompanijah svoje komandante, se Je potolažil in popustil tako daleč, da je celo dal na izbiro: «Kdor hoče — naj gre...!* Eden zadnjih, ki ga je zapustil je bil naš kočijaš Frane. Pustil Je mulo-in kareto kar na cesti, da jo je
ki so jo pokrili z nizkim, odru podobnim lesenim podstavkom, ki je imel od šest do dvanajst lepo izrezanih okroglih odprtin s pokrovi. Tam nas je včasih sedelo, lepo udobno, tudi po dvanajst na enkrat, pod milim nebom. Sedel je mož poleg moža. Ne smem zamolčati, da je ena,sama zavezniška malica več zalegla kot po-prej «rancio* celega tedna. , Pomisli! Dali so nam: lonček fine bele kave. kruha, margarine, slanine in mar-
sam pa jo je inahnil v zavezniško taborišče.
Vse se je razpršilo! Quir-ciu je od nekdanje 311 čete, ostalo le nekaj Italijanov, nekaj mlačnih bojazljivcev in bolniki.
Res je, da so iz treh čet, z njihovimi priganjači vred.
In Lojze Hlača je tudi prišel. Kolikokrat me je v oljar-nici izpraševal:
«Kaj bo z nami kaj praviš ti, Danilo. a?»
«Vse bo dobro le potrpi!* Sem ga vedno toložil. On pa: «Ja. kamor boš ti obrnil, ~ tja bom šel za teboj...! mi je vedno zatrjeval.
DANILO	KA
pozneje napravili le eno slabo in da jih je vse kar je bilo in kar je čutilo po naše. za vedno zapustilo Se Tone je prišel Ko sva se srečala v taborišču, me je očitajoče pozdravil z besedami:
«Oštja tvoja! Mene si poslal v stirno, sam si jo pa pobrisal...!*
«Ja, Tone, veš, vedel sem, da si fejst fafct*, — sem se mu nekako opravičil — «da si pa tako fejst, da boš sem prišel, tega pa le nisem vedeHI
«Samo ne v morje —• Lojze!* Sem se pošalil.
«Aaa, ni straha ne! Ne boš šel v morje! Sakraimijn-ske ne...!» Je zadovoljno naglasil.
Bil je prava kraška korenina. Z Ivom iz Koprive sta bila vedno skupaj kot Mihec i>n Jakec na Velikem trgu v
Trstu.
Držala sta besedo, oba sta prišla. Lojze danes malo šepa. Nekje v Dalmaciji mu je nogo oplazilo. Toda verjamem. da mu le ni tako hudo, kakor mu je bilo takrat
v oljarnici, ko je revež, neko popoldne tako nerodno zazehal, da mu je spodnja čeljust izstopila. Zeval Je s široko odprtimi usti, zaradi «razsajene» čeljusti in še tulil zraven kot kaka zverina. Tako je bil strašen in grd ter smešen obenem, da smo ga le težko gledali in smo komaj zadržavalj smeh. Sal se nam je smilil, toda pomagati mu le nismo mogli: Se v bolnici so imeli nekih osem dni opravka ž njim, preden so ga «popravili* tako, da je mož dobil spet pravo podobo.
To sem vam povedal le mimogrede, zato, da boste vedeli, kaj vse se človeku po svetu lahko zgodi.
Se to moram povedati, da so v taborišče prišli tudi bratje Žitko s Pivke in nji-hova družba. — Ti so hoteli, meni nič. tebi nič, kar peš iz Taranta domov. Večkrat sem našim dejal, da so na glavo padli.
(Nadaljevanje sledi)
riti. Ljudje namreč napačno mislijo, da bi moralo globinsko vrtanje odkriti rudnata področja. V resnici pa služi geologom za izdelavo geoloških kart, ki jih sedaj še proučujejo. Letos so začeli tudi z globinskim vrtanjem v jami.
Iz vsega navedenega je treba zaključiti, da se rudnik v Idriji ne bo več širil, ker bi to ne bilo gospodarsko. Proizvod, njo in zaposlitev bodo obdržali v glavnem na sedanji višini.
Rudniku se ni trebe bati konkurence
Živo srebro še vedno prodajajo v jeklenkah, ki tehtajo 34,5 kg. To je specialna idrijska mera, ki se je uveljavila tudi na svetovnem trgu. Cena živemu srebru zelo niha. Nanjo izredno vpliva hladna vojna, «topla vojna*, če jo smemo tako imenovati, pa seveda še bolj. 2ivo srebro j* pač izrazito strateški proizvod. Na njegovi ceni so občutili korejsko vojno, Stalinovo smrt, povečano napetost med Zahodom in Vzhodom. Trenutna cena za kilogram živega srebra je na notranjem trgu 2700 din. Rudnik prodaja sedaj srebro in se pri tem poslužuje izvoznih tvrdk, kakor so Jugome-tal iz Beograda in Slovenija-Impex iz Ljubljane. Vse živo srebro prodajo sproti in rudnik ie več let nima zalog. Med inozemskimi kupci so sprva prevladovale ZDA. vendar pa stopajo v ospredje tudi evropske industrijske države Anglija, Francija, Švica, Švedska, zadnje, čase pa Zahodna Nemčija, s katero bo FLRJ navezala še tesnejše trgovske stike. Zadnjo ponudbo so prejeli iz Japonske, kar je tudi značilno. Konkurence se jim ni treba bati, ker jih vedno iščejo tiste tovarne, ki potrebujejo posebno čisto živo srebro. pri tem pa idrijskega rudnika ne more nihče prekositi. Čistoča znaša v Idriji 99,9 odstotka. kar je toliko kakor sto odstotkov. Tu pa odloča struktura rude in ne čistilne naprave Glede tega pe je idrijski rudnik edini na svetu.
Do leta 1955 bodo rudnik modernizirali
Znano je, da so rudniške naprave v Idriji skrajno zastarele in je to glavni problem rudnika. Napravljen je načrt za modernizacijo; letos pridno delajo, glavno pa bo napravljeno v letih 1954-1955.
