Štev. 32.
V Mariboru 6. avgusta 1885.
Tečaj XIX.
Ijist ljudstvu v podrli*.
Izhaja Tsak četrtek in velja s po&tnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 prid., za pol lota 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se poiilja oprarništru v dljaekem semenišču (Unabenseminar). — Deležniki tiskovnega druitva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezne liste prodaja knjigar Novak na velikem trga po 5 kr. —
ltokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo; Za oznanila se plačuje od navadne vrstiee, če se natisne enkrat 8 ki dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Oštarije pa počitek ob nedeljah.
Kjer veje duh krščanstva, tam se godi vse prav, kakor in kar terja človeška natora in dopušča volja božja — tudi brez posebne postave. Ali žal, da se duh krščanstva in celo že človeštva čedalje bolj izgublja med nami in treba nam je za to zmerom več in poediniltf postav, če nečemo, da nam izgine vse blagostanje iz ljudstva.
Delo je čast in dolžnost človeka. Za tisto je tudi njegova narava po vsem pripravna, vendar gre to le do neke, gotove meje. Kedar človek le to prestopi, pa delo za-nj ni več naravno in mu ni več na korist, marveč obrne se mu na škodo, dušno ali telesno ali pa na obojno. V tem mu je treba pomoči. Za se, za svojo osebo si jo najde človek že še sam, leži mu več ali manj v njegovi volji. Za društvo, za državo pa je treba, da seže gosposka vmes.
Poslednji državni zbor je v posebnih postavah delo omejil ter nedeljo odločil v sploš-nji počitek ali, kakor že to ni moglo biti drugače, na marsikatero delo svojih postav ni raztegnil ali pa tega ni bil mogel. Zato pa se zdaj, ko so se te postave jele izpeljevati, oglaša že čedalje več delalcev, ki bi tudi radi dobroto nedeljskega počitka vživali. Tako trgovci, zidarji in drugi.
Mi pa dnes opozarjamo častite bralce na eno vrsto delalcev, na katere državni zbor ni bil mislil, pa tudi sami še niso pokazali, da bi radi v nedeljo počitka — to so krčmarji. Po naših mislih so ga tudi oni potrebni, ali če ga že ne marajo sami, ljudstvo ga je potrebno.
Dokazovati sicer ne menimo, da in zakaj je v nedeljo krčmarjem in njih pomočnikom počitka treba, nam gre le za ljudstvo in temu je pa že prav treba, da se vkrene kaj glede ošta-rij njemu na korist. Omenimo pa koj skraja, da ne terjamo krčmarjem za ves den nedelje počitka, ali tudi za vse dopoludne. To ni lehko mogoče, pa še tudi sploh ni potreba. V mislih
imamo samo nekatere ure in to vsaj dopoludne, nič manj po mestih, kakor na kmetih. Toliko je mogoče, toliko pa je za blagostanje ljudstva tudi poiiMmo.
Naše__ cesarstvo je krščansko, v njem še čuti in iisjfjjogromna večina ljudstva potrebe krščanstv^jpr njim se zadostuje prav le v nedeljo do^^tldne. Ako so v teh urah oštarije odprte,K^jsore biti celo tik cerkve, kar je po večih krajih, mar one niso lehkomiselni mladini vabilo, muditi se raji v njih, kakor pa v cerkvi? Mladina brez vere ali vsaj taka, ki nima potrebe, zadostiti ji, pa ni in ne bo nikjer nikoli državi na blagor. Pa to naj bi še bilo, saj še dobri stariši in skrbni dušni pastirje v tem niso brez^vs^ veljave; ali izgodi se rado, da vino in št! huje, žganje zmeša tacim mladeničem glavo, in tepenje med njimi ali tudi že motenje službe'božje je temu le naravna posledica. -> }*
Država, kakor nikogar ne sili s svojo postavo k bogočastju, tako pa je dolžna vsaj skrbeti, da je to vsakemu mogoče in ga v njem nihče ne moti. To pa stori, če tudi le posredno, oštarija, kedar se v njej toči ob času službe božje.
Bati se ni kake škode ni krčmarju ni ljudstvu, če se o teh urah zapro vse oštarije, iz-lasti pa še take, ki so blizu cerkve. Kdor čuti potrebo do oštarije, lehko ji ustreže ali že poprej alipapoznej, kedar ne bo nikomur za napotek. V obče pa ne prinese nikomur dobička, veliko po oštarijah posedati.
Liberalnim vladam gre ta dvomljiva hvala, da nimamo več postave v našem cesarstvu, ki zabranjuje motenje službe božje, katero se začne v oštariji, izvrši pa v cerkvi in konča v sodniji. Ne upamo veliko, da jo dobomo že v kratkem, čeravno čutimo, da njena potreba čedalje silniša postaja.
Zato pa se obračamo do naših bralcev, med katerimi je lepo število županov in krč-marjev, naj skrbijo vsak po svoji moči, da bode
tudi po oštarijali posehmal ob nedeljah in praznikih v urah, ki smo jih zgorej navedli, počitek, saj ga je treba krčmarjem in krščanskemu ljudstvu, nikomur pa ne bo na škodo. (?)
Narodnostno hujskanje.
Iz skupnega past. lista avstrijskih škofov.
V krščanskem smislu razni narodi sveta niso druga, kakor enakopravni udje, bratje in sestre ene edine družine božje. Kdor ne priznava te resnice; kdor jo taji, naj že bode le v djanju s svojim življenjem — kdor tedaj pretira ljubezen do svojega naroda tako, da sovraži druge narode ali pa jih zaničuje, prepir in sovraštvo seje med nje; kdor ne vidi v svojem bližnjem v prvi vrsti odrešenca Kristusovega, ampak narodnega nasprotnika, on ne misli in ne ravna več v duhu katoliškem, kajti narodnost stavi nad katoliško vero. Poslušajte besede, katere so avstrijski škofje 1. ^49. v isti stvari svojim vernim govorili. Njih tedanje« svarjenje in klic velja danes, kakor je bil tačas veljal, pa danes še celo bolj kakor tačas.