Lanska stopnja akumulacije je znašala 480 odstotkov. Rudarji pa so letos sami na zboru dvignili stopnjo na 515 odstotkov in tako ustvarili zadostna sredstva, s katerimi se je delno okoristil rudnik, v veliki meri pa tudi mesto in okraj.
Delavski svet v rudniku šteje 40 članov. Izvoljen je bil res demokratično, saj so rudarji sami postavili k predlaganim kandidatom še 20 svojih ljudi. Na volitvah je propadlo nekaj vodilnih osebnosti, ki si med rudarji niso znale pridobiti zadostnega zaupanja. Prav isto se je nato pokazalo pri izbiri upravnega odbora. Strokovni svet tvorijo strokovni ljudje iz vodstva, komerciale in predvsem iz tehničnega področja in se o vseh problemih posvetuje redno dvakrat na mesec.
Tudi glede ogleda rudnika bo odslej malo bolj demokratično. V rudniku so dejali, da so sedaj zaveso podrli in' da bodo dovolili ogled raznim skupinam, ki se bodo prijavile po idrijskem. Turističnem 'biroju. Rudnik si je ogledalo mnogo tujcev med veliko razstavo. Sistematičen ogled pa b0 organiziran zopet v času »Idrijskega tedna*, ki bo od 22. do 30. avgusta.
 	L.	S.
Prvi londonski kongres knjižničarjev, strokovnjakov za medicino
Nedavno se je v Beveridge Hallu na londonski univerzi, zaključil mednarodni kongres knjižničarjev, strokovnjakov za medicino, prvi te vrste v Londonu. Zborovanja se je udeležilo kakih 200 zastopnikov jz 34 držav, med katerimi so bile zastopane skoro vse zahodnoevropske države in Jugoslavija. Na zborovanju, ki ga je pozdravil predsednik britanskega kolegija kirurgov, so ras. pravi j ali o vzgoji knjižničarjev, strokovnjakov za medicino, in ustanavljanju strokovnih medicinskih knjižnic v nerazvitih državah.
Velika Britanija je ena is-med maloštevilnih držav, kjer H-En°-go6e diplomirati kot z\ dolbemo stroko. SJorii ? \ el1 diP1 °*nirati iz medicinskega knjižničarstva, mora najprej položiti vse izpite za navadnega knjižničarja in se nato pripraviti za končni izpit, ki ga položi pri Britan-fiki 2vezi Icnjižnic. Kake četrt snovi za ta izpit obsega literaturo jz medicine.
Umetni dež v Izraelu
Judovski list »The Israel Di-gest* piše, da se bavijo v Izraelu z načrti za proizvajanje umetnega dežja v nekaterih suhih predelih dežele, posebno v puščavi Negev. Načrte pripravljajo v sodelovanju z ame-riškim inštitutom za raziskovanje ozračja. Finansirala pa jih bo ustanova Alberta in Mary Lasker. Ce bodo načrti uresničljivi, bo to zrevolucioniralo izraelsko poljedelstvo.
1'REJI E
Vremenska napoved za danes: Spremenljivo oblačno vreme z vmesnimi razjasnitvami in možnostjo krajevnih neviht. Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 28,2 stopinje; najnižja pa 20,5 stopinje.
TRST, sobota 22. avgusta 1953
PRIMORSKI DNEVNIK
RA »10
v.,:-?
® * y m - ■ w"
— —  *............................'.J*
KIJIH
BREZPOSELNOSTI
KRIVICE
. Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 21.00:
Z mikrofonom po Primorski. — Trst II.: 20.00: Slovenski motivi. — Trst I.: 13.25: Operetna glasba. — Slovenija. Opoldanski orkestralni spored. 18.40:	Koncert	pianista
Marijana Lipovška.
Izkoriščanje in odpusti delavk
v predilnicah v Fodgori in Ronkah
Delavkam nalagajo vedno vee dela in so jim dodelili še po ene statve • Protest sindikalnih organizacij proti nečloveškemu ravnanju z delavkami
Vodstvo ((Tržaških predilnic* je te dni ukrenilo, da bo delavke v predilnicah v Ronkah in Eodgori skrajno izkori. ščalo, del teh delavk pa morda celo odpustilo prav pred zimo. Zaskrbljenost vseh je zelo velika in tudi upravičena, kajti vodstvo teh dveh tovarn se je do sedaj vedno pokazalo za skrajno izkoriščevalsko m ni čudno, da je, kakor javlja CISL iz Gorice, prišlo v zadnjem času do primera, ki je pretresel vse delavke. Tri delavke so morale zaradi obolenja na pljučih zapustiti svoja delovna mesta in ostati doma. To nam nazorno označuje gospodarje predilnic in njihove izkoriščevalske metode. Da bi znižali proizvodne stroške, uporabljajo delodajalci sistem, ki je skrajno nesocialen in prav gotovo nezakonit. Zaposlenim ženam nalagajo dela,
Posredna dejavnost v zamenjavi s tujino
V okrožnici št. 39 z dne 27. julija 1953 št. 80819 je finančno ministrstvo izdalo nekaj pojasnil glede uporabe posebnih uredb, ki jih predpisujejo člen 13, tretji odstavek zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 in člen 21 ter naslednji zadevnega pravilnika glede naslednjih primerov v zvezi z davkom na poslovni promet (IGE).
Uvozi: 1. posredniki inozemskih podjetij, ki uvažajo blago za nadaljnji izvoz; 2. posredniki inozemskih podjetij, ki uvažajo že vnaprej prodano blago v državi za inozemska podjetja, katera predstavljajo; 3. posredniki italijanskih podjetij, ki uvažajo blago za svoja podjetja.
Izvozi: 1. posredniki inozemskih podjetij, ki izvažajo blago kupljeno v državi za svoja podjetja; 2. posredniki italijanskih podjetij, ki izvažajo blago za svoja podjetja; 3. posredovalci poslov za tuja podjetja.
Prizadeta podjetja in osebe si lahko ogledajo zadevno okrožnico pri Trgovski kmetijski in industrijski zbornici in pri Zvezi trgovcev, kakor tudi pri pokrajinskih registrskih uradih.
ki niso njihova naloga ter o-mogočajo s tem zmanjšanje števila zaposlenih in večjo brezposelnost. Vse to pa dela. jo gospodje delodajalci pod ge slom »remodernizacije* podjetij, ki je lansko leto privedla do nič manj kot približno 800 odpustov, tako v predilnici v Podgori, kot v Ronkah.
Takrat, bilo je prav ob tem letnem času, so v oddelek «banki» v Podgori namestili nove stroje, ki so jih razpore dili med delavke ter jim u-kazali, naj delajo na dveh strojih in ne samo na enem kot je bilo do tedaj v navadi. Seveda je na ta način nujno prišlo (po mišljenju vodstva predilnice) do odvečne delov, ne sile in do odpustov. Toda delodajalci se niso ustavili pri tem, temveč so v oddelku »ring* v Podgori, in sicer v prvi dvorani najprej odstranili skupino delavk, ki so čistile prostore; zatem pa je bila odstranjena še skupina, ki je mazala stroje z oljem. S tem so bile ostale delavke pri. siljene opravljati delo odstranjenih tovarišic in so morale zanemarjati lastno delo. Poleg tega pa je v prostorih vladala in še vlada nesnaga, nadvse škodljiva za uslužbenke. Teden dni pred letošnjim dopustom je vodstvo predilnic v Podgori iz iste dvorane odstranilo tudi skupino 7 delavk, zaposlenih pri vlačenju vate iz strojev. Tako so ostale v dvorani samo delavke, zaposlene pri statvah in pa nadzornica zadnje skupine. Te že. ne morajo redno opravljati svoje delo, nadomestovati odstranjene, poleg vsega pa še skrbeti za čistočo dvorane.
Vodstvo ((Tržaških predilnic* pa se ni omejilo samo na pod. gorsko predilnico, temveč je prav ta teden sklenilo) da v oddelku statev v Ronkah dodeli delavkam še po ene statve.
Sledeči primeri zgovorno pričajo o izkoriščevalskih odnosih, ki vladajo v obeh predilnicah. Sindikalne organizacije so bile pri goriškem prefektu, poslale so tudi protestna pisma inšpektoratu za delo ter jfvezi industrijcev. Toda storiti je treba še marsikaj. Skupno je treba nastopiti pro.
ZARADI NERODNOSTI STANOVALCEV
Tatova iz Trsta
ukradla ženski kolesi
Enega tatu, Umberta Kreserica, aretirali
Pred nekaj dnevi sta v prvih I v hiši, kjer sta bila pred krat-popoldanskih urah prišla v Go- kim neznanca. Kreseric je po
rico, in sicer v Ul. Madonnina del Fante na dvorišče stanovanja št. 37 dva približno 30-letna človeka. Neznanca s-ta se dalj časa ustavila na dvorišču hiše in ogledovala vse naokrog. Nekateri stanovalci, ki so neznanca opazili, so takoj zaslutili, da nimata dobrih namenov in sklenili da ju bodo opazovali. Cez nekaj časa sta neznanca vstopila v stanovanje, kjer sta bili dve ženski kolesi. Takrat se je pozornost stanovalcev še povečala. Toda ni minilo mnogo časa, ko sta neznanca, misleč, da ju nihče ne vidi, prijela vsak svoje kolo, sedla nanj in v diru odšla proti Majnici. Takrat so začeli ljudje kričati in priklicali so množico ljudi, izmed katerih so nekateri tekli za tatovoma, ki pa se jima je posrečilo, zabrisati vsako sled za seboj. Ko so ljudje videli, da je bilo njih zasledovanje zaman, je nekdo šel k orožnikom v Ločnik. kjer je prijavil tatvino in povedal vse potankosti. Orožniki so takoj poskrbeli za nadaljnje zasledovanje. Cez nekaj časa je orožniška patrulja srečala na cesti na Majnici človeka, ki je šel peš proti Gorici. Ker se je ta oseba zazdela orožnikom sumljiva, so jo ustavili in začeli na spreten način izpraševati, nato pa so jo odpeljali v orožniško postajo v Ločnik. Tukaj so osebo spoznali za Tržačana 34-letnega Umberta Kreseric iz Ul. Marco Polo št. 11, ki je po nadaljnjem izpraševanju priznal, da je malo prej ukradel kolo in povedal, da )e to skril nekje v bližini naselja Puja na Majnici. Ugotovili so tudi, da je kolo last železničarja Alojza Cijana. ki stanuje
dolgem zanikanju in trditvah, da ne pozna osebe, ki je bil z njim, vendar vse povedal o njej. Gre za 32-letnega Albina Fiorenzi Iz Trsta, Ul. Vi-gneti št. 2, ki ga pa orožniki niso našli, čeravno so taikoj javili na vse bloke. Kreserica so odpeljali v zapore v Ul. Barzellini in ga prijavili sodišču zaradi tatvine.
Obvestilo SPD
Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča vse člane in prijatelje, da bo priredilo 30. t. m. izlet na Višarje in Ojster-nik. Izletniki se bodo v 2abnl-cah razdelili v dve skupini: prva se bo povzpela na Ojster-nik, druga na Višarje. Odhod s Travnika v soboto 29. t. m. ob 13.30. Vpisovanje pri urarju D- Šuligoju v Ul. Carducci do četrtka 27. t. m. Cena za člane 750 lir, za nečlane 850 lir.