„Vaši škofje", so reklijJstejo si v dolžnost pokazati vam natančniše in "svariti vas pred najnevarnišo zapeljivko, ki je sovražnikom kršč. reda tako pogostem in s tolikim uspehom v rabi. Ta mamljivi klic je narodnost. Bog je, kakor uči apostol, vstvaril iz enega človeka ves človeški rod, naj prebiva po vsej zemlji, ter je odločil odmenjene čase in meje njih prebivanja. (Act. app. i 7, 26.) Da smo tedaj razdeljeni v družine, rodove, narode, to je božje delo. Različni jeziki pa so že nasledek greha, odpada od Boga, razpora ljudi med seboj. Ker omikani pagani niso znali, da izvirajo vsi ljudje iz enega očeta in da so vštvarjeni po božji podobi, zato so imeli tuja ljudstva za divjake in so jih zaničevali ter jih z vojsko napadali. Se sedaj je surovemu paganu vsak tujec smrten sovražnik; on pozna samo svoj mali rod, vkončuje vsakega tujca, ubije ga ali pa proda kakor živinče; paganstvo samo se je popolnem poživinilo.
Se le krščanstvo je človeku pravo veljavo podarilo. Ono izpoznava vse ljudi za rod božji, za otroke božje, ki so poklicani v božje kraljestvo; vsi so si v rodu v dvojnem pomenu, zakaj vsi so iz ene krvi in vsi so rešeni z eno krvjo, prelito na križu. „Po Jezusu Kristusu so se namreč ti, ki so bili kedaj daleč, približali, podrla se je stena med narodi, končalo se savraštvo" (Eph. 2, 13.), vsi pa so se združili v eno telo pod enim poglavarjem in vsi imajo pristop v enem duhu k Očetu; ni več juda, ne ajda, ne divjaka, ne skita, ne sužnja, ne pro-staka, ampak vse in vseh je Kristusa (Col. 3, 11.); vez popolnosti pa, ki jih edini, je ljubezen.
Krščanstvo tedaj in pravo človekoljubje more in odobrava narodni ponos pa tudi družinski čut samo dotlej, dokler ta pospešuje ljubezen. Tudi kristijan je v resnici s svojo družino v tesnejl zvezi, kakor s svojo srenjo; v tesneji zvezi s svojim narodom in s svojo deželo, kakor z vsem človeštvom; on pa izpolnjuje svoje dolžnosti do vseh, je vsem to, kar jim mora po božji naredbi biti, če izvršuje njegova ljubezen, povzdigujoč se iz sebe, svojo nalogo v čedalje širjih krogih družine, srenje, naroda, države, človeštva. Ali ljubezen postane grda sebičnost, če se, ne da bi segla izven sebe, vtopi sama v sebe in obrača vse samo le na se. Potem se vname sovraštvo med posameznimi udi, kakor tudi med družinami, srenjami, ljudstvi, narodi in razruši se zlovoljno vsaka višja vez med njimi.
Tako se naše dni umetno draži po brezbožnem zapeljevanju, ki namerava razdreti ves božji in človeški red, pametna ljubezen narodov do svoje zgodovine, svojega jezika in podedovanih šeg na krčevito in prenapeto brezumje, ki gleda v vsakem sosedu, ki je drugih misli, smrtnega sovražnika in vpepeli lastno hišo za to, da vkonča tako tudi sosedovo. To pač ni napredek in omika, kakor to oni imenujejo, ampak je prav le rakova pot, vredna objokovanja, — pot nazaj v pagansko temo in surovost; narodnost izpremeni se v zlato tele in njeno moli kovanje je v ognjii razuzdanih strasti le prevečkrat zverinski boj med plemeni v sramoto človeštvu, gnjusobo pred Bogom."
Tako so bili pred 36. leti v enem duhu avstrijski škofje govorili; bili pa so sami iz različnih narodov raznojezične monarhije ter so tako opominjali k miru med narodi in svarili pred razporom in prepirom. Ravno tisti duh navdušuje tudi nas, ljubi verni, in zato vas svarimo tudi mi, sedanji avstrijski škofje, ki smo se v edinosti zbrali: Brzdajte svoj narodni ogenj, svoja narodna prizadevanja, ne žalite krščanske ljubezni! Vsi ste otroci ravno tistega Očeta v nebesih in naše skupne matere sv. cerkve: vsi molite, če prav v različnih jezikih k enemu Bogu; vsi ste odrešeni po ravno tistem Jezusu Kristusu, posvečeni po ravno tistem sv. Duhu! rEn Gospod, ena vera. en krst, en Bog in 03?; vseh", uči apostel (Eph. 4, 5, 6.), eno nebeško kraljestvo je za vse. V tej višji edinosti nimajo narodne razlike nobene odlične veljave več. In zakaj bi, preljubi, ne mogli v naši skupni domovini, v naši lepi Avstriji, skupaj živeti v ljubezni in edinosti? Zakaj bi svojemu vladarju, ki ljubi z enako darežljivostjo svoje narode, množili vladarske skrbi s tem. da se prepiramo in si zavidamo, ne pa da bi po njegovem geslu „z združenimi močmi!" blagor varstva in vseh posameznih narodov popeševali ? Zakaj bi nek z narodnimi razpori in bojiviše povečevali
breme pastirskih dolžnosti, ki jih morajo vaši škofje nositi, ter njih že tako težko službo še delali težavnišo? „Prizadevajte si toraj skrbno," tako opominjamo mi duhovnike in ljudstva za apostolom, „prizadevajte si, da ohranite edinost duha v zvezi miru". (Eph. 4, 3.)