Obveslilo sovodenjske občine
Zupan občine Sovodenj ob Soči opozarja, da se bo 21. t. m. od 8.30 do 15. ure nastanil v občinskem uradu davčni izterjevalec. ki bo izterjal četrti obrok letošnjega davka.
ti takim odnosom, ki danes ne smejo obstajati nikjer več na svetu. Tudi oblast, ki je sicer vedno polna lepih besed o de. lovnem človeku, mora prepre, čiti, da se s takim izkoriščevalskim načinom obogate nekateri ljudje, ki jim je zdravje zaposlenih zadnja skrb; glavna skrb pa samo, kako bi ob majhnem številu delovnih moči čim več zaslužili. Preprečiti se morajo tudi nadaljnji odpusti delavk iz obeh predilnic, o katerih je zadnje dni vedno več glasov. Naša pokra, jina že sedaj prekaša po brez. poselnosti vse ostale in je položaj njenih prebivalcev, posebno pa številnih brezposelnih nevzdržen.
ZVEZA SLOVENSKE MLADINE ŠTEVERJAN
vabi na
insko prireditev
ki bo v nedeljo 23. avgusta »Med borovci*. SPORED :
Ob
treh
16.30 igra v dejanjih:
«V Ljubljano jo dajmo*. Igra mladina iz Doberdoba.
Od 19. do 24. ure PLES in prosta zabava. Igral bo orkester iz Koprive.
Deloval bo dobro založen bife z najboljšim briškim vinom in dobrim prigrizkom. Shramba koles in motociklov.
V primeru slabega vremena bo prireditev prihodnjo nedeljo.
Ronac in Tarčet morata
zopet postati samostojni občini
Izpolniti se mora volja prebivalstva ne pa načrti pod-boneških špekulantov* ki se jim še vedno toži po fašizmu
Leta 1925 je fašistična vlada z ukrepom ukazala, da se občini Tarčet in Ronac združita z občino Podbonesec. Ukrep je bil posledica pobude nekaterih fašistov iz Podbonesca, ki so imeli v rokah občinsko upravo v Ronacu (Podbonesec je namreč spadal pod občino Ronac). Ti fašisti so hoteli osredotočiti v svojih rokah upravo vseh vasi v Nadiški dolini od St. Petra Slovenov dalje, zato da bi izkoriščali, kakor je bila fašistična navada. Ta režim je storil prav tako z drugimi občinami v Furlaniji.
Po vojni so bile obnovljene skoraj vse občine, ki jih je fašizem odpravil, ker so hoteli pač popraviti krivico. Toda Tarčet in Ronac sta ostala v istem položaju kot pod fašiz. mom.
NOVE DISKRIMINACIJE PROTI BENEŠKIM SLOVENCEM
Trgovcema iz občine Tajpana
so policijske oblasti odklonile potni list
Sedaj se je v Tarčetu sestavil odbor, ki bo zbiral podpise z zahtevo, da se občina obnovi v istih mejah Upamo, da bodo storili isto prebivalci Tarčeta. Obnovitev obeh ob-čin bo prav gotovo v korist prebivalstva, ker se bodo lahko rešili tistih starih fašistov iz Podbonesca, ki imajo še vedno vso oblast v rokah in ki se z vso odločnostjo upirajo obnovitvi obeh občin. Ti fašisti, ki so tudi trgovci, ho. čejo s tem prisiliti ljudi, da hodijo po raznih opravkih v Podbonesec in tako tudi kupujejo v njihovih trgovinah. Ni pa nikakor dopustno, da bi morali zaradi zasebnih interesov in špekulacij trgovcev uni. čiti dve občini, ki sta vedno obstajali. Oblasti bi morale u-poštevati željo prebivalstva m popraviti krivice, kakor se je že zgodilo za furlanske občine .Kar velja za Furlane, mora veljati tudi za beneške Slo. vence.
VANAC DREKONJA
Kot razlog so navedli njuno politično prepričanje in povezavo s slovenskimi političnimi organizacijami v Italiji
Izpil za občinske lajnike
Z ministrskim odlokom od 21. julija 1053 je določeno, da bodo dne 10., 11. in 12. decembra t. 1. pismeni izpiti za diplomo občinskega tajnika pri številnih pokrajinskih sedežih med katerimi so tudi Videm in Benetke. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo interesenti v kabinetnem uradu na prefekturi.
Diskriminacijsko ravnanje policijskih oblasti proti članom slovenske manjšine v Ita. liji je doseglo višek. Dvema trgovcema iz občine Tajpana niso dali potnih listov za inozemstvo. Gre za trgovca in lesnega podjetnika Ivana Cor-monsa-Tončiča in trgovca A-lojza Sedola, oba iz Platišča.
Prvi je vedno prevzemal sečnjo lesa v Breginju, in sicer med obema vojnama Ljudje so ga poznali in spoštovali. Zato so mu pred nekaj mese. ci na zasebni dražbi ponudili sečnjo gozda pri Breginju. Po-nutjbp	jprej el a pismeno, od
breginjske občine. Slo je za sečnjo gozda, ki bi zaposlila ljudi iz Platišča, tako da bi dobilo delo vsaj 20 brezposelnih delavcev. Dovolj bi bilo, da bi šel podjetnik na kraj ter si osebno ogledal gozd, na. menjen za sečnjo, hkrati pa bi sklenil pogodbo. Ko je Cor-mons vložil prošnjo za potni list za Jugoslavijo, mu ga je videmska kvestura odklonila ter ni navedla nobenega razloga. Tako se ne more pritožiti niti na višje oblasti, kakor do. loča zakon. Znano je namreč, da je treba za prizive te vrste priložiti prepis sporočila kvesture, zakaj je potni list odklonila.
Podjetnik Cormons je prilo. žil prošnji za potni list vse dokumente, ki jih prepisuje zakon, in tudi ponudbo za pro. dajo gozda iz Breginja. Toda vse to mu ni nič pomagalo in vsi njegovi protesti so bili zaman. Edina krivda Cormonsa je ta, da je zaveden Slovenec in da je bil pred dvema letoma kandidat slovenske liste v njegovi občini ob upravnih vo. litvah. Tako je vsa stvar splahnela, v platišču pa 20 delavcev zaman čaka na delo.