V tem, ko priobčimo le-ta resui opominj najvišjih dušnih pastirjev Avstrije, pač lehko izpovemo, da se mi držimo sem od kraja iu vseskozi take in toraj krščanske narodnosti; obžalujemo pa in odbijamo tako narodnost, ki ji po pravici velja graja zbranih škofov naših. Izlasti še storimo to in je tudi naša sv. dolžnost tam, kjer se obrača ona zoper nas, zoper naše pohlevno slovensko ljudstvo.	(?)
Gospodarske stvari.
Listne uši.
Ako se na katerem sicer dobro rejenem in dobro streženem drevesu zavihano listje zapazi in da na tako drevo ven in ven mravlje gori in doli lazijo, potlej se ne bodemo čudili, če kdo, ki cele stvari ne pozna in ne ve, misli, da so mravlje hiranju drevesa krive. Vendar je pa ta misel popolnoma kriva. Hiranju drevesa so krive listne uši (Aphis mali). Te listne uši so dorasle svitlo zelene, jajčaste podobe in trebušnate, se neizrečeno hitro izrejajo, ker vsaka listna uš žive mladiče poroja in ti mladiči po 6—7 dnevih zopet vsak po 30—40 mladičev izleže tako, da v jednem poletju 15—-20 zarodov nastaue.
Listne uši sede na najmlajših in najnjež-nejših vejicah v grozdičastih kepicah vskup. One se s sesavnimi rilčeki v celično tkanino mladih listov in vejic zarijejo in jim soke po-srkavajo. Na stekleničasti zadnjici ste dve asasti cevici, iz katerih kristalno svitlo, sladko tekočino, tako imenovano listnoušno strd izpu-ščavajo, ki je mravljam prava slaščica. Tipaje in glade uši po hrbtu mravlje izpuščanje te strdi pospešujejo in zarad tega je že slavni Linné uši imenoval mlečne krave mravelj. Te prenašajo listne uši iz suhih vejic na črstve mlade vejice in tako ušjo kugo raznašajo. Kdor si hoče svoje drevje, tega res uničujočega mr-česja obvarovati, ta naj jih s tobakovo tekočino ali z močno žajfnico škropi in uši pokonča. Mravlje potem same po sebi izostanejo in drevo, če je še čas, bode zopet okrevalo.
Kakošen upliv ima krma na dobroto svinjskega mesa.
Na Angleškem so po mnogih krajih skušnje narejali, kakošen upliv ima krma na dobroto svinjskega mesa. In tu so našli sledeče podatke, ki so vredni, da jih tudi naši živinorejci izvedo.
Svinje Jorkširskega plemena, ki so bile od začetka pitovne dobe noter do klanja najbolj z mlekom, sirutko in sirarskimi odpadki krmljene, dajale so najokusnejše meso, ki je bilo zelo nježnega lakna in so prišle primeroma v kratkem pitovnem času do največe klavne teže. Brž za njimi so prišle svinje istega plemena, ki so bile z ječmenom pitane, dajale so tudi okusno nježnolaknasto meso. Tudi svinje, katere so bile z ovsom in grahom v jednakih merah pitane, dale so dobro meso, lakno je bilo za troho močueje, Špeli dober in trd. in v primeri k teži boljšega mesa in špeha le malo odpadkov. One svinje, ki so bile izključljivo s turšico pitane, dajale so mehko mišično meso in ravno tako tolščo, vendar pa so dosegle posebno veliko klavno težo. Izključljivo s krompirjem pitane svinje dale so gobovito, lahko, neokusno meso, ki se je pri kuhanju zelo ukrčilo. Posebno z rudečo deteljo pitane svinje dale so posebno žolto, neokusno meso. Močno s prgo in lanenim semenom poleg dröbljenega ječmena pitane svinje, naredile so rahlo, mastno meso z nekim močnim zelo neprijetnim okusom.
Le po njih!
Cele trume metuljev kapusnikov se poganja sedaj od rastline do rastline in zalega svoja rumenkasta jajčica po zelju in kapusu. Toraj le po njih, dokler ne bode prepozno. Lovite metulje posebno zjutraj, dokler še vsi otrpnjeni po cvetlicah sede in potem iščite jajčica, ki po kapusnih iu zeljnih peresih prilepljena tiče in pomučkajte jih!	J. M.
Kako se da prav rano zelje prirediti.
Ravnanje, kako prav rano zelje prirediti, je priprosto in po skušnjah potrjeno. Seme se poseje meseca avgusta in sajenice meseca sept. na močno pognojeno zemljo v brazdo, ki peljejo od jutra proti večeru, posade. Ako nastopi ostra brezsnežna zima, se brazde z listjem, slamo itd. pokrijejo, ki se v začetku spomladi zopet odstrani. Sajenice hitro rastejo in že v drugi polovici meseca maja se morejo zeljne glavatice porezovati. Tako uči neki U. Ilse-mann v „Deutsche Gärtner Zeitung".
Kako tujo živino jedno na drugo navaditi.
Kedar si kako govejo glavo k svoji čredi prikupiš, se navadno zgodi, da se živali začno med seboj bosti. Da se to pa ne zgodi, pomaži živinčeta na glavi in vratu z žganjem in ne bodo se več bodla med seboj.
Izmivanje pučelov.
Plesnjive pučele z vrelo vodo izmivati in izplakovati, če se ni poprej plesnoba s ščetijo iz njih izribala, pre ni dobro. Če se namreč plesnoba z vrelo vodo polije, napravijo se namreč razne dišavine, ki se v les vsedejo in po-
tem vinu svoj duh podele. Toraj je treba plesne pučeli odpreti, s ščetijo dobro izribati in potem še le po odpravljeni plesnobi z vrelo vodo iz-mivati. Zveplena kislina (125 gramov na 1 hektoliter vode) je najboljša.
Sejmovi. 10. avgusta: pri sv. Lovrencu na polju, v Radgoni, Lučanah in Podčetrtku; 18. avg. pri sv. Lovrencu v puščavi, v Veržeju; 14. avg. na Ptujski gori.
Dopisi.
Iz Maribora. (Občni zbor kat. tisk. društva.) Odbor kat. tiskovnega društva je bil vse ude povabil k izvanrednemu občnemu zboru, ki se je obhajal dne 30. julija v sobani slov. čitalnice v Mariboru. Lepo število domačih in zunanjih udov duhovnega in posvetnega stanu se je zbralo k temu zboru, katerega je č. g. predsednik dr. Križanič točno ob 10. uri predpoldnem otvoril srčno pozdravivši 3rane ude in naznanivši jim namen temu zborovanju. Zavoljo različnih nepovoljnih razmer je namreč tiskovno društva prosilo za dovoljenje, da bi si smelo lastno tiskarno -ustanoviti, in visoko ministerstvo mu je to dovoljenje ali koncesijo podelilo. C. g. predsednik je potem obširno razlagal vzroke, ki nas silijo lastno tiskarno ustanoviti in potem pokazal več načinov, po katerih bi se to dalo doseči. Naposled predloži v imenu odborovem občnemu zboru ti-le vprašanji: „Slsvvni občni zbor naj se izjavi 1. ali si naj kat. tiskovno društvo 'lastno tiskarno ustanovi ali ne? in 2. če, po kakšnem načinu se naj to zgodi?" Prvemu vprašanju je občni zbor soglasno pritrdil ter priznal nujno potrebo, da si društvo lastno tiskarno ustanovi. O drugem vprašanji pa se je vnela precej obširna debata, katere so se vdeležili gg. dr. Padaj, dr. Mlakar, dr. Dominkuš, kanonik Košar, prof. Skuhala, in predsednik dr. Križanič. Konec vsestranskega in natančnega presojevanja in pogovarjanja je bil ta, da naj občni zbor zavoljo posebnih ovir in težav, ki se imajo premagati, preden se društvena tiskarna ustanovi, izvoli poseben odsek petero udov, ki bode pre-tresoval in potrebno pripravil, da se glavni oviri in največi težavi premagate, namreč da se za bodočo tiskarno pridobi potrebni denar in zvedeno vodstvo. Ta odsek ima ob svojem času novemu odboru kat. tiskovnega društva o svojem delovanji poročati in primerne nasvete staviti. — Ko se je bil ta odsek in novi odbor izvolil, — imena so bila že v zadnji številki našega lista priobčena — sklenil je. č. g. predsednik občni zbor srčno se zahvalivši vsem, zlasti pa tistim, ki so bili od daleč prišli, ter se tega za društvo važnega posvetovanja vdeležili,
Iz Konjic. (Volitve s r e n j s k e.) (Konec.) Ves predpoldan in še dolgo popoludne imeli smo večino, le proti večeru, ko so rokodelci in kočarji na vrsto prišli, oddahnili so si nemškutarji. Jasno se je kazalo, da so boljši, imovitejši kmetje večinoma že narodni, da jih judežev groš, vino in kruh, smodka in žganje, obljuba in grožnja ne omami, ne straši in plaši, ne mika in vabi, dočim se nemškutarstvo le na lačenbergerje in enako šaro opira. Ce tudi je bilo vse polno nerednosti in krivic, nismo ulo-žili ugovora proti volitvi, kajti gabi se človeku enomerna borba z ljudmi, kakoršnji so Konjiški nemčurji. Tudi nas je to, da gospod komisar očividno sumljiva pooblastila dopušča — čudno dirnilo. — Težko nam je, da v tej zadevi ne spregovorimo več! Po končani volitvi bil je Konjiški trg poln norečih — pa tudi sivolasih dedov. Izobražen človek se tudi v sreči mirno in pošteno vede, le neomikanci divjajo. Sram nas je navesti, kaj je zmagonosna nemčurska vojska v noči uganjala, kako je do ranega jutra razsajala, toda omike in olike v Konjicah že dolgo zastonj iščeš, surovost gospoduje. Pa tudi to se mora zboljšati, šiba božja že prav občutljivo kaznjuje ohole bahače in gotovo jih skoraj popikne:	S.
Od Dravinj e. (P o s o j i 1 n i c a M a k o 1 s k a) šteje koncem pretecenega polletja 161 deležnikov in je imela v tem tečaju dohodkov 16551 "8411., izdatkov pa 15035 44 fl. Hranilnih vlog sprejela je od 40 strank 8047 fl. posojil pa dala 125 zadružnikom 12555 fl. Izplačala je hranilnih vlog 806 fl. in šteje sedaj vseh danih posojil vkup 17021 fl. — Nasprotniki so utihnili in pridobil si je mladi zavod v kratkem^ času svojega obstanka vsestransko zaupanje. Živela slovenska reč! — Dragi Slovenci Bistriškega okraja: ne nosite denarja krutim sovražnikom svojim, pa tudi ne iščite v sili pri njih pomoči, marveč podpirajte domače zavode! Otresimo se ptujega jarma in postavimo se na lastne noge !