Bolj čuden je primer drugega, t. j. Alojza Sedole, ki je tudi občinski svetovalec, izvo ljen na slovenski listi v njegovi občini. Pred nekaj meseci je dobil brzojavko o smrti svojega svaka v Franciji, kjer so ga pričakovali na pogreb. Sedola je predložil prošnjo za potni list, kateri je priložil vse potrebne dokumente. Vsi vedo, da v teh primerih velja skrajšan postopek in da dajo potni list v nekaj urah. Toda Sedoli so odklonili potni list in neki funkcionar kvesture mu je dejal, da so to storili zaradi njegovega političnega prepričanja in zvez, ki jih ima s slovenskimi političnimi organizacijami v Italiji Tako se Sedola ji mogel udeležiti pogreba svojega sorodnika.
Ta dva primera jasno doka. zujeta, kakšno »svobodo* uživajo Slovenci v Italiji. Ljudje se ne morejo udeležiti pogreba svojih dragih v inozemstvu, podjetniki ne morejo opravljati svojega poklica, desetinam brezposelnih delavcev pa onemogočajo zaposlitev in zaslužek. Ce to ni diskriminacija in politično preganjanje, tedaj res ne vemo, kaj ima italijanska vlada za preganjanje in diskriminacijo. Omenjena dogodka jasno govorita. Oba prizadeta pa sta se obrnila na nas, da po tisku razgalimo ravnanje oblasti z njima.
Italijanska vlada naj ve, da se tako ne sme vladati Sloven-
cem, ki zahtevajo svoje pravice, Narodnostna in politična diskriminacija se mora nehati. Vlada naj končno spoštuje pravice vseh državljanov ne glede na njihovo narodnost in politično prepričanje. Drugače pa ne bo nikoli zaslužila naziva demokratične vlade, ki si ga neupravičeno prilašča.
Videmski nadškof ne zasluži
da ga ljudstvo časti ob jubileju
V videmski nadškofiji nabirajo po vseh občinah prispevke za jubilej nadškofa. Npga-re. Mnoge furlanske občine so mu v znak priznanja podelile tudi častno meščanstvo. Podobne pobude smo opazili tudi v Beneški Sloveniji, kjer so razne občine sklenile podariti precejšnje vsote denarja, ki so ga seveda plačali slovenski davkoplačevalci.
Najbolj hlapčevska se je pokazala občina Grmek, ki je sklenila, da postane nadškof njen častni občan. Ne vemo iz kakšnih razlogov je hotela ta občina počastiti nadškofa, ki je bil vedno sovražen do Slovencev in naklonjen fašistom kakor njegov sobrat škof San-tin v Trstu. Za časa fašizma je namreč' nadškof Nogara celo privolil v to, da se je v naših krajih prepovedalo poučevanje katekizma v materinem jeziku.
Skof, ki je tako ravnal z našim prebivalstvom, ne zasluži da ga tako častimo ob njegovem jubileju. Saj ga vsi prav dobro poznajo. Tudi po vojni skuša, čeprav bolj skrito, pre- j prečiti duhovnikom uporabo slovenskega jezika v cerkvah ter ni hotel nikoli odobriti katekizmov v slovenskem jeziku, ki so izšli v tem času. Prav zato se morajo beneški župniki obračati za odobritev katerekoli nabožne knjige na gori-ško kurijo. Zato bi morala grmeška občina svoj sklep preklicati, kajti ni dopustno, da bi prelata častilo ljudstvo, ki ga je on vedno preziral in zapostavljal.
Iz Vidma; 0.23, 4.25, 6.08, 7.21, 8.29, 10.00. 13.56. 15.5Č, 17.1o! 18.30*), 20.13, 21.24.
ODHODI:
Proti Trstu; 0.24, 6.10, 7.23, 8.33, 10.02,	13.58,	15.58, 17.12,
18.32*), 20.17, 21.26.
Proti Vidmu; 4.33,' 5,23, 6.29. 7.57, 8.32, 10.46, 13.59, 16.00*), 17.13, 19.15, 20.36. 23.21.
DEŽURNA LEKARNA t
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner. Korzo Italia št. 4, tel. 27-76.
KINO
VERDI. 17: ((Krivda matere*. VITTORIA. 17: ((Zelena rokavica*.
CENTRALE. 17: »Četrti mož*.
S. Deine in K. Grey. MODERNO. 17: ((Brezupna ljubezen*, I. Lupino in D. Clark. LETNI. 21: «Beg v čas*, D. Niven in T. Wright.
Najemanje služkinj za Anglijo
Pokrajinski urad za delo iz Tržiča sporoča, da je v teku najemanje služkinj za Anglijo. Prosilke so lahko samskega stanu ali poročene ter v starosti od 18. do 55. leta.
Najnižja tedenska plača, ki bo seveda prilagojena delu posamezne služkinje, bo znašala dva 'šterlinga. Delovna pogodba velja za dobo enega leta. nakar se po želji lahko obnovi V pogodbi sami je tudi določenih 15 dnj letnega dopusta; stroški potovanja gredo na račun delodajalca.
□Tli
1 u ~ —
ŠE ENA	VAŽNA	ZMAGA	JU
Jugoslavija - Holandska 5-4 (4-2)
Samo poraz z Belgijo jutri ■ kar bi bil pravi čudež ■ lahko odv& me Jugoslaviji prvo mesto. Še ena zmaga Madžarske in SpaMe
Prošnje za sprejem z Dijaški dom
Opozarjamo zainteresirane starše, ki bi radi poslali svoje otroke v slovenski Dijaški dom v Gorici, da morajo vložiti prošnjo za sprejem najkasneje do 25. t. m. Prošnje je treba nasloviti na Dijaško Matico in jih izročiti v Ul. Ascoli št. 1-1 ob delavnikih od 9. do 12. ali od 15. do 18. ure. Opozarjamo, da se pozneje dospele prošnje ne bodo upoštevale tudi zato, ker je v Dijaškem domu na razpolago le omeje-I no število prostorov.
med najplodovitejšimi slovenskimi skladatelji
(Nadaljevanje s 2. strani)
Večerni lečaji v Sovodnjah
Kakor sporoča županstvo iz Sovodenj, bodo za šolsko leto 1953-54 otvorili na področju naše občine tri večerne tečaje za moške in ženske in sicer v Sovodnjah, Rupi in na Vrhu.