Iz Št. Jnrja pri južni žel. (Ogenj. — Požarnja bramba.) Velik požar je bil v ponedeljek,' 27. p. m. pri Gorjupu v Vrbnem. Večer je bilo in vreme tiho; kmetje zvečinoma pri večerji, kar nas izžene iz hiš strašni krik: ogenj! Pomagali smo, kar se je dalo ; žal, da naše požarne brambe ni bilo toliko časa blizu. Bog zna, kaj so delali tako dolgo, ali so mislili, da je zadosti, če pojdejo zidovje gasit ? To ni lepo za Šentjurske „feuerwerkerje", vendar pa jim ne zamerimo, saj že bolj ko dve leti niso nobene vaje, ali kakor oni pravijo „iibunge" imeli, kako bi torej kdo kaj vedeti mogel? — Ce drugo izpustimo, naj nam g. dppisnik ne jemlje za zlo! Mi poznamo dosehmal Sentjurčane le za poštenjake, narodnjake in si torej ne moremo misliti, da vleče njih požarna straža jarem nemškutarstva; tudi to, da je prišla le pozno
gasit, ima bržkone drugje svoj uzrok, kakor pa v njeni vnemarnosti.	Ured.
Politični ogled,
Avstrijske dežele. Danes so se podali presvitli cesar s cesarico v Gostinske toplice, kjer obiščeta nemškega cesarja Viljema; 7. avg. zopet odpotujeta in sicer cesar v Inomost, cesarica pa v Zell am See. — V časopisu „Linzer Volksblatt" beremo naslednji telegram: „V merodajnih krogih se govori, da je stališče ministra Conrada jako omajano. Njegov naslednik bode odličen konservativen parlamentarec." Koliko resnice je na tem, nam ni znano. — Ker je grof Hohenwart prevzel poslanstvo Ljubljanskega mesta, postavil je centralni volini odbor kneza Ernsta Windisch -grätz kandidatom gorenjskih kmetskih občin na Kranjskem; volitev se vrši danes. — Cesko politično društvo na Dunaju, o katerem smo že v zadnjem listu govorili, se je potrdilo ter bode v kratkem začelo svoje delovanje. — Komaj so se delavci v Brnu na Moravskem pomirili, začeli so na drugih krajih nemir delati. V Lomnici je več tkalcev popustilo delo ter pobilo okna tovarne. — Ker je v Marseille kolera, zaukazala je pomorska oblast v Trstu za blago in ljudi iz francoskih luk v srednjem morju desetdnevno karanteno.
Vnanje države. Sv. oče so v nedeljo izročili novoimenovanim kardinalom kardinalske klobuke ter potrdili več škofov. — 10. avg. se bode otvorila v Berolinu mejnarodna brzojavna konferenca, pri katerej bodo vse evropejske države zastopane. — Ruski car in cesarica podala se sta 4. avgusta na Finlandsko; obiskala bodeta Viborg, Willmanstrand in Hel-singfors. — Kolera na Spanjskem še hudo razsaja; vsaki dan umrje 1000 do 2000 oseb; da bi se zabranilo razširjanje kolere, izdavajo se vedno nove naredbe; na šestih kolodvorih v Madridu prirejene so dvorane, kjer se vsaka po železnici tja došla reč prekaja; napravilo se je na raznih krajih več bolnišnic. Prikazala se je kolera v slednjih dneh ob francoski meji in tudi v Marseille na Francoskem je že 50 oseb za kolero umrlo. Do konca julija je obolelo po vsej Spanjski 114.714 oseb za kolero, umrlo pa jih je 34.003. — V Padovi zasledili so družbo ponarejalcev denarja; konfiscirali so mnogo orodja za ponarejanje denarja. — Turška vlada naročila je pri Kruppu mnogo kanonov za oboroženje Bospora in Dardanel. V ta namen bode baje 800 funtov šterlingov vzela na posodo. — „Standart" bil je poročal, da so se Rusi in Afganci stepli blizu Merušaka; iz Petrograda pa se piše, da ta vest ni resnična. — General Grant ne bode pokopan v centralnem parku, temveč po želji njegove rodbine v River-
Side-parku ob Hudsonskem pobrežji. — Mahdi je res umrl, pa ne za osepnicami, kakor so časniki poročali, temveč za legarjem; njegov naslednik je Abdullah, načelnik majhnega rodu.
Za poduk in kratek čas.
v
Kuga na slov. Štajerskem.
VI. Žalostni položaj za časa groznega pomora v Ptuji in v bližnji okolici naslikal nam je z živimi besedami takratni župnik na Hajdinjn, Ivan Jurij Hauptmanič. Dotični popis, pisan v klasični latinščini, se glasi v prevodu tako-le:
Tam, kjer Drava, ponos prelepe domače dežele, Svoje valovje podi in Ptujske livade napaja, Tam sta mnogo nesrečnih u Hades*) požrešni
pahnila
Smrt in pomor, tisoč in tisoč zahtevaje žrtev. Ko imel bi peres čez sto in toliko jezikov, Del le najmanjši bi te nezgode spevati mogel. Vsak prihod je zaprt, zaprte so ceste, mostovi, V mestu zaprt je promet, zaprti domači opravki. Straža ustavlja pristop s pogledom in kopjem
pretečim,
Vsacega tira nazaj, ki pokazati pisma ne more, Katero mu daje oblast, da sme prekoračiti meje. Da, celo na razpotji so križi in vprečni tramovi Vedni stražarji. In kamor ne da se postaviti
straža,
Tam pa zanetjen plamen upepelil je strehe predmestne.
Slišiš nesrečnežev stok, ki se dviga do nebnega
stropa ?
Klic je njihov zastonj, da zvesto so Kristusu
vdani,
Verni njegovi in krst jih oblil je z milostjo
svojo;
Vse store, da le grob jih ne bi prerani pogoltnil. Ali to kazen in bič smo mi sami si ga spleli, S svojim življenjem pomor za lase smo privlekli
v te kraje,
Slepo bilo je oko. In zdaj ko orožena straža Zunaj pred durmi stoji in spomina na jezo Gospoda
Ter zabranjuje vsak shod, le malokdo zanjo se
briga.
Shajajo se, pijo in jedo pri obloženih mizah, Vabijo se in vabila tako pošiljajo — smrti. Kakor nastavljena jed privabi in kačo pokonča, Ravno tako ljudem bile so gostije nastave. Ko praznujejo pir, glej, pomor se črni prikaže. Mnogo takoj umori jih ogenj u prsih pekoči, Drugim ugasnejo luč življenja ulesa nevarna. Loge prijazne, polje rodovitno pokrivajo trupla Ter razširjajo smrad, ker je premalo pogrebcev. Trudijo se zastonj vračitelji ino gosposka,
•) Tako so stari Grki oni svet imenovali.
Silo odganjajo s silo, a vse prizadetje zaman je. Smrt s svojo koso kosi povsod in ne pozna razločka.
Dete se prsi drži svoje matere, ki je umrla, Ustnice suhe na njih si njegove iščejo hrane. Mamiko kliče na glas ter stoka in bridko se
joče,
Mleka od nje ne dobi, v se vleče le strup smrto
nosni.
Glej tam, s tresočo roko umrlega moža objema Žena ter zadnji poljub mu stisne na blede
ustnice.
Dolgo ne traja njen jok, obmolkne in dušo izdihne.
Tamkaj pa prosi soprog pomoči, ko ženo na
rokah
Svojo predrago drži, a kmalu sam zgrudi na
tla se.
Hitela osode je moč, da smrt ju naj ne razdruži, Dala obema je grob taisti za posteljo večno. Ali dovolj nebeščani 1 zadeti od božje smo ^ze, Bodi o Bog! milostiv temu mestu in temu okraju, Meč, ki je poln že krvi človeške in pota, odtegni !
Vi svetniki, ki skrb za zveličanje naše imate, Prosite tudi za nas pri vsegamogočnem Očetu, Njegova roka pomor odžene iz tega naj kraja! Zložil in spisal pomora popis ta Jurij je Haupt-
man.
Smešnica 32. K sodniji v L. pride kmet in prednaša g. sodniku svojo prošnjo; sodnik slovenščine nevešč posluži se pisarja za tolmača; v dalnji razpravi reče sodnik kmetu, da je osel in pisar mu to vestno prestavi; kmet s tem ni zadovoljen, se začne prepirati in sodnik vpraša, kaj kmet gondra; pisar reče, da kmetu ni po volji, da ga g. sodnik oslom imenuje. „Ja wohl, ja wohl" se zareži sodnik. „No, če so oni vol", odgovori kmet, „sem slo-bodno jaz osel, pa greva ob Božiču skupaj k jaslicam v Betlehem".	Živkov.
Razne stvari.
(Ljutomerska čitalnica) naredi v soboto 15. avg. slavnost sv, Cirila in Metodija v vrtu gospoda Ivana Vaupotiča. Začetek bo ob Vž^. uri zvečer. Nadjamo se, da se bodo zavedni kmečki narodnjaki v obilnem številu vdeležili te svečanosti. Na vsporedu so pesmi, slavnosti govor, deklamovanje in naposled ples.
(Umrla je grofinja Meran), soproga nadvojvode Ivana; rajnka je bila iz rodbine Plohi iz Slov. goric.
(C. g. Fr. Fohn) bivši župnik v Rušah, odslužil je 5. t. m. svojo zlato mešo v Marija Schmoln na Gorenjem Avstrijskem. Občina Ruška ga je pri tej priliki imenovala častnega srenjčana Ruške srenje.
(C. g. J. Prešern) daroval je v podporo revnih šolarjev v Sevnici 11 gld., za katere srčno zahvalo izreče krajni šolski svet.
(D a n e š n j e m u listu) priložen je kratek izpisek iz računskih sklepov in iz upravnega poročila banke „Slavije" za šestnajsto upravno leto 1884.
(Grof W u ] m b r a n d), ^deželni glavar bil je pretekli teden v Dobrni. C. g. dekan ga je primerno pozdravil.
(Spremembe pri so d ni j ah.) C. kr. sodnijski pristav v Celju, Kari Nadamlenski postal je namestnik pravdnika v Ljubnem. C. kr. okr. sodnik v Laškem trgu, J. Kastelic, postal je sodnijski svetovalec v Gradci. C. kr.( sovet-niški tajnik v Celji, Fr. Lulek, imenovan je za sodnijskega svetovalca v Celji.
(C. dr. Miklošič) stopi v stalni pokoj; pri tej priliki je odlikovan z redom železne krone 2. vrste.
(V odbor učiteljskega društva za Ptujski okraj) bili so voljeni gg.: Fr. Žiher, T. Romih, B. Kranjc, J. Kavkler, J. Možina, D. Serajnik, Franc Sijanec, M. Kolarič in A. Porekar.
(Gosenic) bode letos zelo veliko, ker je mnogo belih metuljev; ravnajte ž njimi, kakor je popisano na 3. strani denašnjega lista!
(Lepa starost). Pretekli teden umrl je na otoku Borneo sultan Abdui Otunin, kateri je bil 114 let star.
(Ljudske knjižice I. del) prvega tečaja močno vezan v platno dobiva se pri J. Leonu v Mariboru po 1 fl. 20 kr.
(Posojilnica v Konjicah) imela je v prvem polletju dohodkov 30.255 fl. 10 kr. stroškov 25 398 fl.; toraj skupnega prometa 55.653 fl. 10 kr.