Ti tečaji so važni predvsem za tiste, ki so med vojno izgubili šolsko spričevalo ter se zato ne morejo udeležiti natečajev za javne službe itd. Z obiskovanjem takega večernega tečaja se namreč lahko zopet pridobi šolsko izpričevalo, ki je veljavno za peti in šesti razred osnovne šole. Pa tudi drugim obiskovanje teh tečajev ne bo škodilo in zato priporočamo udeležbo vsem v čim večjem številu, ko bo prišel čas za vpisovanje.
pa je prav tako vsa živela svoji umetnosti — glasbi. Odmaknjena daleč od kulturnih dogajanj velikega sveta, je u-stvarjala v svoji samoti samoniklo, brez kopiranja tujih vzorov, kakor ji je narekovalo srce in čustva. Tako so nastajali mladinski, moški, ženski in mešani zbori, solospevi, klavirske skladbe, itd. itd. Izdala je zbirko za zbirko. Njeno ime je postajalo vedno bolj znano, njene skladbe so se takoj priljubile pevcem in našle mnogo interpretov. Njena dela so v časopisih in revijah ocenjevali odlični slovenski glasbeni kritiki.
Vozni red
PRIHODI:
Iz Trsta; 5.30,	6.24,
8.22*), 8.30, 10.44, 13.55, 19.10, 20.31, 23.19
7.55,
17.06,
Bogata umetniška Setev
Breda Sčekova spada danes med najplodovitejše slovenske skladatelje. Njena umetniška žetev je izredno bogata. Poleg njenega mnogostranskega udejstvovanja kot zborovodja, kjer se je udejstvovala tudi po osvoboditvi (med drugim je vodila tudi pevski zbor AFZ z Viča, ki je največ po njeni zaslugi v tekmovanju dosegel prvo mesto), je umetnica poleg svojega poklicnega dela doslej uglasbila 540 pesmi za moške, ženske, mladinske in mešane zbore, mnogo klavirskih skladb, Malo suito za mali orkester, ki je bila izvajana v Trstu in ljubljanskem radiu ter mnogo solospevov. Nekaj njenih zborov je objavila tudi slovenska glasbena revija «Na-ši zbori». Med svoja najboljša dela šteje skladateljica samospeve na Prešernov tekst; zbirko samospevov «Bori» na tekste Srečka Kosovela, ki jih je nedavno pel v ljubljanskem radiu prvak ljubljanske Operi Janez Lipušček ter moški zbor «Soči». Njeno največje delo doslej pa je mešani zbor
«Hasanaginica» po Gradnikovem prevodu, ki še ni bil izvajan. V rokopisu ima še mnogo samospevov s spremljeva-njem klavirja. Njena dela so neštetokrat izvajana. Ljubljanski radio jih je že večkrat imel na programu. Pevci v mestih in na podeželju jih pojo...
Kako jih ocenjujejo glasbeni kritiki
Skladbe Brede Sčekove so pri pevskih zborih in pevcih priljubljene zato, ker so samonikle in sočne, obenem pa mnoge ne preveč zahtevne. Glasbeni kritiki umetniško delo Sčekove dobro poznajo in cenijo, To dokazujejo številne zelo ugodne kritike. Med ocenjevalci njenih stvaritev so imena najvidnejših slovenskih glasbenikov — kakor prof. Lucijan Marija Škrjanec, prof. Grbec, Stanko Premrl, Matija Tomc, pok. Z. Prelovec in drugi. Prelovec je nekoč napisal, da je skladateljica Breda Sčekova «najpl odovitejša slovenska komponistka, ki po svoji produktivnosti prekaša celo pokojnega E. Adamiča». Vsi ocenjevalci njenih umetniških stvaritev so si edini v tem, da je skladateljica samonikla, res izvirna da ima lasten slog ter nikogar ne posnema.
Danes živi Breda Sčekova s svojim možem Silvestrom Orlom, ki tudi sam komponira in je že izdal 6 glasbenih zbirk, tiho, samotarsko življenje v Ljubljani v delavski Rožni dolini. Le malokdo od njenih sosedov sluti, da je ta skromna, preprosta in prijazna žena kot umetnica doslej darovala domovini in skupnosti tako bogato žetev. Njej pa je tudi useeno. Se ved-
to
no je vsa bogata zasnov, vsa v ognju umetniškega ustvarjanja, ki ji pomeni življenje.
INA SLOKAN
NIMWEGEN, 21. — Čeprav je že jugoslovanska zmaga nad Madžarsko pokazala, da so na turnirju v Nimvvegenu Jugoslovani najmočnejši, je bilo vendar težko verjeti, da bo Jugoslovanom uspelo premagati tudi Holandce. Holandci so namreč imeli to prednost, da so igrali pred domačim občin, stvom, ki gotovo ve, da Holandska lani na olimpiadi zato ni prišla v finalno skupino, ker je morala tekmo z Jugoslavijo ponoviti (potem ko je najprej zmagala) in je potem izgubila. Toda jugoslovanski vaterpolisti so pokazali, da jih ne more vreči iz ravnotežja
niti nasprotno občinstvo niti ostri nasprotniki, ki bi se hoteli za lansko nevšečnost maščevati. Jugoslovani so v igri dali vse iz sebe. Kurtini je sam zabil tri gole, Ježič pa dva.
Madžari so imeli danes za nasprotnika Italijo. Ta tekma je bila še precej mlačna. Madžari so že po poldrugi minuti igre vodili s 3:0, po štirih nadaljnjih minutah pa 4:0. Vendar pa je Italijanom še pred koncem polčasa uspelo znižati na 4:2. V drugem polčasu pa so Madžari dosegli še dva gola, Italijani pa enega. Končni rezultat: 6:3.