(Predstojnik v Osekovej ves i) Pet. Lešnik, vže enkrat zarad razžaljenja časti na 24 ur zapora obsojen, dobil je 31. julija na novo zarad istega prestopka 48 ur zapora.
(Po hudi suši.) Na večih krajih Malega Stajerja je bila huda suša; sedaj pa imamo že precej deža; škoda, da se od nekaterih krajih sliši od grozne toče, ki je vinograde in druge jesensk^ pridelke ljudem vkončala. V Svičini, pri St. Ilju, v Gačniku ob Pesnici, potlej baje tudi v Ormožkem in Završkem okraju so jo imeli. Bog nas je varuj !
(Dvorni svetovalec v Zadru gos p. Pavič), nekdanji okr. glavar Mariborski, kateri je bil Slovencem pravičen, dobil je viteški križ Leopoldovega reda.
(V C h ar t umu) podrl se je most, ki je z ladijo držal na obrežje; 80 oseb palo je v vodo.
(Novi krajcarji in p o 1 k raj c a r j i) z letno številko 1855 se že izdavajo od 1. avg.
(Muha nevarna življenju.) Dunajskega mesarja Schmida vpiknila je mulia na prstu, ki si ga je bil ranil s smodko. Mož na to ni porajtal; kmalu ¡pa mu je roka jela ote-kati in ker si je ni dal odvzeti, polastil se mu je prisad vsega trupla in v malih urah je umrl.
(Kmetijski napredovalni nauk.) Na sadje- in vinorejski šoli pri Mariboru je ta mesec več gg. učiteljev, nekaj tudi slovenskih, pri poduku o kmetijskem napredovanju.
(Zlata meša.) Na Teharjih so tamošnji župnik, č. g. Tomaž Jeretin v torek 4. t. m. svojo zlato mešo slovesno obhajali. Mil. gosp. knjezoškof so jih bili že v nedeljo počastili, v torek pa je drugih gospodov, okoli 24, jih razveselilo. G. župnik so še v trdnem zdravju, Bog jih v njem ohrani!
Loterijne številke:
V	Trstu 1. avgusta 1885: 45, 21, 40, 19. 68
V	Linci	„ „ 50, 80, 65, 1, 18
Prihodnje srečkanjo 8. avgusta 1885.
Lepo posestvo
pri cerkvi ležeče, v krasnem spodnje-štajerskem kraji, za umirovlj enega duhovnika, kakor za vsako obrt, krčmo, kramarijo, mesarijo ugodno, se iz proste roke proda. Kje? pove upravništvo „Slov. Gospodarja".	3-8
33 Ponudba.
Popolnoma urejena obrtnija medifjar.. stva in voščenega svečarstva s pravico žganje točiti se v nekem večjem mestu na spodnjem Štajerskem takoj v najem da.
Pojasnila daje tir. Langer v Celji.
V najem !
Pri graščini Thurn - Gallensteinski na Dolenskem daje se več reči pod prav ugodnimi pogoji na najmanj 3 leta v najem. Tele so:
1.	Malin za žito in za lesnino v naj-boljem stanju in še v dtlovanju, z njim se dobi po volji tudi njiv in travnikov.
2.	Po polnem arondirano zemljišče s hišo in velicimi poslopji, 13 oralov 1077O sežnjev njiv, 13 oralov 1121 □ sežnjev travnikov, 1 oral 1178n sežnjev pašnika in naposled 10 oralov 1121Q sežnjev lesa za steljo. To zemljišče se utegne tudi prodati. Lega in tla so izvrstna za hmelj arij o.
3.	Več njiv in travnikov ali posa-mez ali pa v večjih kosih, k tem se dobe lehko tudi stanovališča.
Več pove oskrbniški urad Thurn-Gallen-steinske graščine pri sv. Križu na Dolenskem — ustmeno ali pismeno.	3-3
Za darila mladini
o raznih prilikah, pa tudi odraščenim, posebno priporočamo naslednje spise, kterim je spisovatelj č. g. A nt. K rži 6 in se zdaj pri nas dobiva:
Izgledi bogoljubnih otrok
iz vseli časov krščanstva.
I.	del, drugi natis 1882 str. VI, 151.
II.	„ „ „ 1885 str. V, 160,
III.	„ prvi „ 1883 str. IV, 172.
Vsaki zvezek stane lično v platno vezan 60 kr.,po pošti 65 kr.
To delo je že po „Zg Danici" dovolj znano. Ko se je tudi v posebnih zvezkih izdalo, je bilo z veseljem sprejeto, po raznih časnikih vgodno ocenjeno in jako priporočano.— Posebne prednosti tem zvezkom so: 1. Zanimljiva in raznovrstna tvarina iz raznih stanov in časov. O njej piše pisatelj v uvodu I. zvezka: „Menim, da prar sodim, če pravim, da med drugim so zlasti lepe zgodbe in zgledi tisto oralo, ktero najglobočje seže v rahlo žemljico mladostnega srca in ob enem z a seje v njem seme, ki ne more ostati brez dobrega sadu. In sicer pred vsem take zgodbe, pri kterih mu ni treba mlademu čitatelju še vpraševati, so li resnične ali ne?"4 Tvarina je tako razdeljena, da se v prvem zvezku opisujejo zgledi iz sedanjega veka; drugi zvezek sega že bolj v oddaljene čase, slednji pa se čedalje bolj bliža začetku krščanstva. — Pridjalo bi se še lahko mnogo, kakor pravi pisatelj v uvodu III. knjige, a knjiga bi se morala podražati in marsikaj bi se moralo ponavljati. — Zdaj pa je zlasti poskrbljeno za različnost in mikavne prizore. 2. Lahko umevna pisava. — «Cvetje iz vrtov sv. Frančiška", ki se saino odlikuje po lepi slovenščine, piše (I. 1. 9. zv.): „Mi vsim našim bralcem, zlasti starišem, katehetoin in učiteljem ki imajo mladini za dobro tečno berilo skrbeti, toplo priporočamo te lepe knjižice. Našli bodo v nji tisto prisrčno, detečje ljubeznjivo pisavo.. . .u Posebno rabno dela knjigo to, da je vsak veči popis razdeljen v več oddelkov s primernimi napisi, uvodi itd. 3. Namen, v resnici koristiti mladini, ki to lahko razvidi, kako so mladi svetniki in svetnice se morali vojsko-vati in premagovati, da so to postali, kar so. Zato tudi prof. A. Zu- paiičic v „Pastirstvuu (1. del, str, 230) posebej priporoča gg. katelietom te knjii; e. 4. V primeri z druzimi enakimi knjigami jako nizka cena! Želeti je toraj, da se to koristno delo še pridniše razširja med Slovenci nego do zdaj.