V tretji tekmi pa sta se sestali Španija in Belgija. Tudi ta tekma se je končala s tesnim izidom 5:4 (2:1).
Z današnjo zmago nad Holandsko je Jugoslavija pravzaprav prebredla vse nevarne čeri in ima prvo mesto tako rekoč zagotovljeno. Belgija ne bi smela biti resen nasprotnik jutri, toda nikoli se ne ve, kaj se lahko zgodi.
100 m; 1. Zarandi (M.) 10”7. 400. m: 1. Szentgalli (M.) 48”5.
1500 m; 1. Roszavolgyi (M.) 3’47”4.
10.000 m; 1. Juhasz (M.) 30’ 31”; 2. Saksvik (N.) 30’56”2.
110 m zapreke; 1. Refeszar (M.) 15”.
Kladivo:	1. Strandli (N.)
60,86 m; 2. Csermak (M.) 59,20; 3. Nemeth (M.) 57,66.
Kopje; 1. Krasznai (M.) 66,96 m.
Skok v daljino: 1. Foldessi (M.) 7,58 m.
Palica;	1. Hommonai (M.)
4,20 m.
4 krat 100 m; 1. Madžarska 41”8; 2. Norveška 42”8.
Po prvem dnevu tekmovanja je Madžarska vodila s 70:36.
Na sporedu pa je bilo še ne. kaj točk, pri katerih so sodelo. vali atleti iz Vzhodne Nemčije, ki so na skupnem treningu v Budimpešti. Pri tem je Nem. ka Jurewitz postavila celo nov svetovni rekord na 880 jardov. Rezultati:
800 m ženske; 1. Jurewitz (Nemč.) 2’11”8.
Ada®*
880 yard; 1, Jurevvitz 2'16“ (svetovni rekord).
400 m moški; 1.
(M.) 48”8.
1000 m; 1. Barkany (I"' 2’26”.
V Novem Sadu je bil atletski miting, na katere® nastopil tudi Gubijan. Na * mitingu ni dosegel meta ka* na Norveškem, ko je Pos*\ jugoslovanski rekord z j* vendar pa je tudi s 57,84 zal, da je v odlični f°rn"j, da mogoče tudi njegov reka dni met ne bo za vedno t® žal nadaljnjih napadov.
Nastop Civilne polici
na občinskem stadion11
Danes in jutri bo na 'kem stadionu pri Sv. AW lahkoatletsko tekmovanj® .
člane Civilne policije- ut ^ se bo prireditev pr*0ela,,.* 15.30. Na sporedu so Pref, jj movanja v teku na 100,
400 m ter obe progi z zaP^
kami. V nedeljo pa se Prl tev prične ža ob 14.30. __________________________
ODBOJKARJI IZ AMERIKE V TRSTU
Še nekaj o jugoslovanskih reprezentantih
Med jugoslovanskimi repre-zentativci so nekateri starejši mednarodni lisjaki, nekaj pa jih je tudi takih, ki na tem turnirju prvič nastopajo v reprezentanci. Navajamo poleg njihovih imen starost in število nastopov v reprezentanci:
Juraj Amšl, 29 let, 15; Ivica Kurtini, 30 let, 50; ing. Veljko Bakašun. 32 let, 40. Zdravko Ježič, 22 let, 29; Ivo Clpci, 20 let; v seniorski reprezentanci še ni nastopal; Ivo Stakula, 30 let, 44; Boško Vuksanovič, 25 let, 12; Tomiča Frankovič, 22, še ni nastopal v reprezentanci- Vladimir Ivkovič, 24 let, 6; Lovro Radonjič, 28 let, 26; ing. Marko Brainovič, 33 let, 28; Hrvoje Kačič, 21 let, 6; Dra-goslav Sil jak, 19 let, še ni nastopal v reprezentanci.
NA TEKMOVANJU GLUHONEMIH V BRUSLJU
Jugoslavija premagala lialijo
v iinalni nogometni tekmi
V Bruslju je bilo mednarodno tekmovanje gluhonemih (Tihe igre), ki so nastopali v različnih športnih disciplinah. V nogometu so nastopili tudi Jugoslovani, fci so se plasirali v finale z Italijo. V finalni tekmi so še štiri minute pred koncem Italijani vodili z 1:0. Tedaj pa so Jugoslovani z enajstmetrovko izenačili, v podaljšku tekme pa jim je uspelo priboriti si zmago, Jugoslovani so med drugim premagali tudi Švede s 3:0.
LAHKA ATLETIKA
Odlični kladivarji v Budimpešti
Te dni je bil v Budimpešti mednarodni lahkoatletski dvo-voj med Madžarsko in Norveško. Za Madžare Norvežani ni. so enakovredni nasprotniki, vendar pa sta prav ti dve državi, ki lahko v metu kladiva postavita skupaj šestdesetme-traše. Toda na tekmi je le ene. mu uspelo vreči čez 60 m, in to svetovnemu rekorderju Norvežanu Strandliju. Tudi rezultat na 1500 m in v skoku v daljino sta odlična.
Reprezentanca ZDA-Trst 3-' (15-5, 12-15, 15-9, 15-8)
Po še nekaterih nastopih po Italiji bod° ameriški reprezentativci odšli v Jugos^\ vijo, kjer bodo nastopili tudi v Ljublj3,11
Tekma v odbojki med reprezentanco ZDA in Trsta je privabila včeraj v dvorano bivšega pristanišča pomorskih letal toliko gledalcev, kolikor je bilo zanje prostora. Američani so zmagali, o tem ni moglo biti dvoma niti pred tekmo. Vendar pa niso opravili tako gladko, kot bi bil marsikdo mislil. Gotovo je da je njihova igra bolj dognana in tehnično bolj dovršena. Tržačani pa so pomanjkanje tehnike nadomeščali s požrtvovalnostjo, ki jih je dostikrat reševala iz težkih situacij, a prav tako se lahko reče, da so imeli med seboj nekaj šibkih elementov, ki so krivi za marsikatero izgubljeno točko.