V posebnih sešitkih se tudi dobi:
Sv. Germana, izgled krščanskepotrpežljivosti.
Cena 5 kr.
Sv. Marije Magdalene Paciške mladostna leta.
Cena 5 kr.
Jan. Leon v Mariboru.
Mlini za jabelka in grozdje,
mostne ia sadne stiskavnice
Bazširjene so v velikih tisočih po vseh deželah sveta. Najnovejša in priznano najizvrstniša sestava v trdnem delu.
Vse velikosti od 90 lit. do 1600 vzprejemka. Cene so najnižje in po želji franco na železniško ali ladijsko postajo. Nariski in napisi, kjer so naše stiskavnice v rabi, pošljemo franco in zastonj. Zanesljivi agentje se vzprejmo. Naj se piše
FII. M A\ F AKTU Co.
Frankfurt a. M. in Beč, II. Taborstrasse, 76. Livarna za železo in strojarna kmetovalskih in vinskih strojev.	(4-7)
Natečaj
Pri štirirazredni ljudski šoli v Slovenj emgradcu se definitivno oddaje služba podučitelja s plačo druge vrste.
Prošnjiki za njo naj svoje prav podprte prošnje predpisanim potem pošljejo do 1. dne septembra meseca t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Slovenj emgradcu.
Okr. šolski svet v Slovenj emgradcu,
dne 18. meseca julija 1885.
Predsednik: Finetti.
2-3
Ozfliaoiilo.
Podpisani vljudno naznanjam, da že de!j časa kupujem maslo in jajca in ravno te reči po najboljši ceni plačujem, tedaj vse trgovce, kateri se s tem blagom pečajo, in gosj ^dinje iz okolice vljudno vabim te reči zmirom pridno k meni pošiljati. Cena masla je kg. 65 kr. ali stari pint 78 kr., in jajc 53 za 1 gld., če je lepo friško blago.
V Borcih pri sv. Križiipoieg Ljutomera.
M. Göttlich.
3_3 Ponudba.
Lepo posestvo ]/2 ure od Ljubljane daje se septembra t. 1. prav vgodno v najem za več let. Oskrbljeno je z lepim in pripravnim poslopjem, hleva za 30 govedi, kozolc s 26 oken i. t. d., in leži prav poleg ceste, z velikimi in lepimi vrti; vgodno je vsled tega tudi za vsaki obrt.
Njiv je 32, travnikov 29 in gozda 17 oralov.
Iz prijaznosti vredništvo lista pov6 več.
Slomšekovih zbranih spisov
četrta knjiga: „Različno blago", ravnokar izdana, dobiva se pri izdajatelju čast. g. Mih. Lendovšek v Makolah (Maxau bei Pöltschach) po 1 gld. s poštnino vred. Tržna cena po knjigarnah ji je: ti. 1.40 za trdovezan, fl. 1.30 za broširan izvod. Obsega tri oddelke: I. „šola in odgoja" str. 180: II. „narodna politika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; III. „razna tvarina" str. 357—428.	(6 10)
Svinjo na prodaj!
VPaalski graščini so mlada okoli 6 tednov stara pi'aseta. skrižana s sufolkom, polkrvna in nekaj drugih na prodaj. Mogoča povpraševanja v Faalski graščini. 1-2
se za krojački obrt.
* '	t Več se izve v J. Leon-ovi
tiskarni v Mariboru.
f Izvrstna tropinska žganica
Hktl. po gld. 18.-20,-
Izvrstna slivovka
Hktl. po gld. 24,—
l Izvrstna drožena žganica g
Hktl. po gld. 24.-40,-se dobiva v žganjariji	4-10
far-ja
D-^ v Hocah pri Maribora.
"18
1	Sesaljke	1
solidne izdelave za različne potrebe: pivovarne, fabrike, rude, vodnake, dalje vodotočne cevi, sesaljke in spravo za kletarstvo, angleške cevi iz kovanega železa, cevi iz ko-nopnine in gumija,
kovinsko l)l«i g o
vsake vrste, pipe za vsakojake potrebe in razne podobe, vretenice, ventile zaporne, pozračne ventile vsake vrste, poprijemače železne za razne cevi, spravo za kopališča, izlijavnike, kotlje za narejanje plina, varovalno orodje, posode za kolomaz, hollanderje,
pipe za narejanje pen na pivu
naposled
blago iz lite kovnine in mednine
po obrazcih priporoča po najnižjej ceni in s poroštvom za dobro robo
ALBERT SABIASSA
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja v
L j n I> lj a n i.
TfgT' Podrobne cenilnike doposilja brezplačno [■	f Tanko.