V prvi igri so Američanf domačine zmedli in njihovi odlični tolkači so v kratkem času odločili igro v svojo korist s 15:5. V drugi igri pa je prišlo do presenečenja in zdelo se je že, da se bo tekma končala popolnoma drugače, kot se je splošno mislilo. Po prvem zgoditku gostov so domači izenačili na 1:1, potem pa tako uspešno zabijali točke, da so dosegli že razmerje 9:1 v svojo korist. Dosegli so že tudi 12:2, a tu so dopustili, da so gostje prišli že na 12:9. Potem so spet domačini povišali na 14:9, nakar so zopet Američani zmanjšali razliko na 14:12. Končno pa so Tržačani dosegli še potrebno točko za zmago v drugi igri, ki se je tako končala 15:12.
Tudi v tretji igri so Tržačani vodili z 2:0, vendar pa je bila borba v tej igri bolj izenačena. Tako je prišlo do izenačenja pri 2:2, 4:4, 5:5, tu pa so se Američani oddaljili na 10:5. Čeprav so Tržačani potem zopet dobili še nekaj točk in niso dopustili še večjega povečanja razlike se je vendar ta igra končala s 15:9 v korist Američanov. Pri gostih je bil v tej igri še posebno opazen Selzmck s svojim krasnim servisom; njegovi močni streli so šli v lepem loku večkrat naravnost na tla. V zadnji igri so Američani ‘takoj prevzeli vodstvo in dosegli že 4:0, vendar pa so Tržačani dosegli izenačenje na 5:5, 6:6, a tu so se Američani zopet oddaljili na
, 0sp*
6:9. Tržačanom sicer se spraviti rezultat na 8:9, *, J jim pa ustavi in	sj
končajo četrto igro s 15:8 1 j obenem priborijo zmago-
Paliaga 4:47,8
na 400 m prosto ^
Gianni Paliaga je P05*8'^! Turinu nov italijanski P*..
na 400 m prosto. Prejšml„.q
1----1	J-	;____l _________:	c
kord je imel Romani s Paliaga pa je preplaval 4Wj, v 4:47,8 .Rekord bo gotovo znan, ker je bilo predP^.;;,
število sodnikov in čas° ,
cev. Paliaga namerava 28. Jj) v Sanremu poskusiti 1 tudi rekord na 1500 m.
* » •
Na ameriškem plavalne111 A
-gl*
venstvu so bili doseženi na ,
nji rezultati: 200 m prost°.
Moore 2:09,9, Konno 2:10,5' nabe 2:12,1. 100 m hrbt«0 Ojakava 1:06,8.
V
Whilh|ieldov rekordna
ne bo priznan
?
Mal Whithfield, ^
P
p
lahkoatlet, ki gostuje P
pi v eni izmed skupin
ki
so
ških lahkoatletov poletje prispeli v Ev® nastopajo v raznih evC°l,
-oPAit
mestih, je v nedeljo zv
;ečet
stadionu v Eskilstum1 Švedskem postavil sVf gjofl1
rekord na 1000 m s
L,
2:20,8. Toda s prižnic Whithfieldovega rekorda^ ^
žave. Gre namreč zato
t1
ra biti rekord postavlje%j!
oficialnem tekmovanju,
pa je treba, da je tekib0 ^[i najavljano vsaj dan PreL«<* pa je treba najaviti n	j t
za poskus rušenja rekor
mora biti v tem primer11 r
zočih dovolj sodnikov- (i» ditev v nedeljo pa ni J eV‘
javljena pravočasno, ker^J ^
hitro
la prirejena na njem trenutku.	..	(*"
Whithfield je s svoj1 |
zultatom izboljšal za 4
OB 10. OBLETNICI USTANOVITVE PRVIH PRIMORSKIH BRIGAD IX. KORPUSA NOV
bo na Okroglici pri Vogrskem
1
PARTIZANSKI TABOR
Ob tej priliki bo Zveza slovenskih partizanov organizirala
množični izlet 5. in 6 septembra
Vsi, ki se nameravajo udeležiti, naj prinesejo potni list na sedež Zveze slovenskih prosvetnih društev v Ul. Ascoli i/I. — Cena za vizum, značko in prevoz z avtobusom bo znašala približno 800 lir — Morebitno , razliko bodo povrnili. Vpisovanje se zaključi 26 avgusta.
ke sek. rekord Ceha vvirtha (2:21,2) Pred m i»' je Whithfield na Finf L, F bolj-šal svetovni rekor“ yard z 1:49,6.	J
* * * iyiarl1
Danes in jutri bo ru tekmovanje za j
sko lahkoatletsko P,VA ce\ 1C
ilt
sir
-if'
•v
Od slovenskih društev J (ff -	n	avil 48_, ,i
ski Kladivar prijavi1^)
mnualooir "Jnln-rnil^ar *	4	C,
movalcev, Železničar jg 1 Ljubljana po 17, Odre Branik 14. skupaj 1^7 aic»;l
valcev Skupaj s telcr0°gsto^
stalih republik bo najmanj 250 atletov
Zveza športov Hrva!^rSal^ nam V
pogaja s skupino z Sonje Henie
“/“fr S'
grebu in Beogradu. 1 pina šteje okrog l0®
J*
• » *
V jeseni bosta stopili v Jugoslaviji ^ coski moštvi rugbyj*’ .j]{ib odigrali več ekshiblC
kem.
Odgovorni urednik STANISLAV HENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6 III. nad. — Telefon Številka 93-808 In 44-638,	— Postni
predal 502	- UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 - OOLAS1: od 8. do 12.30 In od 15-18	— Tel.
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vtStne v Sirim 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podruln Gorica Ul. S. Pelltco t-Il. Tel. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900,
polletna 170°' celulelua J^00 llr. Fed. Ijud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno il tlsk8 Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega Uska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo:	Agencija demokratičnega Inozernsk'*8 fr*
Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 . T . 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.